GLEDALIŠKI LIST ' IV. SEZONA 1924/25 ŠTEVILKA’ 13 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI Zahtevajte povsod tovarne čevlje ^|gp Peler Kozjas Ko. z znamko ■ Tržič Glavna zaloga v Ljubljani, Breg štev. 20 Aleksandrova cesta štev. 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica v Zagrebu, Račkoga ulica 3 A. «a E. S1ABERNE M©§1£im trg, iti. IG Masnuafal&tiuanr&a asa modma ttE^oviima Solidna postrežba ■ tK___________________________/ž Filip Bizjah krznar Gosposvetska cesta 13 Kolizej se priporoča za vsa krznarska dela. Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine. Najfinejša svetlobna telesa —- ...................... za stanovanja, vile, banke, bare, kina itd. kakor: lestence, namizne in stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Napočila samo na atelje „VESTA“f Ljubljana, Holoduorsha ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 29. marca Ob 3. uri pop. Veronika Dese- niška, ljudska predstava pri znižanih cenah Izven Ponedeljek, 30. J) Misel Red B Torek, 31. n Zaprto. Sreda, 1. aprila Izgubljene duše Red F Četrtek, 2. * >> Vdova Rošlinka Red D Petek, 3. >> Zaprto (generalna vaja). Sobota, 4. >» Lizistrata, premijera .... Izven Nedelja, 5. >> Ob 3. uri pop. Pepeluh, mladinska predstava Izven Nedelja, 5. a Ob 8. uri zvečer Lizistrata . Izven Ponedeljek, 6. t) Misel Red A Torek, 7. ft Zaprto. Sreda, 8. >> Lizistrata Red E Četrtek, 9. n Zaprto. Petek, 10. >> Zaprto. Sobota, 11. Zaprto. Nedelja, 12. >> Gol(jota Izven Ponedeljek, 13. >) Lizistrata Izven Torek, 14. f) Zaprto. Uprava si pridržuje spremembo sporeda in zasedbe. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524. PtT" Najlepše najcenejše slovito nr* angleško sukno za obleke ima DRAGO SCHWAB v Ljubljani OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja, ‘29. marca Mignon. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 30. »» Zaprto. Torek, 31. » Don Pasquale Red E Sreda, 1. aprila Don Juan Red B Četrtek, 2. H Zaprto. Petek, 3. Boheme Red A Sobota, 4. »J Mignon . Red C Nedelja, 5. » ob 3. uri pop. Rigoletto. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 6. M Zaprto. Torek, 7. Boheme Red F Sreda, 8. »» Carmen Red 1) Četrtek, 9. „ Zaprto. Petek, 10. »> Zaprto. Sobota, 11. »> Zaprto. Nedelja, 12. » Don Juan Izven Ponedeljek, 13. » Carmen Izven Torek, 14. V Zaprto. Najmodernejši salon za dame in gospode emulc mavinšek šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledaliških lasulj in potrebščin EN GROS EN DETAIL ,,-R-LTTP-E*« d.zo.z. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 Največja konfekcijska trgovina Mojstrsko krojena damska in moška oblačila Začetek ob 8. Konec pred 10. Lizistrata. Komedija v treh dejanjih. Po Aristofanovi komediji priredil češko A. Breška. Poslovenil F. Bradač. Režiser: O. ŠEST. Lizistrata, \ i........................Medvedova Kalonika, ! Atenke .........................Šaričeva Mirina, > '..................Nablocka Lampito iz Lakedemona.......................Vera Danilova-Balatkova Kinesias, Mirinin soprog....................Levar Atenski svetovalec..........................Peček Sosias, njegov pisar........................Kralj Manes, hlapec v službi pri Kinesiju . Povhe Filurgos, starec............................Skrbinšek Prva atenska žena...........................Mira Danilova Druga atenska žena..........................Juvanova Sel ........................................Cesar Lakonski poslanec...........................Medven Atenke, Bojočanke, Spartanke, Korinčanke, starci, Atenci, stražarji. Nove dekoracije naslikal akad. slikar g. Skružny. Deloma nove kostume izvršila gledališka krojačnica. Scenično glasbo komponiral kapelnik g. Balatka. O Vsakovrstne informacije dobavila informačni zavod g-3 E-3 Drago Beseljak v Ljubljani Židovska ulica štev. 5. g-3 Remington mod. 12 najnovejši amerikanski pisalni stroj dobavlja samo tvrdka ^pr Franc Bar S1 Ljubljana Telefon 407. Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 407. - 3 — Začetek ob 8. Konec okrog 11. Misel. Drama v petih slikah. Spisal Leonid Andrejev. Prevedel Josip Vidmar. Režiser: M. SKRBINŠEK. Keržencev Anton Ignjatič, zdravnik..............................Skrbinšek Kraft...........................................................Kralj Sluga Vasilij...................................................Jan Savelov Aleksej Konstantinovič, pisatelj........................Rogoz Savelova Tatjana Nikolajevna, njegova žena . . Rogozova Služkinja Saša..................................................Vida Fjodorovič, Aleksander Nikolajevič, pisatelj..............Cesar Darja Vasiljevna, gospodinja pri Keržencevu .... Medvedova Ivan Petrovič, zdravnik.........................................Jerman Strežnica Maša........................................................Juvanova Strežaj v blaznici..............................................Osipovič Krajši odmor po I. in III. sliki, daljši po IV. sliki. „0R1EHT“, TtZ Ljubljana Tauarna oljnatih baru, steklarskega kleja, lakou in firneža - Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin Šopki, venci, trakovi, aranžmaji Viktor Korsika Ko"sS.sf '8 Prvi najstareiSi specialni strokovno -tehnični ateijš za črko-slikarstvo se najtopleje priporoča za stikanje napisov na steklo, kovine, les, zid itd. PRISTOU & BRICELJ LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 1. Začetek ob pol 8. Konec po 10. Boheme. Opera v štirih dejanjih. Besedilo po H. Murgerjevih scenah „Vie de Boheme“ spisala G. Giacosa in L. Ulica. Glasbo zložil G. Puccini. Samo mojster Puccini more osebi, kakršni sta pesnik Rudolf in njegova ljubljenka Mimi muzikalno tako ilustrirati, da čutimo ž njima. Gracija, s katero razpleta muzikalno nit, ki točno označuje vsa dejanja trpečih mladih duš, in instrumentacija sta sijajni. Vsako dejanje priča o iznajdljivosti, o izvrstni tehniki, fini melodiki in karakteristiki velikega komponista. Iz arij, ki si jih pojeta Rudolf in Mimi veje zanos ljubezni; v poslovilni sceni so mesta, ki stresejo dušo, da čutiš z nesrečnima. V štirih dejanjih nam slika komponist življenje mladih umetnikov. Trpljenje in veselje je to življenje, ki stremi kvišku. Vsebina: I. dej.: V prvi sceni delata pesnik Rudolf in slikar Marceli v siromašni nezakurjeni izbi. K njima pride zmrzovat sotrpin filozof Collin. Kmalu je konec stradanja in bede, kajti godbenik Schaunard, njihov prijatelj, je dobro zaslužil in naročil jestvin in kuriva. Komaj so se malo pokrepčali, pride gostilničar terjat najemnino; mora pa brez denarja zapustiti rezidenco srečnih umetnikov. Marceli, Collin in Schaunard odidejo. K Rudolfu pride Mimi, ki stanuje v sosednji sobi, in ga prosi luči. Kmalu si razkiijeta drug drugemu svojo ljubezen. II. dejanje: Predmestje Pariza, Quartier Latin. V družbi mladih umetnikov nastopi Mimi; vsi sedejo pred kavarno. V družbi starega Alcindor de Mison-neaux se kmalu pojavi Marcellova prejšnja ljubica Musette. Marceli in Musette se polagoma zopet zbližata. Stari Alcindor mora plačati za vso družbo in končno ga Musette še odpravi. III. dejanje: Musette in