Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-— — Naslov: Upravnlštvo »Zarje« v Ljubljani. Šelenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in c _______________od 6.-7. zvečer.________________::
Štev. 44.
Posamezna številka O vinarjev. ------
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „ZarjeM v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
V Ljubljani, v četrtek dne 27. julija 1911.
Leto I.
Delavski post.
i.
Tekom križarske vojske, ki so jo v družbi z raznorodnimi in raznoverniini agrarci pod-vzeli proti argentinskemu mesu slovenski klerikalci, so porodili vsega skup tri argumente. Klerikalci očitajo argentinskemu mesu troje: prvič pravijo, da ni za iilf, da ni vžitno; drugič, da ni nič ceiieJSe in da mesnih cen nič ne ublaži. tret|ič trdijo, da vžlvanje mesa delavstvu ni potrebno in da je meso lahko nadomestiti z drugimi, enako redilnimi živili. Te tri razloge so že neštetokrat premleli v ..Slovencu' in na svojih shodih, na teh treh argumentih sloni ves klerikalni boj proti argentinskemu mesu. Oe podremo te tri argumente, če pokažemo vso njih ničnost iu neresnost, se zruši in sesuje vse klerikalno razlcgovanje kakor hišica, zgrajena iz kart, vsem pa postane očitno, da je to razlogo-vanje bilo le hinavska krinka, le zlagana pretveza, s katero so skrbno zskrivali svoje delavskim slojem sovražno stališče v mesnem vprašanju.
Za demoliranje prvega klerikalnega raz loga, ki hoče z nevžitnostjo. s slabo kvaliteto „ubiti“ zaklano in ohlajeno argentinsko meso, ne bo treba posebnega truda. Najtrdnejši, naj-prepričevalnejši dokai za neresnost klerikaluega argumenta nam podaja Velika Britanija, ki povžije leto za letom ogromue množine prekomorskega mesa. Ta dežela je na glasu, da je v njej med vsemi evropskimi državami naj-večje blagostanje doma. Za delavstvo tudi Velika Britauija ni paradiž na zemlji: tudi nad angleškim delavcem žvižga kapitalistični bič, tudi angleški delavec trpi pod krpitali?tično tlako in desetino. Ampak velikobritansko delavstvo h je s svojo staro, mogočno organizacijo izvojevalo ne le rešpekt svojih izkoriščevalcev, temveč kos za kosom je v trdih, junaških boiih iztrgalo in izsililo iz njih ugodnejše delovne razmere, krajši delovni čas in
   višje mezde. Nikjer drugod ui delavstvo
tako dobro plačano, kakor na Angleškem in nikjer drugod ni življenje zatiranih in izkoriščanih delavskih množic,	njih »standard	of
life* (izg. lajf), kakor pravijo Angleži, tako dobro kot v Veliki Britaniji.
Zdaj pa prihajajo klerikalci in agrarci, slovenskega	in	nemškega	jezika, rimske	iu
kalviuske vere, z neslano frazo, da je argentinsko meso nevžitno ali pa vsaj neznansko slabo. Kar tekne dobre hrane vajenim in precej izbirčnim angleškim želodcem, tega ne prenese —	po	zatrjevanju	klerikalcev —	naš
želodec, ki	inu	je lakota	boljša znanka	kot
dobrota iz kuhinje!
Toda čemu bi romali na Angleško po dokaze proti klerikalnim trditvam, ko nam leže
MAKSIM UOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Mati ga je videla skoro vsak dan. Od napora so se tresle vrancema noge in trdo sta se upirala r zemljo ; oba sta bila stara, koščena, glavi sta jima trudno in žalostno omahovali, kalne oči izmučeno migale. Za njima se je vleklo in šibilo dolgo, mokro bruno ali pa skladanica desek, a ob strani je 8 napuščeni-mi vajeti korakal Nikolaj, res razcapan, zamazan, v težkih škornjih, s čepico na zatilnik pomaknjeno, neokreten kakor pravkar iz zemlje izkopan štor. Tudi njemu je glava omahovala, gledal je sebi pod noge in ni ničesar druzega hotel videti. Njegova konja sta slepo vozila proti nasprotnim vozem in proti ljudem; oko-lo njega so kakor čmrlji brenčale srdite psovke in glasen krik je rezal zrak. Ne d* bi okre-nil glavo, je rezko in glušeče žvižgal in mrmral svojim konjem :
— Nu, hi, hil . . .
Vselej, kadar so se zbrali pri Andreju tovariši na skupno čitanje nove številke inozemskega časopisa ali brošure, je prišel tudi Nikolaj, sedel v kot in molče poslušal eno, dve uri. Končavši čitanje, se je mladina raz-govarjala, a Vjesovščikov se ni udeleževal razgovorov. Najdalje je ostajal od vseh, iu če sta bila sama z Andrejem, ga je mrk« vprašal:
— A kdo je glavni krivec ?
— Glej, kriv je tisti, ki je prvi iziekel
—	to je moja I Ta člavtk je amrl že prod
doma kar kupoma pred nosom. Tekom dobrega pol leta, odkar prihaja k nam argentinsko meso, ga je došlo okroglo štiri tisoč ton iu bo v^ prihodnjih dneh do zadnje deke razprodan. Štiri milijoni kilogramov mesa
—	to niso mačje solze! če računamo na rodbino petih članov pol kilograma mesa na dan — in katera delavska rodbiua bi zmogla ob sedanji dragiuji več! — ui vživalo dvesto-tisoč ljudi v^č	ta čas drugega mesa kot argentinsko. če	pomislimo, da je	dobivala ar-
gentinsko meso le dobra desetina mest v Avstriji, in če si	predočimo, da je	izključno in
skozi dobrega	pol leta vživalo	prekomorsko
meso prebivalstvo, ki bi s svojim ogromuirn številom lahko napolnilo veliko tržaško mesto, potem šele razumemo, da je argentinsko meso razsežno iu dolgotrajno preskušujo avstrijskega mestnega prebivalstva dobro obstalo iu da nemara vendarle ni tako za uic, kot bi ga „Slo-veuee“ rad pričrnil.
Toda pustimo to! Recimo, da je argentinsko meso tako za nič, da ga niti pes ne povoha! Zakaj pa potem tisto kričavo vpitje proti argentinskemu mesu, ki že mesece tu mesece napolnjuje »Slovenčeva* predala iu klerikalne shode, odkod tista strastna gonja, ki so jo vprnorili vsi agrarci avstrijskih iu ogrskih dežela v mednarodnem bratstvu iu v složnem objemu? Nihče izmed njih se še ni upal izpostaviti se splošnemu krohotu s trditvijo, da jo argentinsko meso nezdravo. Iu če zdravju ni škodljivo, pred „nevžituostjo“ prekomorskega mesa se ljudstvo samo lahko brani. Nihče ui siljen, da hodi v mesnico z argeu-tiuskiin mesom, nihče ni primoran, da ga kupuje, če mu ni včeš.
Zakaj torej to besno in trdovratno kričanje klerikalcev zoper „nevžitno“ meso? Marsikaj je nevžitnega, pa klerikalci in agrarci molče. Zelo nevžitne so n. pr. klerikalne in agrarne protiargeutinske fraze, pa jim \ endar ti gospodje nečejo enkrat za vselej prepovedati vstopa v deželo. Nevžitni n. pr. so ... afriški sloni, ampak cele črede živih slonov dovažajo menežarije brez agrarnega in klerikalnega protesta čez mejo . . . dočim ne pusto zelo vžitnega svinjskega repa v državo, uiti euega ne!
Vzrok vehementne opozicije klerikalcev in agrarcev proti uvozu argentinskega mesa in njegova „nevžitnost“. Narobe, zaradi tega, ker je argentinsko meso za klerikalce in agrarce prevžituo, zato ga napadajo. Ker se močno boje argentinske fcouknrenc**, zato tako sorefl« oznanjajo ti oderuški kumpanl delavskemu ljudstvu post, zdrževanje od mesnih jedil!
8icer pa imajo klerikalci iu agrarci vzroka dovolj, da ne načenjajo poglavja o „ue-vžituosti" argeutiskega mesa. Meso, ki prihaja
nekaj tisoč leti in zamanj se srdiš nad njim!
—	je šaljivo odgovoril Malorus, a oči njegove so gledale nemirno.
— In bogatini? In tisti, ki za njimi stoje? Ali imajo ti prav?
Malorus se je prijel za glavo, vihal si brke in je dolgo in priprosto govoril o življenju in o ljudeh. Ampak vselej je govoril tako, kakor da so krivi sploh vsi ljudje in to Nikolaju ni bilo po godu. Stisnil je tolste ustni, odkimal živahno z glavo, nezaupno dejal, da ni tako in nezadovoljen odšel.
Enkrat je dejal:
— Ne, krivci morajo biti ... in tudi so: Bečem ti — preorati moramo vse življenje kakor pleveljnato polje . . . brez usmiljenja!
