31, Stevflka V Ljubljani, dne 3. avgusta 1919. VL leto Delavec izhaja vsak petek ■ datumom naslednjega dna — Naročnina za celo leto K 10-—, za pol leta K 5’—, za četrt leta K 2-50. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja Pošilja tv e na uredništvo in npravniStvo Ljubljana, Šetonbnrgova ailea Stav. 6. D. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 30 vinarja, pri trikratni po 27 vinarja, pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 vin. za vsakokrat. — Za razne i/.javeitd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo, Strahovlada v Sloveniji. Kakor in veličastno se je vršila splošna stavka v Sloveniji brez vsakršnih dogodkov, ki bi povzročali nemire ati nered, torej povsem dostojno, vendar se je pri-, čelo obsežno preganjanje, zapiranje in suspendiranje vodilnih in drugih sodrugov od strani vlade. Belgrajska vlada je namreč sklenila, da hoče zatreti delavski po-kret v Jugoslaviji, zato hoče dvigniti obtožbo proti vsakomur, ki ga kdo zatoži iz kakršnihkoli razlogov. Cela vrsta jugoslovanskih državljanov že tiči v preiskovalnih zaporih, kamor jih je spravila nedemokratična vlada, kateri tako pridno se-kundira podpredsednik slovenske deželne vlade dr. Žerjav in njegova liberalna stranka, ki je gojila v svojih vrstah pravo policajstvo in denuncijantstvo. Delavstvo po drugih državah ima svobodo; demokratizem vlada povsod, pri nas pa neumni srednjeveški terorizem. Toda kakor je strlo delavstvo tiranstvo po ostalih deželah, tako bo strlo tudi bel-grajsko vlado in slovensko liberalno stranko, to kugo slovenskega naroda. Umljivo je, da jugoslovanski proleta-rijat ne bo prenašal krivic, ki pričajo o popolni nesposobnosti vladajočih avtoritet. Proč s temi ljudmi, proč s terorizmom, narodu pa svobodo! Za tem smo šli doslej iti za tem geslom pojdemo tudi vbodoče. Gospoda v Belgradu se pa jako moti, če misli, da se s takimi pomočki da zatreti uaravni razvoj, v katerem igra proletari-jat glavno vlogo po vsem svetu. Takih nasilnosti ne more prenesti noben narod. Tadi napredek! Kdor čita in veruje temu, kar pišejo glasila „Jugoslovanske strokovne zveze“ in »Narodno socialne zveze“, je gotovo prepričan, da je vse slovansko delavstvo v teh organizacijah., Mi, ki te demagoge dobro poznamo in vemo, da so vse te krščanske m narodne zveze le na papirju, nas to ne vznemirja. Da je temu tako, nam priča »Naša moč", glasilo klerikalnih delavcev, katera naznanja svojim ovčicam, da bode vsled „vedno naraščajočega članstva" »Naša Moč" izhajala, namesto vsak teden, dvakrat na mesec. Kdo ji op« trditi, da ni to tudi napredek! Raziika je le ta, da namesto, da napredujejo klerikalne organizacije — napredujejo naše, razredne strokovne organizacije, katerih glasilo »Delavec" je v tem letu zvišal svojo naklado od 8000 na 19.000 izvodov. Se slabše, kot krščanskim *e godi narodnim zvezam — katere med delavstvom sploh v poštev ne pridejo. Da, da, gospodje, minuli so tisti časi, ko se je slovenske delavce lahko pitalo s krščanskimi in narodnimi frazami. Slovensko delavstvo se zaveda časa. v katc-fem živi, in ve, da je edina njegova za-Jomba razredna delavska organizacija, J kateri se je pridružilo. Tudi to je navedek. Sodrugi! Stranka izdaja že štiri mesece lep, preprosto in razumljivo pisan tednik »Ljudski glas", ki je sicer namenjen pred Vsem kmečkemu proletarijatu, a ga bo z velikim pridom bral tudi tovarniški delavec. List je zelo mnogovrsten in se krepko poteguje za naše teptane pravice, zato naj ne bo proletarske družine brez »Ljudskega glasu". Pozivljemo vas na obilno naročbo, le tako se bo list še povečal in Dolepšal. Stane 4 K 50 v za tri mesece. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo o podporah nezaposlenih. V zmislu člena 3., drugega odstavka, naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 23. junija 1919, št. 536 Ur. !., se glede podpor nezaposlenim odreja to-le: §1. Rudarjem je zopet dovoljevati podporo od dne, ko se oglase pri občini. § 2. Rudarjem, ki so se vrnili iz Banata, je dovoliti podporo od dne, ko so se vrnili domov. §3. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 22. julija 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo. Iz stavbinske stroke. Zveza stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov v Ljubljani je ugodila delavskim zahtevam, in sicer je dovolila 20 % poviška temeljnega zaslužka od 15. julija 1919 dalje. Na pogajanjih so delodajalci pripoznali zaupnike, kateri knajo nalogo poravnavati vse nastale spore med delavci m delodajalci. Delodajalci obljubljajo, da ne bodejo nasprotovali organizaciji, organizacija pa je obljubila, da bo skušala spraviti v sklad njihove interese. Ob ti priložnosti opozarjamo na to dotične delovodje, ki se še vedno ne morejo sprijazniti z delovanjem organizacije, dasi je razvidno, da se organizacija poteguje direktno za njih koristi. Zatorej so tudi njih vrste v naši organizaciji, kjen bodo vedno našli zaslombe; torej naj ne nasprotujejo in naj skušajo delavskim zaupnikom iti na roko. Pogodba je veljavna za vse razmere letošnje sezone, tudi v slučaju, če bi se življenjske potrehščinc znižale. Potom organizacije je delavstvo pridobilo lep napredek, zato pa poživljamo delavstvo, da skuša pridobiti tudi one mlačneže, ki uživajo naše pridobitve, a se ne brigajo za organizacijo. Dolžnost naša je, da pridobimo vsakega stavbinskega delavca v našo organizacijo, da bo boj lažji. Pripravljati se moramo za prihodnje leto, ko se razmere malo urede. Naj ne bo izdaialca med nami! Obenem vas še opozarjamo, da se držite strogo osemurnega dela, da ne bo vedno pritožbe, da se med delom hodi brez vprašanja po svojih opravkih in poslušajte zaupnike. Pazite na verižarje in druge vojne oderuhe, da ne bodo ponovno izrabljali teh ubogih vinarjev, katere smo si pridobili v senci bajonetov buržoazije. Dne 20. julija 1919 se je vršil shod v, Bizoviku, na katerem sta poročala sodru-ga Košič m Nachtigall o pomenu strokovne organizacije in o solidarni stavki. Poročevalca sta žela navdušeno odobravanje tudi od strani kmečkega ljudstva, katero se je v velikem številu udeležilo shoda. Vidi se, da se ljudstvo na deželi tudi zaveda in da simpatizira z idejami socializma. v Dne 27. julija 1919 se je vršil shod nase stroke v Škofji Loki ob 9. uri dop, Ker so tam najboljši sodrugi zaupniki m6-rali odriniti v vojaško službovanje, je bila nevarnost, katero so razširili nekateri sumljivi elementi, da se podružnica razpusti. Izvolilo se je nove zaupnike, da podružnico poživijo; priporočalo bi se tamkajšnjemu delavstvu, da se bolj zanima za svojo organizacijo in da ne gre na led onim koristolovderti ki ne gledajo na drugo, kakor da bi delavske vrste razdelili