Marceli, Mimi in Rudolf se snidejo v mali gostilni. Medtem ko zapustita Mimi in Rudolf roko v roki sobo, se razvije med Musette in Marcellom duet ljubosumnja. IV. dejanje: Soba kakor v I. dejanju. Marceli in Rudolf opravljata vsak svoje delo. Kmalu se jima pridružita Collin in Schaunard in v ubožni sobici vlada kljub večkratni denarni zadregi razposajeno veselje. V to razpoloženje vstopi Musette z vestjo, da ji sledi smrtnobolna Mimi. Rudolf ji hiti nasproti, jo prinese v sobo, kjer mu v naročju umre. Dirigent: N. ŠTRITOF. Rudolf, pesnik. . . . Schaunard, muzik . . Marceli, slikar............. Collin, filozof............. Bernard, gospodar . . . Mimi........................ Musette..................... Alcindor de Misonneaux Parpignol................... Dva carinarja............... Režiser: P. DEBEVEC. Banovec — Kovač Šubelj Cvejič — Popov Betetto — Zathey Zupan Rozumova Thalerjeva Zupan Bekš Povše, Rus Pariz 1830. Prva uprizoritev v Turinu 1897. - 5 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Carmen. Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimeeju napisala H. Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet. Dirigent: N. ŠTRITOF. Režiser: P. DEBEVEC. Carmen (mezzo-sopran)...........................Thierry-Kavčnikova k. g. Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) . Kovač Escamillo, toreador (bariton)...............Cvejic Micaela, kmečko dekle (sopran)..............Lovšetova k. g. Frasquita, ciganka (sopran).................Korenjakova Mercedes, ciganka (sopran)..................Sfiligojeva Dancairo, tihotapec (tenor).................Mohorič Remendado, tihotapec (tenor)................Debevec Zuniga, dragonski častnik (bas) .... Zupan Morales, dragonski podčastnik (bariton) . Subelj Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva uprizoritev leta 1875. v Parizu. Na toaletni mizi vsake dame naj slu H kot okrasek najboljša in originalna KOLINSKA VODA Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiilichs- Platz, ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. za Slovenijo ? topriii Jirija'1, Liljana, Konfekcijske tovarne FRAN DERENDA & Cie. v Ljubljani Prodajalna na drobno je na Erjavčevi cesti št. 2 kjer se dobiva po izredno znižanih cenah moška in dečja obleka. — Ne zamudite 8i ogledati bogate zaloge! — 6 - Začetek ob pol 8. Konec okrog pol 11. Don Juan. Opera buffa v dveh dejanjih (desetih slikah). Besedilo spisal L. da Ponte. Uglasbil W. A. Mozart. Dirigent: N. ŠTRITOF. Režiser: O. ŠEST. Don Juan, mlad, lahkomiselni kavalir.......................Cvejič Donna Ana..................................................Frisekova Don Octavio, njen zaročenec................................KovaČ Stari Comthur, oče donne Ane...............................Zathey Donna Elvira, zapuščena ljubica don Juana .... Thalerjeva Leporello, don Juanov sluga.................................. Betetto Masetto, kmečki fant.......................................Zupan Zerlina, njegova nevesta...................................Lovšetovak. g. Kmetje, kmetice, godci, kavalirji, dame, sluge. I. dejanje: 1. slika. Terasa pri Comthurju. 2. Cesta. 3. Cesta. 4. Pred don Juanovim dvorcem. 5. Na vrtu. 6. Dvorana pri don Juanu. II. dejanje: 1. slika. Pred hišo donne Elvire. 2. Pred pokopališčem. 3. Na pokopališču. 