— Tako je nekoč govoril Isaj o vas! — ja pripomnila mati.
— Isaj'? — je vprašal Vjesovščikov in obmolknil.
— Ta hudoba! Povsod voha in izprašuje .. . tudi po naši ulici je hodil in kukal skozi okna . . .
— Kukal? — je ponovil Nikolaj.
Mati je že ležala v postelji iu ni videla njegovega obraza. A razumela je, da se je po nepotrebnem oglasila, zakaj Audrej je takoj popravljal:
— Naj hodi ia naj kukal Obilo prostega časa ima. pa se sprehaja . . .
— Ne, ne, počakaj 1 — je zamoklo dejal Nikolaj. — Torej je en kriv!
— Česa? — je naglo vprašal Malorus.
—	Svoje gluposti?
k nam iz Argentinije, so najboljši deli (najboljše, za izvoz pitane živine. Res je, da izgubi vsled ohlajevanja in zopetnega segrevanja neknj svoje izborne slasti, ampak slastnejše je še zmerom kot dobra polovica mesa, kar se ga v Avstriji zakolje iu in pojč. Ampak v tem, da mora iskati avstrijsko delavsko ljudstvo svoj vsakdanji živež onkraj daljnega oceana, četudi na okusu vsled prevoza nekaj trpi, dočim mu domači oderuhi pred nosom zapirajo meje, je nc-ozdravijlv madež ln neizbrisna sramota, ki si jo je pred vsem ljudstvom, iz gole satno-pašnosti iu objestne pohlepnosti, nakopala klerikalna in agrarna gospoda !
Ogrska v službi carjeve policije.
Budimpešta, 23 julija,
Daleč naokrog po svetu je bila nekdaj razširjena legeuda o viteških, svobodo ljubečih Madjarih. To je bilo v tistih časih, ko še ni bilo tako dobro znano, da je vsak narod ločen v neko višjo pa v nižjo plast in da je med ^reprezentanti naroda" pa med „ljudstvom“ razlika tem večja, čim večje privilegije uživajo ua vrhuncih iu čim manj pravic imajo oui v uižavah. Takrat ko je dunajski absolutizem tudi Ogrsko prijemal s svojimi klešči in mad-jarskim fevdalcem dajal pretvezo, da so svoj boj za nadvlado v deželi lahko prikazovali kot boj za svobodo dežele, so uživalr simpatije revolucionarjev po vsem svetu. Bojevniki za svobodo so prihajali k nam pomagat v bojih zoper vsako avtokracijo in Ogrska je takrat prišla na glas nekako druge Anglije, kjer baje najdejo zavetišče vsi, ki so doma preganjani zaradi politike in svobode.
Tista fevdalna gospoda, ki je nekdaj bila revolucionarna, je v teku let dobila vso moč v deželi v svoje roke. Danes se ji ui treba bojevati za svoje pravice, ker ima celd kupe privilegij. Njena bojua fronta se je obrnila proti onim, ki še nimajo nobenih pravic pa bi tudi radi dosegli nekoliko svobode. Nekdanji revo-luciouarji so se izpremenili v zagrizene reakcionarje in Ogrsko, nekdanje pribežališče politično preganjanih je danes preganjališče vseh ki se še upaio verjeti v pravico svobode.
S krvavim sovraštvom iu z nevtolažljivim gnevom v srcu je leta 1849. ogrska vstaška vojska pri Vilagosu kapitulirala pred carjevo armado. Danes pokleka uradna Ogrska prosto-stovoljno pred batiuškino policijo v prah in vsiljivo se ji ponuja za biriča.
V	Zavčerczem na Ruskem Poljskem se je leta 1904. izvršil atentat zoper nekega de-
A Vjesovščikov mu ni odgovoril in je šel.
Malorus je medlo in utrujeno hodil po izbi semintja in šaral s svojimi tenkimi nogami. čevlje je zmerom sezuval, da ni ropotal in motil Vlasovke. A ona ni Zaspala in po odhodu Nikolaja je nemirno dejala;
— Bojim se ga! Kakor pregnana peč je: ne greje, ampak žge . . .
— Da-al . . — je zategnjeno odgovoril Andrej. — Hud fant je. O Isaju nikar ne govorite ž njim ... ta Isaj v resnici vohuni ... in prejema za to denar!
— Nič čudnega! Njegov kum je orožuikj!
—	je pripomuila mati.
— Bojim se, da ga Nikolaj ubije! — je dejal Malorus. — Glejte, kakšna čuvstva so vzgojili zapovedciki našega življenja v podložnih ljudeh! če taki ljudje kot Nikolaj občutijo svojo sramoto in če jih mineva potrpljenje . . .
bo iz tega? Kri bo brizgala kvišku, da se zemlja speni v njej kakor milo . . .
— Strašno je, Andrjuša! — je tiho vzkliknila mati.
— Kdor muhe požira, bljuje! — je po kratkem molku dejal Andrej. — In glejte, mamica, vsako kapljico njihove krvi so že vnaprej oprala cela jezera ljudskih solza.
Nenadoma se je potih* zasmejal in dostavil :
— Resnično je ... a žalostna!
IX.
Nekoč na praznik je mati prišla iz braj-aarije, edprla duri iu obstala aa praga — ra*
lovodjo ondotne livarne. Policija je osumila in prijela delavce Ivana Holevko, Petra Kavko in Mihajla Kogrisa. Vsi so bili obsojeni iu ignani v Sibirijo. Hotevki se ja posrečilo pobeguiti in po dolgi odiseji je prišel v Budimpešto, kjer je dobil dela v tovarni Kaszab iu Breuer. Vsled splošue amnestije je pozneje tudi Kavka dosegel svobodo; ko je zvedel Holevka, je tudi on prišel v Budimpešto in dobil v isti tovarni delo. Ali Holevka je bil sprt s svojo ženo, ko je tudi ta zvedela, kje je njeu mož, ga Je iz zlobe denuncirala policiji, nakar je rusko poslaništvo na Dunaju dobilo nalog iz Pretrograda, naj vpraša ogrsko justično ministrstvo, če je Holevka res v Budimpešti. Tega ni bilo težko poizvedeti, ker je bil Holevka po predpisu zglašen. Ali budimpeštanska policija je takoj storila več nego ji je velevala dolžnost in pravica. Imela je justičnemu ministrstvu naznauiti, da je Holevka v Budimpešti in to je imelo sporočiti njeno naznanilo ruskemu poslaništvu. Ali policija je takoj aretirala H o lev -k o. Iu še to ji ni zadostovalo. Ker je tudi Kavka ruski podanik, ker sta oba delala v eni tovarni iu oba stanovala v enem stanovanju, je kar meni nič tebi uič aretirala tudi Kavko iu dne 2Ž. aprila t. 1. oba spravila na policijsko odgonsko postajo.
Do tod je policija ravmila bečarsko, kakor pač zna budimpeštanska, zaradi njenih kazaških šeg splošno znana policija. Ali sedaj se začenja podlost justičnega ministrstva. To je namreč z lakajsko nesramnostjo predložilo ruskemu poslaništvu vprašanje, če želi ruska vlada, da se ji izročita aretirana ruska podanika. Nesramno iu lakajsko imenujemo to početje, ne le ker je nečloveško, ampak ker ju-stičnemu ministru za enkrat sploh nič ni bilo mar, zakaj se ruska vlada interesira za Holevko. Saj bi bilo mogoče, da ga iščejo zaradi kakšne dedščine. Kaj ima ogrska justica ruski vladi ponujati izročanje?
Rusko poslaništvo je dobilo ogrsko obvestilo, ali od ruske vlade ni prišlo ua to nič. V zruislu pogodbe o izročanju z Rusije iz leta 1878. se mora izročitev zločinca zahtevati najkasneje štiri tedne izza tistega dne, ko je tuja država dobila obvestilo o bivališču zasledovanega. Ruska vlada tega ni storila. Za Ogrsko je bilo sedaj nedvomno, da ima nemudoma izpustiti oba aretiranca. Ali pri nas imajo druge navade. Naše justično ministrstvo se je tako ponižalo, da je vzlic poteklemu roku še enkrat nujno ponovilo svoje „ vprašanje". In tedaj je z več tedensko zamudo prišel dne 8. junija od ruske vlade dopis z zahtevo za izročitev.
V	zmislu omenjene pogodbe je imela ogrska vlada sedaj odkloniti izročitev zaradi zamude. Najbrže je rusko poslaništvo samo pričakovalo kaj takega. Ali madjarski
dost jo je oblila kakor droban, poleten dež: v izbi je zvenel krepki Pavlov glas.
— Ona je! — je zaklical Audrej.
Mati je opazila, kako se je Pavel urno okrenil, in je videla, da navdaja njegov obraz tolažljivo čuvstvo.
— Ali si se zopet vrnil . . . domov . . .
—	je zamomljala vsa zmedena od nepričakovanega dogodka in sedla.