in uživali sad njih nesporazumnosti. Isti dan popoldne se je vršil shod. v. Kranju, na katerem se je dala podlaga prvemu občnemu zboru, tamkajšnje delavstvo se prav zanima za našo organizacijo, kar je razvidno iz očitnega odobravanja sodrugu Košiču, kateri je predaval o pomenu strokovne organizacije ter o zahrbtnosti meščanskih strank do- delavstva. —• Nato je sodrug Nachtigall poročal o delovanju organizacije, kar so navzoči z odobravanji vzeli na žftanje. Dne 15. avgusta 11. se bo vršila redna skupščina osrednjega društva v »Mestnem domu" v Ljubljani. Poročalo se bo na njej o polletnem računskem zaključku in o splošnem društvenem delovanju. Dopisi. V Mežiški dolini se nahaja v Prevaljah manjše vrste papirnica, ki je last grofa Turna. Grof Turn je tukaj dobro poznat kot veleposestnik, še bolj pa je poznat kot slab plačnik. Delavke te papirnice prejemajo po 5, delavci pa po 10 K dnevne plače. Delavke m delavci bi gospodu grofu bili gotovo hvaležni, če bi le-ta hotel povedati, kako je dandanes s 5 ali 10 K mogoče živeti. Staviti gremo sto proti eni, da gospodu grofu taka bagatela od daleč dnevno niti za smotke ne zadosutje. No, kolo časa se vrti, prišel bo tudi konec grofovskemu oderuštvu. — Pošta se jc v zadnjem času, kakor znano, hudo podražila, da bi pa tudi skrbela za redno dostavljanje časopisov in pisem, pa ne. Liste na primer dobivamo po tri ali štiri dni prepozno. Pred vojno smo dobivali, pošto s.TviJcrat na dan, sedaj, pa vsak drug dan. Čuden napredek! Velik vzrok klavcrnih poštnih razmer pri nas so tudi slabe plače voznikov, ki seveda hočejo živeti. In ker jim pc::tna uprava noče plačati, si raje iščejo druga opravila. Skrajni čas je že, da merodajni krogi tukaj napravijo red. — Ne smem tudi zamolčati, da nam slaba prede s tobakom. Opažati je neke protek-cijc v tej zadevi in kar je najbolj obsodbe vredno, razvila se je s tobakom pravcata verižna kupčija. Želeti bi bilo, da se namenjena množina razdeli tudi med trafikante v okolici. Pričakovali smo namreč, da vsaj tobaka ne bomo stradali. Izkazalo pa se je, da nam tudi z novo trafiko gospoda Rozmana' ni pomagano. — Ustanovilo se je v Črni društvo za podpiranje šolske mladine. Prav tako! — V „Slovencu“ nekdo očita našim rudarjem, da so se držali ob priliki prireditve veselice za vojne invalide rezervirano. Posneti je tudi, da je dopisniku žal, da niso vsi rudarji bili v vojni za -- staro Avstrijo! Ne, gospodine, invalidom smo vedno pripravljeni pomagati, bizantinizma pa nc ljubimo, fraz pa tudi ne. — Stavka dne 21. julija t. 1. se je pri nas obnesla imenitno, delo je počivalo popolnoma. Shod velenjskih rudarjev. Dne 27. julija so imeli Velenjski rudarji v rudniški čakalnici svoj strokovni shod, na katerem ic poročal sodrug Marn, strokovni tajnik iz Celja. Razložil je pomen in koristi strokovnih organizacij. Sodrugi rudarji so ga prav pazno poslušali, kar je znamenje, da so se zelo zanimali za njegova izvajanja. V. Velenju se je ugnezdila neka agitacija zoper delavnost naše organizacije, c osebi klerikalnega petelina Zajca, ki hujska in ruje, kjer le more. Pa vse to mu prav nič ne bo pomagalo. Nasprotno, vsi rudarji, kar jih stoji šc izven naše strokovne organizacije, bodo pristopili. Ako pa zmešani Zajec ne bo miroval, naj poteni ne javka, če se mu bo stopilo na prste. Skienilo se je, tudi sklicevati redne