4. Jedilnica pri don Juanu. Dejanje se vrši v nekem mestu v Španiji. Prva uprizoritev v Pragi leta 1787. ZAJUTRKOVALNICA ZAJUTRKOVALNICA T. MENCINGER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 43 PRISTNA VINA! NIZKE CENE! Priporoča se delikatesna trgovina FRANC KOS, Ljubljana, Židovska ul. 5 Izbera raznovrstnih specijalitet Primerna __=:^===^_ Cene nizke božična darila Postrežba točna 7 - Don Juan. Vsebina. I. d e j. Leporello je na straži. Iz palače pribeži don Juan, za njim donna Ana, ki vpije na pomoč. Comthur ga imenuje zapeljivca in ga pozove na dvoboj. Don Juan, ki se sprva ni hotel bojevati s starcem, zabode v dvoboju Comthurja. Don Juan in njegov sluga zbežita. Octavio, Anin zaročenec, prisega Ani, da ji bo maščeval očeta. lzpr.: Donna Elvira pride in toži, da jo je dragi zapustil. Don Juan se ji laska. Ona se odkrije in don Juan, ki zagleda bivšo ljubico, razočaran zbeži. Leporello jo potolaži. Izpr.: Svatba Masetta s Zerlino. Ko prideta v družbo še don Juan in Leporello, se prvi takoj loti Zerline. Že hočeta v don Juanovo vilo, a tu ju preseneti in loči Elvira, ki Zerlino odpelje. Don Juan obljubi, da bo pomagal maščevati morilca. Ana spozna v njem morilca in prosi Oktavija, naj ga maščuje. Ko prihaja don Juan, se Masetto skrije, da preizkusi Zerlino, a don Juan jo odpelje v vilo. Sedaj nastopijo še donna Elvira, Ana in Oktavio v maskah in gredo iskat morilca v vilo. Izpr.: Don Juan se zabava s Zerlino, Leporello pa meša Masetta. Končno odpelje don Juan Zerlino v stransko sobo. Vstopijo tri maske. Zerlina pribeži iz sobe in don Juan vihti meč nad Leporellom. Tu pa ga vse naskoči kot krivca in morilca, toda on jim uide s pomočjo Leporella. II. d e j.: Don Juan in Leporello si izmenjata klobuk in plašč. Pojavi so Elvira, ki ju ni opazila, in toži svoje gorje. Don Juan pregovori Leporella, naj jo odpelje. Don Juan pa poje podoknico Elvirini družici, a ga opazuje Masetto, ki je pripeljal s seboj oborožene kmete. Don Juan jih zvijačno odstrani, pretepe Masetta in zbeži. Izpr.: Elvira prihaja z Leporellom; on bi se je rad končno otresel. Nastopijo Oktavio, Masetto in donna Ana ter planejo po dozdevnem don Juanu. Elvira jih prosi milosti, Leporello pa zbeži. Izpr.: Don Juan in Leporello nastopita, si izmenjata obleke in don Juan pripoveduje, da je bil z neko deklico, katera ga jo imela za Leporella, a mu je končno ušla. Zaradi teh frivohiih besed na pokopališču se oglase tajni strahotni glasovi, češ, da naj da mrtvecem mir. Ukaže Leporellu, naj pozove kamenitega Comthurja v goste. Ko Comthur prikima, ga vpraša še don Juan, je li pripravljen priti k njemu v goste. Comthur pritrdi. Odideta. Izpr.: Elvira hoče don Juana rešiti, samo če bo obžaloval. 2e hoče oditi, toda pribeži od glavnega vhoda in zbeži. Tudi Leporello zbeži. Nekdo jo potrkal. Don Juan gre odpirat in tu vstopi Comthur. Očita don Juanu njegovo življenje, da naj se poboljša, toda ta mu da roko, da ne opusti nikoli svojega življenja. Tudi strah pred smrtjo ne uniči v njem strahu pred kaznijo. Comthur izgine in don Juan, zvest svojim načelom, a do zadnjega junak, pade od strele ubit. Ne zamudite obiskati tvrdko Ljubljana, Mestni trg 19. Vedno novosti za dame in gospode. iCene konkurenčne. Lizistrata. Starogrške dramatične uprizoritve so bile del bogoslužja. O praznikih boga Dionysa so bili dramatičnim uprizoritvam odmerjeni trije dnevi in vsak dan so se igrale po tri tragedije in ena komedija, tako da so predstave trajale po devet do deset ur zdržema. Najznamenitejši pesnik starogrške komedije je bil Aristophanes (446.