Sklonil se je k njej, v kotičkih njegovih oči so se zasvetile jarke, drobnejsolze in ustni so mu zatrepetale. Nekaj trenutkov je molčal in tudi mati ga je molče opazovala.
— Hvala ti, mama! — je z globikim, nizkim glasom izpregovoril Pavel in ji stisnil s tresočimi prsti roko. — Hvala ti, ljuba moja!
Izraz njegovega obličja in glas njegovih besed sta jo radostno pretresla; pogladila mu je glavo in zadržujoč močno utripanje srea je tiho dejala:	,
— Kristus boifi s teboj! . . Zakaj . . . čemu?
— Hvala ti, ker pomagaš našemu velikemu delu! — je dejal Pavel. — Redka sreča je, da ima človek mater, ki mu je tudi po duhu sorodna!
Molče iu željno je požirala njegove besede z odprtim sreein in se je radovala nad sinom, ki je stal ves razžarjen tik nje.
_____________ (D**0
mogotci se ne brigajo za jasne določbe pogodb. Oba Rusa sta ostala še cele tedne v zaporu in dne 20. t. m. je prišla odločitev, da se imata oba izročiti ruskim biričem. Od vetnik dr. Laozlo, ki ju zastopa, je hitel posredovat, doseči pa ni mogel nič druzega kakor da so izpustili Kavko, dočim so Holevko odpeljali na rusko mejo in izročili carjevim krvnikom.
Ena rešitev bi bila pač mogoča. V zmislu pogodbe o izročanju je namreč potrebno tudi dovoljenje tiste države, čez katere ozemlje se ima izročeni eksortirati. če hočejo Holevko izročiti Rusiji, ga morajo peljali zopet čez avstrijska tla. Zato je zdaj odvisno od Avstrije, če dovoli to kršenje jasne pogodbe ali ne. Tukaj upajo vsi, ki so ogorčeni zaradi verolomstva ogrske vlade, da bo v Avstriji več značajnosti in možatosti kakor tukaj. In vsi čakajo na odločilno besedo avstrijske vlade.
Pošljite naročnino, če je še niste!
NOVICE.
* Državni proračun za leto 1911.
izkazuje 2.881,709.148 kron skupne potrebščine (lansko leto 2.780,822.657) in 2.b81,758.772 K skupnega pokritja (lani 2.727,741.388). tako da je po proračunski predlogi 49.629 K prebitka. K povišanju letošnjega proračuna prispevajo v pri vrsti naše barke. Posebno so poskočili prispevki za skupne zadeve in sicer za celih 36,276.047 kron. Večje svote rabi domobranski minister za preustrojitev domobranstva, zato je povečal svoje potrebščine za 1,593.980 kron. Naučno ministrstvo zahteva
3	milijone kron več; za gradnjo novih železnic in za reorganizacijo železniške uprave pa izkazuje železniški minister nad 14 milijonov kron večja izdatke.
* Najvišje sodišče o plačevanju stanarine. Najvišje sodišče je te dni izdalo zanimivo in važno odločbo zaradi plačevanja stanarine. Sporno vprašanje bilo: ali zakonska jamčita nerazdelno za stanarino ali vsak do polovice? Razne nižje inštance so razsodile različno. Tako je neko okrajno sodišče v bližini Prage obsodilo oba zakonska v nerazdelno plačilo najemnine. Deželno sodišče je razsodilo nasprotno, da mora vsak polovico plačati. Najvišje sodišče pa je razsodilo sedaj v smislu razsodbe prvega sodnika, češ da sta zakonska dolžna solidarno plačati stanarino, ker skupno vživata stanovanje.
* Obsojeni Dragovid — dedič. V ponedeljek pred zagrebškim sodiščem na 15 let težke ječe obsojeni Sava Dragovič je podedoval 25.000 kron. Hrvaške sodnije so ga zaradi te dedščine že dolgo iskale po svetu in niso mogle izslediti njegovega bivališča. Umevno je, da bo sedaj zagrebško sodišče zahtevalo od Dragovima povrnitev stroškov kazenskega postopanja, dasi je bil sodni dvor še pri razglasitvi obsodbe prepričan, da Dragovic ne premore uiti novčiča.
* Klerikalni gospodarski polom ▼ Italiji. V italijanskem mestecu Leccu je ustavila svoja plačila klerikalna posojilnica *Piccolo credito Lecchese”. Poneverjene svote znašajo več milijonov lir. V prvi vrsti je oškodovano ubožno kmečko prebivalstvo, ki je zaupalo »gospodom patrom- svoje skromne prihranke. Sedaj preklinja ljudstvo »ljudske osre-čevalceu v sutanah.
* Nekdanjemu tajniku ruskega pisatelja Tolstega G u s e v u je ruska vlada dovolila povrnitev is pregnanstva.
* Ameriške surovosti. Američan ne more dočakali trezne razsodbe rednega sodišča nad zločincem, ampak najraje si napravi
s&m in tudi sam izvrši sodbo. Pri linčanju pa razodevajo Američani vso svojo surovost. V mestecu Thorndale v Teias se je dogodil zadnji čas posebno grozovit čin linčanja. Majhen mehikanski deček je v silobranu z nožem smrtuonevamo ranil nekega farmarja. Po činu je pobegnil v gozd, kjer ga je policija izsledila in takoj odvedla v zapor. Razburjeno ljudstvo amerikansko ljudstvo pa je šiloma odprlo jetnišnico, pograbilo dečka ter ga po dolgem mučenju in trpinčenju obesilo na bližnji brzojavni drog. A še mrtvemu ni dala množica pokoja in je ž njim uganjala vsakovrstne orgije zbesnelosti in podivjanosti.
* Lov na tigre. Razburljiv lov na tigre, ki je marsikateremu neprostovoljnemu gledalcu udaril na živce, so imeli — ne morda v Indiji, na gangeškem produ — temveč v Maien-burgu na Nemškem. Mayev cirkus se je poslavljal od mesta; pri poslednji piedstavi je bila na vzporedu tudi skupina levov v družbi treh tigrov. Ko so odpeljali zverine v njihovih kletkah v hlev za cirkuškim poslopjem, so začeli krmiti razdražene živali. Pomotoma so ostale duri kletke, v kateri so se nahajali tigri, odprte, in naenkrat sta se splazila dva najdiv-jejša skozi priprte duri in sta stala sredi cirkuškega osobja. Eden tigrov je skočil čez nekega črnca na vrt sosednje restavracije, druga zver pa se je lotila dragocene kobile ravnatelja Maya, podrla konja na tla in ga ogrizla ob straneh in na vratu. Potem se je tiger vrgel na tri dni staro žrebe in ga prav tako razmesaril. Med tem se je črnec pobral in premagal prvi strah, tako da je tigra, ki se je obrnil proti njemu, odpodil s slepim strelom iz samokresa. Tiger se je plazil ob restavraciji vzad za cirkusom in je hotel preskočiti plot bližnjega vrta. Krik na plotu sedečih dečkov ga je preplašil; vjeli so nevarno žival na ta način, da so jo pokrili z železno kletko. Zdaj pa se je začel lov na drugega tigra, ki se je prav domače sprehajal po restavracijskem vrtu. Potisnili so ga k zidu in ga vjeli kakor prvega. Pri tem pa je ugriznil krotilca v desno ramo. Po razburljivem presledku se je predstava nadaljevala.
* Koliko prebivalcev Šteje mravljišče. Marsikdo, ki opazuje živahno vrvenje mravlj, se vpraša: koliko teh živahnih stvarc prebiva v enem mraljišču. Tega vprašanja se je lotil ženevski profesor Jemg. Preiskal je 60 cm visoko mravljišče rjavih gozdnih mra-velj in je v to svrho poparil mravljišče z žveplenim ogljikovim plinom; ves kup Je dal zaviti v vrečo in odnesti v skedenj, kjer so prešteli usmrčene mravlje, človeški radovednosti je v tem slučaju zapadlo 22 tisoč 580 mravelj in 13 tisoč 500 še nerazvitih ličink. Ampak ta način štetve ni bil zanesljiv, ker ni vpošte-val ogromne množice mravelj-delavk, ki so med silno katastrofo nabirale živež. Zato je profesor Jemg vdrugič drugače postopal. Položil je deset kvadratnih centimetrov široko leseno lopato na mravljišče; v hipu je bila lopata vsa živa mravelj, ki jih je s fino krtačo pomel v posodo s špiritom. To je ponavljal več dni, vsak dan po dve uri, da je mravljišče bilo popolnoma zapuščeno. Tako je Jemg v poletnem času preiskal pet mravljišč. Prebivalcev so štela okroglo: 20 tisoč, 48 tisoč, 58 tisoč, 67 tisoč in 98 tisoč brez ličink. Nobeno tek mravljišč ni bilo visoko nad 70 centimetrov.
Ameriški milijonarji.
