Kamniški občan LETO XXXI KAMNIK, 9. APRILA 1991 SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE Eni bi povečevali, drugi rezali proračun Proračunska »maša«, lahko pa tudi nadaljevanka ali dvoboj brez zmagovalca, bi lahko naslovili pregovarjanje o tem, komu več, komu manj iz proračuna in kdo bo vanj glede na obubožano gospodarstvo sploh še dajal. Po skoraj osemurnem pregovarjanju je bil odlok 0 proračunu z dvanajstimi amandmaji le sprejet. Podana pa je bila zahteva delegatov, da mora biti program izvršnega sveta (z vsemi posameznimi delovnimi resorji) konkretnejši in mora biti opremljen 1 nosilci določenih nalog in roki za izvedbo. Podpredsednik izvršnega sveta Miha Novak je v obrazložitvi proračuna dejal, da se je od njegovega osnutka do končne oblike marsikaj spremenilo. Predvsem so pri pripravi predloga morali upoštevati zahtevo republike, da se občinski proračuni zmanjšajo za desetino. Osnova zanj je bila po besedah podpredsednika realizacija prihodkov za leto 1990, a zmanjšana za stroške, ki so preneseni na republiko. Upoštevati so morali zahteve gospodarstva po njegovem razbremenjevanju (-10%). Nominalno je tako proračun za 6 odstotkov večji od lanskega, kljub vsemu pa se realno (rast cen!) glede na lanskega zmanjša za 17.3 odstotke. Ob izvirnih prihodkih (potrebnih okrog 230 milijonov din) naj bi občina dobila iz republiškega proračuna približno 70 milijonov dinarjev za izravnavo med ocenjenimi prihodki in odhodki občinskega proračuna. Miha Novak je dodal, da so pri oblikovanju predloga proračuna skušali upoštevati kar največ pripomb delegatov, ob tem pa »^upoštevali že dogovorjene prioritete v občini. Tako so na enaki ravni kot v osnutku ostali med drugim naslednji porabniki: intervencije v gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu, pospeševanje razvoja obrti in sredstva za komunalno infrastrukturo. Ukinili pa so sredstva za PTT. ker so ocenili, da bo to naložbo moč pokriti iz predvidenih prilivov. »Rezerve smo iskali predvsem v tem. da smo pri vseh uporabnikih prešli na enajst izplačanih OD, dvanajsti pa bo prenesen na naslednje leto,« je pojasnil Miha Novak. Potem je pojasnil, katere predlagane amandmaje je izvršni svet podprl in katere ne. Na seji so delegati predlagali še nove različice dopolnil in tako so se po odmoru znašli pred zahtevno nalogo - glasovati so morali o vseh predlaganih dopolnilih po znanem vrstnem redu. Omenimo jih le nekaj. Izvršni svet v okviru obstoječih virov prihodkov med letom usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov v skladu z umseri-tvami Republike Slovenije za področje javnih financ. Od osnutka do ptedloga so si bistveno izboljšale položaj krajevne skupnosti, ki imajo sedaj proporcionalno več denarja za delovanje, medtem ko je bilo željam strank po povečanju sredstev ugodeno le delno (za 10 odstotkov). Delegati pa so z večino glasov podprli amandma Liberalno demokratske stranke o zmanjšanju sredstev za družbenega pravobranilca (od 522 tisoč se zmanjša na 300 tisoč din) - tako pridobljen denar pa se nameni za zdravniške preglede pedagoških delavcev. Sprejet je bil tudi amandma izvršnega sveta, da se intervencije v proizvodnji hrane zmanjšajo za postavko subvencioniranju umetnih gnojil. Delno se zmanjšajo tudi sredstva za kulturo in telesno kulturo. Nekaj več je po novem namenjeno še Gorski reševalni službi in Mladinskemu centru. Sredstva za ZZB NOV pa se od 309 tisoč din zmanjšajo na 200 tisoč dinarjev. Delegati so imeli tudi različna mnenja glede načrtovane širitve občinske uprave z novozaposle-nimi strokovnjaki (ekolog, urbanist____). ki po mnenju nekaterih ni v skladu z zahtevo po krčenju upravnih služb. Vendar se je večina strinjala, da je za področja, ki so najbolj »na udaru« in ki lahko najbolj pripomorejo h kakovostnim uslugam te uprave, to nujno. Strinjali so se predvsem s tem. da nujno rabimo ekologa-energetika. Poiskati pa je treba prave strokovnjake. Večina se je tudi strinjala, da je v kriznih časih treba nameniti več pozornosti socialnemu skrbstvu, saj je znano, da je zaradi vse večje nezaposlenosti tudi čedalje več prošenj za socialno pomoč. Zato bo nujno treba na nek način napolniti vrečo, iz katere gredo enkratna in stalna nadomestila. Rečeno je bilo tudi, da je program dela socialnega varstva narejen premalo konkretno. Slišati je bilo mnenje predsednika skupščine, ki je dejal, da je sicer opazno, da se izvršni svet trudi nekatere stvari spremeniti, vendar bo to težko uresničiti brez nekaterih kadrovskih sprememb. Po njegovem mnenju tudi ne bo zadostovala le prijazna beseda predsednice v uvodu in zaključku programa dela izvršnega sveta. Sodi še, da so določene postavke v proračunu preveč nepregledne in zajete na več mestih. Tako kot so zadnjič liberalni demokrati menili, da je sistem financiranja otroškega varstva neprimeren, tudi župan misli, da je napačen način financiranja glasbene šole. Pripomnil je tudi. da ob dejstvu, da je za politične stranke v proračunu namenjenih skupaj dva milijona din. za krajevne skupnosti pa na primer skupaj 6 milijonov dinarjev, postane jasno, da politične stranke podpiramo vsi davkoplačevalci, medtem ko se gredo politiko drugje po svetu »iz lastnega žepa« oziroma kot se kdo znajde. Na pripombo delegatke Marjete Humar iz zbora krajevnih skupnosti, da je za vzdrževanje žičniškega sistema na Veliki planini namenjenega po njenem mnenju preveč denarja (3 mili- jone dinarjev), je odgovorila predsednica izvršnega sveta Marija Sitar, ki je povedala, da so žičniški objekti sedaj vrnjeni občini (Stol jih je dal nazaj!) in ker je znano, da bo treba kabinsko žičnico letos zamenjati (konec aprila bodo inšpekcijske službe predvidoma prepovedale na-daljno uporabo, ker se ji izteče zadnji rok) - to pa bo naložba za več milijonov nemških mark. je jasno, da je tudi tri milijone dinarjev le kaplja v morje ob vseh stroških za žičnice na Veliki planini. Povedala je še, da bodo k financiranju skušali pritegniti tudi domžalsko in ljubljanske občine. Kapital bodo iskali tudi drugje. Pogovarjajo se tudi o najemu posojila. Interpelacija V prvem delu zadnje seje skupščine so delegati sprejeli tudi sklepe in stališča skupine delegatov, ki jih je skupščina na prejšnji seji pooblastila, da razčistijo zadeve v zvezi z interpretacijo izvršnemu svetu. Po besedah njenega člana Demitrija Perčiča je skušala biti komisija čimbolj nevtralna, predvsem pa se je izogibala izrekanju vrednostnih sodb eni ali drugi strani, saj je bilo tega dovolj že po raznih javnih medijih. V sklepih te komisije med drugim piše, naj Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine prouči, če je potrebna sprememba odloka o razglasitvi Kamnika za spomenik. Delegati so dejali, naj to naredi republiški zavod. Na predlog Graditelja pa bo v točki, kjer je govora o proučitvi škode, ki je nastala z adaptacijo Petkove hiše, dodano, naj se tudi ugotovi, če so bila vsa soglasja usklajena. Predsednica izvršnega sveta je dodala, da so v glavnem vsa stališča te komisije v skladu s programom izvršnega sveta. Dodala je še pojasnilo, da je tehnična komisija pri pregledu Petkove hiše 7. februarja ugotovila določene spremembe, ki niso bile v skladu s soglasjem kranjskega zavoda. Povedala je tudi. da si izvršni svet na splošno prizadeva za strokovno delo (omenjena komisija zahteva določene kadrovske »prevetritve«) in bo hvaležna vsakemu, ki bi predlagal utemeljeno in strokovno boljšo rešitev. Najem kratkoročnega posojila za izgradnjo PTT omrežja Po burni razpravi so delegati sprejeli sklep o najetju kratkoročnega posojila (za 12 mesecev) pri Stanovanjsko komunalni banki, enota Kamnik, v višini 16 milijonov dinarjev. Posojilo bo namenjeno za plačilo izgradnje krajevnega kabelskega telefonskega omrežja na območju central Center in Stranje. V primeru izpada predvidenih prilivov bodo po predlaganem sklepu morebitna manjka- joča sredstva za plačilo anuitet posojila zagotavljali iz proračunskih sredstev. Prav slednje je delegate najbolj razburilo, češ, ob takem pomanjkanju denarja si proračun ne bi smel privoščiti takih obveznosti, čeprav je slednji pravzaprav le garant, ki ga SKB pogojuje za dano posojilo. Predstavnik SKG-ja. ki je prevzel inženiring za izgradnjo telefonskega omrežja v naši občini, je pojasnil, da bodo 21 milijonov dinarjev, kolikor skupaj potrebujejo za izgradnjo omrežja na centralah Center in Stranje, zbrali iz denarja naročnikov, iz prispevka občinskega sklada stavbnih zemljišč in iz prispevka krajevnih skupnosti. Ker trenutno ves denar še ni zbran, izvajalec del (zasebnik Meglic iz Ljubljane, ki je bil na natečaju najugodnejši ponudnik) pa zahteva stoodstotno predplačilo do 15. aprila, ni druge možnosti kot najem posojila. Čeprav je res, da bi bilo v času, ko dela za gradbenike skorajda ni, bolj razumljivo, da bi pogoje postavljali naročniki in ne izvajalci, pa je na področju izgradnje telefonskih omrežij bojda ta trenutek v naši republiki dela ogromno in je zato razmerje obrnjeno. Ker pa je treba zagotoviti enako možnost za pridobitev telefona vsem občanom oziroma naročnikom v vseh delih občine (čeprav so nekateri izrazili tudi dvom v neomejeno solidarnost med KS), bi bilo sedaj nepošteno dela zavlačevati. Treba pa se je vseeno zavedati, da bo denar za plačilo obresti (obrestna mera je 61-od-stotna in ni zagotovljena) treba še dodatno zagotoviti. Glasna nejevolja delegatov pa je bila tudi zato. ker so stvari ponovno dobili »na mizo«, sprejemanje pomembne odločitve o najemu posojila pa je bilo tako »pod pritiskom«. V evforiji in ob netenju dvoma med delegati o upravičenosti take ali drugačne odločitve, sprejeti sklepi res ne morejo biti dovršeni. Predsednik SKG-ja je na številna vprašanja glede plačila za RNO na centrali Bakovnik odgovoril, da bodo šle položnice za doplačilo (za tiste naročnike, ki so telefonske priključke že dobili!) vsak čas k naročnikom. Predvidoma naj bi doplačali še po 4.200 dinarjev z možnostjo plačila v dveh obrokih. Osamosvojitev kamniškega zdravstvenega doma Delegati kamniške skupščine so na tej seji podprli statusno spremembo Zdravstvenega doma Kamnik, ki se v skladu z republiško zakonodajo (zakon o zavodih) osamosvaja v samostojen zavod in v bodoče ne bo več deloval v sklopu domžalske enote Po novem se uradno imenuje Zavod za opravljanje zdravstvene dejavnosti na območju občine Kamnik z imenom Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. ROMANA GRCAR SREDNJEŠOLCI Informativni dan na Senšrm Na Srednji ekonomski in naravoslovni šoli v Kamniku je bil 22. marec še posebej živahen. Informativni dan je vzbudil precej pozornosti tako pri šolarjih kot pri starših. Prispevek učenke 8. razreda lahko preberete na notranjih straneh. TUJI PODJETNIKI PRI NAS Ameriška delegacija na obisku pri kamniški vladi V sklopu pogovorov z republiško vlado je konec marca skupina ameriških podjetnikov obiskala tudi našo občino. Mednarodna korporacija »Robex« se namreč med drugim ukvarja tudi i vlaganjem > ekološke projekte, sicer pa je njihova specialnost reciklaža odpad-' ov. V našo občino so prišli na pobudo Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo. Poleg njihovega predstavnika so se sprejema udeležili še: direktor l toka in Mesa ter predstavnik SKG-ja. kije zadolžen za revitalizacijo mestnega jedra, nato še direktorica kranjskega Zavoda rs varstvo naravne in kulturne dediščine in predsednik skupščine ter ••šm-ga sveta naše občine. woru sta ameriškim gosiom najprej na «:.•• • kratko predstavila našo občino. in sicer tako s kulturno-zgodo-vinskega kot z gospodarsko-poli-tičnega vidika. Svoje sta dodala še Olga Zupanova, ki je povedala nekaj o zgodovinskih znamenitostih kapelice na Malem gradu in Ivo Stražar, ki je govoril o načrtih revitalizacije našega mesta. Celovit projekt obnove mestnega jedra, ki je sestavljen iz več vsebinskih sklopov (stanovanjski, poslovni, industrijski). vsebuje predvsem načrt izselitve industrijskih objektov iz strogega središča (Utok. Alprem. Meso). Izgradnjo trgovsko-po-slovnega centra pa je predstavil univ. prof. mag. dipl. ing. arh. Peter Gabrijelčič z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo. O predvideni izselitvi Utoka in izgradnji trgovsko-poslovnega (Nadaljevanje na 2. strani) Pozor.io smo poslušali ravnateljico Vando Rebolj, ki nam je obširno predstavila gimnazijski program. Pomlad prihaja, zima pa še kar vztraja! Marec, pomladni mesec, je bil letos res že kar v cvetju. Toplo vreme in lepi sončni dnevi so marsikoga izbezali z zapečka. Narava se prebuja kar preveč hitro. Zadnji dnevi so sicer pravo pomladansko idilo nekoliko odmaknili. V višjih legah, v planinah, pa so še kar prave zimske razmere. Vse Kamniške planine so zasnežene, oko pa se ozira navzgor in išče poti. po katerih bi se povzpeli nanje. Kmalu bo napočil ta čas. Najbolj neučakani že sedaj poskušajo priti na vrhove, čeprav se izpostavljajo precejšnjim nevarnostim. Gore vlečejo in težko se jim je dalj časa upirati. Na slikah so zasnežene Kamniške planine in balinarji, ki jih je lepo vreme zvabilo na igrišča. STANE SIMŠIČ Predstavniki korporacije Robex na sprejemu v naši občini. Foto: R. Grčar (nadaljevanje s 1. strani) centra na njegovem mestu in o vzrokih, zakaj je ta tovarna v zgodovinsko bogatem mestnem jedru že dolgo tujek je govoril direktor Utoka Horst Hafner in na nek način predočil delegaciji iz ZDA, da bodo za izvedbo tega projekta potrebna kar zajetna sredstva. Ob kratki predstavitvi Utokove proizvodnje je ob koncu še dodal, da upa, da bo ameriškim podjetnikom projekt zanimiv in se bodo odločili za kapitalski vložek vanj. »Vaši vladi bomo predstavili strateški plan za leto 2002 za Republiko Slovenijo. Predstavniki ji bomo tudi. kako si predstavljamo nadaljnji razvoj in kako bi prišli do močnega gospodarstva. To naj bi predstavljalo osnovo za izobraževanje, za vaše življenje in okolje, in s tem v zvezi za ekologijo in zakonodajo. Za stalen dotok sredstev je stabilno in zaupanja vredno gospodarstvo. Prav zaupanje je edini način, da se zagotovi priliv denarnih posojil, ki lahko premostijo vaše probleme. Ob tem je res, da še nikoli nisem srečal osebe, ki bi bila lahko zelo produktivna, če je imela pištolo na vratu, ali da bi bila uspešna, če ji je bil denar odvzet. Lahko gremo dva tisoč let v zgodovino in ne bomo našli uspešnega sistema, če to ne spoštuje dobro plačilo za dobro delo. Želim vam srečo v teh težkih časih, ki jih trenutno preživljate in uspeh pri vaših prizadevanjih, da jih morate prebroditi. Ob tem, kar sem videl v zadnjih dvajsetih urah, sem prepričan, da bo ta čas nastopil zelo kmalu. Obdobje negotovosti bi namreč moralo kmalu miniti, da bomo lahko čimprej sedli za to mizo in postali končno produktivni. Naša grupacija je prepričana, da bo to zelo kmalu. Hvala vam za vaš sprejem. Nadaljevali bomo s prizadevanji, da vam pomagamo pri prenosu naših izkušenj.« je ob koncu povedal predstavnik korporacije Robex iz ZDA. Za njihov obisk se jim je v imenu naše občine zahvalil Maks Lavrinc in obenem izrazil upanje, da bodo naslednji pogovori lahko že veliko bolj konkretni predvsem v smislu poslovnega sodelovanja. ROMANA GRČAR S SEJE IZVRŠNEGA SVETA Vse več kršiteljev zakona Gozdarji so že lani pričakovali novo zakonodajo o upravljanju z gozdovi, vendar je še danes ni. Uveden je bil le moratorij na sečnjo v družbenih gozdovih, ki pa po novem letu tudi ne velja več. Zavladalo je brezzakonje in povsem normalno je, da to mnogi izkoriščajo. Ker pa nova zakonodaja še ne velja, gozdarski inšpektor kršiteljev ne more sankcionirati. Lahko jim da le priporočilo, naj se še naprej držijo moratorija in ne sekajo, je na eni zadnjih sej izvršnega sveta povedal gozdarski inšpektor Boris Krasnov. Največ problemov je po besedah inšpektorja na planini, kjer so se že pred časom pojavile tudi večje gozdne tatvine. Obveznih določil upravljanja z gozdnimi površinami pa se ni držal niti Arboretum iz Volčjega potoka, ki bi moral biti glede na svojo osnovno dejavnost pravzaprav za zgled pri ravnanju z naravnimi dobrinami. Sekali so po svoje in za sečišče niso poskrbeli, kot narekujejo pravila, zato se je tam zaredil lubadar. Tudi v predelu Sipek nad Trojanami se je sekalo še pred pretekom moratorija, pravi gozdarski inšpektor Boris Krasnov. sicer diplomirani inženir gozdarstva. Po njegovih besedah so v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana lani spoštovali zakon o moratoriju, tako da so bile vse prijave neosnovane. Res pa letos (po prekinitvi moratorija), nadaljujejo s sečnjo (Šmidov gozd v Komendi), vendar inšpektor nima zakonske osnove za kaznovanje. Letos se pojavlja še en problem, je dejal Boris Krasnov. Premalo se zavedamo, je nadaljeval, da je bila gozdarska služba do sedaj nekakšen brezplačni servis za gozdove. Kdo bo sedaj skrbel za pogozdovanje, obnovo gozdnih cest. vse bo prepuščeno anarhiji?! Javna gozdarska služba bo namreč začela delovati povsem podjetniško, ker se prispevki od lesa ne plačujejo več. Gozdno gospodarstvo je sedaj tudi enostransko prekinilo pogodbo s semenarno v Mengšu, ki je zanjo prej pogodbeno skrbela za sadike, ker za to nima več dovolj denarja. Sistem se podira, tako da je v tem trenutku v semenarni na voljo poltretji milijon drevesnih sadik, ki jih je v nekaj dneh treba posaditi, če ne. jih bodo lahko kar sežgali. Zato so se odločili, da jih bodo brezplačno dali kmetom, da sami posadijo drevesa v svojih gozdovih. Večji problem je za lastnike gozdov, ki ne kmetu-jejo. ali ki so onemogli in sami tega ne bi mogli narediti. Gozdarski inšpektor je še pripomnil, da mu ni jasno, kako lahko pride do takih razlik v kaznovanju. Navedel je primer: v času veljave moratorija je gozdno gospodarstvo za posek (četudi suhega ali bolnega!) drevesa tvegalo kazen do 450.000 dinarjev kazni, ki pa veljajo sedaj (ker novih kazni zaradi čakanja na nov zakon še ni), pa so zelo nizke: za ilustracijo, kazen za zadnji primer devastacije gozda, kot je navedel gozdarski inšpektor, je bila borih sto (100!) dinarjev. Malograjski prehod po novem Šlakarjev prehod Člani izvršnega sveta so na svoji seji menili, da bi pobudi Dušana Mesnerja, naj se Malograjski prehod preimenuje v Šla-karjevega (Šlakar je bil namreč znani mecen mnogih Kamniča-nov). veljalo ugoditi in pred-lgajo, da skupščina predlog sprejme. Obenem pa so na seji sprejeli sklep o imenovanju komisije za imenovanje in preimenovanje ulic in naselij v naši občini. posebno komisijo naj bi sestavljali različni strokovnjaki in bi tako z več strani lahko osvetlili določen predlog oziroma ugotovili, kdaj je preimenovanje smiselno in kdaj ne. Zavedati pa se je treba, je povedal Albert Rejc. ki naj bi predsedoval omenjeni komisiji (člani naj bi bili: Janez Majcenovič. Tina Rom-šak. Zora Torkar in Dušan Žu-mer), da bo preimenovanje povezano tudi z nemajhnimi stroški, tako zaradi zamenjave hišnih številk kot tudi vseh osebnih in uradnih dokumentov. ROMANA GRČAR NADALJEVANJE SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV SKUPŠČINE Delegati imajo prevečkrat zvezane roke Delegati občinske skupščine niso bili prvič ogorčeni nad dejstvom, da jih predlagatelj glede sprejetja kakega predloga preprosto postavi pred dejstvo, češ, če ne boste tega potrdili, boste prikrajšani za to in to ter podobno. Tokrat so se hudovali predvsem na pripravIjalce davčne zakonodaje v republiki, ki so tudi družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike za občine pripravili na ta način. Ker delegati in tudi ostali vedo, da je nova davčna zakonodaja slaba in predvsem nedodelana, so težko sprejeli pogoj, da v primeru, če je ne sprejmejo in se bo občina ravnala še po starem davčnem zakonu, tudi ne bodo dobili denarja iz republike. Za Kamnik bi to pomenilo izpad približno 69 milijonov dinarjev. Usklajevanje davčne politike Delegati so po dolgotrajnem pregovarjanju in številnih pripombah le sprejeli dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1991 in na osnovi tega odloka o davkih občanov v letošnjem letu. Oboje so sprejemali po skrajšanem postopku, čemur so delegati sicer nasprotovali, vendar pa so hkrati sklenili, da predlagatelj zbere vse pripombe in jih pošlje republiški davčni upravi ter sekretariatu za finance, ki te pripombe zbira za pripravo novega zakona. Ob tem so še zahtevali, naj na občinski davčni upravi proučijo, če je možna že tudi sprememba sedaj sprejetega odloka, in če je, naj upoštevajo čimveč na seji podanih pripomb. Omenimo jih nekaj: delegat liberalne stranke Rudi Capuder je dejal, da je sedaj očitno, da imajo delegati zvezane roke. Pojasniti pa je vseeno treba, da ne gre le za podaljšanje starega zakona, ampak da so že tu vidne spremembe, predvsem pa težnja k uravnilovki. Pavle Ocepek, delegat Krajevne skupnosti Komenda, je pripomnil, da je nesprejemljivo to. da prihaja tako-rekoč do dvojnega obdavčevanja in je praktično kaznovan tisti, ki varčuje in ustvarja premoženje. Oglasil se je tudi delegat obrtnega združenja Vinko Petek, ki je predlagal, naj se upoštevajo tisti, ki imajo prazne poslovne prostore; eni jih namreč nimajo po svoji krivdi. Po novem bodo namreč prazni poslovni prostori obdavčeni, kar naj bi bila stimulacija za lastnike, da jih čimprej oddajo v najem. V zvezi s poslovnimi prostori se je oglasil tudi poslanec kmečke zveze v družbeno političnem zboru in dejal, da so pri kmetih »poslovni prostori« lope z shrambo kmetijskih strojev in le-teh ne bi smeli obdavčevati. Direktor občinske davčne uprave Tone Mihelič je pojasnil, da so kmetijska poslopja tega davka oproščena. Bojan Pollak iz zbora združenega dela je protestiral, ker republiška davčna zakonodaja ni usklajena, namenjena je predvsem temu. da bi bilo v bodoče bolje. V nadaljevanju 9. skupnega do JUBILEJI Petdesetletnica ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda Letos mineva 50 let, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta in se je začela vstaja slovenskega naroda; zgodovinskih dni, ko se je slavni narod skoraj golorok uprl naletu okupatorskih vojsk. Obletnico ustanovitve OF kot pomembne prelomnice v narodovi zgodovini, bomo izredno slovesno in na dostojen način proslavili v vsej Sloveniji. Osrednja prireditev bo pod okriljem predsedstva Republike Slovenije v soboto, 27. aprila ob 11. uri, na Trgu revolucije v Ljubljani. Na to prireditev vabijo vse. ki se želijo priključiti praznovanju in s tem ponovno poudariti že večkrat dokazano pomembnost te zgodovinske odločitve. Prebivalci kamniške občine bomo odšli na prireditev v Ljubljano z lastnimi ali javnimi prevoznimi sredstvi. Tega dne bo tudi tradicionalni. 38. pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« oziroma pohod Po poti spominov in tovarištva«. Vsi, ki se bodo za pohod odločili, naj razmislijo o dolžini pohoda (3. 7, 8. 11, 12. ali 18km). Na start bodo vozili po- sebni avtobusi s Trga osvoboditve in železniške postaje v Ljubljani. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik vabi občane, da se osrednje prireditve udeležijo ob napovedanem času ali se odločijo za pohod v čim večjem številu. Temu povabilu se pridružuje tudi Društvo upokojencev Kamnik, ki bo organiziralo pohod »ob žici...« v dolžini 12km. Tega dne. 27. aprila, bo ob 13. uri koncert pevskih zborov v Cankarjevem domu. slovesna akademija pa bo ob 18. uri. tudi v Cankarjevem domu. Slavnostni govornik bo predsednik Slovenije. Milan Kučan. Vsi. ki bi se želeli udeležili teh prireditev, naj se zglasijo na občinskem odboru ZZB NOV. da bodo lahko naročili brezplačne vstopnice. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik obvešča občane, da bo počastitev ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda tudi v Kamniku, in sicer v četrtek, 25. aprila, v dvorani kina Dom Kamnik. Ura prireditve bo objavljena na vabilih in na plakatih. Prireditev v Kamniku bo organizirana pod geslom »NIKDO NAS IZ NAŠE ZEMLJE NE IZRINE« Program bo vseboval glasbene, pevske in govorne točke. Nastopil bo simfonični orkester Kamnik-Domžale in drugi izvajalci pod vodstvom prof. Tomaža Habeta. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik prebivalce občine in tudi druge vljudno vabi. da pridejo na četrtkovo slovesno prireditev. STANE SIMŠIČ zasedanja zborov skupščine so bile sprejete spremembe in dopolnitve odloka o določitvi nalog, ki jih od 1. 1. 1990 začasno opravljajo organi kamniških si-sov. Po novem naj bi tako za družbene dejavnosti poskrbeli v sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti v občini. Delegati so zavrnili spremembe odloka o številu sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani. Komisija za volitve in imenovanja pri SO Kamnik namreč meni. da je nesmiselno sprejemati predlog o povišanju števila sodnikov združenega dela, saj se po skorajšnji spremembi zakonodaje predvideva drugačna organizacija sodišč. Mediji taki in drugačni Na pobudo projektne skupine MEDIJI so delegati na zadnji seji obravnavali tudi osnutek odloka o ustanovitvi Radia Kamnik. Projektna skupina, v kateri poleg članov LDS lahko sodelujejo tudi vse zainteresirane politične organizacije - neopredeljeni delegati skupščine in vodje poslanskih klubov - se je na zadnjem pogovoru odločila, da opravi vse potrebne formalne priprave za ustanovitev radia v občini, je v pojasnilo povedal Stane Zarnik. Dejal je še, da je sprejem odloka, po katerem naj bi bila skupščina občine ustanoviteljica radia tudi pogoj za pridobitev radijske frekvence in za registracijo podjetja, ki bi se ukvarjalo s produkcijo radijskih sporočil. Katero naj bi bilo to podjetje še ni znano. Po besedah Staneta Zamika, naj bi projekt stal nekaj sto tisoč nemških mark (vsa radijska oddajna tehnika!). Do sedaj se tak »stric iz Amerike« še ni pojavil. S sprejetjem odloka o ustanovitvi radia bi omogočili potencialnemu kandidatu, da začne s to dejavnostjo. Ob TV in tiskanem mediju bi tako omogočili še radijski medij v občini. Izvršni svet je vlogo za pridobitev frekvence že vložil. Predlogi delegatov, mnogi so bili izrečeni na seji. so zadevali predvsem zahteve po večjem vplivu skupščine in sicer ne le na programsko zasnovo, ampak tudi na uredniško politiko (Marjeta Hu-mar). Za urednika, ki naj ga potrjuje skupščina, bi moral biti po mnenju večine tudi javni razpis. Mnenja drugih delegatov pa so bila. da se politika le ne bi smela preveč vtikati v vsebino, če hočemo, da bo radio tržno usmerjen in če pričakujemo, da bo nekdo vanj vložil precejšnja sredstva, saj je že sedaj jasno, da v proračunu teh sredstev ne bo. Kamniški občan Ni pa bilo govora samo o radiju, ampak tudi o najstarejšem mediju v naši občini (letos praznuje 30-letnico!) - »Kamniškem P? občanu«. Delegati so nami bili predlog za imenovanje vega urednika, ki ga po deceie bra sprejetem odloku predla izdajatelj (od 1. 4. je to drul z omejeno odgovornostjo »P lest« iz Ljubljane) potrjuje gai skupščina. Vendar delegati (j 1 slanski klub DEMOS-a) ■ bilo zadovoljeni le s pisnim divom. novega glavnega in odg vornega urednika želijo tudi \_ deti in hkrati slišati, kako si : misija vsebinsko zasnovo in ka namerava nova firma izpeljati nančni del programa. Prav tal1 so predlagali, da do nasledi^ seje. ko naj bi ponovno razpra hali o tem. predlagatelj pripr dosedanje finančno stanje. Nasproti temu so se pojavlj; tudi drugačna mnenja. Demii Perčič iz družbeno politični zbora (liberalna stranka) je opir zoril na odgovornost delegati ki so prav tisti odlok, ki gov< da urednika predlaga izdajat^ (in ni javnega razpisa zanj. kot predlagala delegatka zbora L[, Marjeta Humar) decembra lodane enoglasno podprli. Mi! Redja iz zbora združenega je pripomnil, da se moramo vedati, da v obdobju podjet štva lahko zaupamo tudi njiht tržni logiki, ki jo vsi tako spe bujamo na vseh koncih, sicer za nadzor skrbi časopisni svet, je bil izvoljen na zadnji s< v njem pa so predstavniki stra Poročilo knjižnici Delegati so ob koncu zas nja brez večjih nesoglasij sprei poročilo izvedencev o pregli in oceni poslovanja v z gradnjo knjižnice oziroma lotnim inženiringom, ki je skrfj zanjo. Predlagatelj točke je komisija za družbeni nadzor Kamnik, ki se je tega lotila predlog delegatov na eni pr njih sej skupščine, kjer so se ] javili dvomi o kakovostno iz denih gradbenih delih in poštd opravljenem inženiringu. Iz} denca sta v poročilu zapisala,t." so bili ti dvomi neupravičeni. Slabša cestna varnost tU Predsednik sveta za prevt tivo in vzgojo v cestnem prorro Ivan Pristovnik je v svojem poj čilu o lanskoletnem delu t^ sveta in programu za letos dej da se je varnost na cesti posl( šala predvsem zaradi čede| slabše vzdrževanih cest in st; r esi dr INFORM d. o. o. Podjetje za knjigovodske in organizacijske storitve in storitve obdelave podatkov 61241 Kamnik, Ljubljanska 45 zaposli 2 delavca SAMOSTOJNA KNJIGOVODJA Pogoji: srednja ekonomska izobrazba, najmanj 5 let delovnih izkušenj na samostojnih knjigovodskih delih, zaželeno znanje dela z računalnikom. Zaposlitev se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe pošljite najkasneje v osmih dneh n<-< objavi na naslov: INFORM d.o. o., Ljubljat«*' Kamnik s pripisom: »za razpis«. mobilov. Po sprejetju poročila* programa dela za naprej so de"">t gati sprejeli tudi sklep, da nolus izvoljeni svet v bodoče v sv * delo bolj vključuje Mladin 'lo. center, obenem pa naj čimpP'" poskrbi za vnovično aki -10%. Vsem odgovornim v čini naj se naloži odprava manjkljivosti na cestah, upi J™ Ijalci cest pa naj do 15. ap " izvedejo vso horizontalno sigi11 lizacijo - po možnosti v suhi ., vremenu, ne pa takrat, koj. popoldne dežuje in izpere nf"' narejene črte. 1 "' Delegati so na to temo spre{m še sklep, da komisija za tehnifv urejanje prometa v bodoče T,s" seje vabi tudi predstavnike pr 1 '' detih krajevnih skupnosti. ROMANA GRČ/11! j insl Ibai -ki ! rsti roi ■rt v iku h i tslr »eš( tdc vaj .h : te: >k i nsi j TI adi Japi sila TJ I S I OD NOVIH RAZVOJNIH PROGRAMOV DO LASTNINSKIH DILEM Trivalov prodor na tuje trge Tokrat se v Trivalu nismo oglasili le zaradi novic o poslovanju in drt Direktor nam je že na začetku Fpogovora dejal, da se v gospodarsko težkih časih nimajo kaj "^dosti časa ukvarjati še s problemom lastnine. Sploh v času, ko S^e nič ni jasno in z zakonom določeno. Še vedno namreč ni razjasnjeno, kdo in na kakšen način ?H>o komu vračal, eno temeljnih 'načel pa naj bi bilo, da se s popravljanjem krivic, ki jih bo ure-,nial zakon o denacionalizaciji ne abo delalo novih. Tudi naš sogovornik, direktor Trivala, dipl. . ing. Bojan Bulic, ki podjetje j%)di že 11 let, nam je dejal, da iron sam praktično nima komu kaj Vračati. Z delavci je tovarno 'Pbraktično dobil od države, zato toiiaj tudi država vrača bivšim lastnikom oziroma naj to store posebne arbitražne komisije. )l Kot že rečeno, lastnina ni Trivalov najpomembnejši problem, rftato si oglejmo za začetek nekaj libodatkov o njihovem poslovanju. 2 Prva polovica lanskega leta je bila za Trival dokaj uspešna, v drugi polovici leta pa so zaradi neplačevanja kupcev zmanjšali realizacijo. Za 15 odstotkov so zmanjšali tudi zaposlenost, tako je trenutno 1888 zaposlenih v podjetju. Kar precej denarja so vložili v odpravnine in predčasno upokojevanje - predvsem v režiji. »V poslovnem rezultatu za leto 1990 smo rezervirali kar znatna sredstva, saj v letošnjem letu pričakujemo še veliko težje pogoje gospodarjenja. Kljub temu še vedno nameravamo investirati, in sicer predvsem v obnavljanje opreme. Letos smo se reorganizirali v štiri profitne centre (konstrukcijski kompoziti, antene, elektroizolacijski materiali in gumbi. Reorganizacija je bila potrebna zaradi racionalnejšega poslovanja, saj smo s tem dodatno prihranili nekaj delovnih mest, predvsem v režiji,« je poudaril direktor Trivala. Podjetje je poslovno navezano predvsem na domače tržišče. Od osamosvojitve v letu 1989 pa poskušajo prodati svoje izdelke tudi na tuje trge. Nekaj začetnih uspehov so dosegli že lani, vendar je tuji trg do njihovih izdelkov še dokaj nezaupljiv. So namreč iz kompozitnih materialov. Profesionalne antene in elektroizolacijski materiali po večini zato spadajo v skupino izdelkov visoke tehnologije. Partnerstvo s tujimi firmami gradijo zelo počasi, z veliko testiranja in medsebojnega preverjanja pa ponavadi potem le pride do večjega posla. - Kdaj pa ste se v Trivalu prvič soočili z lastninskimi dilemami in zahtevami Alojza Schnabla? »Gospod Schnabl se nam je že pred približno letom dni predstavil kot lastnik firme. Seveda pa njegove zahteve po prevzemu Trivala odpirajo nekaj vprašanj, ki so za naše podjetje izrednega pomena. Kot smo seznanjeni, je g. Schnabl kot pravni naslednik podjetja Schnabl zahtevo po prevzemu firme Trival naslo-vilna občino'in ne na naše podjetje,« je dejal Bojan Bulic. Ob tem je še dodal, da je na nek način v tujini tako za vodstvo firme kot tudi za delavce, ki profesionalno opravljajo svoje delo. '-igav je Trival? Foto: R. G CULTURA OKOLJA Nekaj misli o reklamnih napisih in izveskih Sl! tas P°Jein ulična oprema sodijo poleg komunalne opreme (sinet-iv l*4'' rL"k':nniii panoji, posoda za cvetje, klopi, ulična svetila) tudi la ,mm naP's' 'n izveski. S svojim obstojem lahko, hkrati z uspeš-.jstjo ali neuspešnostjo svojega oblikovanja, v veliki meri sodelujejo q. ustvarjanju celovite in značilne mestne podobe. Kljub naporom za ivu - e'no oblikovanje elementov reklamnih napisov in izveskov, . > sna podoba še vedno ne zadovoljuje. Oblikovalci naj bi sicer i/h-S,eVa" *e'Je tr8ovcev' vendar bi morali več pozornosti posvečati .mtekturi stavbe, na kateri ne bi smela biti kakršnakoli reklama, .esitve za oblikovanje napisov in izveskov naj bi bile obvezno ■mvidualne, vendar v skladu z arhitekturo fasade, na katero želimo >fi"ltS"'' naP's a'i izvesek. Pri snovanju oblik naj bi upoštevali tudi oU-i?.^e' ^a D' D''(> ,reDa čimveč povedati v obliki simbolov, izhaja-a, ,z nekdanjih reklam in izveskov. V kolikor želimo doseči histo-3 eno obnovo nekdanjih reklam, ^ morali biti izveski v resnici le •nboli. napisi pa naj bi se ome-..vali na steklene izložbene po-''šine. Uporaba materiala naj bi j^ja omejena na osnovi pravil-1 'ga izbora, v katerem ne bi «nelo biti mesta za svetleče ko-•fisfce (aluminij) ali agresivno Parvane plastične kasete. Izve--f morajo biti namenjeni v prvi s,i ponudbi izdelka oziroma fufcvoda, manj pa reklamiranju ali firme. * zadnjem času so se v Kam-^u pojavili napisi in izveski, ki 1 ttgovci ali obrtniki, po svoji s,n' intuiciji oblikujejo in na-cSčajo nad lokali. Posegi v fa-lt,c starega mestnega jedra sc Najb brez ustreznih strokov-" smcrnic in navodil spomeni-F s'užbc. ki jih predpisuje Od-m o razglasitvi starega mest--ga jedra za kulturni in zgodo-nski spomenik. 1P Kočna je npr. na fasadi "Inikarjeva 2 mirno odstranila lP's »SADJE« in ga nadome-gj* s svetlečo plastično kaseto Vapisom »KOČNA«. Torej bi 'i »po rusko« - izpred 30-lct! '»•vek sedaj ne ve. ali prodajajo v trgovini »Kočno na kilograme«, ali pa tu še obstoja trgovina s sadjem in zelenjavo. Podobno se je zgodilo z izveskom na stavbi Titov trg št. 13. Namesto napisa DROGHRIJ A izstopa iz beline pleksi stekla neestetski napis KOČNA, oblikovan v zastarelem dizajnu izpred 20-let. Zanima me. kako se bo znašel v mestu tujec ali turist, če bo šlo reklamiranje Kočnc po tej poti? Sicer pa navedeni posegi niso edini v mestu. Iz dneva v dan jih je več! Čas bi bil, da začno pristojne inšpekcijske službe Občine Kamnik (tržna inšpekcija) popolnoma vseeno, kdo je lastnik firme. Na Zahodu se sicer lastniki pogosto menjavajo, tako da delavci največkrat niti ne vedo, kdo so delničarji. Sprememba lastništva v naših pogojih pa je nekoliko drugačna. Dosedanja zakonodaja je direktorju in delavskemu svetu izrecno nalagala, da »skrbita« za družbeno lastnino. »Po tej logiki bomo ob zahtevi za spremembo lastnika postavljeni v vlogo nasprotne stranke, razen če te vloge ne bo prevzela država. Prav tako ne gre zanemariti interesa delavcev v firmi. Bivši Svit in Trival sta se gradila na račun nizkih plač in s prostovoljnim delom. Današnji proizvodni programi so rezultat dela naših strokovnjakov. Obstoječe podjetje pa je napredovalo tudi z dobro poslovno politiko vodilnih ekip. Sicer pa menim, da je bilo zlasti delo vodilnih in strokovnih kadrov v preteklosti precej podcenjeno. Doktrina, da smo upravljalci in da svobodno razpolagamo z rezultati svojega dela, nas je vrsto let držala v pokorščini in v upanju, da nam bo vse poplačano skozi minulo delo. Večina zaposlenih meni, da je Trival naša firma. Zato nas tak način razmišljanja seveda nujno postavlja na nasprotno stran.« - In kako naj bi po vašem mnenju le rešili ta »problem«? »Mislim, da bo moralo predvsem življenje samo korigirati določene reči, saj bo samo z zakonom težko spremeniti določene okoliščine. Zaenkrat še nismo globlje analizirali argumentov in dokazov, na katere se sklicuje gospod Schnabl. Nedvomno pa je, da je zgradba na Zebljar-ski 5 zgrajena na pogorišču premoženja, ki je pripadalo preminulemu Rudolfu Schnablu, čeprav je slišati nasprotujoča si mnenja o upravičenosti njegovega zahtevka. Trival ima v upravljanju še nekaj objektov, katerih lastniki so bili razlaščeni in bodo verjetno tudi zahtevali svoje nazaj. V ilustracijo, da zadeve vsekakor niso preproste, pa še sledeče: Trival je lastnik stanovanjskega sklada in počitniških zmogljivosti v vrednosti okrog dveh milijonov nemških mark. To premoženje je predvsem rezultat odrekanja naših delavcev. Ali bo tudi to predmet vračanja? Osebno menim, da je sprememba lastništva - tako privatizacija kot denacionalizacija, ključnega pomena za spremembo družbenega sistema. Najbolj pa se bojim dolgotrajnejšega procesa, sporov, ki bodo nepredvidljivi po trajanju in rezultatu. Zato pričakujem, da bo zakonodaja v tem primeru jasna, državne ustanove pa hitre,« je dejal direktor Trivala Bojan Bulic in dodal, da bomo samo tako dosegli, da bo tisti, ki bo opredeljen za lastnika, od tega tudi kaj imel. R. GRČAR Izvesek kot simbol (foto: B. Schlegl) energično ukrepati, če želimo, da se bodo v Kamniku uresničili napori za ohranitev in ustvaritev kvalitetnega mestnega jedra. dipl. inž. arh. BOJAN SCHLEGL Neustrezno reklamiranje firme namesto napisa o dejavnosti lokala (foto: Franci Zaje) Kultura Antološki prikaz slikarstva Tomaža Gosti nčarja V kavarni Veronika v Kamniku je od 22. marca do 22. aprila 1991 na ogled razstava slik letos umrlega slovenskega slikarja Tomaia Gostinčarja (1952 - 1991). Umetnik je umrl mlad, komaj v devetintridesetem letu življenja, vendar je v svoji kratki dobi, nekako od svojega petnajstega leta do smrti, v dobrih dvajsetih letih, ustvaril ogromen opus: številna olja in akrile ter brezštevilne akvarele, gvaše in risbe. Občasno se je ukvarjal tudi s kiparstvom. Čeprav brez formalne likovne izobrazbe, popolen samouk, je ob nekaterih domačih in tujih vzgledih ter potovanjih v tujino (Pariz 1972, Praga 1974) dosegel v sedemdesetih letih svoj umetniški vrh in povsem razpoznaven osebni slog, ki mu v slovenskem slikarstvu težko najdemo primerjavo. V zgodnjih slikah je vsekakor opazen vpliv spoznavanja del našega Jakopiča in ostalih impresionistov, še posebej pa Avstrijca Oskarja Kokoschke. Kasneje je spoznaval dela nemških ekspresionistov, pa tudi Delaunaya, Feiningerja in drugih ter ustvaril nekak svojski »trdi«, celo »brutalni« ekspresionizem z močnim barvnim nabojem, ki izpričuje tudi vplive fauvizma. Tomaž Gostinčar je pravzaprav vnesel v sedemdesetih letih v slovensko slikarstvo novo različico ekspresionizma, sicer formalno zavestno vezano na klasične vzore in vzorce evropskega modernizma. Zanimivo pa je, da napovedujejo slike iz njegove zrele faze, s svojim slikarskim principom, tako imenovano slikarstvo »nove podobe« in »novi ekspresionizem« osemdesetih let, ki je postal prevladujoči slikarski miselni vzorec, da ne rečemo kar modni trend prejšnjega desetletja. Navkljub vsemu navedenemu je bil Gostinčar slikar klasičnih slikarskih motivov: portretov, aktov, tihožitij, krajin; predvsem pa slikar Ljubljane. V oljih in neštevilnih akvarelih, ljubljanskih motivih, je na povsem svojski način upodabljal neme fasade hiš brez ljudi, zamaknjeno, otožno, celo mistično vzdušje rodnega mesta. Pravo nasprotje so številni akti v radoživi paleti z močnim erotičnim nabojem. V individualnih in skupinskih portretih je upodobil številne znane in neznane Slovenke in Slovence, osebe iz svojega umetniškega in intimnega sveta, svoje bohemske družbe in pivske druščine. Ker je bilo Gostinčarjevo slikarstvo skoraj popolnoma podrejeno lastnim pogledom in skoraj nasilno brezkompromisno, ga je del likovne kritike in stanovskih društev povsem odklanjal, del ljubiteljev in poznavalcev pa koval v zvezde. Morda bo nekoč stroka ob celovitejšem pregledu njegovega opusa izrekla priza-nesljivejšo oceno slikarstva tega »žlahtnega divjaka« in »neukrotljivega samohodca«. Pričujoča razstava oljnih slik je izbor iz privatne zbirke slikarjevega prijatelja in mecena Petra Špilerja iz Ljubljane in je pravzaprav antološki prikaz Gostinčarjevega zrelega slikarskega obdobja. Poleg umetnikovih klasičnih tem, portreta, tihožitja in krajine, manjkajo le še akti in figuralne kompozicije, ki pa so v večini večjega formata in bi se težko vklopili v koncept te postavitve. Tudi slogovno so razstavljene slike iz slikarjevega ustvarjalno najplodovitejšega obdobja, ko je dosegel svojo najbolj dognano in intenzivno barvitost in najmočnejšo ekspresivnost. Tudi ni slučaj, da je razstava postavljena prav v Kamniku, saj si je pokojni slikar želel razstavljati v tem mestu še za življenja. Tudi sicer je rad prihajal v to mestece pod Kamniškimi planinami, kjer je v mestu in okolici naslikal številne akvarele. Tako je Tomaž Gostinčar delček svojega bogatega slikarskega opusa posvetil tudi temu koščku slovenske zemlje. Te kamniške akvarele, kot slikarjev akvarelni opus nasploh, pa bi bilo potrebno predstaviti na kakšni umetnikovi prihodnji razstavi. Ravno tako bi bilo treba strokovno podrobneje in izčrpneje ovrednotiti in raziskati ves njegov slikarski in risarski opus. Menim, da ima tukaj umetnostno-zgodovinska stroka še mnogo povedati. DUŠAN LIPOVEC Ob babičini skrinji Prof. Tina Romšakova je zapisala: vsak od nas ima svojo babičino skrinjo, žive spomine na otroštvo, a tako kot Berta Golob jih zna zapisati le malokdo. To so pokazali tudi člani dramske skupine Pod mostom, ki so v umetnostni galeriji Ma-jolka zelo doživeto brali prozo o njenih mladostnih letih in njenem otroštvu, kar pa glede na slog njenega pisanja, ki je dojemljiv tako za naše najmlajše, kot za tiste, malo manj mlade, niti ni bilo pretežko. Gospa Golobova se je literarnega večera udeležila tudi sama, o sebi pa je napisala: »Rodila sem se leta 1932 in že ob rojstvu so bolniške sestre rekle mami, da bom pridna deklica. Vendar se to ni uresničilo, saj sem sta'ršem, še posebno sestri, ki mi je od petega leta nadomeščala mamo, povzročala same ljube skrbi. Delala nisem rada, zato pa sem se toliko raje potepala. Na šolo imam le malo veselih spominov. Učitelji me niso kaj prida cenili, jaz pa jih tudi nisem imela rada. Veliko poslopje kranjske gimnazije se mi je zdelo strogo in mrko. Lepše je bilo v Ljubljani, kjer sem diplomirala na Filozofski fakulteti. Zatem sem petnajst let poučevala slovenski jezik na osnovni šoli v Preddvoru, kjer žive najboljši ljude na svetu. Potem je prišel čas, ko sem bila štiri leta skoraj zakopana med knjigami, v kranjski pionirski knjižnici. Nekega lepega dne pa sem jo spet pobrala v Ljubljano, kjer sem se zaposlila na RTV. Po malem pišem že dvajset let, iz čistega veselja nad besedami. Ciganka Helena mi je nekoč prerokovala, da bom imela štiri otroke, vendar nimam nobenega. Včasih sem zidane volje, ka- dar pa vstanem z levo nogo, nisem za med svet. Poskušam verjeti, da je pod soncem veliko dobrih ljudi. Tudi vas prištevam mednje.