—385 pred Kristom). O njegovem vnanjem življenju so vedeli že starodavniki prav malo. Poznamo ga prav za prav le po njegovih delih. Bil je strasten pristaš mirovne stranke in sovražnik demagoštva in sofistike. Z dovtipi in humorjem je bičal vse, kar se ni strinjalo z njegovimi političnimi nazori. Starodavniki so poznali še 44 Aristo-phanovih komedij, nam je ohranjenih le enajst. Lizistrata je bila uprizorjena leta 411. pred Kristom. Athene so bile tedaj v obupnem položaju. Pri tako zvani sicilski ekspediciji leta 413., s katero so se Athenci hoteli polastiti Sicilije in Sredozemskega morja, je^ bila uničena athenska mornarica in armada, izgubili so 2i6 ladij in nad 50.000 mož. V Atenah samih je bila velika beda. Spartanci so imeli zasedeno trdnjavo Dekelejo ter so odtod pustošili Atiko. V tej sili so se dvignili Athenci k novemu odporu. Iz rezervnega fonda so popravljali še ostale ladje in da bi zvišali državne dohodke, so vpeljali carino za uvoz in izvoz. Tudi ustavo so izpremenili ter izvolili v upravo države deset upravnih svetnikov, nad štirideset let starih. V teh razmerah so igrali v Athenah Lizistrato. Za državo ni bilo druge rešitve kot mir. Mir je priporočal Aristophanes že prej v dveh komedijah. V Lizistrati podaja nov načrt, kako bi bilo mogoče prisiliti Athence, da bi sklenili mir. Možje tega niso zmožni; zmožne pa so tega žene, ki prav tako trpe zaradi dolgotrajne vojne kakor možje. Athenska Lizistrata &e dogovori z athenskimi in drugimi ženami, da se tako dolgo vzdržijo spolnega občevanja z možmi, dokler ne sklenejo miru. Žene zasedejo mestni grad Akropolo, odkoder se možje zaman trudijo, da bi jih pregnali. Ker možje ne morejo odoleti hrepenenju po ženah in ker prinese isto poročilo tudi odposlanstvo iz Sparte, sklene athensko in spartansko odposlanstvo mir. 2ene se vrnejo k svojim možem in komedija se konča s slavnostno gostijo in veselim sprevodom. V začetku komedije vidimo Lizistrato, ki je bila sklicala žene k zborovanju. Sama je, nobene ni blizu. Končno pride vendar Kalonika. Lizistrata toži, da so žene tako nezavedne. Kalonika jo tolaži, češ, da še pridejo: imajo pač doma mnogo opravil z možmi, služabni-štvom, otroci itd. Lizistrata se jezi, češ, tu gre za važnejšei stvari, negoi so domača opravila. Na vprašanje Kalonike je Lizistrata raztolmači, da gre za — mir. Pride Atičanka, nato Spartanka, Bojb-čanka in Korinčanka. Lizistrata jim razglasi, da ima; nalogo, zasesti Akropolo in onemogočiti nadaljevanje vojne s tem, da zapriseže vse žene, da se bodo tako dolgo vzdržale občevanja z možmi, dokler ne bo sklenjen mir. Lizistrata diktira prisego, stavek za stavkom, žene prisegajo za njo, a trdo seveda jim gre iz ust, kajti vse bi raje - 9 - žrtvovale nego uživanje ljubezni. — Žene so zasedle grad. Spar-tanka je odšla v Sparto. Nastopi zbor starcev, ker so culi, da so žene zasedle Akropolo. Prišli so z debelimi koli, da razbijejo vrata na grad, in prinesli so s seboj velike ponve z žerjavico in ogljem, da bodo žgali žene, če se ne bi vdale. Dočim se starci pripravljajo^, da ulomijo vrata in si prižigajo bakle, pride drugi polzbor žen s posodami, napolnjenimi z vodo. Prišle so pomagat svojim tovarišicam. Starci in žene se pričkajo, tu pride državni svetnik, ki je bil šel v mesto po denar za vojne svrhe, sedaj pa ne more v grad. Spre n lja ga policijsko moštvo, ki hoče ulomiti vrata. Tu stopi Lizistrata ven in za njo tri druge žene in državni svetnik mora’> slednjič sramotno oditi. Ko Lizistrata odide, sledi zopet pričkanje starcev in žen dokler se zopet ne pojavi Lizistrata, ki toži, kako težko drži žene na gradu: kar nore so na može in trumoma mi uhajajo. Pravkar je zalotila eno, kako je gledala skozi Panovo votlino, kako bi ušla, in