Ameriškim milijonarjem se bližajo slabi časi, ker hoče država njihove neizmerne dohodke obdačiti. Sicer še ni gotovo, če bodo razne ameriške državice sprejele dodatek k členu 16. ustave Zedinjenih držav, ki se glasi: „ Kongres ima pravico nakladati in pobirati davek od dohodkov, izvirajočih iz kakršnega si bodi naslova in brez ozira na napoved1*.
Milijonarji hočejo zabraniti uzakonitev tega dodatka k zvezni ustavi ter napenjajo vse sile, da preprečijo uvedbo pridobninskega davka. Siromašni sloji v Ameriki morajo prispevati odnosno plačevati zvezni, državni, okrajni in občinski davek; a pettisoč milijonarjev, multimilijonarjev in milijarderjev neče skrbeti za javne izdatke in koristi. V samem mestu New Jorku je 70 Američanov, katerih vsak ima povprečno 35 milijonov dolarjev in katerih skupni kapital samo v tem mestu znaša 15 milijard dolarjev, ki se pomnožuje z vsakim dnem za 8 milijonov dolarjev. Leta 1855. je bilo v Novem Jorku samo 28 ubogih mili« jonarjev, sedaj jih je več kot dva tisoč. Mesto Philadelphia je imelo 1. 1845. le deset boga-tašev-milijonarjev, najbogatejši med njimi je bil še pravi revež — imel je le 7 milijonov dolarjev. Danes je tam nad 200 milijonarjev.
Po statistiki ima v Zedinjenih državah ena tretjina vseh rodbin le 400 dolarjev letnih dohodkov, polovica manj nego 600 dolarjev, dve tretjini manj nego 900 dolarjev in le ena edina rodbina med dvajsetimi ima več nego 3000 dolarjev letnih dohodkov. Nasproti tem bednim dohodkom pa si poleg bogatina vseh bogatinov Johna D. Rockefellerja lasti devet Američanov 1000 milijonov dolarjev, od katerih poseduje Andrevv Carnegie sam dobro tretjino.
V	Zedinjenih državah živi 125.000 ljudi, izmed katerih ima vsak povprečno 264.000 dolarjev ali skupaj 33 milijard dolarjev; dalje
1,375.000 ljudi, od katerih ima vsak povprečno 16.000 dolarjev ali skupno 23 milijard dolarjev; dalje 5 milijonov ljudi, posedujočih skupno 800 milijonov dolarjev ali vsak povprečno 150 dolarjev. Teh 6,500.000 oseb si lasti skupaj 65 milijard dolarjev.
Pred nekoliko leti je zatrjeval John D. Rockefeller da nima več nego 300 milijonov dolarjev premoženja in da znašajo	njegovi
letni dohodki le 15—20 milijonov. Za njim so največji ameriški bogatini sledeči gospodje :
Guggenheimer	200,000	000	dolarjev
Andrew čarnegie	166.000.000	»
Will. Waldorf Astor	150,000.000	»
James J. Hill	100,000.000	»
Oornelius Vanderbilt	100,000.000	»
Marshall Field	100,000.000	»
Goelets	100,000.000
William A. Clark	100,000.000	»
John Jacob Astor	90,000 000	„
J. Pierpont Morgan	75,000.000	»
William Rockefeller	75,000.0u0	„
Pani Russel Sage	75,000.000	„
Will. K. Vanderbilt	67,000.000	»
George G. Gould	56,000.000
Hetty Green	45,000	000
Bussel A. Alger, John J. Drjden, New Jersey, Nelson W. Aldrich, Rhode lslaud, John Kean, New Jersey, J. Pgden Armour, Helen Gould, Tomas J. Ryan, Ogden Mills, Frederick Pabst. John J. Gates, Jocak H. Schiff, George W. Vanderbilt in F. W. Vanderbilt slede z 10,000.000 do 35,000.000 dol. premoženja.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Argentinsko meso in vlada. Delavstvo po industrialnih centrih zahteva košček mesa in na mnogih shodih izraža nujno osvoboditev izpod oderuškega jarma ogrskih agrarnih magnatov in potentatov; baron G a u t s c h pa v parlamentu z birokratsko mirnostjo razlaga javnosti vsebino tajne pogodbe in „po trebnost” dovoljenja ogrske vlade. Njemu se ne mudi, čeprav se delavstvu zapirajo pred očmi duri do cenejših živil. Svesto si pomena sedanjega boja, ljubljansko organizirano delavstvo pazljivo zasleduje vsako akcijo avstrijskega proletariata in se je polnoštevilno udeležilo
snočnega shoda v ar^ni »Narodnega doma". Shod je otvoril predsednik političnega društva »Bodočnost” sodrug Fr. B a r 11 , povdarjajoč važnost in aktuelnost vprašanja uvoza prekomorskega mesa in omenjajoč, da je delavstvo nedavno demonstriralo po ljubljanskih ulicah proti draginji. Za njim je povzel be3edo sodrug Etbin Kristan. S primernimi besedami je najprej zavrnil očitanja pobožnega »Slovenca” ter pojasnil zgodovino uvoza argentinskega mesa v Avstri jo. Obširne je je poročal o naj novejši usodi tega prekomorskega mesa in o dogodkih v parlamentu. Govornik se je dalje bavil z zadnjo izjavo barona Gautscba, ki hoče vsem strankam ustreči ter dela obenem kompliment ljudstvu in izkoriščevalcem, kakor tudi o stališču vlade napram odprtju meja. Posvetil je nekaj besedi proti trgovinski politiki bivšega trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja ter omenjajoč pravi pomen domače živiuoreje in proces naše Avstrije iz agrarne v industrialno državo, je sodrug Kristan zaključil svoj govor z zatrdilom, da si bo znalo delavstvo priboriti košček boljšega mesa in da bo znalo pokazati svojo voljo in moč tudi v tem vprašanju.
— Ribar In Gregorin sta izstopila iz »Hrvatsko-sloveuskega kluba”. Tako jima je svetovalo politično društvo »Edinost” v Trstu, ki je po dolgotrajnem posvetovanju storilo sledeči sklep: »Odobravamo osnovanje in postopanje »Narodnega kluba1*, obžalujemo krivo tolmačenje in priporočamo radi novega položaja in grozečih posledic, vsled razpoloženja Krasa in Vipave Vam in dr. Gregorinu izstop iz »Hrvatsko-slovenskega kluba1*. Za sedaj ne priporočamo nobene družitve, priporočamo svobodno roko in nadaljevanje akcije za skupni klub vseh Jugoslovanov.” — Kar govori »Edi-nost** o krivem tolmačenju, ni nič drugega, kakor mazilo na rano, ki jo je dičua »Edinost** morala prizadeti svojima Ijubljencima in pa strah pred Šušteršičem. Korak tržaških »levov** je javnost čisto prav tolmačila in je takoj razumela, da je bilo v njem navadno izdajstvo. In če ni bilo tako, ne bi bilo treba »Edinosti” sklepati, da naj gresta Rybaf in Gregorin spet iz Šušteršičevega kluba vun.
— Libcralcl so že potolaženi, ker sta Rybar in Gregorin izstopila iz Šušteršičevega kluba. »Slovenski Narod” se je globoko oddahnil, pa piše, že ves blažen, tako: dr. Ry-bar in Gregorin sta prosta spon, ki sta grozila uničiti njuno samostojnost in delovanje. Izstop iz skupne organizacije jima je razvezal roke, da se moreta znova s podvojeno silo posvetiti akciji, katero sta si prostovoljno naložila : najti modus, ki bi omogočil v doglednem času ustanovitev skupne jugoslovanske organizacije, katera bi odgovarjala pravičnim zahtevam jugoslovanske misli. Napredna javnost je oproščena more, ki jo je tlačila v dvomih nad obema poslancema, katere smo jih šteli med zastopnike pravih narodnih, torej le v naprednem duhu mogočih teženj slovenskega ljudstva. To je prvi vtisk, ki ga čutimo kot razbremenjene, kakoršno smo si v teh poslednjih dneh iskreno želeli. Kam in kako zdaj, je pa vprašanje, ki se pojavlja neposredno za dogodki, ki jih danes beležimo.” če je tista napredna javnost, ki jo zastopa »Slovenski Narod**, že oproščena more, tedaj ji čestitamo. Naša skrb res ni, kakšno stališče bodo liberalci zastopali napram Rybafu in Gregorinu zanaprej. če hočejo, lahko kar jutri napravijo spravni banket, pa se pri šampanjcu poljubujejo. Ali zdelo bi se nam, da za presojanje Rybafeve in Grego-rinove politike, ki se je za enkrat zaključila z blamažo, ne more biti merodajen sklep tržaške »Edinosti”, ampak tisti korak, ki sta ga bila napravila sama, brez zunanjega sveta ali ukaza. Tako nedolžna mlada tržaška doktorja pač nista, da ne bi bila vedela, kaj sta storila takrat, ko sta poljubila Šušteršičev pantofelj in
LISTEK.
HAKKONTENT:
Poglavje o zadovoljnosti.