« Takšna je Berta Golob; preprosta, prijazna in vedno pripravljena na pogovor. To so izkusili tudi obiskovalci, ki so napolnili prijazno galerijo Majolka v Mcsnerjevi hiši," ki nas je kar nekako povrnila v čase, ko je bila tudi lepa beseda in kos "kruha dragoceno darilo za vsakega otroka. Vendar za temi časi ni tožiti, saj so starejšim ostali v živem spominu, nam pa so oživeli ob poslušanju zgodbic, ki so jih brali Branka in Barbara Božič, Marša Jančigaj, Barbara Neržima, Mojca Mozelj, Ana Kališnik in Tjaša Novak, Tanja Zaje pa je dokazala, da imamo Kamničani poleg Tomaža Pla-hutnika vsaj še enega vrhunskega citrarja, ki zna ogreti srca tistih Kamničanov, ki jim je kulture vsaj še malo mar. MATIC ROMŠAK ODMEVI, POLEMIKE, KRITIČNA MNENJA... Kdo ima prav! Že dalj časa je vroča tema na raznih sejah in sestankih Kuretova delavnica, ki stoji v ulici Matije Blejca v KS Duplica. Ker so občani samo enostransko informirani, podpisani kot lastnik dajem nekaj podatkov, da bodo občani lažje presojali mojo krivdo ali upravičenost, zakaj se le-ta ne poruši. Ta delavnica je bila zgrajena že leta 1968 po takrat veljavnih predpisih in dogovorih med menoj in pristojnimi službami občine Kamnik. Občina mi je takrat dodelila, seveda proti plačilu, zemljišče, na katerem delavnica stoji. Več kot deset let sem v miru opravljal svojo dovoljeno obrtno dejavnost. V letu 1979 je Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik začel postopek za izgradnjo nove obrtne cone v naselju Podgorje. Tako je med mnogimi drugimi tudi meni omogočil nakup zemljišča pare. št. 679/2 k. o. Podgorje, ki meri 2096 m2, katerega sem tudi krepko plačal in katerega lastnik sem še danes. Zakaj občina Kamnik ni uspela z organizacijo nove obrtne cone v naselju Podgorje, je več ali manj vsem dobro znano. Tako ni moja krivda, da se nisem mogel preseliti, čeprav sem se popolnoma strinjal, da se umaknem iz stanovanjskega naselje. S KG Kamnik mi je z dopisom z dne 6. 3. 1981 pismeno zagotovil, da mi bo v roku 7 dni izdelal lokacijsko dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše in obrtne delavnice, da bom lahko takoj začel z gradnjo. Konec septembra 1987 leta mi je Sklad stavbnik zemljišč občine Kamnik ponudil zemljišče v izmeri okrog lOOOm2 v novo nastajajoči obrtni coni na Duplici pod nemogočimi finančnimi pogoji. Poleg tega, da je bila ponujena parcela polovico manjša kot tista v Podgorju in tudi manjša od te, kjer danes stoji sporna delavnica s skladiščem, je zahteval plačilo v višini 66,677.633 din za zemljo in še 2,225.980 din kot odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Od tega zneska pa bi odračunal vrednost moje zemlje v Podgorju in vrednost zemlje, na kateri stoji sedanja delavnica in sicer v višini 7.176.704 din in vplačani komunalni prispevek v višini 10,067.500 din. Kdo naj gre v tako zamenjavo? Zato je moj pravni zastopnik ugovarjal taki menjavi. Pristal sem na menjavo m2 za m2, razlika v mojo korist pa naj bi se obračunala po dnevni ceni. Ker na to mojo ponudbo sklad ni pristal, je občina Kamnik začela izvajati »pravico močnejšega« in uvedla postopek za prisilno odstranitev delanice, ne meneč se za to, da so vsi zakoniti roki zastaranja te več kot dvakrat potekli. Čeprav je v postopku upravni spor pred Vrhovnim sodišče R Slovenije, ki je bil vložen 20. 12. 1990 in še ni rešen, to urbanistične inšpekcije občine Kamnik ne moti, zato je izdala sklep o dovolitvi rušenja delavnice. Že samo dejstvo, ki je napisano v obrazložitvi tega sklepa, da je bila odločba o rušenju izdana 27. 3. 1990 in da je bilo ob kontrolnem ogledu na kraju samem dne 18. 3. 1991 - skoraj letno dni - ugotovljeno, da nisem odstranil delavnice, kaže na to, kako »hitro« rešujejo zadeve. Zal pa vse kaže na to, da z občinsko vlado ne kaže zobati češenj. Če ne pristaneš na to, kar ti ponudijo in se zdi njim prav, ne glede na to, če si močno opeharjen, te pa s prisilnimi sredstvi pokorijo. Tu ne igra nobene vloge spoštovanje dogovorov, veljavnih menjalnih pogodb, predvolilnih obljub nove demokratične vlade, da bo tudi za obrtnike po volitvah dosti bolje. Tu velja še vedno volja upravnih organov iz stare, osovražene vladavine; kot kaže niso prav nič spremenili svojega somoupravnega socialističnega prepričanja do nas podložnikov - občanov. FRANC KURET Odstop kot edina možnost Čeprav sem kot odgovorni urednik zasebne kabelske televizijske postaje Impulz odstopil že 15. marca, tedaj nisem mislil, da bi bilo potrebno o mojem odstopu seznanjati širšo javnost. Zdaj mislim, da to moram storiti, saj pretežni del javnosti misli, da sem s catv Impulz še vedno povezan. To pa od 15. marca, oziroma od 86. oddaje, nisem več. Vzroki? Naj jih naštejem le nekaj. Resno je bila načeta programska in uredniška politika tv postaje, izvedbeni oz. produkcijski del je vse bolj grobo posegal na programsko usmeritev, oddaje so bile zato narejene vedno bolj površno, napake vse bolj pogoste, podjetniški interes lastnikov je načel programskega, konzistentnost programa se je vse bolj rušila, meni pa je kot izključno odgovornemu uredniku in ne lastniku, kot nekateri zmotno mislijo, brez pravih pristojnosti, bilo nemogoče vzdrževati dogovorjeno programsko politiko tv postaje. Ponujenih rešitev lastnika Aleš Doplihar in Milan ZavrŠnik nista sprejela, zato mi je ostal samo odstop kot edina možnost protesta. Protesta proti povprečnim vsebinam, slabi jezikovni kulturi, podrejanja novinarstva tržnim interesom, s tem pa kršenje kodeksa. Žal moj odstop ni prinesel zboljšanja programa (po moji sodbi). To pa je eden poglavitnih vzrokov za tole pisanje, saj sodim, da sem javnosti, s tem, ko sem pomagal postaviti na noge tv postajo in uredil 86 oddaj, odgovoren ne samo po profesionalni plati, ampak tudi moralno. JANEZ PIRŠ Predsednik Občine Kamnik Predsednik IS Občine Kamnik Oddelek za gospodarstvo Občine Kamnik Obrtno združenje Kamnik Časopis Kamniški občan Spoštovani! Dne 15. 12. 1990 smo vam lastniki, najemniki in uporabniki poslovnih prostorov, trgovin, trgovinic, lokolov storitvenih dejavnosti in servisov iz Kidričeve (Sutne) in Titovega trga (Mesta) napisali pismo z okoli 50 podpisi o ureditvi prometa v mestu Kamnik oz. možnosti normalnega poslovanja v poslovnih prostorih. Navedli smo naše mnenje, daje mesto z uvedbo sedanjega prometnega režima postalo mrtvo. Mnogi dotedanji uporabniki lokalov so svojo dejavnost opustili - potrošniki so prenehali prihajati v mesto. Prosili smo pristojne službe v občini, da javno povedo, koliko se je zmanjšal promet in dohodek na račun davkov v mestu. Zamislili smo se nad tem, kdo in kako bo obnavljal stare razpadajoče hiše v mestu, če v tem ni življenja? Predlagali smo uvedbo drugačnega prometnega režima, ki bi po našem mnenju sčasoma mestu vrnil njegovo značilnost. Govori se, da bodo ponovno, kot že desetletja prej, organizirane javne tribune, ankete, razprave, okrogle mize... Porabilo se bo, kot do sedaj, brez smisla mnogo časa le zato, da ne bo nikakršnega razuleta. Sprašujem se, verjetno pa si postavljajo enako vprašanje tudi ostali podpisniki pisma, kje so strokovni predlogi in odgovori na naša vprašanja in predloge. Vprašujem se, zakaj smo vas volili in vas tztiruli, ko sedaj delate tako kot ste oz. se je delalo tudi že do sedaj? Pričstt-oval sem akcijo ali najmanj tehtno podkrepljen odgovor z dejstvi, da so naše predpostavke zmotne. dipl. ing. FRANCE Pl CEU ODPRTO PISMO CENJENEMU ODBORU ZA ZAŠČITO OBMOČJA, NAMENJENEGA ZA DEPONIJO KOMUNALNIH ODPADKOV PRED UNIČENJEM 25. marca 1991 sem iz vašega prispevka, objavljenega v Kamniškem občanu, izvedel, da zahvaljujoč »modremu in premišljenemu ravnanju najbolj odgovornih občinskih mož v Kamniku, odlagališča odpadkov pri Žejah na bo«. Ker ne vem, kam nasloviti popravek navedb v omenjenem zapisu in ker je po moje prav, da prizadeti občani dobijo natančno informacijo, sem se odločil, da po tej poti ugotovitvam, kijih prinaša ta zapis, dodam še nekaj svojih verodostojnih. Na izredni seji Sveta Krajevne skupnosti Moste sem res odgovoril na vprašanja v zvezi s komunalno deponijo, vendar če bi si prizadeti krajani, zlasti pa člani odbora za zaščito območja... še tako želeli, nimam nobenih pooblastil odločati o tem, ali bo deponija na predvideni lokaciji s projektom »ozka dela« ali ne. K temu ne more pripomoči še tako vneto laskanje o modrosti takšne odločitve. Člane sveta sem zgolj seznanil, da trenutno ne tečejo nobena takšna opravila, zaradi katerih bi bili lahko v skrbeh. Poleg tega sem vsem, če se dobro spomnite, povedal, da smo se na predsedstvu prav zaradi vznemirjenja občanov odločili, da zadeve na decembrski seji ne obravnavamo in je bila zato obravnavana šele na 6. skupni seji zborov skupščine občine dne 9. 1. 1991. Iz sprejetih sklepov je razvidno, da si v občini prizadevamo za trajno rešitev tega problema, ki pa ga bo mogoče uspešno rešiti le skupaj z občino Domžale in mestom Ljubljana. Vodilo pri tem bo stroka. Upoštevajoč vaše pripombe sem osebno prepričan, da je lokacija regijskega odlagališča komunalnih odpadkov, ki vam zadnje leto greni Življenje, malo verjetno. Z vsem spoštovanjem in tudi razumevanjem. PREDSEDNIK Skupščine občine Kamnik MAKS LAVRINC ODMEV NA ČLANEK Osnovno šolstvo na Komendskem V 6. številki Kamniškega občana si je dal svet Krajevne skupnosti Moste na 3. strani zapisati ime Stane Zamik. Drugi stavek navedenega odstavka prinaša tudi tezo o ukinjanju šole v Mostah, ki jo lahko bralci logično povezujejo z menoj. V pojasnilo bralcem Kamniškega občana naj povem, da je res, da sem bil dne 11. 1. 1991 na svetu šole, kamor me je povabil predsednik sveta Krajevne skupnosti Komenda. Poleg predsednika sveta Krajevne skupnosti Komenda ter predstavnikov SGP Graditelj sem pojasnjeval stališče Krajevne skupnosti Komenda za dograditev osnovne šole v Komendi. Izhodišče za delovanje KS Komenda je sklep 3. skupne seje vseh treh zborov občinske skupščine z dne 26. 9. 1990, ki je bil sprejet ob potrditvi Odloka o ureditvenem načrtu MO-2 Moste in se glasi: »Skupščina občine Kamnik priporoča Izvršnemu svetu, da upošteva prioritetni vrstni red gradnje osnovnih šol na kamniškem, kot jih predvideva srednjeročni program razvoja šolstva.« Prioriteta iz srednjeročnega programa je naslednja: 1. OŠ Frana Albrehta - šola Nevlje 2. OŠ Komenda-Moste - dograditev petih učilnic v Komendi 3. OŠ Komenda-Moste - gradnja sedmih učilnic in telovadnica v Mostah Pri obravnavi osnutka proračuna občine Kamnik za leto 1991 sem na 8. skupni seji zborov občinske skupščine predlagal naslednjo dopolnitev: »Pri pregledu odhodkov finančnega načrta vzgoje in izobraževanja za leto 1991 je v postavki II., točki 4. 1. in 4. 2. ugotovljeno, da se velika sredstva, skupaj 1.900.000 din, namenjajo za celodnevno osnovno šolo in podaljšano bivanje učencev osnovnih šol. Delegati iz Komende, Most in Križa, verjetno pa tudi nekateri drugi, katerih otroci obiskujejo šole, ki nimajo prostorskih možnosti za tovrstni pouk, se ne strinjamo z neenakopravnim tretiranjem otrok iz OŠ Komenda-Moste napram otrokom iz drugih šol. Zahtevamo, da se ta neenakopravnost prične odpravljati takoj, to je v letu 1991 in da se navedeni obseg sredstev pod točkama 4.1. in 4.2. nameni za odpravo katastrofalnih pogojev za osnovno izobraževanje v OŠ Komenda-Moste. Dejstvo je, da bi morala biti zaradi izredno slabih pogojev za učenje otrok in delo učiteljev osnovna šola Komenda-Moste zaprta za delovanje, zato se nam zdi nekorektno, da pripravljalec gradiva namenja preko 4.200.000 din za investicijsko vzdrževanje šol drugje v občini - točki 8.1. do 8.7- za šolo Komenda-Moste pa borih 800.000 din. Osnovna šola Komenda-Moste je po prioritetnem vrstnem redu v letu 1991 na vrsti za obnovo in razširitev ter za pridobitev prepotreb-nih prostorov za normalno delo te osnovne šole. Naš interes je bil dovolj glasno prisoten že. ob sprejemu ureditvenega načrta MO-2 Moste, žal pa je bil po nekaj mesecih pozabljen. Zavedamo se slabega stanja tudi v nekaterih podružničnih šolah (Motnik, Gozd), vendar kljub temu apeliramo na to skupščino, da tudi našim otrokom zagotovi takšno osnovno izobraževanje, ki ga imajo otroci po ostalih osnovnih šolah v naši občini, tako da se mi, naši otroci in učitelji ne bomo počutili kot drugorazredni državljani«. Ob koncu naj povem, da je bil amandma'Krajevne skupnosti Komenda k predlogu proračuna občine Kamnik za leto 1991 delno sprejet, in sicer s tekstom: »Sredstva za pripravljalna dela za investicijo OŠ Komenda-Moste se povečajo iz 800.000 din na 1.100.000 din.« Za boljše razumevanje med krajani Komendske fare vam, svetu Krajevne skupnosti Moste, predlagam, da storite korak k zbliževanju med nami ter da postopate tako, kot smo to delali pred letom in več, ko srno vsi skupaj uresničili investicijo mrliške vežice. STANE ZARNIK ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VS... SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE KAMNIK '91 Sreda, 10. aprila '91 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Jože Kranjec: DETEKTIV MEGLA Gledališka skupina PD Zgornji Tuhinj Četrtek, 11. aprila '91 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Hahs VViegel: NAMIŠLJENI ZDRAVNIK Mladinska gledališka skupina PD Zgornji Tuhinj Petek, 12. aprila '91 ob 17. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Anton Tomaž Linhart: ŽUPANOVA MICKA Gledališka skupina ŠKD OŠ Frana Albrehta Petek, 12. aprila '91 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Kmečka burka: HLAČE Gledališka skupina KD Motnik Sobota, 13. aprila '91 ob 20. uri Avla SENŠRM, Kamnik Dario Fo: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA Gledališka skupina »Zaklonišče 4« ŠKD SENŠRM Kamnik Četrtek, 18. aprila '91 ob 10. uri Kulturni dom, Duplica Jean Variot: VZORNI SOPROG ŠKD Peter Pavel Glavar OŠ Komenda-Moste Petek, 12. aprila '91 ob 20. uri Avla SENŠRM, Kamnik LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA »CAN-TEMUS« IZ KAMNIKA Ponedeljek, 15. aprila '91 ob 20. uri Dvorana Veronika, Kamnik PO DOLGEM IN POVPREK PO KANADI - potopisno predavanje Tomislava Čopa Torek, 16. aprila '91 ob 17. uri Dvorana Veronika, Kamnik ČUDOVITI SVET GLASBIL - KITARA Mesečna torkova srečanja otrok do 10 leta starosti Sreda, 17. aprila '91 ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik OTVORITEV RAZSTAVE DUŠAN LIPOVEC - FRANCE ŠTELE: SLIKARSTVO IN FOTOGRAFIJA Petek, 19. aprila '91 ob 20. uri JUBILEJNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA TITAN KAMNIK Sobota, 20. aprila '91 ob 20. uri Kulturni dom, Komenda KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA JANEZ ČE-BULJ, KOMENDA IN ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK Nedelja, 21. aprila '91 ob 19. uri Kulturni dom, Laze v Tuhinju Josip Jurčič: DOMEN Gledališka predstava KUD Velesovo Ponedeljek, 22. aprila '91 ob 20. uri Dvorana Veronika, Kamnik POMLADNA PRHA - diapredstava Sinhronizirana projekcija barvnih diapozitivov Radota Zajca in Tonija Iglica Torek, 23. aprila '91 ob 17. uri Kulturni dom, Duplica KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DKD SOLIDARNOST IZ KAMNIKA za višjo stopnjo Osnovne šole Marije Vere, Duplica Četrtek, 25. aprila '91 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik NIKDO NAS IZ NAŠE ZEMLJE NE IZRUJE Spominska svečanost ob 50-letnici ustanovitve OF Petek, 26. aprila '91 ob 20. uri Dvorana TVD Partizan, Mekinje KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »LIRA« in ženskega pevskega zbora DKD SOLIDARNOST IZ KAMNIKA neg, das 5ma Sobota, 27. aprila '91 ob 20. uri Kulturni dom, Srednja vas KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA VRICA« IN TUNJIŠKEGA OKTETA VLJUDNO VABLJENI! ZBOBRA »MA- KS ŠMARTNO Samoprispevek Med mnoge krajevne skupnosti v občini, ki smelo načrtujejo nadaljnji razvoj, sodi prav gotovo tudi KS Šmartno. Že z dosedanjimi rezultati so lahko več kot zadovoljni. Zavedajo se, da je napredek krajevne skupnosti odvisen od marsičesa. Med pomembnejše prištevajo tudi tesno in pristno sodelovanje s krajani. Temu elementu pripisujejo izredno pomembnost zato, ker so s takim načinom dela »speli rešiti toliko nalog, kolikor so jih sprejeli. Prihodnji mesec poteče sedaj veljavni krajevni samoprispevek, načrtov za prihodnje obdobje pa je izredno veliko, ki jih brez novega krajevnega samoprispevka ne bodo mogli uresničiti. Krajevna skupnost je zelo razvejana. Sestavljena je iz vasi: Šmartno, Stebljevek, Kostanj, Gradišče, Buč, Sidol, Hruševka, Pod-breg, Praproče in Ravne. Vrsta problemov ostaja nerešenih, naloge te kar ponujajo. Na tem, deloma hribovitem, deloma nižinskem območju živi nekaj manj kot 600 ljudi v 170 gospodinjstvih. O vprašanjih, ki zadevajo razvoj te KS, smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS, Albertom Žibertom. Še pred začetkom razgovora nam je pokazal nekaj pomembnejših problemov, ki jih sedaj KS intenzivno rešuje. Med te spada tudi širitev pokopališča, gradnja je v teku. Takih začetnih del pa )e kar veliko. Zvedeti smo želeli, kaj jim vliva pogum, da se odločajo za mnoga izredno zahtevna opravila, ki naj bi jih reševali v naslednjem obdobju. Dobili smo kratek odgovor: dosedanji rezultati in pripravljenost ljudi. V obdobju sedanjega krajev-nega samoprispevka so uredili 'lasti naslednje: n - asfaltirali so cesto iz »martna do Gradišča in cesto f*uč-Podbreg. V ta projekt je >ilo vloženo veliko dela ter do-latnih sredstev KS in krajanov. - zgrajeno je bilo športno grišče pri osnovni šoli. KS je odelovala s sredstvi, opravlje-'ega pa je bilo tudi precej pro-tovoljnega dela. Objekt sedaj luži svojemu namenu, za šolske i za potrebe krajanov, - novi gasilski dom pomeni za rajane pomembno pridobitev, 'arnost domačij je večja in krepi nje cestne povezave: Šmartno--Kostanj, Šmartno-Sidol, Šmartno-Stebljevek, Podbreg-Ravne in Podbreg-Praproče. To je izredno zahtevna naloga, ki bo terjala znatna sredstva in veliko prostovoljnega dela. Naš sogovornik je zatrdil, da bodo glavna zemeljska dela opravljali krajani sami in da bodo zemljišča pridobili brezplačno, kar so dosegali že tudi do sedaj. - zgradili bodo avtobusna postajališča za vasi Stebljevek, le 5 priključkov. Zanimanje za telefonske priključke je veliko. Prijavilo se je 150 novih naročnikov. Telefonska centrala v La-zah je zasedena. Možnost novih priključkov bo dana s širitvijo te centrale. Upajo, da bodo našli sporazumno rešitev iii da bo PTT podjetje prisluhnilo željam krajanov KS Šmartno, tako da bi kaj kmalu prišli do željenih priključkov. Uresničitev samo naštetih nalog bo zahtevalo maksimalno angažiranje odgovornih v KS, racionalno uporabo sredstev, po tihem pa pričakujejo pomoč tudi od občinskih institucij, zlasti sredstva cestno-komunalne skupnosti Kamnik. Poseben problem predstavlja meteorna voda, ki nastopa ob večjih nalivih v spodnjem delu Odločanje o samoprispevku tudi v Nevljah, Mekinjah in Godiču V nedeljo, 21. aprila se bodo o uvedbi novega krajevnega samoprispevka odločali *f v nekaterih krajevnih skupnostih. Referendum v Nevljah in Soteski bo v nedeljo, 21. aprila. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Sredstva, ki naj bi jih zbrali s samoprispevkom, bi name-mh za komunalno dejavnost, rekonstrukcijo lokalnih cest, ■^»ritev mrliške vežice in za '"financiranje dela društev in [Mstvo okolja. Za vse načrte f» Potrebnih 12 milijonov di-•"fjev. S samoprispevkom jaJ bi zbrali okrog 4 milijone ludi v Mekinjah bodo gla-toJaln» mesta 21. aprila od-»rta od 7. do 19. ure. S samo-»nspevkom naj bi zbrali 3,4 >d potrebnih 6 milijonov di-,afjev, sredstva pa bi namerni za pridobivanje in oprem-janje zemljišč, javno razsvet-iav°» komunalno urejanje, zgradnjo mrliške vežice, izobraževanj,, in dejavnost KS. v Godiču bo glasovalno nesto v prostorih krajevne kuPnosti. Odprto bo prav ako od 7 do 19 ure s samo_ msPevkom, če bo izglaso-an» naj bi zbrali nekaj več o' milijon dinarjev od po-rebnih 1,55 milijona din. De-iar bo namenjen za uresniči-ev naslednjih načrtov: sofi-anciranje mrliške vežice »tranjan jn v Mekinjah, zdrzevanje vaških cest, radnjo primarnega in sekun-arnega telefonskega mre?ja, za kabelsko mrezje, ureditev pločnika ^g« Godiču, vzdrževanje oma KS, funkcionalne iz-"ke in za sofinanciranje r°gramov društev. Širitev pokopališča v Šmartnem. se občutek skupne odgovornosti in solidarnosti, - uredili in obnovili so poslopje, ki ga v KS poznajo pod imenom Kulturni dom. Vse aktivnosti imajo tu sedež, zato je organiziranih več dejavnosti, ki povezujejo ljudi vse KS, - uspeli so povečati vodovodno omrežje Šmartno-Buč. S tem so rešili vprašanje zdrave in pitne vode za precej ljudi, - novo javno razsvetljavo so razširili v Šmartnem, Buču in Si-dolu. Namestili so več svetilk, - rešili so tudi nekatere druge naloge, precej jih je še v fazi izgradnje, širitve, nekatere pa šele načrtujejo. V obdobju 1991 do 1996 naj bi se lotili naslednjega: - med najvažnejše naloge, ki jih želijo rešiti, je dokončanje širitve pokopališča in izgradnja mrliške vežice. Precoj del je že opravljenih. Za vsa dosedaj opravljena dela so rabili sredstva KS in deloma sredstva sklada stavbnih zemljišč. Krajani so za soudeležbo skladu zelo hvaležni. Celotna vrednost del bo znašala okrog 300.000 mark, - posebno skrb bodo posvetili posodobitvi cestnega omrežja znotraj KS. Postopoma bodo po vrstnem redu asfaltirali nasled- Šmartno in Buč. V smeri proti Kamniku bodo postajališča pokrita. Posebno skrb bodo posvetili varnemu dostopu do postajališč, zato bodo skrbeli, da bodo dohodi urejeni tako, da bodo zagotavljali varnost ljudi. Ti dohodi bodo v prvi fazi urejeni provizo-rično, kasneje pa jih bodo tudi modernizirali. Ob tem so nam še povedali, da dobro sodelujejo s sekretariatom za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine. Dobro sodelujejo tudi z nekaterimi skupnostmi-, prav tako pa so zadovoljni z delom Komunalnega podjetja Kamnik pri vzdrževanju cest. Pri pokrivanju stroškov za modernizacijo cest in pri nekaterih drugih akcijah bodo sodelovali krajani še z dodatno lastno soudeležbo. Tako so v vasi Kostanj že za dosedanja pripravljalna dels za cestno povezavo s Šmartnim prispevali po 3000 mark na gospodinjstvo in hkrati opravili več kot 300 ur prostovoljnega dela. S podobno aktivnostjo bodo nadaljevali tudi pri drugih delih v naseljih. Telefonija predstavlja za KS Šmartno poseben problem. Sedanja telefonska mreža bo prišla le do meje KS in bodo pridobili Buča. Podoben je problem z vodovodom, ki je že skoraj neuporaben. Tudi to nalogo bodo v KS proučili in iskali primerne rešitve, saj je to zelo pomembno za del vasi Buč. O teh in drugih vprašanjih so v KS Šmartno razpravljali na svetu KS, ki šteje 11 članov in je sestavljen iz predstavnikov vseh vasi. Tako oblikovan predlog razvoja KS Šmartno za obdobje 1991 do 1996 so obravnavali, ga sprejeli in predstavili na zboru krajanov 24. februarja letos. Zbor krajanov je predlog sveta KS sprejel in sklenil, da svet KS Šmartno razpiše referendum o uvedbi 2% krajevnega samoprispevka za obdobje 1991-1996. Glasovanje o referendumu bo v nedeljo 24. aprila. Predsednik sveta KS Šmartno Albert Žibert je prepričan, da se bodo krajani v vseh vaseh, ki sestavljajo to krajevno skupnost, odločili oziroma glasovali za uvedbo krajevnega samoprispevka. Le taka odločitev bo omogočila realizacijo naštetih del in bo razvoj KS potekal skladno z načrtovanim, v korist in dobrobit vseh krajanov KS Šmartno. STANE SIMŠIČ IZ DOMA UPOKOJENCEV Glasbeni šopek za dan žena V Domu upokojencev je ob prazniku nastopila Glasbena šola Kamnik. Namesto cvetja smo dobili glasbeno darilo z željami, da dan lepo preživimo. Ravnatelj glasbene šole Franci Lipičnik je predstavil nastopajoče in nam obljubil še nekaj pesmi po zaključenem programu. To je bil orkester kitar pod vodstvom pedagoga Iva Drolca. Nastopil je tudi Robi Smolnikar, ki je pedagog za harmoniko ter pedagog Nace Zupan. Na citre je zaigral Tomaž Plahutnik, ki je tudi pedagog Glasbene šole in Še kot gost je zaigral na navadni harmoniki Robi Stopar iz Mangša. Učenci so igrali skladbe iz šolskega programa, ki so bile prilagojene poslušalcem. Pričarali so nam lep umetniški užitek. Zelo sta poživljali harmoniki in citre. Naš fizioterapevt Ivo je pozdravil navzoče z dobrodošlico ob ženskem prazniku, ki so nam ga popestrili nastopajoči. Sledile so citre, harmonike, solo kitara, nato pa še »frajtone-rica« ki je glasbo zelo poživila. Nato so sledile spet kitare in harmoniki s prijetnimi skladbami. To je bil šopek melodij, ki je zaključil prvi del. V drugem delu smo slišali venček narodnih na citrah. Tu smo lahko tudi sami sodelovali. Nato sta še harmoniki zaigrali živahne melodije. Na citrah so zaigrali še skladbo iz filma Cvetje v jeseni ter druge. Dodali smo sami nekaj veselih viž in razpoloženje je bilo prisrčno. Veseli smo bili tega doživetja in obiska Glasbene šole iz Kamnika. Zjutraj so nas presenetili s sladkim darilcem in rožico. To je poklonil naš Dom upokojencev za vse žene. MARIJA LAVRIČ KS DUPLICA Odločanje za nov samoprispevek Krajevna skupnost Duplica, po velikosti majhna, saj ima le dober km2 površine, po številu prebivalstva pa verjetno največja v občini, ima okrog 4000 prebivalcev. Za to krajevno skupnost velja ugotovitev, da sodi med dobro urejene, prometno zelo dobro povezane. Na svojem območju imajo popolno osnovno šolo, glavno pošto, trgovine, avtobusna in železniško postajališče in še vrsto drugih institucij. Krajani stanujejo v 1359 stanovanjskih enotah, od tega kar 1120 v stanovanjskih blokih. Ostalo so individualne hiše. Številčno se je prebivalstvo močno povečalo. Tu žive mlade, delovno in reprodukcijsko sposobne družine. Do sedaj je krajevna skupnost Duplica vlagala znatna sredstva v objekte splošnega pomena, kar je brez dvoma ugodno vplivalo tudi na urejenost kraja. Mnoge naloge so s skupnimi močmi, tudi v sodelovanju s Stolom, uspešno rešili. Številna pomembna področja pa kljub temu ostajajo še nedokončana. Za njihovo končno rešitev bodo potrebna še kar izdatna sredstva. Viri financiranja bodo ugasnili konec maja, z iztekom krajevnega samoprispevka. leta 1996, potem ni nobene druge možnosti, kot samoprispevek. Svet KS je o teh vprašanjih razpravljal in poročal na zboru krajanov 5. marca 1991. Odločeno je bilo, da svet KS razpiše referendum o uvedbi 1 % krajevnega samoprispevka, ki bi ga uveljavili od 1991. do 1996. leta. Po izračunih sveta KS bi v tem času zbrali 6.000.000,00 din. Sredstva krajevnega samoprispevka bi uporabili za: - ureditev okolice šole in za izboljšanje pogojev za pouk 1.700.000,00 din - vzdrževanje, dograjevanje in izboljšanje kabelske IV 1.600.000,00 - komunalno urejanje, obnovitev in asfaltiranje cest, za gradnjo parkirišč itd. 1.500.000,00 skupaj za investicije 80% ali 4.800.000,00 Za vse ostale potrebe v KS bi porabili 20% ali 1.200.000,00 in sicer: - za vzdrževanje kulturnega doma 5 % - za urejanje okolja 2,5 % - za dotacije in pomoči 9% - zaostalo 3,5% Program porabe sredstev je zelo zanimiv. Ogromni del bi KS porabila za vitalne investicije in le majhen del za druge nujne in potrebne dejavnosti. Opozoriti velja, da bi brez teh načrtovanih sredstev KS lahko le životarila in bi za vsako konkretno nalogo morali iskati soudeležbo krajanov, kar bi brez dvoma zavrlo načrtovane aktiv- Nastop Glasbene šole Kamnik ob dnevu žena v Domu upokojencev v Kamniku. Foto: Ivo Zelič Kako naprej se sprašujejo krajani, z istim vprašanjem se ukvarja svet KS. Zaradi teh dilem razmišljajo o trenutno edini možnosti, da bi krajevni samoprispevek podaljšali vsaj še za naslednjih 5 let, za čas od 1991 do 1996. O teh vprašanjih, programih in načrtih smo se pogovarjali s Tonetom Jegličem, predsednikom sveta KS. Aloj-zem Kahnetom, podpredsednikom sveta KS in Francetom Šte-betom, tajnikom KS Duplica. Najprej smo v pogovoru ugotovili, da s sredstvi krajevna skupnost dobro gospodari, zato so načrtovane akcije uspeli v celoti realizirati. Ravno dobro uresničevanje nalog v preteklosti bo v mnogočem vplivalo na odločitve krajanov pri sprejemanju novega krajevnega samoprispevka. Krajani so sicer seznanjeni z rezultati dosedanjega dela, vendarle velja spomniti zlasti na najvažnejša, ki so jih opravili v času veljavnosti sedanjega samoprispevka. Katerim področjem so dajali prednost od 1986 do 1991? Naj takoj v začetku poudarimo, da so bila sredstva, s katerimi so gospodarili, sestavljena iz naslednjih virov: - samoprispevek 82% - obresti na vezane vloge 13 % - združena sredstva 2% - najemnina in drugo 3 % Vsa razpoložljiva sredstva, ki jih je imela na voljo krajevna skupnost, so bila uporabljena: - osnovna šola Duplica 24 % KS je vsa ta leta tesno sodelovala z osnovno šolo, finančno sodelovala pri širitvi šolskih prostorov, z lastnimi sredstvi dogradila in opremila telovadnico, kupila računalnik, TV, sodelovala pri telefoniji itd. - za izgradnjo primarnega telefonskega omrežja 25 % Po skupnem dogovoru so vse KS združevale sredstva za izgradnjo telefonskega omrežja, ta akcija je v zaključni fazi, številni prosilci so že ali pa bodo še letos dobili nove telefonske priključke - za kabelsko televizijo 11 % Akcija je v teku, precej materiala je že nabavljenega. Dela naj bi zaključili v naslednjih mesecih. - za nakup gasilskega avtomobila in ureditev križišča - Ko-renova pot. 6 % KS je s soudeležbo omogočila nakup gasilskega avtomobila in omogočila dokončno ureditev križišča na Korenovi poti. - za nakup frizerskega salona 2,5% skupaj = 68,5% Za vse ostale dejavnosti pa je KS porabila 31,5% vseh razpoložljivih sredstev, od tega: - za urejanje okolja 11% - za dotacije društvom in razdeljevanje pomoči 10 % - za vzdrževanje kulturnega doma 5 % - za delovanje KS 4 % - za ostale naloge 1,5% Iz teh podatkov je razvidno, da so bila sredstva zelo skrbno koriščena, v veliki večini za tiste stvari, ki vključujejo največ krajanov. Kako nameravajo koristiti sredstva novega samoprispevka? Mnoga dela na pomembnih področjih še' niso zaključena. Zato so potrebna še dodatna sredstva. KS v današnjih razmerah ne more pričakovati drugih, zunanjih sredstev, zato bo vezana le na svoje moči. V kolikor krajani želijo, da bi postopoma uresničili program razvoja KS do nosti. V pogovoru so nam predstavniki KS povedali, da bodo brez samoprispevka morali odpovedati kulturni dom; pogodba o najemu poteče maja meseca. Ne glede na zelo zahtevne naloge, ki čakajo KS v naslednjem petletnem obdobju, pa so sogovorniki ob tej priliki spomnili na nekatere probleme, s katerimi se še vedno srečujejo. Močno jih moti počasno reševanje hriba odpadkov, ki še vedno ni tako saniran, kot je bilo dogovorjeno. Odpadne vode ob hribu se ne zbirajo pravilno, tako, da je ogroženo zemljišče in bližnja okolica. Komunalno podjetje bi se moralo bolj konkretno lotiti sanacije, sicer lahko pride do okužbe, ne samo zemljišča, ampak tudi ljudi in posredno tudi živali. Pri tem pa nekateri še vedno vozijo odpadke na ta kraj, na skrivaj seveda, in s tem dodatno onesnažujejo okolje. KS se tem onesnaževalcem »zahvaljuje« za njihov prispevek k lepšemu in bolj zdravemu okolju. Opazili so, da kljub prepovedi vozi odpadke tudi neki zasebni voznik s kombijem. Dobro bi bilo, če bi krajani take brezvest-neže opozorili ali podatke poslali na KS. Nekateri hišni sveti se pritožujejo, da je odvoz smeti iz zabojnikov nereden in nepravočasen. Ob našem obisku pa smo govorili še o vrsti drugih zadev, ki ne vplivajo tako bistveno na razpoloženje ljudi v širšem obsegu. Ob koncu našega obiska so predstavniki KS ponovno povabili krajane, da se 21. aprila 1991 izrečejo za predlagani krajevni samoprispevek. Samo to je zagotovilo, da bo mogoče vse naloge tudi v resnici izpolniti po sprejetem programu. Prepričani so, da bodo krajani znali pravilno oceniti pomen krajevnega samoprispevka in njegov vpliv na nadaljnji razvoj Krajevne skupnosti Duplica. , „ STANE SIMŠIČ ŠOLSTVO PORTRET Scenarij o ukinitvi šole v Mostah V prejšnji številki Kamniškega občana smo objavili prispevek sveta krajevne skupnosti Moste, ki govori o zapletih pri sanaciji in dograditvi njihove osnovne šole. V prispevku je bila napovedana tudi objava pisma, ki ga je svet krajevne skupnosti Komenda poslal predsedstvu in izvršnemu svetu občine ter svetu KS Moste. Na željo KS Moste, ki želi problematiko čim bolj celovito predstaviti vsem občanom, objavljamo tudi to pismo. Svet krajevne skupnosti Komenda je na 3. seji dne 30. 8. 1990 obravnaval namere KS Moste, da z ureditvenim načrtom MO-2 Moste enostransko, brez ustreznega dogovora in soglasja vseh treh krajevnih skupnosti, ki so vezane na Osnovno šolo Komenda-Moste, rešuje problematiko kritičnega stanja osnovnega šolstva v komendski fari. Člani sveta krajevne skupnosti Komenda smo ogorčeni nad postopki, ki jih samovoljno vodi krajevna skupnost Moste, ki s tem negira skupna prizadevanja vseh treh krajevnih skupnosti, da se, tako kot je bilo v preteklih letih dodobra vpeljano (primer izgradnje mrliških vež), skupne zadeve v naši fari (bodoči lokalni skupnosti) vodijo poenoteno, po dogovoru vseh subjektov vseh treh krajevnih skupnosti. Nadalje nas je hudo prizadela ugotovitev, da je krajevna skupnost Moste z načrtovano dograditvijo osnovne šole v Mostah kršila podpisani sporazum o nadaljnjem razvoju šolstva na ko-mendskem, v katerega je bilo vloženo v letih 1979 do 1982 ogromno truda in politične volje s ciljem sporazumnega reševanja skupne problematike. Vsi politični subjekti, predsedniki svetov krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ smo 25. 2. 1980 v Kamniškem občanu objavili Smernice razvoja osnovnega šolstva na področju Komende, Most in Križa, ki v zvezi z osnovno šolo v Komendi govori: »Zaradi nastale prostorske problematike na osnovni šoli v Komendi smo enotnega mnenja, da je nujno potrebno v srednjeročnem obdobju 1981-1985 pričeti z izgradnjo II. faze osnovne šole v Komendi, sicer bo potrebna tretja izmena.« Predstavniki političnih organizacij Komenda, Most in Križa smo dne 21. 1. 1982 na sestanku o perspektivi dograditve šol v Komendi in Mostah sprejeli in podpisali sklep: »Glede na prostorsko stisko, ukinitev oziroma zmanjšanje podaljšanega bivanja, pouka v dveh izmenah in že sprejete srednjeročne plane o gradnji 6 učilnic s spremljajočimi prostori pri osnovni šoli v Komendi, je potrebno TAKOJ pristopiti k pridobitvi lokacijskega in gradbenega dovoljenja s pripadajočimi načrti. S to gradnjo bi rešili prostorsko problematiko na lokaciji Komenda.« Sprejeti dogovor je temeljil na podatkih in raziskavah: - število rojstev v minulem desetletju (1970-1980)v - raziskava mag. Žerovnika o demografskih gibanjih in predvidevanjih do leta 2000 (1978), - raziskava dr. Strmčnika o pedagoškem minimumu za število otrok na šolah (1975). Prognoza, ki temelji na dolgoročnem prostorskem načrtu občine Kamnik do leta 2000, jasno izkazuje, da bo ob prelomu tega stoletja v krajevni skupnosti Komenda prek 3000 prebivalcev. To je podkrepljeno tudi z dejstvom, da se bo s pozidavo Šmi-dovega travnika, ki je v družbeni lastnini in bo odkupljen za stanovanjsko zazidavo, število prebivalcev v Komendi resnično približalo tej prognozi. Danes je zastopanost učencev iz krajevne skupnosti Komenda v Osnovni šoli Komenda-Moste 56% vseh šolajočih se učencev, z aktiviranjem Šmidovega travnika pa bo preko 65 % in se zato ne čudite našim prizadevanjem, da svojim otrokom omogočimo normalno osnovno izobraževanje čim bližje domu. Številčna in procentualna zastopanost naših otrok v Osnovni šoli Komenda-Moste ne samo da opravičuje naše negodovanje nad trenutnimi dogodki, ampak nas obvezuje pred našimi otroci, da storimo vse, da bodo imeli enake pogoje za šolanje, kot jih imajo učenci v drugih kamniških osnovnih šolah. Svet krajevne skupnosti Komenda ni proti obstoju osemletke v Mostah, saj nam je povsem jasno, da se zaradi dosedanje povojne tradicije ne more se- liti na za celotno prebivalstvo komendske fare primernejše mesto. Smo pa odločno proti temu, da si želijo krajevni funkcionarji iz Most na račun otrok iz Komende in brez soglasja krajanov Komende (staršev šolajočih otrok) postaviti »spomenik« lokalne samovšečnosti. Navedbo argumentiramo z vpogledom v UN MO-2 Moste, kjer je mogoče zaslediti med drugim krožno cesto okoli šole, spremembo pogleda na vhod v šolo na račun odstranitev zunanjih igrišč pred vhodom šole in s težnjo, da se lahko zasedejo travniki na zahodnem delu območja (čez Pšato), izgradnja nove pešpoti, brvi, otroškega igrišča izven naselja in ob glavni cesti Mengeš-Brnik, kulturne dvorane za nekaj kulturnih prireditev letno, izgradnjo še ene pošte____ Čeprav so te pripombe glede na javno obravnavo osnutka ureditvenega načrta zelo pozne, pa pripominjamo, da jih sprva sploh nismo želeli podati, saj smo vseskozi pričakovali povabilo krajevne skupnosti Moste, da skupno tvorno sodelujemo pri razreševanju šolskih prostorov v naši fari. Brez našega soglasja k razširitvi šole v Mostah je ta šola za potrebe učencev iz krajevne skupnosti Moste in krajevne skupnosti Križ ne samo dovolj prostorna, ampak še več in je zato kakršnokoli prizadevanje v škodo otrok iz Komende naši krajevni skupnosti škodljivo. Iz dosedaj povedanega je jasno razvidno, da je UN MO-2 Moste za osnovno šolstvo na ko-mendskem nepotreben in da je potrebno TAKOJ pristopiti k realizaciji dogovora vseh treh krajevnih skupnosti, da se zgradi 6 učilnic s spremljajočimi prostori - telovadnico v Komendi, za kar je že bila izdelana lokacijska dokumentacija (27. 6. 1983), projekti in odkupljeno zemljišče pri sedanji šoli v Komendi. Od vas pričakujemo, da nas vabite na razgovore, razprave in obravnave o osnovnem šolstvu na komendskem ter da prisluhnete realnim potrebam našega kraja po šolskih prostorih v Komendi. PREDSEDNIK SVETA KS KOMENDA Roman Grošelj Uspela krvodajalska akcija Krvodajalska akcija, ki je bila organizirana za občino Kamnik 21. 