drugo, ki se je spuščala po vrvi mzdol, in tretjo vidi baš bežati, češ, da mora brž domov, ker ji molji volno žro. Vsaka ima drug vzrok, da bi prišla domov, a vsako nažene Lizistrata nazaj. — Kmalu nato prižene hrepenenje po ženi moža Kinesija na grad. Da bi smel vstopiti, vzame s seboj dojenčka, ki ga nese suženj za njim. Lizistrata pokliče njegovo ženo, sledi zelo komičen prizor in slednjič pusti žena moža na cedilu. Odposlanstvo iz Sparte prinese enake vesti iz Sparte, zbora se sprijaznita, sklene se mir, ki ga hočejo proslaviti z veliko svečanostjo. Plesna pesem zaključi komedijo. Komedija je polna nebrzdanih dovtipov in razposajenih prizorov, katere je bilb treba v prireditvi za naše odre omiliti, kajti starodavno občinstvo je imelo drugačne pojme in nazore o takih stvareh, nego današnje, ki bi se spodtikalo na marsičem, kar se je zdelo staro-davnikom naravno in dostojno. Aristophanes ni hotel s svojo komedijo samo razveseljevati, ampak tudi učiti. Atlienci naj vedo, da je vojna med Athenci in Spartanci, ki so si sorodni po krvi, veri itd., prav tako nenaravna, pogubna, Aezmiselna, smešna kakor boj enega rodu z drugim rodom. «Proti morali, proti veri grešite, Helleni, če se vojskujete! Škodujete samim sebi!» je zaklical pesnik vsem Hellenom. * Glede zbora moramo omeniti, da je starodavni zbor svoje partije pel, a nobena melodija se nam ni ohranila, na modernih odrih recitira zbor običajno enoglasno. Ost: Aristophanes: Lizistrata. Vse to se suče okrog starih bogov, okrog templjev Pana in Afrodite, okrog mladosti, ljubezni in zvončkljanja pomladi v nas — ki se \ rača v večnem kolobarju... Tistikrat so bili gospoda' stari bogovi v Olimpu močno dobre volje, pili so nektar in prigrizovali ambrozijo... Pri tem «kroku» se je zgodilo, da je utrnila bogovska misel Apolona, ali pa je bil sam glavar Zeus, ki jo1 je opremil s — 10 — perotmi — in hitela je dol proti zemlji in padla točno in; natančno v glavo gospoda Aristopliana, ki je, sedeč pod pinijo, iskal motivov za novo komedijo ... Tedaj je naročil kavalir Aristophanes amforo traškega vina in pa tiste reči, s katerimi so v tistih časih pisali, ter napisal šalo, polno zdravja in brezskrbnosti — Pan pa ga je uščipnil v bedro in mu šepnil ime na uho: «Lizistrata». — Tako je bilo! Res! Častna beseda in kdor mi ne verjame, na tistega naščuvam vse Erinije, vse strele Zeusove — sploh vse hude duhove tistih dni... Lizistrata, tako je ime premeteni ženski glavici, v kateri se porodi misel, kako premagati može, ki hodijo le na bojne pohcde, zanemarjajo s tem svetost domačega ognjišča, in puščajo žene doma zapuščene podnevi in ponoči. Lizistrata, to je samo ime, komandant, a ne glavna vloga. To igrajo vse ženske, ves zbor lahkokrilih metuljev in metuljčkov, hrepenečih po gospodarjih... Možje bojujejo boje zunaj s sovražniki, doma pa jim ščuva Lizistrata novega nasprotnika — ki hoče končati početje mož na mah — žene. Ko se povrnejo, spoznajo: da nimajo več žen, nevest, ne ljubic — in to je presneta reč. Brez kopja in ščita premagajo ženice vojščake... s sredstvi ki so od vekomaj... Spol proti spolu... Pan se smehlja in piska na| piščalko ... Mi, mi igramo «Lizistrato» — a tiste, od kavalirja in vražjega dečka Aristopliana, ne igramo. Svet je dvatisočkrat obnovil svojo letnico in se v tem času poboljšal. Danes smo vsi do vratu zaprti — lahko si mnogo mislimo, lahko mnogo storimo — a, pasja taca1, na glas pa ne povemo. Smo poboljšani Ln vemo, kaj je pohujšanje, verno, da so izmišljene črne muke in večno pogubljenje za grehe, ki jih greše gospoda Atenci v «Lizistrati». Zato oprezno, gospoda, da ne bo nihče zaslišal Panove piščalke — da je ne bo zamenjal s klicem Favnovim ... Carmen. (K petdesetletnici.) 