Če bi bila zadovoljnost zelena dolina, bi si jo ogledali in bi najbrže pohvalili njeno lepoto. če bi bila cvetlica, bi jo poduhali in bi rekli, da lepo diši. In če bi bila hruška, bi jo pokusili, pa bi rekli, da ima dober okus. Pa je le beseda in zato navaden človek ne ve prav, kaj početi z njo. Na glavo posaditi je ni mogoče. Ako greš z njo na trg, ti ne dajo za njo nič in če rečeš svojemu fantu, mj se z njo igra, se bo zacmeril.
Ali ker so razun navadnih ljudi na svetu tudi nenavadni, ki znajo dlake cepiti, komarje dreti, z lastnimi očmi gledati čudeže in po dnevi delati temo, je tudi zadovoljnost prav porabna reč, posebno za dobre nauke. Marsikomu bi bila pač klobasa ljubša; ali te ni nikjer dobiti bre* denarja. Dobrih naukov pa nam ponujajo toliko zastonj, da bi z njimi človek lahko napolnil največjo shrambo — če bi jo imel.
Med dobrimi nauki igra torej zadovoljnost posebno veliko vlogo.
»Bodi zadovoljen s svojo usodo."
» Kdor ni zadovoljen z malim, ni vreden velikega.”
»človek je najsrečnejši, kadar je zadovoljen.”
»Zadovoljnost je najlepši dar božji in naj-dragocenejša človeška lastnost. “
Kdor je zelo željan takih ljubeznivih ukazov in pregovorov, jih lahko dobi polne koše. Variirati se dajo na tisoč načinov in blaga mehkoba se lahko vlije vanje. Ali naj se obračajo besede kakorkoli, zmisel ostane vedno enak; kdor nima posebno rad neslanega kropa, mu bo ta zmisel kmalu zopern.
čemu neki je človeku treba večnega povelja, da naj bo zadovoljen? če ima kdo napako v možganih, ima z njim opraviti zdravnik. Ali kdo izmed ostalih, takozvanih normalnih ljudi, je po sili in namenoma nezadovoljen? Kdo išče svojo zadovoljnost v nezadovoljnosti?
Ljudje so zelo različni. Ali nekoliko udobnosti ima vsakdo rad in v pretežnem številu so oni, ki so rajši bolj komodni kakor pa manj. Nezadovoljnost pa je vedno v nasprotju s ko-modnostjo. Pasivnega, bolj na leno stran nagnjenega človega vznemirja, aktivnega, delavnega pa navaja na čine, na delo, na boj.
Gospodom, ki nam pridigajo zadovoljnost z angelskimi jeziki, so pač te posledice nezadovoljnosti bolj zoper ne kakor nezadovoljnost sama po sebi. če nekoliko preudarimo vso stvar, prihajamo do zaključka, da nezadovoljnost drugih moti njihovo zadovoljnost. Ali pa tudi, da ovira posledice njihove nezadovoljnosti.
V	njihovih ljubeznivih naukih ni veliko doslednosti. če bi jih vztrajno lovili za besede, bi jih lahko spravljali v velikanske zadrege.
Največja napaka takih pridigarjev je ta, da ne poznajo človeka, ali pa ga nočejo poznati. Zadovoljnost namreč sploh ni človeška lastnost. Kakor bi b lo nezmiselno ukazovati človeku, ki ima modre oči: »Imej črne!” človeku, ki ima samo eno nogo: »Hodi po dveh!” — ali pa človeku sploh: »Poj kakor slavec! — »Trobi kakor slon!” — »Našopiri se kakor pav I — tako nezmiselno mu je ukazovati: »Bodi zadovoljeni”
Zelja je človeku vcepljena, in hotenje in stremljenje. »Zadovoljnost” ni nič druzega kakor popolna pasivnost, nedelavnost, absolutno pomanjkanje vsakega hotenja. Živemu bitju je »zadovoljnost” nekaj nemogočega. Niti novorojeno dete, če pride živo na svet, je nima. Tudi ono zahteva mleka in je nezadovoljno, če je lačno, pa izraža svojo nezadovoljnost tem krepkeje, čim bolj je zdravo, če je bolno, je
pa tudi nezadovoljno; matere, ki morajo po cele noči pestovati otroke in izmišljati vsak čas nove tolažbe, pa sosedje, ki ne morejo spati, znajo že kaj povedati o tem.
Otrok vas ne razume, če se postavite predenj, pa mu dopovedujete: Bodi zadovoljen I Ne jokaj se! — Pa pravite, da je neumen. Ali otrok čuti bolečino, čuti potrebo po mleku in to je dovolj. Kaj pa naj odrasel človek napravi s svojimi Čuti in občutki? Tekom let se je tem pridružil ša razvit razum, ki mu pove in razloži, česa mu primanjkuje in kako bi se dale odpraviti njegove bolečine. Njegovo spoznanje je postalo jasnejše. Ali ono mu pravi, kadar je lačen: »Tebi je treba kruha” in kadar je bolan: »Tebi je treba zdravila” — ne pa: »Bodi zadovoljen, pa ti ni treba kruha ne zdravil."
Vse kar je človeku neprijetno, mora nujno zbuditi njegovo nezadovoljnost. In kakor je življenje pisano in pestro, tako je nezadovoljnost mnogostranska, pa vodi hotenje in stremljenje v stotere smeri. Čudotvornim zdravnikom, ki zapisujejo eno mazilo ali pa ene kapljice za vse bolezni, se smeje ves pameten svet. Vso tisočero nezadovoljnost pa naj premaga sladki nauk: Bodi zadovoljen? I
Kaj ni to fie bolj neumno in smetao?!
(Konte prik.)
'zlezla pod njegovo kuto, izpod katere sta se morala zdaj zopet izmotati, če pa bi bila res tako naivna, da ne bi bila vedela in razumela, kaj da počneta, bi bilo pa še slabše. Tedaj pa sploh ne sodita v politiko, najmanj pa v državni zbor.
— Šušteršič je.za praznike. .Slovenec", ki nas je nahrulil, ker smo bili enakega mnenja, poroča včeraj to-le: „PosIanec dr. Ivan Šušteršič je izjavil sotrudniku .Hrvaške korespondence" glede na papežev motu pro-prio o praznikih: „Gospodarske in socialne razmere po večini škofij i,a Slovenskem in Hrvaškem so take, da kaže ostati pri starih
raznikih. Osebno je prepričan, da bo večina rvaških in slovenskih škofov v tem smislu peročala sv. očetu, osobito še, ker sv. oče utemeljuje motu proprio izrecno z gospodarskimi razmerami. Gospodarske razmere v teh škofijah so pa take, da kaže pridržati dosedanje praznike." Ge je Šušteršič za praznike, bo moral biti Jeglič pač tudi zanje, čemu se je torej „Slovenec“ na nas jezil, ko smo se izrekli za .staro vero" ?
— K polomu „€Uavno posojilnice**. Likvidacijski odbor .Glavne posojilnice" ima odslej svojo pisarno na Miklošičevi cesti št. 8. Uraduje dopoldne od 9.—12. in popoldne od 3.-6.
—- Najden mrtvec. V torek so našli na nekem posestvu na Poljauah mrtvega, okrog 45 let starega delavca, ki je bil baje zaposlen v Grubarjevem prekopu. Policijska komisija je dognala, da ga je zadela kap, in odredila, da eo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Domneva se, da je neznanec delavec Vincencij Vagersen ter doma nekje na Štajerskem.
— V mestni klavnici je bilo od 9. do i.6- julija 1911 zaklanih 57 volov, 6 krav, 6 bikov, 104 prašiči, 159 telet, 68 koštrunov in
4	kozlički. Uvozilo se je 320 kg mesa.
— Pogreša se od 22. t. m. 27letni dr. Pran Dosedel iz Prosnice pri Brnu. Dr. Dose-del je srednje, močne postave, bledoličen ter ima majne, plave brke. Pri odhodu je imel svetlo obleko, na perilu pa črki F. D. Bekel je, da se odpelje na Dunaj, kjer ga pa dosedaj še niso izsledili. Sumijo, da si je vsled bolezni (jetike) sam segel po življenju. Kdor bi kaj o njem vedel, naj to takoj sporoči prvi varnostni oblasti.
— Komu Je kul znanega? V Ameriko je pred nekaj leti odšel I. 1851. v Št. Vidu na Dolenjskem rojeni dninar Jožef Gruden, kateri že dve leti ne da od sebe nobene vednosti. Zadnji njegov naslov je bil J. G.. Edeu-born P. A. B. X 47 Funace Fayetti Oo. Komur bi bilo o ujem kaj znanega, naj obvesti njegove 4 otioke ali pa ženo, Marijo, stanujočo v ulici na Grad št. 11 v Ljubljani.