22. in 25. marca, je dobro uspela. Občinska organizacija RK Kamnik je ob pomoči prizadevnih delavcev RK v delovnih organizacijah, v KS in drugih okoljih v celoti uresničila zastavljeno nalogo. Na odvzem krvi se je v teh dneh prijavilo več kot l(MM) krvodajalcev. Skupaj s tistimi, ki so bili klicani še posebej, je do 25. marca prišlo na odvzem krvi kar 1151 ljudi. Janez Brišnik redno daruje kri Na RK so nam že večkrat zatrdili, da ima krvodajalstvo v Kamniku globoke korenine. Ta trditev je bila ponovno potrjena kar zgovorno kaže zadnja udeležba. Povsod tam, kjer je bila akcija dobro organizirana, so krvodajalci prihajali v nezmanjšanem številu, zlasti če primerjamo po-latek s prejšnjimi leti. Posa-tezne delovne organizacije še vedno prednjačijo ne samo po številu prijavljenih ampak tudi glede na število zaposlenih. Kamniška občina dosega v republiškem merilu nadpovprečne rezultate. Tudi v krajevnih skupnostih so se tokrat prav posebno odrezali. Njihova udeležba je pomagala doseči tako veliko udeležbo. Nekatera okolja tega plemenitega poslanstva ne upoštevajo dovolj, zato je njihova udeležba manjša, kot bi sicer lahko bila ali pa je minimalna. V zadnjih letih je opazen majhen odziv s strani zasebnega sektorja. RK je prepričan, da so tudi na tem področju ljudje pripravljeni darovati kri. da bi pomagali sočloveku pri zdravljenju. V tej zadnji tridnevni akciji je prišlo na odvzem krvi le 5 delavcev zasebnega sektorja. Podobna je bila situacija v preteklosti. Verjetno gre pri tem bolj za premalo organizirano akcijo kot pa za dejansko odklanjanje. Spomladanska krvodajalska akcija v kamniški občini bo zaključena 8. aprila, ko bodo prišli na odvzem krvi še dijaki SENŠRM. Dijakom se vsako leto priključijo tudi številni profesorji, kar je vsekakor zgleden primer. Drugi del krvodajalske akcije za občane Kamnika bo organiziran 15. in 16. avgusta 1991 prav tako na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Po vsej verjetnosti bo tudi tokrat udeležba zelo številna. Nekateri že sedaj Sprašujejo po njej, da ne bi organizirane akcije v avgustu zamudili. Vsem krvodajalcem in organizatorjem se občinska organizacija RK iskreno zahvaljuje. Prav tako se zahvaljuje vsem dejavnikom v delovnih in drugih organizacijah in KS, ki so v celoti podprli to človekoljubno akcijo. STA^IE SIMŠIČ Jože Rozman-Pepe - osemdesetletnik Jože Rozman na sprehodil z Mu lijem Čez nekaj mesecev jih bo dopolnil 80. Vse svoje življenje je posvetil delu in planinam. Rad se druži s prijatelji in včasih koga v šali potegne, tako da bi človek skoraj verjel navrženi misli. Sicer pa sledi dogodkom inje zelo na tekočem z novicami. Redno ga srečujemo na sprehodih po Kamniku. Rodil se je 4. septembra 1911 v Kamniku. Tu je obiskoval osnovno šolo in dveletno trgovsko šolo. Postal je trgovski pomočnik. Na služenje vojaškega roka je odšel še v stari Jugoslaviji, takoj po končani Šoli. Služil je v telegrafskem polku v Sarajevu polnih 18 mesecev. Po vrnitvi iz vojske ni takoj našel dela. Skoraj leto dni je bil brez zaposlitve, potem pa je dobil delo pri trgovcu Strgarju. Po skoraj dveh letih se je zaposlil pri trgovcu Kramarju, kjer je ostal prav toliko časa. Potem je dobil zaposlitev v Titanu kot skladiščnik. V tem podjetju je delal polnih 31 let, vse do odhoda v pokoj, nam je s ponosom povedal. Poleg rednega dela je naš sogovornik v Titanu opravljal še razne druge dolžnosti. Aktiven je bil v samoupravnih organih, velikokrat pa je bil tudi član raznih odborov in komisij. Svoje strokovno znanje je bil voljan odstopati sodelavcem in jim pomagati pri reševanju konkretnih problemov. Leta 1942 se je poročil in z ženo Slavko sta imela hčerko, ki danes samostojno vodi turistično agencijo. Z ženo, ki ga je mnogokrat spremljala na planinskih poteh, sta preživela veliko veselih trenutkov. Umrla je leta 1981. Od tedaj dalje je še bolj navezan na dom. Zna postoriti vsa gospodinjska opravila; rad kuha in opravlja druga hišna dela. Nikomur ne želi biti v nadlogo. Planine so ga stalno privabljale. Že kot mladoletnik je zaljubljeno strmel v visoke vršace. Jasno nebo in v nebo kipeči vrhovi so ga mikali. Organizirano doživlja planinstvo od 1935, ko se je formalno vključil v planinsko sekcijo Titana. Kasneje je postal tudi odbornik. Kmalu za tem se je vključil v aktivno delo Planinskega društva. Kot vsak dober planinec je bil vedno pripravljen Čeprav se že bliža osemdesetim, še danes rad zahaja v planinsko okolje, sicer nekoliko nižje, a svojega planinstva ven- poprijeti za konkretno delo. Dalj časa je bil tudi član izvršnega oziroma upravnega odbora društva. Sprejel je odgovorno nalogo gospodarja koče na Kamniškem sedlu. Nato je opravljal enako uspešno to dolžnost tudi na Kokrškem sedlu. Dela je bilo zelo veliko, zlasti pa je bilo odgovorno. Zadnja leta, ko ni več tako »mlad«, še vedno rad sprejme kakšno nalogo, ki mu jo ponudi Planinsko društvo. Včasih prevzame tudi dolžnost praporščaka. Prepotoval je številne vrhove; kamniške skoraj vse, večkrat pa je bil tudi na Triglavu. Lepo in čisto okolja ga privablja še danes. Rad se zazre v bleščeče obrise gora in preko njih hiteče oblake. Taki pogledi ga spomnijo na tista lepa leta, ko sta skupaj z ženo Slavko ali v družbi s prijatelji grizla strmine in vsa oznojena z iskrico sreče v očeh prišla do vrha. Enkratni užitek! Planine so mu pomenile veliko. Tudi zdravje. Po napornem delu se je v planinskem okolju sprostil in nabiral novih moči. To za njega ni bila le fraza. Zanj so bile planine del življenja in ne bo nikoli pozabil slasti takih planinskih užitkov. Za delo v planinski organizaciji je prejel več planinskih odličij. darle noče izneveriti. S prijatelji gredo večkrat na Šenturško goro. Jožeta Rozmana-Pepeta je življenjska pot pripeljala tudi v vrste turističnih delavcev, kjer je neumorno deloval. Rad je opozarjal na napake in se veselil uspehov. Po upokojitvi je deloval tudi v Društvu upokojencev. Dalj časa je bil predsednik gospodarskega odbora, pa tudi sicer je rad zahajal v društvo. Kadar nima pri roki svojih prijateljev, spremlja na sprehodu svojega štirinožnega prijatelja Mufija. Zelo sta navezana drug na drugega. Povprašali smo ga še, kako živeti, da dočakaš tako starost dokaj čil in zdrav. Pomenljiv pogled in iskreče oči so povedali skoraj vse. Zmerno in solidno življenje, planine, čisti zrak, brez cigaret, pa so v življenju prav gotovo stvari, ki oblikujejo počutje človeka in možnost, da se brez posebno velikih stresov marsikaj preživi. Tak način življenja vpliva na dolžino življenja. Nekega splošnega pravila pa kljub temu ni. Človek se mora ravnati po svojih notranih vzgibih in občutjih, nam je ob slovesu rekel Pepe Rozmanov. STANE SIMŠIČ KRVODAJALCI Jubilej krvodajalstva v italijanskem Trzicu Mesto Ronchi blizu Tržiča - Monfalcone je bilo v nedeljo 24. marca 1991 nosilec slovesnosti ub 35. obletnici krvodajalstva na tem področju. Srečali so se krvodajalci osmih občin okrožja Gorica, ki gravitirajo na bolnišnično območje Tržiča. Krvodajalci so se srečali zato, da bi svečano proslavili ta pomembni jubilej. To jubilejno srečanje je imelo še posebno obeležje inje bilo še bolj svečano kot doslej. Kamniški krvodajalci so na to posebno srečanje poslali svojo delegacijo, ki jo je vodila predsednica občinske organizacije RK Kamnik dr. Julka Šuštarjeva. Kamnik in Doberdob sta s svojimi krvodajalci tesno povezana že precej časa. Ne mine ieto. da ne bi na skupnih srečanjih prijateljstvo še utrjevali in tako krepili prijateljstvo med Kamnikom in zamejskimi Slovenci. Doberdob je vas na Krasu v Italiji, ki je še vedno v pretežni meri slovenska in neguje dobre in pristne odnose s številnimi mesti; Kamnikom, Kranjem. Novo Gorico in še nekaterimi drugimi. To vsakoletno srečanje je izmenično vsakokrat V drugi občini. Letos je to bila občina Ronchi. ki je oddaljena nekaj kilometrov od Tržiča. Je znano industrijsko mesto. Na slovesnosti so bili predstavniki iz Kamnika. Kranja. Nove Gorice. Tolmina. Kopra. Izole. Reke. Pule in še nekaterih mest. V imenu republiškega odbora RK se je slovesnosti udeležila podpredsednica Anka Tominšek. Na slovesnost so prišli vsi odgovorni iz vseh osmih občin, ki so organizirale srečanje. Poleg njih so bili še: predsednik ADVS Ronchi. predsednik občine Ronchi. predsednik ADVS okrožja Tržič, predsednik Fidas. pokrajinski in državni odbornik, podpredsednik Fidas za Italijo, predstavnik transportnega centra pokrajine, predsednik zdravstvene enote Julijske krajine, italijanski državni poslanec in politični poslanec pokrajine Julijske krajine. Srečanja seje udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj. Zbirališče udeležencev svečanega srečanja je bilo pri športni dvorani v Ronchi. Povorka vseh udeležencev s številnimi prapori je krenila v cerkev, kjer je bil krajši obred in se nato po isti poti vrnila nazaj v športno dvorano. Ob 11. uri so se pričele slovesnosti. Mnogi govorniki so omenjali pomembnost krvodajalstva, pozdravili so vse prisotne, zlasti pa predstavnike iz Slovenije in Hrvaške. Zanimiv ceremonial je trajal skoraj celo uro. Po uvodnih slovesnostih so darovalcem za 35. in 50-kratni odvezm krvi podelili posebna priznanja in značke. V imenu zamejskih delegacij je srečanje pozdravila podpredsednica republiškega odbora RK Anka Tominšek in organizatorjem je izročila spominsko darilo - majoliko. Vse delegacije so bile deležne posebne pozornosti. Pri zamejskih delegacijah sta se močno angažirala predstavnika krvodajalcev iz Doberdoba Jože Ferletič in Alberto Jelen. Skrbela sta. da je bilo vse v redu. Po zaključku in podelitvi vseh priznanj so bili vsi povabljeni na družabno srečanje v Gradež ob Jadranskem morju. Pogovori o sodelovanju so se tudi tukaj nadaljevali. S predstavniki Doberdoba je bilo domenjeno, da bodo pripravili srečanje kamniških krvodajalcev v poletnili mesecih. Tega srečanja se bodo ude ležili kamniški krvodajalci s poseb nim avtobusom. V poznih popoldanskih urah s« Kamničani skupaj s predstavnico re; publiškega odbora RK odpotovali proti Sloveniji. Na Fernetičih je bilo sicer neko liko zastoja zaradi tihe stavke italijanskih carinikov. Ob cesti so bi U dolge kolone tovornjakov in na dale' je bilo slišati mukanje živali. Za pot niški promet je bil organiziran ob voz. Prehod meje v obe smeri j' potekal brez vsakršnih teža* V Ljubljano in v Kamnik so pred stavniki RK prišli še dovolj zgodaj zahvaljujoč odličnemu in družab nemu šoferju ■ občinskega avtomo bila. Srečanje bo vsem udeležencefl ostalo v prijetnem spominu, zlasl zato, ker take prireditve utrjujej1 medsebojno sporazumevanje in kr« pijo prijateljske vezi ne glede rt meje in različnost jezikov. Taka sr« čanja krepijo še zlasti medsebojn1 povezanost ljudi enakih humanisti' nih načel. Ti so pripravljeni poma gati drugim, ki jih je prizadela n« sreča ali bolezen, pri tem pa I važno, kateremu narodu ali katel stranki pripadajo. Povezuje jih zgo človečnost. To je glavni smisel krv« dajalskega poslanstva. STANE SIMŠI1 Skupina kamniških in kranjskih predstavnikov z gostitelji iz Dobe ^ doba. * r0( PLANINCI Občni zbor planinskega društva Kamnik Kamniški planinci so se zbrali na svojem rednem občnem zboru v petek 22. marca. V dvorano nad kavarno so prišli aktivni društveni delavci, da bi ocenili svoje delo in se dogovorili o vseh nalogah in vprašanjih, ki jih kanijo reševati v letu 1991. Planinsko društvo Kamnik deluje že 98 let in se že pripravljajo na 100. obletnico, ki jo bodo slavili leta 1993. Planinci Kamnika so med redkimi organizacijami s tako velikim številom članstva. Nekaj nad 3000jih je, pohvalijo pa se lahko tudi z lepimi uspehi. Planinci so se zelo skrbno pripravljali na ta občni zbor tudi zato, ker so naloge uspešno reševali, ne bodo pa se ustrašili tudi bodočih nalog. Pred začetkom občnega zbora je Tunjiški oktet pod vodstvom pevovodkinje Anice Steletove zapel več planinskih in narodnih pesmi. Njihov nastop so vsi sodelujoči na občnem zboru izredno toplo sprejeli. Nastop pevcev je še bolj razgibal planinske občutke. Prijetne pevce so povabili, da jih še obiščejo ob drugih primernih prilikah. Z delom občnega zbora je pričel predsednik PD Slavko Rajh. Vsem prisotnim je zaželel uspešno delo in jih povabil, da naj aktivno sodelujejo v delu občnega zbora. Med gosti so bili: predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, predsednik MDO Ljubljana Peter Lavrič, predstavnik turističnega društva Kamnik dr. Niko Sadnikar, predsednik PD Mengeš in še nekateri drugi. Predsednik Slavko Rajh je poročal o realizaciji nalog preteklega obdobja. Nekaj več kot 3000 članov, kolikor šteje Planinsko društvo, je v redu opravljalo svoje naloge. Tudi v tem letu društvo beleži številčni porast, čeprav je v drugih društvih čutiti upadanje ali stagnacijo. Po številu članstva se Kamnik uvršča v zgornjo polovico, saj ima skupaj s PD Bajtar včlanjenih v PD kar 11% občanov. Delo društva je zelo živahno Potekalo po odsekih. V tem času so bili doseženi nekateri res dobri rezultati. Tudi finančno stanje v planinskih postojankah na Kamniškem in Kokrškem sedlu je bilo dokaj ugodno. Planinsko društvo se aktivno vključuje v reševanje konkretnih ekoloških vprašanj. Na Kamniškem sedlu so montirali naprave za izkoriščanje sončne energije. Tako so precejšen del potrebne energije za razsvetljavo pokrili iz sončnega vira. Tudi v prihodnje bodo sredstva še vlagali v koriščenje sončne energije. Vse potrebne naprave so kupili tudi za Kokrško sedlo. Drago Jeglič, načelnik gospodarskega odseka je poročal o delovanju obeh planinskih postojank. Odsek je skrbel, da so planinske koče sledile potrebam in zahtevam obiskujočih planincev. Založenost je bila dobra, osebje je dobro opravljalo svoje naloge in na njihovo delo ni bilo posebnih pripomb. Obiskovalci gora so bili z uslugami zadovoljni, kar je razvidno tudi iz vpisanih pripomb. Odbor je tudi skrbel za gospodarno in racionalno delo v planinskem društvu. Milan Beč načelnik gradbenega odseka je občni zbor seznanil z učinki koriščenja sončne energije na Kamniškem sedlu. Posebej je opozoril, da bodo podobne naprave montirali že v začetku letošnje sezone tudi na Kokrškem sedlu. Oprema je v celoti že pripravljena in plačana. V letu 1990 so bila opravljena tudi nekatera večja grad- bena dela na obeh postojankah. ■ Pri društvu pa je bila zgrajena nova drvarnica. Odsek bo skrbel, da bodo še ostala dela na obeh sedlih letos v celoti dokončali, tako da bi zaprosili tudi za uporabno dovoljenje. VViegele Matjaž načelnik alpinističnega odseka je govoril o aktivnostih odseka. V preteklem letu so opravili veliko zahtevnih vzponov, in sicer nad 500 v domačem in tujem gorju. Obiskali so Francijo in Dolomite. Med najpomembnejše pridobitve pa uvrščajo postavitev plezalne stene v športni dvorani. Pri postavitvi so poleg alpinistov in PD sodelovali še ZTKO in nekatere delovne organizacije. Vrednost stene je izračunana na 300.000 din. Odsek je v tem času organiziral alpinistično in plezalno šolo. V alpinističnem odseku deluje 60 članov. V začetku 1.1. se je pri plezalni turi smrtno ponesrečil član AO Danilo Golob. Bil je zelo marljiv in vzoren alpinist, ki je veliko obetal. Cene Grilj načelnik Gorske reševalne službe je navzoče seznanil z aktivnim delom te pomembne službe. Svoje poročilo je naslovil »Nas ni treba prositi, samo pokličite nas, pa bomo šli. Kako preprosto.« Govoril je o reševalnih akcijah in o pripravljenosti članov, da takoj gredo v akcijo reševanja, ne glede na čas in vremenske prilike. Povedal je primer. »Nosili smo pone- Planinci poslušajo poročila o delu srečenko, skoraj vso noč in ves čas ni nič rekla, tudi ob slovesu ne.« Taka »zahvala« ne bo zarjavela. V tem času so šli kar enajstkrat na reševalne akcije, a k sreči brez smrtnega izida. V GRS so načrtno skrbeli za šolanje kadrov in kvalitetnejšo radio povezavo. Kupili so več radijskih postaj. Danes je kamniška GRS edina postaja v Sloveniji, ki je opremljena s 40 radio postajami in opravljenimi radioamaterskimi izpiti. Denarna sredstva za pokrivanje stroškov, zlasti pri nabavi opreme, so pridobivali na različne načine. GRS še vedno ni deležna tiste pozornosti, ki jo zasluži, tako da bi njeni člani lahko vsestransko uspešno opravljali zahtevne naloge. Gorski reševalci se morajo znova in znova dokazovati. Vseeno pa so zelo hvaležni sekretariatu za LO občine Kamnik in zavarovalnici Triglav za njihovo pozornost in pomoč. Marjan Kobav načelnik odseka za varstvo narave in gorsko stražo je povedal, da so organizirali na osnovni šoli na Duplici tečaj gorske straže. Organizirali so tudi čistilne akcije, sodelovali so na republiškem tekmovanju »Mladina in gore« in pripravljali še druge aktivnosti. Zdravko Markuš načelnik markacijskega odseka je občnemu zboru poročal, da je bilo za varnost planincev opravljenega veliko dela. Največjo akcijo so poimenovali »Skuta 90«. Obnovljena in zavarovana je bila pot na Skuto in Dolgi hrbet. Markirane so nekatere nove poti. V celoti je zavarovano Sleme. Akcija je trajala od 4. 8. do 10. 8. in od 11. 8. do 16. 8. Pri tem je sodelovalo 15 planincev iz 8 planinskih društev. Kamničani se pri tem delu niso ravno izkazali. Stane Simšič načelnik propagandnega odseka je poročal o organizaciji planinskih pohodov, ki so jih skoraj v celoti izpolnili. Pripravili so »Dan Kamniških planin« na Kokrškem sedlu. Te vsakoletne prireditve se je udeležilo nekaj sto planincev. Člani tega odseka so sodelovali in organizirali tudi druge akcije, ki so bile v programu dela PD. INVALIDI Mednarodni dan invalidov in letna skupščina društva Čas hitro mineva in za nami je zopet eno leto velikih sprememb in velikih pričakovanj, na drugi strani pa rudi leto strahu in skrbi za jutrišnji dan. Skoraj vsak dan nam je prinesel nove dogodke in nove skrbi, da smo bili vedno v skrbeh, kaj bo jutri. Na žalost se te skrbi še Vedno povečujejo in jim ni videti konca, upanja na boljši jutri pa je eedalje manj. V tej težki situaciji se nahajamo tudi mi invalidi. Smo še !,0'j zaskrbljeni kot ostali. Nas skrbi čedalje slabši življenjski standard lnyalidov in okrnjene so naše pravice ter že tako skromne pokojnine a,i invalidnine, že odobrene povišice pa se ne izplačujejo sproti, češ da ni denarja. Invalidi nestrpno čakajo, kaj se lahko še zgodi. Ta negotovost slabo vpliva na nas, posebno še, ker smo invalidi bolj občutljivi. Bolj smo občutljivi tudi zato, ker imamo še skrbi s svojim zdravjem, skratka težave v vsakdanjem življenju. Zato nas ta negotovost še bolj obremenjuje kakor ostale. Mi smo sicer navajeni na težave in vedno upamo na bolje, zato tudi verjamemo, da se bodo stvari |e uredile. Upanje pa je edino, kar nam še ostane, saj brez "Panja človek ne more živeti, tako tudi upamo na boljši jutri. v soboto, 23. marca 1991, smo se invalidi zbrali v mali dvorani *,na Dom v Kamniku, da proslavimo mednarodni dan invalidov. Ta Se Praznuje vsako leto na prvo pomladno nedeljo. Tako smo skromno na syoj način prispevali k spoznavanju tega dne. Ta dan nas obvezuje, a »e pozabimo na težave invalidov in, da jim po svojih močeh Pomagamo. To pa naj bi bil tudi dan, ko bi invalidi občutili, da v svojih težavah niso sami. Proslavo je začel predsednik *»>Stva invalidov Kamnik Tone ~^enar. Pozdravil je vse nav-2oce. posebno pa še prisotne go-ste- Moški pevski zbor »Solidarnost« Kamnik je pod vodstvom Profesorice Ivice Ropaš zapel Pesem Slovenec sem. Sledil je nagovor predsednika društva I ? Pomenu mednarodnega dneva >e' il?ya''d-ov' V nadaljevanju je mo-ski pevski zbor zapel štiri na-rodne pesmi, za kar so ga nav- zoči prisrčno nagradili. Program so nadaljevali gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Za prisrčen nastop so poželi velik aplavz. S tem je bila proslava zaključena. Začela se je letna skupščina društva. Predsednik je v svojem poročilu navedel, kaj je društvo delalo v minulem letu. Naštel je tudi težave, ki so spremljale to delo skozi vse leto. Delo v dru-š#u pa narekujejo tudi pro- blemi, ki se poleg rednega dela pojavljajo sproti. Delovali smo na več področjih. Organizirali smo enajst izletov v tujino z udeležbo 517 članov, po domovini pa dva izleta z 89 člani. V termah Čatež je letovalo 10 članov. Vsi ti in še ostali, ki so letovali po drugih domovih ali na morju, so prejeli denarno pomoč in teh je bilo petindvajset. V mesecu maju smo v menzi tovarne SVI-LANIT praznovali 20-obletnico organiziranega dela društva oziroma 15-obletnico samostojnega dela. Ta prireditev je v celoti uspela. Na njej je bilo čez 100 članov. Ob novem letu smo obiskali vse tiste člane, ki so vezani na bolniško posteljo ali na invalidski voziček. Obiskali smo oskrbovance v Domu upokojencev v Kamniku in tudi tiste, ki so stari nad 70 let. Skupno smo obiskali 90 članov. V pogovorih z vsemi temi člani smo skušali ugotoviti, kako živijo, kakšno je njihovo socialno stanje, skratka kako bi jim lahko pomagali. Seveda smo pri pomoči odvisni od finančnega stanja društva. Potrebovali bi več denarja, da bi lahko bolj občutno pomagali vsem, ki so te pomoči potrebni. Sledila so še druga poročila: finančno poročila, plan dela, plan izletov. Oglasili so se člani in opozorili na razne težave. Na koncu so bili sprejeti vsi predlagani plani. Po končani letni skupščini je sledila skromna zakuska in bogat sreče-lov. Naj izkoristim to priliko, da se iskreno zahvalim članom izvršnega in nadzornega odbora društva za nesebično pomoč, ki so jo izkazovali skozi vse leto, saj bi bilo delo brez njih skoraj nemogoče. Naša zahvala naj velja tudi delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, obrtnikom in ostalim, ki so nas finančno podprli in tako pripomogli k uspešnemu delu društva. Ne morem pa preko tistih posameznikov, ki so prispevali večje vsote, in sicer: Jože Kerin iz Kamnika, Anica Okom iz Šmarce, Vido Vrhovnik iz Tunjice, in ostali. Njim naj velja naša posebna zahvala. Naša zahvala naj še enkrat velja vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo izvedli to proslavo in nam omogočili delovanje našega društva. Zahvala naj velja tudi kemijski industriji Kamnik, ki nam je odstopila malo dvorano kina DOM v brezplačno uporabo. Na koncu naj se zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali pri delu društva in tako pripomogli pri uresničevanju zastavljenih nalog, s tem pa tudi prispevali pri pomoči invalidom. Društvo invalidov Kamnik: predsednik * AlNTON OSENAR Mira Babnik blagajničarka društva je poročala o doseženih finančnih rezultatih. Poročala je o porabi sredstev ločeno po odsekih. Skupaj je bilo za investicije porabljeno 182.000 din; v glavnem za nakup naprav za koriščenje sončne energije; deloma pa so bila sredstva porabljena tudi za postavitev drvarnice. Tekom leta je bilo opravljenega tudi precej prostovoljnega dela. V razpravi, ki je stekla po poročilih, je bilo posredovano še več konkretnih podatkov in akcij, ki so vplivale na dejavnost društva, in ki so v mnogočem tudi omogočile varnejšo in prijetnejšo hojo obiskovalcev planin. Andrej Brvar predsednik Planinske zveze Slovenije je kamniškim planincem čestital na doseženih uspehih. Še posebej veljajo častitke društvu za ekološki pristop pri planinskih postojankah pri koriščenju sončne energije. Planinsko društvo velja pohvaliti tudi zaradi porasta članstva, v mnogih društvih nazadujejo. Pohvale veljajo tudi pristopu društva k pripravam za 100-let-nico društva, ki se kar hitro bliža. Posebej je govoril o zaostrenih pogojih gospodarjenja in o novem davčnem sistemu, kar bi gotovo v marsičem tudi vplivalo na delo planinskih društev. Posebna skrb bo tudi v naprej veljala čistemu in zdravemu okolju. Planinska društva se bodo morala prilagoditi novim standardom. Dr. Niko Sadnikar predstavnik turističnega društva je spomnil na stalno in plodno sodelovanje med turističnim in planinskim društvom. Mnoge naloge se med seboj povezujejo, to pa je dobra osnova na enako plodno sodelovanje tudi za naprej. Turizem in planinstvo sta v sedanjem času neločljivi področji, zato bo to potrebno bogatiti in utrjevati z vsemi sodobnimi elementi. Tako sodelovanje naj bi pripo- moglo tudi k temu, da bi Kamniku povrnili nekdanji sloves in videz turističnega mesta. Že letos Kamnik pripravlja posebno svečano srečanje ob 100-letnici prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik, t.j. 15. junija. Predlagal je, da bi se načrtovanim aktivnostim pridružili tudi planinci. Peter Lavrič predsednik MDO Ljubljana je razpravljal o vlogi te institucije in o različnih predlogih za reorgranizacijo, ko naj bi ustanovili več manjših MDO, ki bi povezovala planinska društva ožjega okoliša. Tabor MDO Ljubljana bo v maju mesecu na Gobavici. Kamniške planince je povabil, da se ga udeležijo v večjem številu. V razpravi so sodelovali še tudi drugi gostje in udeleženci občnega zbora. Občni zbor je v celoti sprejel poročila in potrdil gospodarjenje PD za leto 1990. Pred razpravo o volitvah novih organov društva za naslednje dveletno obdobje, je nadzorni odbor, oziroma njen predsednik Štefan Repanšek poročal, da je PD poslovalo v skladu z veljavno zakonodajo in statutom društva, zato ni nobenih zadržkov za razrešitev, kar je občni zbor tudi storil. Kandidacijska komisija je občnemu zboru posredovala predlog za nov izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Po krajši razpravi so udeleženci občnega zbora soglasno sprejeli vse predloge in soglasno izvolili organe društva. Za predsednika PD Kamnik je bil ponovno izvoljen Slavko Rajh. Tudi sicer v organih društva ni prišlo do bistvenih kadrovskih sprememb, zato da bi sedanji sestav kar najbolje pripravil aktivnosti ob 100-letnici PD Kamnik v letu 1993. Slavko Rajh se je za izvolitev zahvalil in nato občnemu zboru posredoval predlog programa dela za leto 1991, ki ga je ta v celoti potrdil. Občni zbor je sprejel še predlog o višini članarine za leto 1991 in s tem zaključil svoje delo. Planinci in gostje so se po končanem občnem zboru zbrali na družabnem planinskem srečanju v prostorih društva. STANE SIMŠIČ STRANKE Krščanski demokrati Nevelj in Mekinj ustanovili krajevno organizacijo Sredi marca je bil v mekinjski osnovni šoli zbor Slovenskih krščanskih demokratov za območje Mekinj in Nevelj. Glavni namen tega zbora je bil ustanovitev krajevne organizacije SKD teh dveh naselij, saj bodo tako ob boljši, organiziranosti člani SKD s tega območja lahko še učinkoviteje delovali. Ob razveseljivo lepi številčni udeležbi je zbor vodil predsednik občinskega odbora SKD v Kamniku ing. Marko Magister. V svojem govoru je orisal dosedanje enoletno uspešno delo članstva krščanskih demokratov Nevelj in Mekinj - od izjemno aktivnega predvolilnega delovanja, aktivnosti med volitvami, pa do nenehnih prizadevanj v vsem času po volitvah, da bi se tudi na Kamniškem uresničevala demokracija. V občinski skupščini deluje iz vrst SKD po en delegat iz Nevelj in Mekinj, medtem ko imajo Mekinjčani v občinskem odboru dva, po številu članstva zelo močni Nevljani pa štiri odbornike. Več jih sodeluje v raznih skupščinskih komisijah in v odboru za oživljanje starih običajev ... Tudi vnaprej se bodo še bolj zavzemali za postopne pozitivne spremembe 45-letne vladavine, na sicer strpen, vendar odločen način. Za prvega predsednika krajevne organizacije SKD Nev-lje-Mekinje je bil izvoljen Jože Jeras, za tajnika pa Ludvik Go-miršek. V 7-članskem krajevnem odboru bodo delovali trije Mekinjčani in štirje Nevljani. Jože Jeras je v govoru poudaril potrebo po aktivnem javnem delovanju vseh članov SKD. Pri- zadevali si bodo obnoviti naše življenje po krščanskih načelih, seveda vse na osnovi prijateljskega delovanja in zavzemanja za RESNICO, tako v osebnem, kot v javnem življenju. Le tako bo SKD lahko vzor mladini, v pomoč socialno ogroženim, ostarelim, onemoglim... Izrazil je veliko zadovoljstvo ob lepi udeležbi zbora, zlasti še ob razmeroma velikem vpisu novih članov, predvsem z mekinjskega območja. Celoten zbor SKD so lepo popestrile kulturne točke: od osnovnošolskega zbora iz Mekinj pod vodstvom Bernarde Rifei, ki je poleg Zdravljice zapel zelo ubrano še štiri pesmi, do citer-skega in vokalnega dueta Simone Gomiršek in Darinke Cevka, ki je zlasti ugajal s pesmijo »Slovenec sem...« Doživeto pa je recitirala Natalija Ajdovec pesmi »Preljuba si ti pomlad« in »Znamenje« Simona Gregorčiča. Živahno razpravo, v katc : so prevladovale teme o skupščinskem delovanju, delovanju občinskega izvšrnega sveta, plurali-zaciji vodenja in urejanja lokalnega časopisa in lokalne televizije, davkih, zaposlovanj.. so zaključili z lepo dom;:č >e-smijo. 'ORT Ustanovitev občinske športne zveze Na zadnji seji skupščine Zveze telesno-kulturnih organizacij občine mnik, ki je bila v torek, 26. marca, so ustanovili Športno zvezo ine Kamnik. Ta športna zveza bo v celoti prevzela dolžnosti, kijih do sedaj opravljala ZTKO Kamnik. Delegati športnih organizacij, ruštev in klubov so bili soglasni z ustanovitvijo, tako da je Športna •za takoj pričela z delom in zato ne bo v delu in življenju športnih ganizacij prišlo do nobenih zastojev. To je bila zadnja seja skupš-ine ZTKO. Delegati so pregle-iali rezultate dela od leta 1986. io 1991. Poročilo o delu zajema )dročje predsedstva ZTKO predšolskega in šolskega športa, portno rekreacijo, tekmovalni in vrhunski šport ter aktivnosti komisije za kadrovska vprašanja odbora za izgradnjo ter vzdr-vanje športnih objektov. Nage* sprejete v preteklem ob-oju, so bile skoraj v celoti re-V-irane kljub kroničnemu po-njkanju finančnih sredstev, razpravi je bilo s podatki ute-Ijeno, da je kamniška občina nenjala za športno življenje omna, kar podpovprečna Istva. Zaradi tega razloga so nekatere aktivnosti materialno prizadete, to pa je imelo , it močan vpliv na intenzivnost množičnost. Skupščina je sprejela dogovor o ustanovitvi Športne zveze občine Kamnik brez posebnih pripomb. Hkrati je skupščina sprejela tudi statut Športne zveze občine Kamnik. V statutu so konkretno opredeljene naloge in pravice ter dolžnosti vseh včlanjenih v Športno zvezo. Statut ima 8 poglavij z 51. členi. Skupščina je statut soglasno sprejela. V nadaljevanju seje skupščine so bila podeljena priznanja ZTKO za leto 1990 najboljšim športnicam in športnikom v občini Kamnik. Vsi nagrajenci so prejeli lepe pokale. Prejemniki so: 1. Pionirke - Irma Štritof, osnovna šola Duplica - za uspehe v košarki, Jasmina Bremec, os. šola Duplica - za uspehe v rokometu, košarki in odbojki, Sonja Grošelj, oš. šola Frana Albrehta - za uspehe v rokometu in odbojki. Pionirji - Damjan Topolovec, os. šola Tome Brejca - za uspehe v košarki in atletiki, Franci Let-nar, os. šola Stranje - za uspehe v atletiki in odbojki, Aleš Pro-sen, keg. klub Kamnik - za uspehe, dosežene v kegljanju. 2. Mladinke - Mira Skorjanc, atletski klub - za dosežene uspehe v atletiki, Martina Za-vasnik, atletski klub - za dosežene uspehe v atletiki; Mladinci - Sašo Podgornik, občinska strelska zveza - za odlične uspehe s serijsko MK puško, naslov republiškega in državnega prvaka, Marjan Kosec, smučarski klub, alpska sekcija - za uspehe v smučanju, zlasti v hitrih disciplinah, Tomaž Okom, smučarski klub, alpska sekcija - za uspehe, dosežene na republiških in državnih ter FIS tekmovanjih. Prejemniki priznanj ZTKO 3. Članice - Jelka Povše, lokostrelski klub, postala je državna prvakinja; Člani - Marjan Repič, občinska strelska zveza - obranil naslov državnega prvaka z MK puško, najboljši strelec s serijskim orožjem v republiki, Miha Kosec, lokostrelski klub - postal je državni prvak v disciplini arrow-head, bil je član državne reprezentance in na svetovnem prvenstvu dosegel 17. mesto, Marko Prezelj, planinsko društvo - alpinistični odsek - za dosežene alpinistične uspehe, bil je član mednarodnih odprav. 4. Ekipni naslov je osvojila občinska strelska zveza, za osvojitev naslova državnih prvakov z MK puško in za osvojitev naslova republiškega prvaka. Skupščina je v nadaljevanju seje razrešila vse organe ZTKO in izvolila nove organe Športne zveze občine Kamnik. V predsedstvo Športne zveze je bilo izvoljenih 9 članov. To zvezo bo v prihodnje vodil Janez Andrijašič, ki je že sedaj bil na čelu ZTKO. Svet za predšolski šport ima 5 članov in ga bo vodila Mojca Svete, svet za šolski šport bo vključeval mentorje ŠD vseh šol v občini Kamnik, vodil ga bo Boris Jemec. V svet za športno rekreacijo je bilo izvoljenih 7 članov, predsednik je Jože Zupin, svet za vrhunski in tekmovalni šport šteje 7 članov, ki ga bo vodil Bojan Pollak. Komisija za kadrovska vprašanja in odlikovanja ter priznanja šteje 5 članov; vodil jo bo Stane Simšič. Odbor za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov šteje 7 članov, vodil ga bo Tone Šuštar. Skupščina je izvolila tudi tričlanski nadzorni odbor, ki ga bo-vodil Jože Jeras. V razpravi je bil dan predlog, da se svet za predšolski in šolski šport bolj povezujeta in med seboj koordinirata določene aktivnosti, prav tako je bil dan predlog, da naj se predsedstvo Športne zveze vključi v razreševanje statusa kegljišča v Kamniku. Skupščina je vse predloge vključila v svoj delovni program. Program dela razčlenjuje naloge, ki naj bi jih športna zveza reševala v letu 1991. Opisanim nalogam je bil predložen tudi finančni načrt Športne zveze. Relativno skromna finančna sredstva bodo pokrivala le najnujnejše izdatke. Posamezne športne organizacije bodo za svoje delo v 1991 prejele nominalno enaka ali celo nižja finančna sredstva, ki so jih porabila v letu 1990. Spričo splošne krize ni pričakovati kakršnegakoli povečanja. Športne organizacije bodo zato morale same iskati manjkajoča sredstva tudi s sponzorstvom in z drugimi oblikami. Prisotni delegati niso bili zadovoljni s sedanjimi finančnim položajem, a so kljub temu program dela in finančni načrt za leto 1991 potrdili, zato da ne bi pri delu športnega življenja prišlo do zastojev ali celo do opadanja. Delovni predsednik Janez Andrijašič, ki je vodil sejo skupščine zelo uspešno in brez zastojev, je zaželel vsem športnim organizacijam pri njihovem delu polno uspehov in zaključil prvo sejo novo ustanovljene Športne zveze občine Kamnik. STANE SIMŠIČ PRAZNOVANJE Družina danes Petindvajseti marec, materinski dan, smo letos prvič po dolgem času javno praznovali. Spet je dobil tisto vsebino, kot jo je imel: njegovo središče je mati kot roditeljica, vzgojiteljica, branilka otrok. Slovenski krščanski demokrati smo razmišljali, kako bi ta dan počastili. Menili smo, da so prisrčne proslave z otroškim petjem in recitiranje, podarjanje rož in družinsko zahvaljevanje materam sicer pravi načini praznovanja tega dne. Odločili pa smo se za prireditev, ki naj ima pečat sodobnega trenutka, ki naj spodbudi razmišljanja o družini, o skupnosti, katere bistveni člen je mati. Želeli smo opozoriti na probleme zdajšnje družine, na njene notranje probleme in tudi na tiste, ki jih povzroča svet zunaj domačega praga. Eden od razlogov za tako naravnanost prireditve je bilo dejstvo, da se je družina v času življenja srednje generacije zelo spremenila. Modema informacijska družba ji ELEKTRONIKA TV SERVIS FIDLER Volčji potok 30 tel.: 812-065 Popravilo TV sprejemnikov, radio aparatov, kasetofonov, Hi-Fi. Popravilo na domu. Popravilo likalnikov Rowenta. Sprejem in oddaja non-stop. Dostop do servisa s kamniške obvoznice. krade čas za pogovore in skupno preživljanje prostega časa. »Človek kot posameznik je postal ujetnik lastnega razvoja,« je v uvodni besedi opisal to dejstvo podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov iz Kamnika inž. Roman Rener. Srečanje, ki je bilo 23. marca v dvorani nad kavarno Veronika, je imelo naslov Družina danes. Prireditev smo si zamislili kot pogovor. Njegovo smer so nakazala uvodna predavanja pedagoga Danijela Bezga, zdravnice Ivanke Gale in ekonomista Matije Potočnika. Profesor Bezeg je kot osnovne postavil naslednje trditve: »Družina je najbolj primeren prostor doživetja zdrave človeške družbe. Ko se človek rodi, je duševni nedonošenček, in dozori šele v družini. Družina raste iz srečnega in dobrega zakona, za kar so potrebni tile pogoji: - psihična priprava na zakon, - prava izbira zakonca, - odgovorno starševstvo, - zdravo zakonsko življenje, pri čemer je zelo pomembna tudi spolnost. Otrok naj raste iz odnosov med zakoncema in nikakor ne more in ne sme biti sredstvo za reševanje njunih medsebojnih problemov. Obstajajo tudi družine brez otrok. Nekateri načini reševanja te problematike so etično sporni, z verskega stališča pa nesprejemljivi; npr. oploditev Žene s semenom neznanega darovalca. Problem takih zakonov bi bilo smiselneje reševati s posvojitvami, za kar bi morala najbrž biti zakonodaja nekoliko prožnejša. Slovenska družina je danes dvogeneracijska; pod isto streho živijo starši in otroci. Nekdanja razširjena družina, v kateri so živeli še stari starši, strici in tete, je starše tudi razbremenjevala pri delu in vzgoji. Vendar je gotovo ni več mogoče vzpostaviti. Danes si morata starša vse naloge razdeliti med seboj. Zlasti pomembno je očetovo sodelovanje pri vzgoji in vsakdanjem delu. Oče vzgaja otroke za realno življenje, a mati otroka intuitivno razume. Ob očetu se otroci naučijo svojih spolnih vlog. Hčer oče potrjuje in ji priznava njeno ženskost. Sin se z očetom istoveti. Deklica se ob očetu nauči kontaktov v tem varnem okolju, kontaktov z moškimi - s fantom, možem. Družina je tudi celica Cerkve. Tudi v tem smislu se je družina temeljito spremenila. Treba bo začeti s katehezo družin. Za sodobni čas je značilno zavzemanje, da verski pouk ne bi prišel v šole. Cerkev ne more odstopiti verouka šoli, kateheza naj ostane v njeni izključni pristojnosti. Verski pouk pa naj prevzame šola. Straši imajo pravico, da so njihovi otroci v šoli deležni take vzgoje, kot jo želijo. Za dobro družino kot osnovno celico družbe bi bilo med drugimi treba rešiti tudi vprašanji: - ali je sedanja dolžina porodniškega dopusta primerna, - možnost skrajšanega delovnega časa za starše.« Družina in pogovor Dr. Galetova je govorila o odnosih v družini: »Temeljni problem naših družin Je pogovarjanje in poslušanje, če se ne pogovarjamo, se ne moremo spoznati. Časa za pogovarjanje zmanjkuje zaradi televizije, prezaposlenosti staršev, utrujenosti, nevajenosti pogovarjanja. Nekateri starši se ne znajo pogovarjati, ker se tega niso naučili v svoji družini. Gotovo pa je, da bi bilo potrebnih manj posvetovalnic, manj bi bilo mamil, alkohola in samomorov, če bi ljudje znali med seboj komunicirati. Človek potrebuje nekoga, ki je do njega pozoren, ob katerem ne čuti strahu, da bi bilo njegovo zaupanje zlorabljeno. Zlasti pa je važno za otroka, da ga drugi poslušajo, sicer postane nepote-šen, dobi občutek manjvrednosti, dvomi v svojo sprejetost. V puberteti se bo iz teh občutkov razvil sovražen, napadalen odnos do soljudi. Taki odrasli ne bodo znali verjeti, da jih kdo ljubi, zato bodo sovražni do sebe in soljudi, bežali bodo pred stvarnostjo, se umikali v omamo. Če otrok nima opore doma, jo išče drugje. Lahko si najde pozitivno družbo in se pozitivno razvija, lahko pa se zgodi nasprotno. Starša, morata pri vzgoji upoštevati svobodo odločanja. Starša morata biti drug drugemu opora. Tudi to dosežeta z medsebojnim pogovarjanjem.« Preživetje Razmišljanje ekonomista Matije Potočnika se je nanašalo na to, ali ima sodobna družina glede na gospodarsko krizo možnost preživetja. »Ali je res polovica družin v Sloveniji na robu revščine? Kaj kaže, da ni tako črno? Katere so resnične nevarnosti za slovenski narod? Kaj storiti? Če hočemo, da se naš gospodarski položaj spremeni, mora priti do nekaterih sprememb: - 200.000 ljudi mora začeti delati nekaj drugega kot sedaj, struktura zaposlenih se mora torej spremeniti; hitra prezaposlitev bo težka, - temeljne dejavnosti naj bi bile kmetijstvo, turizem, gostinstvo, - v nekaterih dejavnostih je zaposlenih preveč ljudi, - treba je ustanavljati manjša podjetja, zlasti družinska, - zmanjšati se mora nesolidno delo, - davčna politika mora biti taka, da bo spodbujala družine z več otroki; tako se bo zmanjšal tudi pritisk na pokojninski sklad. Zdajšnja davčna zakonodaja je prizadela prav večje družine, - vsaka stvar mora dobiti svojega lastnika, da se bo z njo dobro ravnalo. Gospodarska krivulja se bo, kot kaže, še spuščala do leta 1992, potem bo v nekaj letih dosegla raven leta 1980 in se začela dvigati. Seveda pa je vprašanje, če se res lahko štejemo za revne: - če ne moremo več razmetavati z dobrinami kot pred leti, - če redimo toliko psov, kot je osnovnošolskih otrok, - če imamo vikendov za srednje veliko mesto, - če so naše ceste polne dragih avtomobilov... Slovenska družina ima možnost preživeti čas neugodnega gospodarskega stanja. To bodo omogočile spontana medsebojna pomoč, pomoč starejših generacij mlajšim, delovnost in samoiniciativnost. Seveda pa bo treba marsikaj storiti tudi na političnem področju: - zakonodaja mora podpreti večje družine, - otroški dodatek mora postati družinski dodatek, - ovrednotiti je treba delo nezaposlene matere itd. Do temeljnih sprememb mora priti tudi v naši miselnosti: družina mora spet postati vrednota. Za preživetje slovenske družine imamo dovolj pogojev, mednje nenazadnje sodita tudi naša naravnanost k delu in naravni pogoji: zemlja, lepa narava, primerno podnebje...«■ MARJETA HUMAR Zahteva Janez Majcenovič in ostali stanovalci poplavljenega območja med Titanovim jezom in Svilanitom lepo prosimo pristojne, naj očistijo močno zasuto strugo Kamniške Bistrice na ovinku pri Svilani tu. Bojimo se, da bomo ob spomladanskem deževju spet poplavljeni. POPUSTA okna senčila EIEH -poscpla - ugodne cene - organiziran prevoz - montaža - vrata • hiše EMS iudi na KRANJSKEM sejmu •PRIT iCY\JH[(^J\ Skof^Loka 64220'K,dr,čeva 58 Tel. 064/631-241,.Telefax: 064/632-261 REPORTAŽA Francka Zika, marljiva raznašalka Kamniškega občana V vasici Zg. Okroglo pod Menino na mali kmetiji je bila rojena 31. 10. 