3. marca 1875. so prvikrat peli „Carmen“. Georges Bizet je bil tedaj 37 let star in že zelo ugleden in priljubljen komponist. Vendar mu niso pripoznali, da je genij. Kljub temu je bila Opera comique polna finega, izbranega in radovednega občinstva. Vse partije so bile izvrstno zasedene, naslovno je pela slavna Galli-Marie, ki je bila devet let poprej izvrstna Mignon. Tudi zunanja oprema je bila prvovrstna. Zdelo se je, da si „finejša“ publika ni bila na jasnem, ali naj bo ogorčena ali ne. Neki minister je za premiero naročil ložo, vendar mu je ravnatelj svetoval, da naj počaka na generalno skušnjo, preden privede svoje dame v gledališče. To se je v časopisju javno razpravljalo in to dejstvo ni bila najboljša reklama za opero. Pa tudi glasba sama je bila kritiki naravnost nekak problem. Samo predigro drugega dejanja in pesem torera je občinstvo — po takratni modi — zahtevalo znova. Kritika je Bizetu predbacivala, da zanemarja melodijo ... Zanimivo je, da je Bizet slavno „Habanero“ — 11 - na zahtevo Galli-Marie pozneje skomponiral, dokaz, da včasih tudi „muhe“ starov pripomorejo k velikim ustvaritvam . . . Carmen so peli tisto sezono 37 krat. To ni bil uspeh: vsak večer bi se morala igrati. Ko je 3. junija Galli-Marie prišla k 33. predstavi v garderobo, je bila zelo žalostna in ko so jo vprašali, zakaj je tako potrta, se je razjokala. Sele par dni pozneje se je po mestu raznesla vest, da je komponist daleč od Pariza umrl. Pravijo, da mu je žalost nad neuspehom opere Carmen pospešila prerano smrt. Novica, da jo bodo igrali tudi na Dunaju, je bila njegovo zadnje veselje. Sele po par letih je nastopila Carmen svoj triumfalni pohod po vsej Evropi: Dunaj, Bruselj, francoska provinca, Anglija, Amerika, Italija in Nemčija so jo igrali . . . Pariz jo je igral šele čez osem let . . . To je bil triumf. Na letošnji jubilejni predstavi je bil navzoč še prvi don Jose, Lherite. Carmen je dosegla slavo in priznanje pri literatih, celo pri filozofih, kot n. pr. Nietzscheju. Vse velike pevke sveta so se trgale za naslovno vlogo. Naštejmo samo nekaj najslavnejših: Minnie Hauck, Lucca, Marie Renard, Gutheil-Sdioder, Charles Cahier, don Jose pa je bil Caruso in Escamillo sam Baklanov. Ljudski glas. Najbolj razširjeni večerni dnevnik v Londonu je v svojem pregledu lanske odrske letine takole posnel svojo sodbo: «The pelikan;: je najboljša igra prešlega leta, «The vortex» najzanimivejša in «The farmers wife» najbolj vesela. Shawove < Svete Ivane» poročevalec niti ne omenja in o eni izmed najduhovitejših burk, «It pays to advertise», kar jih je šlo kdaj med svet, ne ve vrlak povedati drugega, kakor da ima Britanija že nekaj; enakocenega v glumi «Spc.rt of Kings». Mnenje pa je toliko bolj mikavno, ker je najpoljudnješi londonsl i večernik, tiskan v enem in pol milijonu izvodov, nalašč oddal glediški stolpec nestrokovnjaku, vedoč, da bo prav ta neveščak najbolje pc-godil okus nmogobrojnih njegovih čitalcev. O «Pelikanu» pravijo presojevalci raznih narodnosti in struj, da je povsem nedolžna stvarca. «The vortex» (Vrtinec) je za sabo potegnil hvalo vseh ocenjevalcev. Na oder ga je spustil mlad, čuvstven igralec, Noel Coward| ki sam igra glavno vlogo mladega sina gospe, ki se noče starati. Tujemu poznavalcu sodobnega angleškega leposlovja je umljiv ta učinek, ki se dotika najbolj pereče točke v angleški