mesečne shode. Rudarji so se, prav vneti za pošteno in dobro stvar, mirno razšli, pogovarjaje se , o nezaslišanem terorizmu in podlem natolcevanju nasprotnikov delavskih interesov. . Sobostikarji hi pleskarji v Brodu oh Savi sc nahajajo v stavki. Naj izmed so-boslikarjev in pleskrjev v Sloveniji mhcc ne potiUe v Brod ob Savo. Na Fali je, kakor smo zadnjič poročali, stopilo delavstvo električnih naprav v stavko. Da se ne napravi kaka škoda, so delavci stroje ustavili in kakor je pri takih prilikah navada, so postavili sem in tia kako stavkino stražo, ki pa jo nihče drugi ni opazil kakor gospod Pahernik. Humanega gospoda je to očividno bodlo v oči. Ukrenil je takoj vse korake, da je prišlo 8 orožnikov iz Maribora. Niso pa imeli prav nikakega drugega opravila, kakor čakati na kosila in večerje, ki pa so bili nekoliko drugačne kakor pa hrana delavcev. Most so zagradili, kar pa delavcev ni ženiralo, vozili so se preko Drave v čolnih. Drugače nihče izmed delavcev ni šel blizu. Orožniki so se sami čudili, kajti o vsem nasilstvu delavcev, o katerem se jim je pripovedovalo, ni bilo ne duha ne slulia. Med tem se je gospod Pahornik seveda podal v Maribor k okrajnemu glavarju dr. Lajnšiču. Ko je bil sodrug Tokan pozneje istotako pri okrajnem' glavarju, je izvedel, kaj mu je gospod Pahornilc natvezil. Delavce je na okrajnem glavarstvu naslikal kot pravcate nasilneže, med katerimi se baje nahaja nekaj rovarjev, katere je treba spraviti preko meje. Ko so delavci ustavili stroje so baje zasedli celotne naprave in pretili - nekemu obratnemu da ga vržejo v turbino. Resnici na ljubo bodi povedano, da so trije individuji v ose- bah" nekih višjih' paznikov svoj umazani posel stavkolomcev brez najmanjših ovir nemoteno vršili. Morda bodo za svoje junaštvo dobili primerno odlikovanje. Da se pa samega sebe postavi v dobro luč, je Pahornik dr. Lajnšiču pripovedoval, da je sam ob priliki prodiranja nemških tolp na Koroškem dal razpostaviti oborožene straže in da je na ta način zavaroval naprave pred morebitnimi napadi. Poizvedovanje sodruga Tokana je dognalo, da na celi Fali živemu krstu ni nič znanega o takem ukrepu. Take in druge anekdote si je pustil gospod okrajni glavar dr. Lajnšič natveziti! Dokazovanje, da je absolutno nemogoče izhajati delavcem pri takih plačah, ni pri njem nič zaleglo. Blagor zagrizenega nemškega na-cijcmalca Pahornika je bil okrajnemu glavarju tako pri srcu, da je bil tudi pri pogajanjih na glavarstvu dne 21. julija 1.1. za vsa dokazovanja delavcev gluh in slep in da je popolnoma zapadel sugestiji eksponenta francoskega in švicarskega velekapitala. Gorje tebi, delavstvo, če bodo o tvojem eksistenčnem vprašanju odločevali taki »narodni« glavarji kakor je gospod dr. Lajnšič. Kako je bilo pri točki o enkratnem nabavnem prispevku? Najprej je okrajni glavar govoril v prid delavcem, kakor hitro pa je opazil, da zastopniku podjetja gospodu Pahorniku stvar ne ugaja, je takoj svoje mnenje iz-premenil in je začel dokazovati, da delavci do nabavnega zneska oziroma prispevka niso opravičeni, ker so le od danes do jutri pri tem podjetju. Da so ti delavci prepotrebni nabavni znesek že davno zaslužili in ga res nujno potrebujejo, na to se navzlic dokazovanju delavcev ni o-ziral. -Govorjenje ter obnašanje gospoda okrajnega glavarja je bilo silno mučno. Iz vsega je bilo posneti, da