— Volilni imenik za občinske volitve na Viču je razgrnjen na vpogled v občinski pisarni od 24. julija do 13. avgusta, vsak dan od 9.—11. dopoldne in od 5—7. zvečer. — Vpisanih je v I. razredu 155, v
II.	razredu 328, v III. razredu 848 volilcev. Seveda bo po reklamacijski dobi volilni imenik precej drugače izgledal. — Naloga volilcev pa je, da gredo zanesljivo in nemudoma pogledat, ako so v imeniku in ako so pravilno vpisani. Volilci! Brez odloga storite to!
— Šolsko poslopje v Spodnji Šiški. Pred tremi leti novo sezidano šolsko poslopje v Spodnji Šiški se bo povzdignilo za eno nadstropje. Stroški zidave so preračunjeni na 53 tisoč kron. Vsa zadevna zidarska dela je prevzel stavbenik Vilhelm Treo.
— Ukradena konjska oprava. Posestniku Francu Bizjanu iz Spodnje Šiške je bila dne 21, t. m. ukradena vsa konjska oprava v vrednosti 80 kron.
— Poskušen samomor. Z Gorenjskega poročajo: Kajžar Anton Širc na Kor )ški Beli ei je hotel s samomorom končati življenje. Prizadejal si je več sunkov z nožem v prsi in vrat. Poškodbe so jako nevarne in so morali Sirca pripeljati v deželno bolnico. Vzrok po-ekušenega samomora je neozdravljiva bolezen.
— V vodnjaku utonil. Z Postojne poročajo : 4!etni posestnikov sin Anton Guštin-č i č je padel v domači vodnjak in utonil. Otrok je bil brez varstva. Ko so domači začuli na dvorišču njegov krik, so vsi hiteli k vodnjaku, kjer so zagledali malega utopljenca. Vsi poskusi, da bi ga oživeli, so bili brezuspešni.
— Tatinski vlom. V gostilniške prostore Andreja Burgerja v Postojni je vlomil te dni neznan tat. Odnesel je več zabojčkov cigar in cigaret, par čevljev iz pasjega usnja, par navadnih čevljev in velik bel prt. Pri odpiranju denarnega predala se mu je zalomil slabo ponarejeni ključ. Radi tega je izrezal z nožem tako veliko odprtino v omaro, da je segel lahko z roko v preflal in ukradel iz njega 180 kron denarja.
— Zepet ogenj na Bledu. V torek zjutraj ob pol treh je nenadoma začel goreti kozolec gostilničarja Ažmana, vulgo Šlosarja v Zagoricah. Bil je poln žita in pšenice. Na srečo so ljudje kmalu zapazili ogepj in gasilno društvo je preprečilo večjo nesrečo.
Štajersko.
— Smrt v vodi. Višjega kondukterja Zorkota 13 letui sin se je kopal v Marihoru
v Dravi z večimi svojih sovrstnikov. Dočim pa ho vsi drugi ostali pri kraju, je plaval Zorko, ki je bil pogumen dečko, na sredo reke, kjer je nenadoma izginil v vodi. Dečka je vzela Drava že v pondeljek popoldne, a še do danes niso mogli najli mrtveca. Truplo ima na sebi samo hlačice za v vodo.
— 101 leto stara žena. V karčovinski občini stanuje v hiši št. 50 Ana Ferš, stara 101 leto. Ana Ferš je bila ves čas svojega življenja samska in od svojega rojstva tudi vedno v isti hiši stanuje. Starka je še vedno čila in zdrava.
Koroško.
— Starši umorili svojega otroka. V
Ettendorfu blizu Sv. Jurja so aretirali posestnikovo hčer Ivano Sammer. Priznala je, da je porodila živega nezakonskega otroka, ga nato utopila v škafu vode, zavila v rjuho in vrgla v gnojnico. Pri tem ji je pomagal tudi otrokov oče Sebastijan Hosch.
— kavalirja. V Beljaku so aretirali dva tuja gospoda, ki sta prišla v mesto kot izletnika-turista in delala razne izlete v okolico. Živela sta jako dobro. Na policiji so dognali, da sta oba jako nevarna cerkvena roparja.
— Požari. Iz Beljaka poročajo zadnje dni redno o požarih. Pri tej vročini — v Beljaku so imeli včeraj čez 30° v senci — je re9 treba biti previden z ognjem. Posebno nevarno je v gozdih. V nedeljo sta gorela dva gozda v smeri proti Paternionu. Na enem mestu se je užgal tudi bližnji skedenj, ki je popolnoma pogorel. Proti večeru se je vnel gozd pri elektrarni, in drugi dan opoldne je prišlo poročilo, da gore gozdovi v severo-vzhodni smeri. Vodstvo požarne brambe je prosilo potom politične oblasti za vojaško pomoč.
Trst.
— Seja političnega odbora Jngosiov. soc. dem. stranke bo v s o b o’ t o , 29. t. m. ob poldevetih zvečer. Odborniki naj se udeleže seje polnoštevilno!
— Izlet v Ljubljano. Zanimanje za ta izlet narašča od dne do dne. Število, ki je potrebno za prvi vlak, je že daleko prekoračeno iu se gre sedaj samo zato, da bo število impozantno. Ker je zahteva po vpisninah vedno večja ter je na željo sodrugov odbor sklenil, da se bodo sprejemale vpisnine za izlet do 1. avgusta. Zato priporočamo vsem, ki se izleta Žele udeležiti, da se do tega dne priglasijo. Posebni vlak je že najet in se bodo od sobote naprej že oddajali vozni listki vsem, ki so pristop že oglasili. Torej soarugi na delo!
Državni zbor.
Dunaj, 26. julija.
Po prečitanju vlog so prišli danes na vrsto predlogi o
mesni draginji.
Prvi je govoril posl. B e u m a n n (soc. dem.), ki je opisal razburjenje avstrijskega prebivalstva nad prepovedjo argentinskega mesa ; razburjenje je tem večje, ker je prejšnji trg. minister Weiskirchner obljubil uvoz 10.000 ton prekomorskega mesa.
Neresnico Je govoril krščanski sociale« TVelsklrchner,
ko je dejal, da je vlada z a 10.000 ton. Obširno se govornik peča z zdravstvenimi razmerami argentinske živinoreje in obžaluje, da vlada še sedaj ni izpolnila socialno demokra-ttčue zahteve in predložila zbornici poročila avstrijskega veterinarca, ki se je o izbornih zdravstvenih razmerah v Argentiniji na licu mesta prepričal. Ker pa uvoz argentinskega mesa ni zdravju prav nič nevaren, tudi ogrskega dovoljenja za uvoz ni treba. Ministrski predsednik se je v včerajšnjem svojem odgovoru na interpelacijo skrbno izognil jedru stvari. Skliceval se je na naredbo od 81. decembra 1907, pri tem pa pozabil povedati, da ta naredba ureja promet z živino in živalskimi produkti le med obema državnima polovicama, nikakor pa se ue nanaša na uvoz iz tujine. V Avstriji sploh
ni postave, ki bi prepovedovala uvoz mesa lz tujine.
Avstrijska vlada si je v svoji agrarni ljubezni pomagala s posebno interpretacijo postavnih določb Obžalovanja in obsodbe vredna je brezprimerna popustljivost ln strahopetnost avstrijske vlade napram ogrski vladi
—	na stroške avstrijskega prebivalstva. (Živahno pritrjevanje) S svojimi interpretacij-skimi .zvijsčami" je avstrijska vlada stvar tako zavozila, da stojimo sedaj
pod popolnim diktatom Ogrov,
ki nam po svoji volji predpisujejo cene in tudi množino mesa, ki |ga smemo pojesti. Včerajšnji odgovor in izgovor ministrskega predsednika ne more zadovoljiti ne parlamenta ne prebivalstva. Ta odgovor ni drugega nič kot priznanje, da mesa ▼ resnici nedostaja ln da so cene res pretirane, da pa je vlada brez moči, ker se ne upa Ogrom zame-
riti zaradi brambnih predlog. Ministrski predsednik je tudi pozabil povedati, kaj bo z mesom, ki je že na poti v Trst. Zgoditi se utegne, da vlada vkljub silnemu pomanjkanju mesa pri nas vrne teh 400 ton argentinskega mesa nazaj ali kam drugam pošlje. Res je, da je cena živini v zadnjih dneh nekoliko padla, pozabiti pa ne smemo, da je še zmerom vratolomno visoka, in celo cena konjskega mesa je tako pregnana da si more revno prebivalstvo privoščiti to meso k večjemu ob nedeljah. Konsumeutje imajo pravico od vlade zahtevati, da se
podro vse ovire proti uvozu mesa.