1923. leta naša sogovornica. Osnovno šolo je obiskovala v Špitaliču. Dobre pol ure hoje od doma. Po končani šoli je ostala doma in pomagala pri kmečkih delih. Leta 1942 je odšla na delo v bližnjo kmetijo, leta 1943 pa se je prav tako zaposlila na kmetiji v Domžalah. Takoj po prihodu v Domžale se je povezala z NOB in se aktivno vključila v gibanje in delovala vse do konca vojne. Po osvoboditvi je brez omahovanja pristopila k obnovi in izgradnji porušene dežele. Sodelovala je na številnih delovnih akcijah. Bila je na Kolovcu in na delovni akciji v Kamniški Bistrici. Ponosna je na svoj delovni prispevek na mladinski delovni akciji ,Jri izgradnji železniške proge Ša-mac-Sarajevo. Udeležila se je še nekaterih drugih prostovoljnih akcij. Je zelo zadovoljna, da je lahko osebno sodelovala v takratnih za Jugoslavijo tako težkih in hkrati srečnih časih. Enako zadovoljno se ozre nazaj v čas NOB, ko so se ljudje v glavnem znali pravilno odločati •n se boriti za svobodo. Niti takrat in niti danes se ne more strinjati z dvoličnostjo nekaterih, ki so jim bili mar predvsem lastni mteresi in to ne glede na trpljenje in žrtvovanje ljudi. Zna ceniti in vrednotiti prizadevanja delovnih ljudi, ki morajo živeti nadvse skromno od žuljev svojega dela. Že kot otrok je okušala krivice življenja in delala je marsikaj, da so lahko v družini preživeli težke čase. Kot otrok je nabirala maline, zdravilna zelišča, gobe in druge sadeže ter jih prodajala. S takim zaslužkom je pomagala preživljati sebe in domače. Marsikaj se da primerjati s tistim časom in sedanjostjo, toda kljub temu ni bilo take negotovosti, kot smo ji priča danes. Po končanih delovnih akcijah se je zaposlila kot telefonistka. KMETIJSKE NOVICE Bila je premeščena tudi v Koper. V Kamnik se je vrnila 1951 in se poročila. Od tedaj dalje je ostala doma in skrbela za gospodinj- berejo ta časopis zato skrbi, da ga prejmejo vse družine. Pri Kamniškem občanu so nam povedali, da Francko Zika uvrščajo med zelo marljive in skrbne raz-našalce. Ima še drugo stalno skrb. Vsak dan, približno ob istem času, kontrolira stanje vode v Kamniški Bistrici in podatke redno sporoča Hidrometereolo-škemu zavodu v Ljubljano. Na naše vprašanje, kdaj ji je Francka Zika, raznaša časopis »Kamniški občan« stvo. Z možem, ki je bil zaposlen kot šofer na rešilni postaji v Kamniku, sta dobila sina in hčerko, ki imata že pet vnukov. Mož je umrl že leta 1984. Od tedaj dalje živi na svojem domu" v Novem trgu. Rada ima otroke in se zna vživeti v njihovo življenje, zato je rada pazila na njih. Z veseljem se vrača v svoj rojstni kraj pod Menino planino in rada pomaga sestri na kmetiji. Sicer pa gre večkrat v družbo in na razne izlete ter se redno udeležuje raznih kulturnih prireditev. Zadnjih 7 let redno raznaša po hišah v Novem trgu časopis Kamniški občan. Z zadovoljstvom ugotavlja, da ljudje radi bilo najtežje v življenju, je s solzami v očeh pripovedovala, da je to bilo 18. avgusta 1943, ko so Nemci zaprli očeta in mater. Kasneje so vsakega posebej odpeljali v Nemčijo in Avstrijo. K sreči sta se po končani vojni junija 1945 oba živa vrnila, a sta bila zrahljanega zdravja. Mama je umrla 1977, stara 85 let, oče pa 1986. leta, star 96 let. Kljub težkemu življenju in prestanih naporih v vojnem času sta oba dočakala lepo starost. Naša sogovornica ima svojstven pogled na svet in življenje. Meni, da so žene dosegle določen napredek, a popolne enakopravnosti pa verjetno še dolgo ne Program dela kmetijskega zavoda Območje dela in delovni čas Področje, ki ga pokriva svetovalna enota v Komendi, obsega krajevne skupnosti: Križ, Komenda, Mengeš (Topole), M°ste, Smarca, Tunjice, Volčji potok, Duplica, Novi trg in Perovo. Delovni čas svetovalne službe v Komendi bo vsak dan od o.30 do 14.30 ure, ob torkih pa bo delovni čas podaljšan do 16.30 ure. Svetovalna služba bo v Komendi imela uradne ure vsak dan °d 7. do 9. ure dopoldan. Področja dela: * Poljedelstvo Sadjarstvo vrtnarstvo Pašništvo travništvo Pohrana živali zaščita rastlin »stalo gradbeništvo veterina agrarne operacije govedoreja prašičereja usmerjanje kmetij kmetijsko strojništvo dajala bo nasvete za obdelavo zemlje, izbiro semena, pravilno gnojenje (na podlagi analiz zem-Je) m izbiro pesticidov (herbici-,0v- fungicidov ter insektici- .'• Spremljala bo rast ter raz-Y°i Poljščin in ugotavljala razvoj Dplezni ter škodljivcev in o tem obveščala kmete. Sve nasvete Vetovalna služba bo dajala za pravilno gnojenje. Pravočasno košnjo ter izbiro pra-. travnih mešanic pri formira-nJu novih travnikov. ^a obnovo obstoječe travne ruse bomo demonstrirali alno sejalnico speci- KMS-P bo spremljala razvoj krompirjeve plesni. Kmete bo informirala o vseh novostih pri škropilni tehniki. Dolžna je kmetom pomagati pri njihovi odločitvi za novogradnjo oziroma investicijo v kmetijo. Glede zahtevnosti pri sami izvedbi investicije pa se bo svetovalna služba poslužila vseh dostopnih strokovnjakov. V letu 1991 se nadaljuje akcija testiranja škropilnic. V letu 1991 bomo izvedli tudi servis in testiranje sejalnic za koruzo in žita. Testiranje bo izve- deno pred Kmetijsko zadrugo v Komendi. V letu 1991 bo izveden tudi servis kombanjev za siliranje koruze pred Kmetijsko zadrugo v Komendi. V bodoče je zaradi narave dela, saj pokriva vsak svetovalec tristo kmetij, zaželjeno, da kmetje svetovalca pokličejo v primeru potrebe. Izvedli bomo naslednje demonstracijske poiskuse: vpliv rasnega regulatorja v pšenici in koruzi, preprečevanje virusa yn z mineralnim oljem, različni herbicidi v krompirju in soji, različne sorte soje. Organizirali (smo) bomo naslednja predavanja za kmete: Nekatere novosti iz varstva rastlin, varstvo rastlin, zadružna zakonodaja, odkrivanje pojatev pri kravah, novosti pri škropilni tehniki, telitve, dosuševanje sena na sušilnih napravah in siliranje trave, davčna zakonodaja in denacionalizacija. Organizirali bomo tudi predstavitve novih strojev: kmalu po vzniku koruze bo organizirana demonstracija naprave firme Einbock, ki učinkovito pomaga pri zatiranju plevelov v koruzi, saj okopava in škropi hkrati. Tekom leta pa bomo demonstrirali specialno sejalnico za vsejavanje trav v obstoječo travno rušo. ANTON JAGODIC za *^a podlagi analiz bo skrbela uravnoteženo prehrano in Zračunava]a krmne obroke pri y?eh kmetih, ki bodo to želeli, "krati pa reševala probleme, ki nastajajo zaradi nepravilne presne živine. Svetovala bo pri pravilni izbiri Pesticidov, predvsem na podlagi °gledov posevkov. S pomočjo avtomatske merilne naprave Komunalno podjetje Kamnik obvešča najemnike grobov na pokopališčih Žale, Mekinje in Nevlje, da je višina najemnine za leto.1991 sledeča: - najemnina groba do 1,00 m 137,80 din - najemnina groba nad 1,00 do 2,00 m 229,80 din - najemnina groba vključno 2,00 m in več ter grobnice 383,00 din bodo dosegle tudi zaradi zastarelih in zakoreninjenih pogledov. Je vedno optimistka in z zadovoljstvom ocenjuje spremembe. Je vedrega značaja in dobre volje ter si po nepotrebnem ne bremeni svojega vsakdana. Kot družinska upokojenka, s sicer skromno pokojnino, se ne pritožuje, čeprav bi danes moralo imeti življenje drugačno kvaliteto. Želela bi, da bi ljudje lahko bolj vedro zrli v svojo prihodnost in da ne bi bili v nenehnih skrbeh za košček kruha, da ne bi bilo odpustov z dela, kar je močno prisotno v današnjem času. Je članica Zveze borcev in ostaja na izročilih NOB. Sedanjim spremembam težko sledi in ne razume takih obratov, ki so jih sposobni napraviti nekateri posamezniki. Prav zaradi njih prihaja danes do sprenevedanja in poskusov razvrednotenja vsega, za kar je tekla kri v času NOB. Še bi lahko govorili o Francki. Ni zahtevna in z denarjem ravna skrbno. Življenje jemlje tako, kot je. Prepričana je, da je tako prav. Nepotrebno si je greniti življenjske trenutke, ker to nima nobenega smisla. Pametneje je živeti polno življenje v danih trenutkih, seveda pa to ni lahko storiti. Z vso vnemo se posveča svojim nalogam. Izredno vesela je obiskov svojih otrok, še posebej svojih vnukov in tudi sestre ter brata. STANE SIMŠIČ Informativni dan Letos je bil informativni dan za srednješolce in študente v petek, 22. marca. Tudi na Srednji ekonomski in naravoslovni šoli v Kamniku je bilo ta dan še posebej živahno. Prišli so radovedni šolarji, pa tudi starši, ki z zaskrbljenostjo gledajo na prihodnost svojih otrok. Zanimanje za šolanje na tem srednješolskem centru pa ni samo v Kamniku, ampak tudi v Domžalah, Ljubljani, na Vranskem in morda še kje. Zjutraj ob 9. uri smo se zbrali v avli šole. Z menoj je šla tudi sestra (študentka), da bi mi na podlagi lastnih in pridobljenih informacij pomagala pri tej težki življenjski odločitvi. Avla je bila nabito polna. V svojem imenu in imenu vseh predavateljev te šole, nas je toplo pozdravila ravnateljica VANDA REBOLJ. Najprej je povabila v posebne razrede bodoče dijake ekonomske šole, nato pa še nas gimnazijce. Gimnazijci smo bili razdeljeni v dve skupini. Naš razred je bil nabito poln, tokrat prestrašenih otroških glav in staršev. Odahnili smo se šele, ko nam je ravnateljica namenila nekaj spodbudnih besed, nato pa nam obširno predstavila gimnazijski program. Radovedni učenci in zaskrbljeni starši so s številnimi vprašanji poskušali zvedeti, kje in kako nadaljevati šolanje in potem morebitni študij. Nato smo dobili prikupno knjižico, v kateri je predstavljena kamniška gimnazija. Ravnateljica je podrobno razložila posamezne smeri šolanja. Dobili smo mnogo koristnih napotkov, ki nam bodo zagotovo pomagali pri izbiri šole. Zatem so nam razdelili vprašalnike. Ko smo odgovorili na vprašanja, so nas dijaki peljali v učilnico z računalniki. Tam nam je profesorica računalništva razložila program za 1. letnik, dijaki pa so nam predstavili nekaj primerov na računalnikih. Gledali smo jih z zvedavimi očmi. Zavzeto sem poslušala, kajti bilo je zelo zanimivo. Sledil je obisk učilnice za kemijo, kjer je bilo zelo zanimivo. Profesorica nam je povedala nekaj besed o kemiji, nato pa so nam dijaki predstavili zanimive poskuse, ob katerih smo se tudi nasmejali. Kar odleglo nam je. Iz kemijskega laboratorija smo šli v učilnico za biologijo. Pod mikroskopom smo opazovali prekrasne živali in rastline, dijaki pa so se nam zdeli pravi raziskovalci. Sledila je predstavitev predmetov: zgodovine, angleščine in slovenščine. Razložili so nam programe in teme za 1. letnik. Predstavitev je bila pestra in zanimiva in tudi dobro organizirana. Profesorji so bili zelo prijazni in trudili so se, da bi nam povedali čimveč koristnega. Informativni dan na gimnaziji v Kamniku se je končal v prijetnem vzdušju. Šolarji, ki smo z zanimanjem preživeli informativni dan, smo dobili mnogo koristinih informacij, ki nas bodo vodile k izbiri prave šole in s tem tudi prave poti v življenje. Odločila sem se, da bom šolanje nadaljevala na gimnaziji v Kamniku, tu imam na razpolago štiri ali pet kvalitetnih smeri, ki so dobra podlaga za nadaljnji študij. Nenazadnje se bom štiri leta šolala takorekoc" doma. Ne bo se mi treba voziti nikamor. Gotovo mi kdo zavida, mar ne? K moji trdni odločitvi je precej pripomogel tako dobro organizirani in izvedeni informativni dan. Ta šola se mi je priljubila tudi zato, ker je* poskrbela za različne dejavnosti in za tiste učence, ki zmorejo in hočejo še več. Hvala ravnateljici, profesorjem in dijakom. V novem šolskem letu se vam pridružimo! Nasvidenje! Rada pa bi se zahvalila tudi vam. Kamničani, ki ste tako lepo poskrbeli za nas mlade, da se lahko izobražujemo v domačem kraju. ANITA MEJAČ 8. A OŠ T. BREJCA Kamnik PORTRET Marija Berlec je dopolnila 90 let Prihaja iz Buč, kjer seje rodila 23. februarja 1901 v številni kmečki družini. Bilo je 7 otrok, 4 sestre in 3 bratje. Danes živijo 3 sestre, dve mlajši od nje. Osnovno šolo je obiskovala v Šmartnem in nato pomagala doma na kmetiji. Oče je bil kmet, mati pa gospodinja. Leta 1920 se je poročila z možem Jernejem, njenim domačinom. V zakonu so se jima rodili 3 sinovi in hčerka. Mož jev bil po poklicu izučen čevljar. Že pred poroko je veliko let prebil v vojski. Najprej 3 leta na rednem kmalu tudi poročili in si ustvarili svoje družine. Od leta 1975 dalje zopet živi sama. Pravi, da je navajena trdega in skromnega življenja. Nikoli ni obupala. Njena osnovna skrb je bila, da otroci ne bi bili lačni in goli. V resnici je morala premagovati ogromne težave in kar oči se ji zaiskrijo, ko pripoveduje o svojih otrocih, da je ob njih uspela uresničiti svoje Marija Berlec služenju roka, ko pa se je začela prva svetovna vojna, je bil vojak še štiri leta. Tako dolga doba je gotovo vplivala na njegovo zdravje. Leta 1936 je umrl. Marija je ostala sama z nepreskrbljenimi otroki. Vsa teža skrbi je padla na njena pleča. Vztrajno in marljivo je skrbela za svojo družino. Brez posebne pomoči, le s kravico in zemljo, ki so jo dobivali v najem, so životarili. Posebne velike pomoči ni bilo od nikoder, le redki posamezniki so ji priskočili na pomoč. Od treh njenih fantov živi samo še Jože. Sin Srečko se ni vrnil iz druge svetovne vojne, sin Janez pa je umrl pred 12 leti, kap ga je zadela na delovnem mestu v Titanu. Hčerka Mara živi s svojo družino v Kamniku. Marija še danes živi na Usnjarski cesti v Kamniku, kamor sta se preselila z možem. Pri njej stanuje tudi podnajemniška družina z dvema otrokoma. Rada se zazre v preteklost. Življenje je bilo zanjo izredno težko. Nekoliko lažje je postalo, ko so fantje odrasli in se prebili do kruha. Vsi so se izučili, se materinsko poslanstvo. Po moževi smrti so, kot pravi, v resnici živeli iz rok v usta. Kljub vsemu so preživeli. Zagotavlja, da v življenjskih potrebah ni zahtevna. Zelo rada se prehranjuje s krompirjem, dobri so makaroni in zelje, včasih si privošči tudi malo mesa, mehko kuhanega in rada se posladka s kavico. Z grenkobo v srcu se spominja žalostnih trenutkov: smrti moža Jerneja, smrti sina Srečka, ki ga je pokončala vojna in nenadne smrti Janeza. Vse je morala preživeti in trdno stati na svojih nogah, da je lahko preživela svojo družino. Vedrega lica nam je povedala, da je zadovoljna, ker jo včasih obiščeta oba še živeča otroka, seveda pa nestrpno pričakuje obiskov svojih 10. vnukov in vnukinj in 12. pravnukov in pravnukinj. S solznimi očmi govori dalje, da je leta 1981 prodala svojo kravico. Jokala je za njo in ji je žal še danes. Od takrat dalje je prenehala kmetovati. Kljub temu pa še vedno kaj naredi na vrtu, gre še vedno sama v trgovino, si skuha hrano in pospravlja. Kot kmečka upokojenka prejema mesečno cca 2000 din, kar ji zadošča za izredno skromno preživljanje. Prav takrat, ko smo se pogovarjali z Marijo, je k njej prišla na obisk vnukinja Jožica, ki sicer večkrat pride in pomaga stari mami. Z njeno pomočjo o sodelovanju smo izvedeli še marsikaj zanimivega, kar je še bolj osvetlilo življenjsko pot naše 90. letne Marije. Da je dočakala tako visoko starost gre zasluga predvsem njeni lastni vztrajnosti, zmernosti in skromnosti. Zadnja leta hodi zadovoljna tudi na morje, kar ji tudi pomaga pri njenem zdravju. Pred leti je dobila zastrupitev in je bila skoraj dva meseca v komi. Njena življenjska moč je bila nepremagljiva, zato si želi še v naprej vsaj takega zdravja. S posebnim zadovoljstvom nam je povedala, da je bil njen mož Jernej zelo prizadeven gasi-. lec. To ljubezen je prenesel tudi na svoje otroke. Njen sin Jože je že dolga leta odgovoren gasilski delavec, ves predan temu poslanstvu. Jože je v to delo vključil že tudi svoje potomce, oziroma njenega vnuka. Gasilstvo je pri Berlečevih že prava družinska tradicija, ki se prenaša iz roda v rod. Ob svoji 90. letnici je bila Marija zelo srečna. Slavje so ji organizirali 24. in 25. februarja. Obiskali so jo vsi njeni, dragi sin Jože in hčerka Mara, pa vnuki in pravnuki, nečaki in nečakinje ter obe še živi sestri in drugi. Krepko so ji stisnili roko z iskrenimi željami, da bi še dolgo bila taka, kar čila jn zdrava. Nad sedanjim življenjem se ne pritožuje, nam je ponovno povedala pred zaključkom pogovora. Življenjske stiske in težave je niso strle. Živela je le za svoje otroke in to ji je dajalo moči pri premagovanju nepremagljivih težav. Ob našem. slovesu smo ji le skromno stisnili roko, za njeno junaško življenje pa to kaj veliko sicer ne pomeni, zato pa smo ji iz srca želeli, da preživi še veliko prijetnih trenutkov. Pa še kaj pridite mimo, je dejala in se rahlo nasmehnila. Stane Simšič Dovršen sistem cevnih instalacij v gradbeništvu, industriji in kmetijstvu. Fusioterm je moderen in popoln instalacijski sistem. Glede na namen vam priporočamo: čisto fusiotherm cev iz umetne mase, fusiotherm štabi cev z ojačitvenim Alu-plaščem za instalacije ogrevanja. Nova in moderna tehnika povezovanja umetnih mas je s pojmom varjenja pojasnjena le deloma. Rezultat je namreč zlitje materiala na spoju, kar pomeni popolno zanesljivost. Varnost fusiotherm sistema omogoča naravnost neverjetno garancijo kakovosti. Fusiotherm vam skrajša čas montaže in s tem poveča produktivnost. i v. n i % Regulacijski set za individualne hiše tip RS - 500: - najmanj 15% prihranka, - komfort, - lahka montaža, - pribor za montažo. Regulacijski komplet RS - 500 je namenjen regulaciji radiatorskega centralnega ali talnega ogrevanja. Regulator RS - 500 regulira temperaturo pretočne vode v odvisnosti od zunanje temperature s sobno kompenzacijo. V skupnem ohišju sta elektromotorni pogon BELIMO in regulator IMP RS - 500. V regulatorju je vgrajena programska ura z možnostjo tedenskega programiranja dnevnega in nočnega režima. Obrtniki, podjetniki, gostinci in kmetje! V IMP montaži Maribor smo razvili sisteme klimatizacije, ki omogočajo kakovostne delovne pogoje in zagotavljajo racionalno rabo in prihranek energije (klimatizacija, izkoriščanje odpadne toplote, uravnavanje mikroklimatskih pogojev in relativne vlage v govejih in piščančjih hlevih). Vse potrebne informacije dobite v IMP Montaža Maribor p.o. Maribor, Špelina 2, tel.: (062) 412-161, telex: 33342 yu imp mm, telefax: 411-315. K sodelovanju vabimo obrtnike, podjetnike in trgovce, ki so pripravljeni pod ugodnimi pogoji prodajati naše izdelke. Oglasite se na tel. 062 412-161, kontaktna oseba g. A. Vukovič. Pred začetkom gradnje ne razmišljajte samo o zidovih, ampak razmišljajte tudi o kakovostnih instalacijah in varčevanju z energijo! PRELEST, d. o. o. Titova 37, 61000 Ljubljana tel.: 314-957, 321-043 telefax: 313-765 ž. r.: 50102-601-3114 VELIKI LOSINJ POMLADI IN POLETI Naše podjetje vam nudi možnost letovanja v enem najlepših kotičkov Jadranskega morja. V našem domu na Velem Lošinju se boste prijetno počutili, saj je ta kraj znan po izredno blagem podnebju. Naš počitniški dom leži v starem delu mesta Veli Lošinj. V njem imate na razpolago: - 6 dvoposteljnih sob, - 4 troposteljne sobe, - 6 štiriposteljnih sob. Vse sobe imajo tekočo vodo, sanitarije in kopalnica so skupni za nadstropje. V pred in posezoni vam v času vašega bivanja v našem domu nudimo tudi organizacijo kopanja v bazenu in igranje tenisa na igriščih hotela Punat. Po vaši želji se boste lahko udeležili ribolova z domačimi ribiči. Cena polnega penziona je do 1.6. 1991 (april, maj) 185 din. Otroci do sedmega leta starosti imajo 30 % popusta. Razpored izmen: Predsezona: 1. 6.-1. 7. 1991 Glavna sezona: 1. 7.-1. 9. 1991 Posezona: od 31. 