gospoda, bodisi slovenskega ali nemškega kalibra, re pozna nobenih obzirov, kadar gre za delavce. Borih 30 odstotkov, za katere se je velikodušno izrekel gospod glavar, niti ne zadostujejo za pokritje podražitve živil od strani obrata s prvim julijem. In kakor čujemo, namerava gospod Pahornik onim delavcem, ki vživajo naturalno stanovanje na račun v očigled malenkostnega poviška na plači zaračunavati tudi stanarino, kurjavo itd. tako, da delavcem faktično več vzame kakor znaša povišek. Ne vemo, če namenoma ali iz hudobije se je delavcem v obratni kuhinji začelo kuhati še slabše kakor prej, dasi se jim od prvega julija za »hrano« veliko več od plače odteguje. Vsekakor se je »nepristranski« okrajni glavar dr. Lajnšič izkazal slabega posredovalca. Strokovne organizacije se bodo premislile preden bi se še kdaj obrnile nanj. Gospoda je pač gospoda! Zato pa je tudi stari pregovor »Vrana vrani očesa ne izkljuje« še vedno resničen. Delavstvo tovarne testenin tvrdke Franc v Mariboru se poteguje za povišanje svojih dohodkov — opravičeno. Delavke, katerih je v tovarni 57, imajo plače, ki nikakor niso zavidanja vredne, 3 do 6 K na dan, to je vse, kar dobivajo. Moški, katerih je le 7, tudi dosti boljše niso plačani. Kako naj ti ljudje ob takih plačah izhajajo, nam je uganka. Vrhutega je gospod Franc mož, za katerega zakoni in vladne naredbe očividno ne veljajo. Pri njem se namreč še vedno dela po 9 ur na dan! Prosimo merodajne faktorje, da fa-brikanta Franca pouče, da so zanj vladne naredbe ravnotako veljavne kakor za vsakega drugega. Zlasti obrtno nadzorništvo naj bi odredilo, da gospod Franc plača delavstvu ves čas, kar so delavci delali, več kakor 8 ur dnevno kot nadure s 50 % doplačilom. Oblastnije so gluhe in slepe za vse to. kar uganjata posamezni mogotci v Mariboru, tem bolj pa preganjato železničarje in druge delavce, ki jih uetiuncira ovaduško zvezarstvo. Nedolžna žrtev nesramnega denun* cijanta! Burnik Josip, vrtalni mojster v Zabukvci pri Celju, je bil drie 10. t. nu izpuščen iz preiskovalnega zapora, v katerem se je nahajal radi hudodelstva vohunstva vsled ovadbe nekega, njemu popolnoma neznanega človeka Franceta ^ta-jer-ja. Ta ovadba pa se je izkazala kot popolnoma brez podlage. Upamo, da že poznanega vohuna Franca Stajerja, tolmača pri italijanskih karabinerjih, ki je v, svoji zlobnosti nedolžno žrtev, g. Burnik Josipa, za 10 dni v zapor spravil, zadene pravična kazen. V Štorah je zmeraj kaj novega, a pisati ne moremo vedno. Pri našem rudniku že štirinajst dni nimajo smodnika, ker se premalo brigata podjetnik in obratni vodja zanj, in še takrat, če ga kaj dobimo, ga je komaj po 25 kilogramov. Obratni vodja pošilja stare rudarje, ki že delajo po 20 let v jami, na delo zunaj jame. svoje priljub-ljence pa pošilja v jamo. Delavci zunaj jame pa morajo nositi hlode po pol ure daleč, kar so prej opravljali voli in konji. Hlode pa morajo nositi, po tleh rižati jih ne smejo. Da je delo še bolj otežkočeno, je postavil na vsakih pet delavcev po enega paznika, in zahteva, da bi nosili hlode po trije delavci, ko jih nosi komaj po šest; Prav srčno tudi želi obratni vodja, da bi volili za odbornika človeka, ki ga ima sam rad, da bi nas pomagal strahovati. Tukaj se je pa vodja zmotil. Mi že sami poznamo naše prijatelje tovariše. Obratnemu vodji pa bi le svetovali, da naj se bolj