če ministrski predsednik meni, da je misliti raje na uvoz mesa iz balkanskih držav, je treba naglašati, da argentinsko meso srbsko po nižji ceni in po boljši kvaliteti prekaša, če je ministrski predseduik dejal, da se argentinsko meso prav dobro ne razpečava, ga opozarjam na slabo organizacijo te prodaje in pa na dejstvo, da so se mesarji na vso moč trudili, da pričrnijo prebivalstvu argentinsko meso: dajali so preveč tolšče in preveč kosti. Govornik konča z naslednjo izjavo: V avstro-ogrski nagodbi ni nobene določbe, ki bi nas glede uvoza argentinskega mesa izročala na milost in nemilost Ogrora. Dokler nam Ogri ne dokažejo, da je argentinsko meso zdravju škodljivo, toliko čaša ne potrebujemo njihovega dovoljenja. Avstrijska vlada naj se zave tega dejstva in naj moško izpove, da Avstrija ni vazalna država Ogrske. (Živahno pritrjevanje.)
Konkurenca argentinskega mesa t Trstu.
Poslanec P i t a c c o (ital. lib.) izjavlja, da argentinsko meso v Trstu prav lahko konkurira z domačim mesom in da je zelo koristno za regulacijo cen. Po uvozu je prebivalstvo prihranilo 53 vinarjev pri kilogramu. Za Trst je uvoz argentinskega mesa velike važnosti, ker je na Primorskem le malo živine in so pred nekaj leti tržaški mesarji vsled pomankauja mesa zaprli mesnice.
WoIskirchner y krŠčansko-socialnt luči.
Po dr. W a b r u izjavlja posl. J e r -z a b e k da so včerajšnja izvajanja ministrskega predsednika krščanske socialce zadovoljila tem bolj, ker so potrdila nedolžnost Weis-kirchnerjevo.
Poslanec dr. H e i 1 i n g e r (kršč.-soc.) ugovarja in vpije, da je Weiskirchner Izdal ln ogoljufal svoje volilco. Njegova dolžnost bi bila, da bi bil takoj izstopil iz kabineta in tukaj čuval Interese svojih volilcev.
Poslanec Jerzabek odgovarja, da se je Weiskirchner moral ukloniti ministrskemu svetu.
Poslanec dr. H e i 1 i n g e r :	Dunajski
poslanec ne sme izdati in prodati svojih volilcev! Gospod tovariš, z obrambo Weiskirch-nerja ne bodete nič opravili. Weiskirchner je doigral. Jaz sera dunjski poslanec in ne pustim zagovarjati Človeka, ki je bil največji škodljivec.
Ostali krščansko-socialni poslanci se v ta konflikt niso nič vmešavali.
Kravali nemških naclonalcev.
Posl. Jerzabek nadaljuje svoj govor. Tekom njegovih izvajanj je došlo do ostrega rankontra med dunajskim svobodomislecem posl. Zenkerjem in med nemškimi na cionalci. Dejal je, da imajo pri mesu tudi Židje svoje prste vmes, čemur so nemški na* cionalci ploskali.
Posl. Z e n k e r zakliče: Nemški nacio-nalci ploskajo kršč. socialcem.
Ta ironična opazka je vzdignila med nemškimi nacionalci velik vrišč, ki se je le polagoma polegel.
Nato se peča posl. Z e n k e r (uem. 8vob.) z včerajšnjo izjavo ministrskega predsednika. o kateri pravi, da ni donesla nič novega. Neverjetna je pohlevnost avstrijske vlade napram Ogrom; ni ga slučaja, da bi se vlada suverenske države podajala v tako odvisnost od tuje države.
Po govoru nem. agr. posl. G o 11 a je zbornica prekinila mesno razpravo in na vrsto so prišli
Krvavi dogodki v Droliobyczu.
Posl. B r e i t e r je poslancem pokazal fotografije z drohobiških ulic tik po smrtonosni salvi. O napadu s strani množice po izjavi verodostojnih prič ni govora. Že pred vojaško salvo je glavar grozil ljudem s streljanjem, (čujtel Čujte!) Nato prečita izjavo bolniščnega ravnatelja, da Je večina ranjencev zadeta v hrbet.
Nato se razprava prekine.
Kurandov predlog.
Posl. K u r a n d a vloži spreminjevalni predlog k § 5. bančne predloge, s katerim je krošnjaril tudi v bančnem odseku.
Posl. dr. S e i t z protestira proti takemu načinu postopanja in izjavi, da predlog ni niti spreminjevalni, niti dodatni predlog, ampak popolnoma nov predlog, o katerem se mora po poslovniku razpravljati.
Predsednik odloči, da je Kurandov predlog spreminjevalni predlog in ga odda bančnemu odseku.
Nato se seja zaključi. Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne.
Zasebni uradniki v parlamentu.
Danes popoldne je prišla v parlament de-putacija osrednje zveze avstrijskih državnih uradnikov, državne zveze tehničnih uslužbencev, bančnih in hranil-niških uradnikov ter zavarovalnih, odvetniških in notarskih uradnikov. Deputacija je poslancem izrazila svoje želje glede olajšanja draginje. Socialnodemokratični poslanci so se izjavili, da bodo delovali z vso silo za odprtje mej in uvoz večje množiue mesa in živine.
* * *
Bančni odsek.
Bančni odsek je imel danes ob 5. popoldne sejo, ki je trajala do pol 11. po noči. Bešil je v glavni in podrobni razpravi bančno predlogo. Splošna debata se je šakala okrog § 5 bančne predloge, ki hoče zaradi izplačevanja v gotovini določiti poseben način razpravljanja v obeh zbornicah, kakor tudi o iz-premiDjevalnem predlogu poslanca K u r a n -de k tej določbi. Gorenji paragraf predpisuje namreč, da se smatra vladna predloga o izplačevanju v gotovini za sprejeto, če je ne bi mogla zbornica (avstrijska, odnosno ogrska) rešiti tekom štirih tednov po predložitvi. Proti tej določbi so socialnodemokratični g poslanci izrazili svoje pomislek0, ker je kršitev sedanjega poslovnika in bi se ta moral popreje reformirati. Glasovali so proti temu paragrafu, dočim so ga krščanski socialci zagovarjali. Zahtevo čeških poslancev po primernem zastopstvu v upravnem svetu banke je odsek odklonil. Bančna predloga pride v petek na dnevni red zbornice, za katero je poslanec Ku-randa izvoljeu kot glavni poročevalec.
Priporočajte in širite naš list!
ZADNJE VESTI.
Obtožba Blenerthovega kabineta.
Dunaj, 26. julija. Jutri pride v zbornici socialno demokratični predlog o obtožbi Bienerthovega kabineta na dnevni red, ker zakon o odgovornosti ministrov določa, da se mora o takih predlogih razpravljati v teku osmih dni.
Mesno vprašanje in Madjari.
Budimpešta, 27. julija. Tu se je vršila zaradi nadaljnega uvažanja argentinskega mesa ministrska konferenca, ki je sklenila poslati v petek dva strokovnjaka na Dunaj, da razpravljata z avstrijsko vlado o tem vprašanju.
Češko nemška sprava v Planja.
Praga, 26. julija. Med češkimi in nemškimi voditelji v Plznju se kaže razpoloženje, da bi se lokalna sporna vprašanja rešila na enak način kakor v Budjejovicah. če se to posreči, se predloži češkemu deželnemu zboru zakon o Plznju sočasno z zakonom o Budjejovicah.
Machar pozvan na dvoboj.
Praga, 26. julija. Ko je dr. Kramaf kupil .Narodni Listy“ od Gregrovih dedičev za 1.700.000 kron, so uradniki tudi nadalje ostali v uredništvu. O tem se je v češki javnosti mnogo govorilo in zadnji četrtek je bila v Pragi obravnava proti realistu dr. Uhlifu, katerega je urednik .N, L.“ Anyž tožil, češ da je na nekem Kramafovem shodu dne 11. maja dejal: .Uredniki Narodnih Listov so vam |za denar prodali tudi svoje prepričanje." Dr. Uh-lif je bil oproščen, ker mu po sodnikovem mnenju ni bilo dokazano, da je rabil ravno te besede. O tem predmetu je znani češki pesnik Machar pisal sarkostično v nedeljski številki praškega .časa". Zaradi tega se je čutil uža-ijenega urednik .N. L." Ž d a r s k y , pa je poslal Macharju na Dunaj dva tovariša, da ga pozoveta na dvoboj.
Proti češki Soli v Podmokllh.
Praga, 26. julija. .Matica Školska" je hotela v Podmoklih ustanoviti češko ljudsko šolo in si je izposlovala dovoljenje šolske oblasti. Proti temu je občina, ki je v nemško nacionalnih rokah, vložila rekurz pri naučnem ministrstvu in prosila, da se rekurzu prizna odložilna moč. Naučno ministrstvo je odbilo to prošnjo.
Obstrukcija v ogrski zbornici.
Budimpešta, 26. julija. Danes so prosili zopet štirje opozionalni poslanci za dopust. O teh prošnjah se je moralo na predlog oponoije glasovati po imenih. Vladna večina
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zastoja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
kjer je
Naslov:
Tolsto vr ška slatina, pošta Guštanj, Koroško, Je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. ^ gj |gj Svoji k svojim!