družabnesti. Skoro vsak drugi roman načenja vprašanje londonske žene, ki gre v leta. Zakaj pa je albionskim gospem teže, nego njenim sestram na celini sprijazniti se z mislijo, da jim matorost trka na duri? Morda zategadelj, ker se tamkajšnja dekleta manj uče, ker se notranja praznota izpolnjuje z družabnim življenjem in potemtakem Evine hčere nimajo nobenega nadomestila;, kadar s priletnostjo ginejo uspehi. Mladenke so sicer danes na plesišču in igrišču svobodnejše nego - 12 - poprej, a njih šolska izobrazba je domala taka, kakor v časih blage stare kraljice Viktorije (1819.—1901.). Omenjeni «Kraljevski šporb je brezpomembna, otroška gluma starinskega kova, dočim je Shawova «It pays to adversite> (Pripo-fcčanje se izplača) s svojo odrezavo satiro in položajno komiko najduhovitejše kramljanje o moderni reklami. Najveselejše delo v preteklem letu je pač po pravici «Farmerjeva soprcga». Lepaki po vsem Londonu naznanjajo, da ne moreš biti žalosten, ako si videl to burko. Kritiki enoglasno potrjujejo, da se ob njej občinstvo vselej do solz nasmeje. uk. Razno. Krst. Sloviti gledališki reformator Lugne Poe je na svoji pozornici «Oeuvre» ponovil trodejanko Le Bapteme, kreirano že 1. 1907. z ogromnim uspehom, ki se danes ni zmanjšal. Avtorja, znani nam Alfred Savoir in Ferdinand Noziere, sta v tej izvirni igri podala točno opazovane značaje. Sloviti gledališki reformator Lugne Poe je na svoji pozornici «Oeuvre» ponovil trodejanko Le Bapteme, kreirano že 1. 1907. z ogromnim uspehom, ki se danes ni zmanjšal. Avtorja, znani nam Alfred Savoir in Fernand Noziere, sta v tej izvirni igri podala točno opazovane značaje. Bloch, Izraelec germanskega porekla, si je z razumom in ročnostjo nabral znatno imetje. Ali pariška visoka družba ga še ne priznava. Zato trpi. Še bolj pa je hudo njegovi ženi in starejšemu sinu Andreju. Neka formalnost je neizbežna: spreobrnitev, krst. Andrej, najbolj časti lakomen med vsemi, se odloči za to. Njegovi sestri Heleni pa dvori visok aristokrat: de Coissy. Ljubita se vzajemno. Baš ta večer Blochovi sprejemajo. Coissy privede s seboj škofa, kandidata za Francosko Akademijo, ki bi se mu prav prileglo, če bi dobil glas Blochovega sorodnika. Blochovi so se spreobrnili. Oče se je najbolj upiral. Helena, mistična mladenka, se povsem prepusti čaru nove vere. Tik pred možitvijo odide v Lourdes kot bolničarka. Ko se vrne, naznani očetu, da se noče možiti, temveč da pojde v samostan. Oče je besen, ker je mislil Helenino zvezo s plemstvom izkoristiti v svoje svrhe. Prekolne hčer in jo razdedini. Andrej pa mu raztolmači, da ne more nihče očitati judovstva taki družini, kjer imajo redovnico. Oče blagoslavlja hčer... Številnim domislicam se je smejalo vse poslušalstvo brez razlike konfesij. Luigi Pirandello: Nage oblačiti. «Vsakdo se hoče zdeti lep. Cim grši smo, tem bolj se želimo olepšati, se obleči v čedno obleko.» MT E ^ ZR K/IV-O HOTPI I I OVntf LJUBLJANA n V/ I Eika J)lalaw M W j SV. PETRA CESTA Prenočišča z zračnimi sobami — Izvrstna kuhinja z mrzlimi In gorkimi jedili — Poleti krasen senčnat vrt — Točna postrežba Sprejemajo se tudi učenke v kuhinjo MARIJA TAUSES, lastnica hotela ,,Lloyd“ DOBROVOLJAČKA BANKA, C: v ZAGREBU PODRUŽNICA LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 31 TELEFON INTER. ŠT. 5 IN 720 IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE ▼TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT' Urejuje Fr. Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. mm® kaučuk kaučuk potplaie! Elastična Ko ja, varstvo prati vlagi