briga za rudarstvo, da se bo bolje razvijalo. Rechtsanwalt g. Dr. Oskar Orosel, Marburg, namreč advokat Dr. Orosel v, Mariboru nam pošilja naslednji popravek na notico, ki smo o njem objavili: Uredništvu lista »Delavec« v Ljutf- ljani- „ Nanašajoč se na pod nadpisom »iVo-žakarii pa taki« v Vašem listu z dne 28. junija 1919 izišlo notico, v kolikor se tiče mene, blagovolite priobčiti sledeči popravek: , j Neresnično je, da dosežem rekord v izkoriščanju delavstva, ker plačujem delavce kvečjemu po 4 krone na dan. Res je temveč, da imajo drvarji in majerji brezplačno rabo, stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji, hlevi, polji, travniki in razun tega dobivajo drva, tako, da si na pr. moj majer redi na pripuščenem mu zemljišču 8 do 9 goved, mnogo ovac in več svinj. Res je, da dobivajo moji drvarji a-kordne mezde in zaslužjo najmanj 20 K na dan. Kadar pa izjemoma ti moji usiužbcn-ci opravljajo kaka druga poljedelska dela, na pr. košnjo, prejemajo razun tega 5 K na dan in 1 lier mošta, ki ga sam plačam po 2 K 20 vin. Spoštovanjem Di. Oskir Orosel s. r< Maribor, dne 14. julija 1919. Na zatrdila gospoda doktorja bomo odgovorili prihodnjič. Iz strokovnega gibanja. Osrednje društvo stavbinskib delavcev sklicuje na dan 15. avgusta t. ,L v Ljubljano izredni občni zbor, na katerem se bodo polagali računi in poročalo o delovanju za prvo polletje. Vabijo se v. podružnice, da po možnosti pošljejo to zborovanje vsaj po enega deieg • Stroške za delegacijo nosijo podiuz same. Člani osrednjega društva stavblnskih delavcev se z ozirom t.n bližajočo ~e zimo opozarjajo, da bo Osrednji odbor skušal svojim članom preskrbeti potrebno usnje zanje in njihove svojec po znižani ceni. Bližje se naznani na izrednem občnem zboru dne 15. avgusta v Ljubljani. V Celju se je dne 13. julija v trostilni »Ban Jelačič« vršil dobro obiskan shod živilskih delavcev, na katerem je poročal sodrug Leskovšek. Po poročilu je bila sprejeta resolucija tičoča se vladajočih razmer v živilskih strokah zlasti pekovski v Celju. Obvestila. Doma2l pregled. V Tržiču na Gorenjskem osnujejo delniško družbo, ki bo upostavilo podjetje za izdelovanje celulujda. Družbina glavnica bo znašala 4.000000 kron. Sol — zopet dražja. Kilogram soli stane sedaj 1 K 70 vin. Drva. V Zagrebu stane seženj drv K 450, v Belgradu K 900, V Ljubljani K 180. Če je že pri nas cena drvam ho-rendna je v Zagrebu in Belgradu naravnost fantastična. Kmalu bo zima tu, denarja med delavstvom ni, veselite se siromaki! — »Državna posredovalnica za delo.“ Podružnica za Ljubljano in okolico. — V preteklem tednu od 20. julija do 26. julija 1919 je iskalo delo 143 moških in 6S ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 190 moških in 38 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 90. Pri vseh podružnicah „Državne posredovalnice za delo“ je od 1. januarja 1919 do 26. julija 1919 iskalo delo 11.063 delavnih moči, delodajalci so iskali 9808 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3383. Delo iščejo: pisarniške moči (642), trgovski so-trudniki in sotrudnice (224), pisarniški in uradni sluge (218), služkinje in kuharice (185), natakarji, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, dninarji, dninarice, hišniki, poljski in tovarniški delavci in delavke, strojni ključavničarji, mehaniki, elektrotehniki, monterji, šivilje, mizarji, sedlarji, strojniki, kurjači