1132 Marjanca Kočevar BELA KRAJINA let modrih ptic 84 na belem nebu je to smrt? BELA KRAJINA odideš 84 in nihče se za teboj ne ozre vsi samo slutijo za okroglo mizo obroč misli kolo plešejo kot soparica drhtijo šipa ubije žuželko srh toposti TOPOGLAVOSTI še več tišine še več osteklenelih brez in peščenih jedrc med zobmi in kataklizma v prsti Trinajst žalostink za Belo krajino 1133 Trinajst žalostink za Belo krajino oj široka magnetna reka zvedave oči živih ugašajo v tebi BELA KRAJINA 84 po mokrih cestah in rjastih tračnicah z vonjem po olju in derivatih v vrtincih ropotov in šumov brez ciljev ali z utvarami prek vseh krvavih madežev in izločkov prek vseh kamnov in znamenj sklonjenih glav potujemo dresurni bič poka za nami darwin na črni kobili kot šakal zavija BELA KRAJINA sesedajo se kamni v zidu 84 zastrupljena voda nam klokota po grlih s sigo bele plesni smo zaznamovani zakaj ni kolpa sok indijske konoplje zakaj ni ganges ali brahmaputra oj bela reka bolni vranci bežijo skozte BELA KRAJINA črni okostnjak 84 strmi beli okostnjak plodi iz oken se črn dim vali oj beli bog in črni bog med njima je napet bel lok puščica v plodu zadrhti rožnat utrip se umiri krvavi okostnjak strmi nič ne grozi nič ne plodi BELA KRAJINA ko sem na seneni kopici 84 divjala za velikim vozom in preštevala violine so se v kristalih mivke ogledovali črni harlekini z maskami iz svinca in gume da bi zavdali zrklu in ko sem rekla nekoč BELOČNICA KRASA je že bila struga bela vetrnica in voda ogrinjalo prikrite smrti BELA KRAJINA v spremenjeni vodi 84 trpke ribje oči ne razumejo loma svetlobe 1134 Marjanca Kočevar 1135 Trinajst žalostink za Belo krajino BELA KRAJINA dan in noč 84 na rahlem repu ptice nič se ne menja BELA KRAJINA soli si nasujem 84 v posodo telesa v ocean kamnite poloble ob tankem robu sna se porežem narahlo se v zeleno mahovje vode pogreznem lastovica selivka drami okove pobitost v neresničnih stepah žvečim kruh sanj jagode strupene použivam mlinček bakreni dotaknem v vodenem jutru skozi rožnato steklo gledam vodni mrk seme alge spol dotakne nastanek zrkla nemo spremljam črno me zagrne v spanju se mi orgazem konca dogodi v lubje sem prirasla v srž brezino se tajam pecljata rožica rožnata kresujem ko dan odplakne bela reka je najbolj tožeč ajdov breg ki ne more biti bel za kužno znamenje nikogar ne odganja tiho valovi mesečen in mu rečem naj zgori da ajda črna dozori BELA KRAJINA v obupno končnost predora 84 se tajajo zvezdne spirale v prah se sesipa gora in pesek izginja z obale jutro v večer je segnilo pogreznile so se poti sonce se je razbilo na tisoče tlečih oči med praprotmi deklice davne rajajo okrog belih kresov in zvok srebrne pozavne je poln najtemnejših glasov BELA KRAJINA 84 1136 Marjanca Kočevar 1137 Trinajst žalostink za Belo krajino ob rekah sedijo neveste tenke in sklonjenih glav skesane in večno nezveste čakjo črni splav BELA KRAJINA faronika s kroglo 84 se potaplja o dneve že gori podtalnica z belim plamenom ostrim kot kosa zateglim kot krik BELA KRAJINA glas pada s slapom 84 grlena molitev ne doseže obrežja