8. dalje V Cena polnega penziona pred in posezoni je 225 din (25 DEM) na dan plačila. Cena polnega penziona v sezoni je 270 din (30 DEM) na dan plačila. Za otroke do 7 leta starosti pred in posezoni se plača 162 din (18 DEM), v sezoni pa 207 din (22 DEM). Prenočišče brez hrane znaša 90 din (10 DEM). Način plačila: 30 % ob prijavi, ostalo pred pričetkom ali ob koncu letovanja. Želimo vam prijeten oddih! Izkoristite prvomajske praznike za oddih na Lošinju. Prijave sprejema vodja sektorja turizem: JOŽICA HREN Materinski dan v Komendi Enako kot Miklavž je po daljšem prisilnem premoru prišel izza cerkvenih zidov med ljudi - verne in neverne - tudi »Materinski dan«. O tem prazniku je Niko Kuret zapisal v knjigi »Praznično leto Slovencev« naslednje: »Prvotno je bil to Kristusov praznik, praznik spomina na njegovo spočetje in križanje. Spočet je bil devet mesecev pred Božičem in je baje prav na ta dan umrl, ko je bil natanko 33 let star. Šele leta 722 je pristopil in kmalu prevladal spomin angelovega oznanenja Mariji, da bo rodila sina. Mesijo. S tem se je začelo včasih novo leto in je nastopila pomlad, praznik pa je dobil ime Pomladanske Marije«. S tem izročilom in bližino, ki jo čutimo do današnjih mater, smo se slovenski krščanski demokrati na komendskem podali na pot v zaobjem naloge, da organiziramo in izpeljemo, seveda s širšo pomočjo, njim primerno proslavo. To se je tudi zgodilo. Se več, bilo je toliko idej in pripravljenosti z vseh strani, zlasti od najmlajših, da je preseglo vsa naša poprejšnja pričakovanja. K sodelovanju se je priglasilo kar okoli 80 otrok nižjih razredov osnovne šole Komenda-Moste, ki so jih za proslavo čudovito pripravile njihove mentorice; nad 20 otrok male šole, ki deluje v okviru vrtca v Komendi; 15 nastopajočih pa je bilo z Glasbene šole Kamnik, ki so z igranjem na klavir in kitare navduševali mamice in ostale prisotne v dvorani Kulturnega doma v Komendi. Skupaj z moškim pevskim zborom »Janez Čebulj« iz Komende je bilo materam podarjenih kar 33 glasbenih točk in recitacij. Prevladovale so zahvale za ljubezen in toplino, ki ju z neizmerno gorečnostjo poklanjajo svojemu rodu. Dr. MARKO ŽEROVNIK Pohod na Rašico V soboto, 20. aprila se bosta kamniško Planinsko društvo in Društvo upokojencev udeležili vsakoletnega spominskega pohoda na Rašico. Pohodniki se bodo odpeljali iz Kamnika ob 7,10 do Trzina z rednim avtobusom. Od tu dalje bodo šli peš na Dobeno in na Rašico. Po krajšem postanku se bodo napotili proti Gobavici nad Mengšem. Čiste hoje je 3 do 4 ure. Pohod je primeren za vse kategorije ljudi. Organizatorji pohoda vabijo vse ljubitelje lepega okolja, da se tega spomladanskega pohoda udeležijo v čimvečjem številu. Na pohod so vabljeni tudi šolski otroci, zato naprošajo mentorje na šolah, da se s skupinami otrok priključijo pohodni ko m. Vodstvo pohoda od Trzina do Mengša bosta organizirali obe društvi. STANE SIMŠIČ FRIZERSKI SALON »MIRA« tli MOSTE 53 Od 1. aprila 1991 dalje je salon zaprt vsako drugo in četrto soboto v mesecu. Delovni čas ostane nespremenjen: ponedeljek, torek od 8. do 16. ure sreda, četrtek in petek od 12. do 20. ure. sobota od 7. do 12. ure. TRGOVINA »NIKA« NA VRHPOLJU 5 PRI KAMNIKU Tel.: 813-689 Cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalogi: - uvožene otroške vozičke po zelo ugodni ceni (4.900,00 din PRODAJA NA 2 ČEKA) -> - otroške usnjene ortopedske italijanske čevlje iz programa CHICCO - platnene potovalne torbe - pajkovke za dekleta - samo 350,00 din - Petejanove ortopedske copatke Odprto od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Za obisk se priporočamo! Dežurstva živilskih trgovin v letu 1991 Sobota od 7. do 19. ure 6/4 Mercator, Šmarca 13/4 Metka, Moste 20/4 Market, Komenda, Stranje Nedelja od 8. do 11. ure 7/4 Mercator 14/4 Metka 21/4 Market 28/4 Zapri ce 4/5 Bakovnik, Šmarca 5/5 Bakovnik 11/5 Emona, Moste 12/5 Emona 18/5 Mercator, Komenda, Stranje 19/5 Mercator 25/5 Metka, Duplica 26/5 Metka 1/6 Market, Šmarca 2/6 Market 8/6 Zaprice, Moste 8/6 Zaprice 15/6 Bakovnik, Komenda, Stranje 16/6 Bakovnik 22/6 Emona, Duplica 23/6 Emona 29/6 Mercator, Šmarca 30/6 Mercator 6/7 Metka, Moste 7/7 Metka 13/7 Market, Komenda 14/7 Market 20/7 Zaprice, Duplica, Stranje 21/7 Zaprice 27/7 Bakovnik, Šmarca 28/7 Bakovnik 3/8 Emona, Moste 4/8 Emona 10/8 Mercator, Komenda 11/8 Mercator 17/8 Metka, Duplica, Stranje 18/8 Metka 24/8 Market, Šmarca 25/8 Market 31/8 Zaprice, Moste 1/9 Zaprice 7/9 Bakovnik, Komenda 8/9 Bakovnik 14/9 Emona, Duplica 15/9 Emona 21/9 Mercator, Šmarca, Stranje 22/9 Mercator 28/9 Metka, Moste 29/9 Metka 5/10 Market, Komenda 6/10 Market 12/10 Zaprice, Duplica 13/10 Zaprice 19/10 Bakovnik, Šmarca, Stranje 20/10 Bakovnik 26/10 Emona, Moste 27/10 Emona 2/11 Mercator, Komenda 3/11 Mercator 9/11 Metka, Duplica 10/11 Metka 16/11 Market, Šmarca, Stranje 17/11 Market 23/11 Zaprice, Moste 24/11 Zaprice 1/12 Bakovnik 7/12 Emona, Duplica 8/12 Emona 14/12 Mercator, Šmarca 15/12 Mercator 21/12 Metka, Moste, Stranje 22/12 Metka 28/12 Market, Komenda 29/12 Market 4/1-92 Zaprice, Duplica 5/1-92 Zaprice Mali oglasi Trosobno, komfortno opremljeno stanovanje 74 m2, v dveh etažah prodam ali zamenjam za manjše. Po dogovoru. Rampre, Groharjeva 18, Duplica, tel.: 813-187. Enosobno družbeno stanovanje v Kamniku, zamenjam za večje. Tel.: 813-491, 841-454. Iščem žensko, ki je pripravljena nekaj ur tedensko čistiti stanovanje. Tel.: 815-031 dopoldne in 814-630 popoldne od 17. do 19. ure. Poceni instruiram kemijsko računstvo za srednje šole. Blanka Jelen, Koželjeva 3, Kamnik, tel.: 814-717. Prodam enoinpolsobno stanovanje 52 m2 v Komendi, Glavarjeva 92, v bloku nad trgovino. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Stojanovič. Prevajam vse vrste tekstov in simultano v in iz nemščine. Naslov v uredništvu. V varstvo vzamem otroka v popoldanskem času od 16. do 22. ure. Tel.: 814-604. Dvosobno lastniško stanovanje na Groharjevi v Kamniku zamenjam za enosobno v Kamniku (najraje na Zikovi) ali Domžalah. Plačilo razlike po dogovoru. Tel.: 738-874. Prodam enosobno stanovanje 33 m2 v Kmaniku, Zikova 12. Plačljivo lahko v gotovinskem kreditu. Tel.: 340-161, int. 24-22 dopoldne (Maja). Na Lazah prodam zazidljivo parcelo 1.200 m2. Glazar, Moste 80/k, Komenda. PODARIMO rabljen fotokopirni stroj. Pisne ponudbe sprejema Obrtno združenje Kamnik, Kolodvorska 4. SMRTI: - BUTA LIC Anton, upokojenec iz Kamnika, Steletova 15, star 65 let - LUŽAR Karol, programer iz Šmarce, Pibernikova 28, star 39 let - URH Stanislav, os. upokojenec iz Duplice, Jakopičeva 27, star 76 let - TROJAR Frančiška, druž. upokojenka iz Ljubljane, Tr-novčeva 19, stara 78 let - MIRNIK Daniela, os. upokojenka iz Kamnika, Trg talcev 5, stara 83 let - MALI Frančiška, druž. upokojenka iz Rožična 7, stara 80 let - VRANKAR Janez, upokojenec iz Buča, star 82 let (umrl v Franciji) - FINK Marija, druž. upokojenka iz Kamnika, Klavčičeva 3, stara 86 let - JUHANT Janko, kmet iz Gmajnice 24, star 77 let - KANCILIJA Jožefa, km. upokojenka iz Gabrovnice 4, stara 88 let - BURGER Frančiška, druž. upokojenka iz Most 24, stara 77 let / - ARNEŽ Janez, kmetovalec iz Zg. Stranj 33, star 82 let - KOŽUH Ivana, os. upokojenka iz Kamnika, Medvedova 36, stara 94 let - MALI Alojzij, km. upokojenec iz Bele peči 2, star 83 let - STEPANOV Draga, upokojenka iz Novega Sada, Ul. Ilije Birčanina 55, stara 64 let - JAN Milena, os. upokojenka iz Ljubljane, Tavčarjeva 13, stara 83 let - BIZJAK Marija, druž. upokojenka iz Kamnika, Šlandrova 7, stara 92 let - KALIŠNIK Jožef, os. upokojenec iz Godiča 84, star 60 let POROKE: REMS Boštjan, strojni ključavničar iz Kamnika in FIŠER Danica, uslužbenka iz Kamnika Komunalno podjetje Kamnik bo organiziralo SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA, in sicer po naslednjem razporedu: - v ponedeljek, 22. aprila bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov v ponedeljek in torek; - v torek, 23. aprila bomo odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti v sredo; - v sredo, 24. aprila bomo odvažali občanom, ki so predvideni za četrtek in petek. Občane prosimo, da kosovni odpadni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj. Občane tudi obveščamo, da bo namesto v sredo, 1. maja - praznika dela, odvoz v petek, 3. maja. V četrtek, 2. maja pa ostane odvoz smeti nespremenjen. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek in stric FRANC BREZNIK z Bakovnika 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Krtovim pevcem in gospodu župniku za lepe besede in pogrebni obred. Marec 1991 Vsi njegovi kSčna 5. aprila smo odprli prenovljeno trgovino »CICIBAN« na Titovem trgu 14 (bivša Drogerija), kamor vas vabimo na nakup oblačil in ostalega za vaše malčke in šolarje, v starosti od 4. do 14. leta! PE »MERKUR« na Ljubljanski cesti vam v mesecu APRILU nudi zelo ugoden nakup MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV (kavni mlinčki, ročni mešalci, rezalni stroji, varilci folije, stenske tehtnice...) po zelo ugodnih cenah! PE »NOVOTEHNA« na Medvedovi ulici APRIL - mesec ugodnega nakupa opreme za kampiranje (ležalniki, postelje, šotori, plinska kuhala in svetila, tenis program...). Vse po konkurenčnih cenah! OBVESTILO STARŠEM Vse starše, ki bi radi svoje otroke vključili v VVO septembra 1991, prosimo, da prošnje oddajo do 10. 5.1991 na UPRAVO VVO, Kidričeva 23. OBČINA KAMNIK objavlja JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov: - kolesa, - ročne ure in zlatnina, - ostalo, ki bo v soboto, 13. 4.1991 od 9. do 12. ure na parkirnem prostoru za Postajo milice Kamnik. Ogled predmetov je možen eno uro pred dražbo. Spisek predmetov si občani lahko ogledajo na oglasni deski v avli upravne zgradbe Občine Kamnik. Titov trg 1 od 8. 4. 1991 dalje. OBČINA KAMNIK Oddelek za splošne zadeve Ni smrt lino, kar nas loCi, in iivljenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 79. letu starosti je umrla naša mama, babica, prababica, tašča in sestra ANA KOTNIK iz Markovega 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v tistih težkih dneh pomagali in nam stali ob strani, nam izrekli sožalje. z nami sočustvovali, mami podarili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej hvala dr. Ambroževi, sestri Sladičevi. patronažnim sestram in vsem. ki ste ji lajšali bolečine. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za obiske na domu. s katerimi ji je lajšal tolažbo in upanje. Hvala g. župnikoma iz Sel in Vranje peči za pogrebni obred. Markovo. Sela. Vranja peč. Podutik. Komenda, Vrhpolje. Dob. Bombav. februar 1991 Vsi njeni Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče - srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož. oče, stari ata, brat in stric LOJZE MALI po domače Kočevarski ata iz Bele peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, še zlasti Spodnjim Kočevarskim, in iz Snovika za požrtvovalno pomoč, sodelavcem iz Utoka in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Bela peč, Kamnik, marec 1991 Žalujoči: žena Angela, hčerka Malči z družino in brat France z družino ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi brat in stric TONE BULATIČ živeč v Avstriji Za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in šoferjem iz Kuriva Domžale. Prav tako hvala Francu Popitu iz ZB, govornikoma Andreju Koželju in Antonu Modicu za lepe besede slovesa in župniku za pogrebni obred. Rafolče pri Lukovici, marec 1991 Žalujoči: brat Konrad z družino ZAHVALA V 51. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož", oče, sin, brat in stric PETER LAVRIČ iz Kamnika, ul. F. Albrehta 6/a Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Stola PE2 in Avtoservisa Domžale ter prijateljem za sočustvovanje, izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo do njegovega mnogo preranega zadnjega doma. Hvala gospodu župniku, pevcem za ganljivo zapete žalostinke in Franciju za zaigrano tišino. Kamnik, Podgorje, Tunjice, marec 1991 Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA i. i. §t Ob smrti naše drage mame, stare mame in tete FRANČIŠKE BURGER iz Most 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam pomagali, nam izrazili sožalje, mami podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Marec 1991 Žalujoči vsi njeni REPORTAŽA ALPINIZEM pozdravile naše v Avstraliji Pokal Slovenije za mlade plezalce V lanskem letu je Alpinistični odsek Kamnik v večnamenski športni hali postavil umetno plezalno steno, s tem pa je dobil tudi možnost sodelovanja pri izvedbi Pokala Slovenije za mlade plezalce. Tretja tekma je bila organizirana v Kamniku 30. marca 1991. Udeležilo se je je več kot 80 mladih športnih plezalcev. Konec marca so kolesarke športnega in kulturnega društva »Dober dan, naši« v dvorani nad kavarno »Veronika« pripravile zanimiv pregled svojih dosedanjih poti in razkrile svoje načrte za tokratno pot Avstralijo. Zbralo se je veliko število Kamničanov. Prišlo je tudi nekaj gostov z republike, ki so kolesarkam zaželeli srečno pot. Po zanimivem pregeldu video posnetkov z njihovih dosedanjih poti po zamejstvu (Italija in Avstrija) in predlanske kolesarske avanture v Kanadi smo izvedeli tudi o njihovih prizadevanjih, da so si z organiziranjem raznih prireditev same prislužile denar za pot, kakor tudi to, da so si z leti priborile dokajšnje razumevanje za svoje akcije tako na delovnih mestih v podjetju kot tudi v domačem krogu. Ob zapuščanju njihovih domačih ognjišč tako ni jeze in solza, je v pogovoru pojasnila ena od udeleženk Ivana Skamen, ki nikakor ni mogla skriti zadovoljstva ob dejstvu, da je na njihovo predstavitev prišlo toliko obiskovalcev. Kot že re- čeno pa sta jih pozdravila tudi gosta z republike - Vlado Bo-bovbnik, namestnik minsitra za šolstvo in šport, ki je dejal, da je ob športni dejavnosti pomembna tudi širša kulturna in človeška dimenzija njihovega poslanstva - in Ivo Daneu, poslanec v zboru združenega dela republiške skupščine. Slednji je kolesarke ob prijazni popotnici presenetil tudi s skromnim denarnim prispevkom za njihovo pot. Za glasbeno popotnico je poskrbel tudi kamniški rojak Janez Majce-mrič, ki je s koledniki že pozdravljal naše rojake v Argentini. Kolesarke se bodo tako od Kamnika poslovile 4. aprila, vra- čajo pa se 25. aprila. V Avstraliji bodo naredile 1200 km dolgo pot od Melbourna do Sydneja. Kolesarile bodo Zinka Zore, Mari Perčič, Nataša Brolih, Katarina Rozman, Mojca Korošec, Andreja Hribovšek, Marta Štebe in Ivana Skamen. Zanjihova kolesa bo skrbel edini moški v ekipi Franc Zidan, ki jih bo vso pot spremljal s kombijem. Ob koncu predstavite njihovih poti v dvorani nad kavarno »Veronika« so kolesarke poskrbele tudi za pogostitev in so gostom na ta način pokazale tudi svoje kuharske spretnosti. Sladke dobrote so namreč prišle izpod njihovih rok. Kolesarke so se predstavile tako in drugače. Ob koncu so si še zaželele, da bi bili z njihovimi željami vsi dobri ljudje. Pozdravite Avstralijo še v našem imenu! R. GRČAR Nasvidenje naši! Ko boste prebirali te vrstice, bomo že v daljni Avstraliji. Na poti s kolesi od Melbourna do Sydneya, dolgi 1200 kilometrov. Za hipec se pomudite v mislih z nami in nam zaželite srečno pot in čim manj praznih zračnic! Hvala za iskrene želje in dobre misli ter nasvidenje 25. aprila! vaše kolesarke Pokal Slovenije za mlade plezalce se organizira v okviru podkomisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Organizator tekmovanja je znani slovenski športni plezalec Srečo Rehberger iz Škofje Loke. Pokal obsega deset tekem. Prireditelj je vedno v drugem kraju. Za Jesenicami in Radovljico je bil na vrsti Kamnik. Naslednja tekma bo v Žireh. Tekmovanje je razdeljeno v tri kategorije, in sicer na cicibane, mlajše pionirje in starejše pionirje. Za posamezno kategorijo so smeri različnih težavnostnih stopenj. V posamezni skupini dekleta in fantje tekmujejo Cicibani: dekleta 1. Blažka Klemenčič, Šk. Loka 2. Sandra Kirbus, Šk. Loka 3. Mojca Novak, Jesenice Mlajši pionirji: 1. Jerneja Tratnik, Idrija 2. Lenča Gradišar, Tržič 3. Rebeka Poček, Radovljica Katja Špehar, Tržič Starejši pionirji: 1. Martina Čufar, Mojstrana 2. Jasna Kolar, Idrija 3. Nina Orehar, Kranj Sandra Kostovski, Kranj Kamniško športno plezanje nima dolge tradicije, ker do sedaj ni bilo niti razumevanja niti pogojev za kvalitetno delo. Za tekmovanje so bili prijavljeni trije tekmovalci, vendar zaradi bolezni ni nastopil šestouvrščeni iz Radovljice Emil Sedušak. Miha Glažar je nastopil prvič in se uvrstil v sredino lestvice, kar je za mladega tekmovalca vzpodbuden rezultat. Po rezultatih je bil Uroš Perko na Jesenicah štirinajsti, v Radovljici šesti, na domačem terenu pa je dosegel delitev drugega mesta. Premagal ga je le vodilni v skupni uvrstitvi vseh dosedanjih izvedenih tekmovanj. Pri organizaciji tekmovanja so poleg stalnih sponzorjev prvenstva sodelovala tudi kamniška podjetja in zasebniki s praktičnimi nagradami za tekmovalce, in sicer Kočna, Svilanit, Fructal-Alko; trgovine: Malina, Pri Janezu in Nakup. Poleg teh daro- v istih smereh, rezultati pa se vodijo ločeno. Na posamezni tekmi dobi prvih pet uvrščenih točke, za končni rezultat Pokala pa se upošteva pet najboljših rezultatov. Na tekmovanju se kot rezultat šteje najvišji doseženi oprimek v smeri. V kolikor več tekmovalcev doseže vrh (zvonček) ali zadnji najvišje doseženi oprimek, se pomerijo še v težji, superfinalni smeri. Tekmovalci so pri plezanju varovani z vrvjo od zgoraj, s čimer je zagotovljena popolna varnost. Rezultati tekmovanja v Kamniku so bili naslednji: Uroš Grilje, Radovljica Marko Reš, Radovljica Franci Likovič, Žiri Gašper Eniko, Žiri Gašper Koren, Tržič Urban Premrtl, Tržič Anže Šanca, Radovljica Uroš Perko, Kamnik Andrej Tepina, Jezersko valcev so sodelovali še Šumi, Jata in Kolinska iz Ljubljane. Organizacija tekmovanja za Pokal Slovenije za mlade plezalce v Kamniku je upravičila pričakovanja organizatorjev. Dobra udeležba tekmovalcev, dobra organizacija tekmovanja in tekmovalni uspeh domačina bi morali prispevati k popularizaciji plezalnega športa v Kamniku in ŠPORT Novice z rokometnih igrišč Po uspešno organiziranem novoletnim rokometnem turnirju je bilo v klubu veliko sprememb. 17. 1. 1991 je bil občni zbor, na katerem smo izvolili novo vodstvo. Staremu vodstvu smo se zahvalili za sodelovanje. Novo izbrani predsednik Brane Bremšak in novo vodstvo si je zastavilo zelo visoke cilje. Članska ekipa, ki po jesenskem delu zelo visoko kotira na lestvici II. slovenske lige in bi se uvrstila v I. republiško ligo. Čeprav ima ekipa zelo težak razpored, se bodo poskušali uvrstiti v I. republiško ligo, kar se že zelo dolgo ni zgodilo. Razpored tekem članske ekipe Doma: RD Slovan RK Krim RK Mokerc RK Peko RK Oprema Kočevje RK Škofljica 1991 6. 4. 20. 4. 1991 27. 4. 1991 4. 5. 1991 18. 5. 1991 1. 6. 1991 V gosteh: 13. 4. 1991 24. 4. 1991 11. 5. 1991 8. 6. 1991 O.Š. M. Vera Duplica : OS. K. bataljona Stranje 0. Š. F. Albrehta : O.Š. T. Brejca Lestvica: 1. O.Š. F. Albrehta 3 2. O.Š. M. Vera Duplica 3 3. O.Š. T. Brejca 3 4. O.Š. K. bataljona Stranje 3 Najboljši igralec pri pionirjih je bil Adrovič iz O.Š Najboljši strelci pa so bilie: 1. Šnabl, T. B. 8g. 2. Brišnik, T. B. 7g. 3. Adrovič, F. A. 6g. 3. BjeličT. B. 6g. Pionirke: O.Š. F. Albrehta : O.Š. M. Vera Duplica O.Š. M. Vera Duplica : O. Š. T. Brejca O.Š. T. Brejca : O.Š. F. Albrehta (5:1) (4:2) 0 0 27:13 6+ 1 0 23:23 4+ 2 0 26:18 2+ 3 0 11:33 0+ F. Albrehta ŠD DVZ Ponikve RK Partizan Sežana RK Nova Gorica RK Šešir Škofja loka Članska ekipa je trenutno na lestvici II. slovenske lige 4. in za prvim zaostaja le tri točke. Vodi pa RK MOKERC. Mladinska ekipa je zelo mlada in skoraj vsi igralci lahko igrajo še tri ali več let. Trenutno so na 4. mestu v I. slovenski ligi - CENTER Razpored tekem Doma: 6. 4. 1991 20. 4. 1991 4. 5. 1991 V gosteh: 13. 4. 1991 27. 4. 1991 1. O.Š. T. Brejca 2. O.Š. M. Vera Duplica 3. O.Š. F. Albrehta Lestvica: 2 2 0 0 13:5 2 1 01 6:5 2 0 2 0 2:11 RD Slovan RK Krim RK TVD Partizan Preddvor RK Inles Riko RK Oprema Kovečje Med odmorom v ligi je RK Kamnik organiziral občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke letnik 1976 in mlajše. Pri pionirjih je 1. mesto osvojila OŠ F. Albrehta, Pri pionirkah pa OŠ T. Brejca Rezultati: Pionirji O.Š. T. Brejca: O.Š. M. Vera Duplica (3:3) 5:7 O.Š. F. Albrehta : O.Š. K. bataljona Stanje (5:0) 8:1 O.Š. F. Albrehta : O.Š. M. Vera Duplica (5:3) 12:6 O.Š. T. Brejca : O.Š. K. bataljona Stranje (7:1) 15:4 Uroš Perko pred tekmo zato lahko pričakujemo njego'mc večjo množičnost in kvalitet"10 To bo možno doseči le z vključ?3 . vanjem športnega plezanja m*1™ šolsko mladino, kar dokazu!toJ' tudi prisotnost in uspeh Rade?611 Ijičanov, ki imajo plezanje org__ nizirano v okviru šolskih deja nosti že več kot leto dni. Dob rezultate v športnem plezanju alpinizmu lahko pričakujemo s sistematičnim delom z ml dino. Športno plezanje je sic samostojna disciplina, brez I pa ni moč pričakovati zelo d brih dosežkov v alpinizmu. Matjaž VVieg« Uroš Perko ob premagovat ovir Foto: B. Poli 10:6 7:6 (0:0) 1.1 (1:21 4:4 (5:0) 9:1 Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v torek 23. aprila. Prispevke in oglase oddajte do 16. aprila. 4+ 3 + 0+ Najboljša igralka je bila Bajčeva iz O.Š. T. Brejca Najboljše strelke: 1. Bajec - T. Brejca 5g. 2. Stanisavljevič - T. Brejca 5g. 3. Zavbi - M. Vera 4g. Obe zmagovalni ekipi bosta sredi aprila nastopili na 1/4 finalu ŠŠD. V obeh skupinah je bilo tako na igrišču približno 80 pionirjev in pionirk, kar je za popularizacijo rokometa v kamniški občini zelo razveseljivo, zato si bomo vsi trenerji in vaditelji rokometa v občini prizadevali, da bi se ta šport še bolj razvil. Sojenje na tem občinskem turnirju so zelo uspešno opravili člani rokometnega kluba. V spomladanski sezoni bo članska ekipa potrebovala zelo veliko pomoči, predvsem s tribun. Zato si želimo velik obisk v dvorani, da bi z navijanjem spodbudili naši igro in s tem prispevali prehod v I. republiško ligo. Za RK UiOr Rijavec Oglašajte v Kamniškem občanu PROBLEMI Z AVTOMOBILOM? PRIPRAVA ZA TEHNIČNI PREGLED ALI PRODAJO, VZDRŽEVANJE, REZERVNI DELI. A. Vidmar, Streliška 6, Kamnik. j|& Kamniški občat KAMNIŠKI OBČAN - usti novitelj Skupščina občif Kamnik, izdajatelj Prele* d.o.o. Ljubljana, Titova 3 Kamniški občan je apri 1981 ob 20-letnici izhaja«: k< prejel srebrni znak 0 v; - Predsednica časopisne! iz sveta Breda Podbrežni' si Vukmir - Uredniški odb^ ni Janez Balantič, Tone Ft0 Damjan Gladek, Rom3f Grčar, Dušica Jesenik-BreI šak, Ivo Pire, Bojan Trav Matic Romšak, Stane S^j" in Jana Taškar, glavna u, govorna urednica. Teh'. urednik Janez Votek. s kovna sodelavka Vera M. lil dvakrat mes,., uredništva: K;, - Izhaja - Naslov nik, Titov trg 1, telefon 83 er 311 ali n.c. 831-511, 831-5' M in 831-266 interna 29 - Ž'1___ račun: Prelest, d.o.o. Ljf' ~ ljana 50102-601-3114 - Ro^— pisov in fotografij ne vračal ^ - Tiska Tiskarna Ljuds' « pravica v Ljubljani. __- S