itd. Delo je na razpolago: služkinjam (119). težakom, hlapcem (101). poljskim in vinogradnim delavcem in delavkam, pletarjem in pomožnim delavcem in delavkam v pletilni delavnici, gozdnim delavcem, mizarjem, zidarjem, tovarniškim delavcem in delavkam, ključavničarjem cestnim delavcem, slikarjem, usnjarjem, žagarjem itd. Državna posredovalnica za delo v Ljubljani naznaja, da je za enkrat ustavila vse transporte delavcev izven ozemlja Slovenije, torej tudi rudarjev v Vojvodino. Državna posredovalnica za delo je olvorila dne 21. t. m. »Podružnica za Celje in okolico« s sedežem v Celju, Glavni trg. Njen delokrog se razteza na okrajna glavarstva Celje, Brežice, Konjice, Mozirje in Slovenji Gradec. S tem je dobil končno tudi južni del slovenske Štajerske ta prepotrebni zavod, kar je bila že dolgo vroča želja prizadetih krogov. Upamo, da se bo te nove podružnice »Državne posredovalnice za delo« posluževalo prebivalstvo v najiz-datnejši meri. Interesenti iz navedenih glavarstev se v vseh zadevah, ki se tičejo posredovani obračajo odslej izključno le na imenovano podružnico. Uradne ure za stnmke so vsak dan od 9—12 in od 2—4 razun ob nedeliah. praznikih in sobotah popoldne. Posluje brezplačno. v V Belgradu so za živež na trgu in hotelih delečili maksimalne cene. Posledica tega je, da v Belgradu kar naenkrat vsega primanjkuje, dasi je pred tem za dr..1' denar bilo vsega v obilici. Rado-veuni smo, če bodo belgrajske oblastnije imele toliko poguma, da z navijalci cen pesteno obračunajo Osrednji urad za razdeljevanje premoga osnujejo v Belgradu. Gorje naši industriji v Sloveniji, ako bo navezana na nakazila premoga iz Belgrada. Vrelce nafte in petroleja so našli v Buievici pri Lipici v Slavoniji. Kakor se poroča so vrelci jako izdatni. Potemtakem bi torej v Jugoslaviji imeli vsej nekaj svojega petroleja. Iz gospodarskega vidika je lasten petrolej važen, ker denar zanj ne gre v tujino. Letno glavno skupščino sklicuje „Opčl radnlčki savez“ za Hrvaško In SlavonMo. Vršila se bo 17. avgusta 1.1. v Zagrebu. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) nadzorstva. 2. Ujedinjenje strokovnega pokreta v Jugoslaviji. 3. Tarifna politika. 4. Delavska zakonodaja. 5. Volitev upravnega odbora in nadzorstva. 6. Razno. Usnje je dandanes predmet, ki mora po proračunih tovarnarjev hote ali nehote prinesti znatno pomnoženje imetja itak že zelo bogatih fabrikantov. Če govoriš o tovarnarju usnja, govoriš o milijonarju. Vsi ti gospodje brez izjeme so si med vojno nagrabili denarja več kakor vsak drugi verižnik. Pšenica pa gre tem gospodom še sedaj v klasje. Usnje so podražili za več kakor sto odstotkov. Popolnoma opravičeno se je izrazil neki tovarnar usnja, češ, „sedaj obogateti ali pa nikoli". Eksistenčno vprašanje usnjarskih delavcev je za to gospodo postranskega pomena, glavno jim je svoj lastni jaz. Delavci naj hirajo, naj stradajo, glavno jim je njih žep. O hvaležnosti napram delavstvu seveda ni nobenega govora. Nasprotno poznamo fabrikanta, ki bi znal biti prav spreten dompter (krotitelj zveri). Njegova priljubljena navada je od nekdaj bila, prijeti po dva delavca za vrat in butati enega ob drugega. Klofute in drugi udarci so vedno bili na dnevnem redu. Dasi sam rojen Slovenec, so njegove priljubljene psovke „verfluchter vindišer