B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8.
skladišče oblek pst- domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-===== zemskega blaga za obleke po meri. =
Solidna postrežba« - Vedno nizke cene«
je dve prošnji zavrnila, o dveh pa se bo jutri glasovalo. Skoro ves dnevni red je bil zamašen z interpelacijami, tako da je razprava o bramb-nih predlogah trajala le kratek čas.
Kolera.
Trst, 26. julija. Uradno se poroča, da se od sobote naprej ni tukaj pojavil noben nov slučaj kolere.
B e r o 1 i n , 26. julija. Glasom uradnih poročil je kolera precej močno razširjena po južni Italiji in Siciliji, kar pa hoče italijanska vlada prikriti.
Carigrad, 27. julija. Tu je devet novih slučajev kolere.
Solun, 27. julija. Tekom zadnjih 24 ur je umrlo v Pedi in Djakovu 12 oseb na koleri, med njimi tudi dva vojaka.
Skoplje, 27. julija. Oblasti se radi pojava kolere vznemirjajo. V Peči je že 17 mrtvih. Mesto je popolnoma osamljeno.
Albanija.
Dunaj, 26. julija. Iz Cetinja prihaja vest, ki popolnoma nasprotuje zadnjemu poročilu, da je kralj Nikola naprosil zastopnike zunanjih sil, naj posredujejo pri turški vladi, da dovoli Malisorom nove koncesije. Uradno se javlja, da je ta vest popolnoma napačna in tendenciozna. Malisori se čutijo vsled neenakega boja izčrpane in popolnoma ugonobljene pa prosijo za olajšavo, ki bi jim omogočila, da se čimprej zopet vrnejo v svoje domove, črna gora to odkritosrčno želi in podpira to stremljenje. (Kralj Nikola igra v teh vprašanjih zelo dvoumno in dvorezno vlogo! Op. ured.)
Solun, 26. julija. Bolgarska četa je ponoči pri mostu, ki pelje pri Strumici čez reko Vardar, napadla tam taborečo turško stražo. Po euourem boju so se vstaši umaknili. Badi ponovnih napadov na železnico so vse vojaške straže ojačene.
Solun, 26. julija. V Skadru je pri-i e lilo prebivalstvo manifestacije odhajajočemu vrhovnemu poveljniku Torgut Šefket paši. Prebivalstvo je na shodu sklenilo, turško vlado prositi, da se odpoklicanje Torgut Šefketa umakne, ker drugače zamorejo nastati še večje homatije.
Turški parlament.
Carigrad, 26. julija. Turška vlada stoji na stališču, da ni povoda za predčasno sklicanje parlamenta. Ce bo albansko vprašanje rešeno do 13. oktobra, bo parlament sklican 14. oktobra, če ne pa mesec dni pozneje, kakor je bilo prvotno namenjeno.
Anglija In Maroko.
London, 27. julija. Današnja seja poslanske zbornice se pričakuje z velikansko napetostjo, ker je ministrski predsednik A s • q u i t h napovedal, da poda važna p o -
Malo
Veliko
Mire
Nizke
jasnila o maročanskem vprašanju. V poučeuih krogih sodijo, da bo Asquith naglašal, da angleški interesi v Maroku ne dopuščajo, da bi se to vprašanje reševalo brez Anglije.
B e r o 1 i n , 26. julija. Uradni krogi so zelo zlovoljni, da posega Anglija v francosko-nemško pogajanja zaradi Maroka in pripisujejo vsled tega tudi govoru, ki ga je imel angleški finančni minister Lloyd George zadnji petek, zopet večjo važnost, časopisi, ki imajo stike z zunanjim uradom, naglašajo, da Lloyd George ne bi bil mogel žugati N e m č i j i , če ne bi bil sporazumljeu z londonskim kabinetom. Nastop Anglije — pravijo — moti dosedanji razvoj in ustvarja nove težave, ki so zelo nevarne splošnemu položaju,
Pariz, 26 julija. Francosko časopisje izraža veliko zadovoljnost, da se Anglija oglaša za besedo, češ Nemčija mora zdaj spoznati, da so njene zahteve po odškodnini v Afriki absurdne in da Francija ni osamljena.
London, 26. julija. O Lloyd George-vem govoru je razširjena nova razlaga, da namreč ni bil naslovljen le na Nemčijo, temveč tudi na Francijo, katero je angleška vlada hotela opomniti, da ne sme biti preveč popustljiva uapram Nemčiji.
Car v Nemčiji.
B e r o 1 i n , 26. julija. Iz Friedberga javljajo: Sem je zopet prišlo več uradnikov politične policije To potrjuje kljub vsernu de-meutiranju, da ima ruska carska obitelj koncem prihodnjega meseca priti sem.
Položaj v Perziji.
Teheran, 26. julija. Ministrstvo je podalo demisijo, katero je regent sprejel.
Teheran, 27. julija. Demieiji kabineta je pripomuiti: Pred kratkim je Sipahde.r na splosuo željo medšlisa (parlamenta) prevzel ministrsko predseduistvo. Med tem pa se je močno utrdil sum, da se ni zanašati nanj. Pred dvema mesecema je Sipahdar nepričakovano odpotoval iz Teherana v Rešt, odkoder je javil parlamentu, da namerava odpotovati v Evropo. Vendar pa je ostal v Reštu in šeie pred kratkim se jo na poziv medšlisa vrnil v Teheran. Neposredno na to pa je prišel Mohamed Ali v Perzijo. Sinahdar ni storil nobenega koraka proti njemu. Že to je zbudilo sum, še bolj pa dejstvo, da ga je Mohamed Ali imenoval za svojega namestnika. Končno je parlament izgubil zaupanje vunj in zahteval njegov odstop. Na to so demisiouirali tudi ostali ministri.
Teheran, 26. julija. Političuo moč v glavnem mestu ima v rokah poseben odbor, ki vodi lokalno policijo, pa tudi vse obrambne priprave zoper Mohamed Alija.
Peterburg, 26. julija. Iz Teherana javljalo »Novemu Vremenu" da ima Mohamed Ali mnogo milionov, ki mu jih je dal stric Billi Sultan, ki pričakuje, da se bo lahko vrnil iz pregnanstva, če postane Mohamed Ali zopet šah. — Iz Odese javljajo, da se Mohamed Alijevi uradniki pripravljajo na odhod v Perzijo, ker so prepričani o njegovi zmagi.
Revolucija na Haiti.
B e r o l i n , 26. julija. Nemški parnik »Bremen", ki je bil doslej v Montrealu (v Kanadi), je dobil povelje, da odpluje za varstvo nemških interesov na Haiti v Port-au-Prinee.
N o v i Y o r k , 26. julija. Predsednik Simon pričakuje, da bodo Zedinjene države posredovale na Haiti.
Odgovorni urednik Fran Bar tl.
Izdaja in zalsg. založba Zarje Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
7
Izvanredni občni zbor
zadruge »International44 v Trstu
se vrši dne 30. julija 1911 dopoldne ob 10. uri.
Dnevni red:
Posvetovanje in sklepanj« o izrednih od-n«šajih v zadrugi.
Odbor.
Sodrusi! Agitirajte za soclaluo demokratično Časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
(T
Zapomni ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
m
je krepčilo želodca,
potrebna v vsnki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-44. „	*	4-80.
Naslov za naročila: „FL0R1AN“, Ljubljana.
Dl
3E
••
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
se priporoča.
••
••
3E
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27,
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. Priznano iina kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene.
Lepi gostilniški prostori in povsem na novo urejeni velik senčnat vrt.
m ETS
65E2 0 E H EK? £23 ESI KS B
Postavno varovano.
Trgovina žita in dele pridelkov
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
1
i
i
i
g
S
S
I
Laška in dunajska - - kuhinja - -
l Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
fa Vsak čas se dobe mrzla in go ka je-(lila, zmiraj sveže morske rit e in iz-y vrstno in ravno došlo vino „Brlonl“.
g Sprejme se abonente na kosilo ia večerjo, g
0V prenovljenih prostorih in pod novim « ravnateljstvom se priporoča sl. občin-|	stvu	za	obilen	obisk.	g
E2 BS3 EZ28 123 B8B El ID E E3 BES EE3 Kffl B
lične pomagal
loji gramofoni in godbeni av-f tomati so la najboljši!
A. Rasberger,
Restavracija pri Perlesu
Ljubljana, Prešernova ulica 9, poleg glavne pošte
priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Društvam so na razpolago sobe, salon in vrt za shode, sestanke in razne veselice. Kegljišče se
odda za vsaki čas družbam.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Petan.
Delavska hranilnica in posojilnica
i „■ ■ i —(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.) ■■	■■	■	«
v Ljubljani, Wolfova ul. št. 3, II. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4 ‘/a*/n.
Sprejema vloge na tekoči račun.
Posojuje na osebni kredit in (za-
stave) vredn. listine, hipoteke itd.
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. are in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-   ■ ■' ■ " nem času.	■