Mund4, .,Vindiše pakaš“, ..faules vindišes Gesindel“ itd. Delavke so bile pri njem vedno le „pro-klete kuzle". Zanašajoč se na svojo telesno silo, je ruske vjetnike pretepava!, kakor bi se ne smela pretepavati niti žival. Pri vsem tem jih je mučil z lakoto tako, da so reveži jedli surove ušesa živalskih kož!! Skratka, godile so se v tej usnjarni stvari, ki kriče do neba. Zastonj jo iščeš besede, s katero bi to fatfmkan-tovsko početje bilo mogoeč dovelj krepko označiti. In zopet se nehote vprašaš, kako to, da se nedolžne delavce preganja, tako renegatsko bestijo se pa pusti lepo pri miru. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem svojim tovarišem usnjarjem za naklonjeno mi denarno pomoč v znesku K 106. Ivan Sagmajster, Laško. Svetovni pregled. Poslanci bivše srbske narodne skupščine. Sedaj imamo, kakor znano, začasno narodno predstavništvo. V trenutku, ko se je izvršilo ujedinjenje vseh sedanjih pokrajin ckžave SHS, je bivša srbska skupščinaf prenehala. Gospodov poslancev te skupščine, v kolikor se niso mogli vriniti v Narodno predstavništvo, je ostalo SO, ki so se povrnili k prejšnjim svojim poslom, oziroma bi se lahko poprijeli teh svojih poslov. Tega jim pa ni treba, ker jim država še danes plačuje za to, ker nič ne delajo in ker s parlamentarizmom nimajo nič več opraviti, dncvimie po 30 dinarjev! Najboljše na stvari pa je to, da fospodje biv draguljar iu zlatar 5 Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4. priporoča svojo T' dragulj arsko delavnico £ za nova dela in popravila, kakor tudi za vsa £ >( zlatarska dela, pozlačenje posrebrnjenjo itd. S Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajsta c. 17. priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (StrtrtabifieDi za rodbino in obrt Pioalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko. mmmmmmmmmummmmmm Okrajna bolniška blagajna %-----1 v Ljubljani, j 3 Pisana: Turjaški trg štev. 4. ihto nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih i .. -- je blag jna zaprta. ■■■■■ | Zdravnik blagajne j Jaa^I |.|k.| f Stanovanje Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje «11 —vu j Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag. Br. Ivan Zajec | MO-VMl Ttrjiiki trg Al splošno zdravljenje 2—3 FrasfUkiDiks il 2. Dr. Vihtor Breskvar ‘j,ll-J/4l2 Kiliarjeva iL 12. splošno zdravljenje 1 *-* Turjaški trg It 4. Dr. Alojz Kralgiier splošno zdravljenje 1-3 Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (boLni&ko zglaanico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga iecjjo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. BolniSčnma se izplačajo vsako soboto, če je U dan praznik, pa dan prej od & zjutraj do L popoldne. S pritožbami sa je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. ■■■■■■■■■■■■■m 5S3J555 aee3 arcastai-iss poginiti, ako porabljate moja najbolja, izkuSena in povsod hvaljenasredstvs. Za podgane in miki K 6; poljske mtfl in ščurke K S — Osobito jaka tinktura sa stenice K 6; uničevalec moljev K 3; prašek proti mrčesom K 1.60 in K 5-—, tinktura proti ušem pri IJndeh K 3*—, mazilo za ali pri živini K 3'- -; prašek za uši v obleld in peritu K 3-—; prašek proti parnim ušem K *•— i tinkturo proti mrčesu m sadju in zelenjavi (u ničev, rastlin) K t. Pošilja po povzetju za /od za ekspert BI. JON ti EH, Zagreb Petrii Jska ulica it S. BL