|| 8,*eiiBeeeB#eei»eeBee»»e"**«*«eaeaB*a** >'! M Obletnica Oktobrske revolucije TRETJE ZASEDANJE SKUPŠČINE ZP ISKRA Obresti za najeta posojila težko breme ■ I- : -gl i. Letos mineva že 59 let od velike Oktobrske revolucije v Rusiji, pa vendar je mogočni odmev te velike zgodovinske spremembe še danes prisoten v svetu, ki se sam vse hitreje in vse bolj razvija. Bilo je 7. novembra 1917, ko so se pod vodstvom Lenina v tedanjem carskem Petrogradu uprli delavci in vojaki, ko se je pod zastavo boljševikov dvignil orjaški val, punt, ki ni samo do temeljev preoblikoval zaostalo : Rusijo, ampak močno vplival i tudi na revolucionarno vrenje ; po vseh drugih bližnjih in od- ! dalj e ni h deželah. Tudi pri nas, na tleh današnje Jugoslavije, je odmevala Oktobrska revolucija; če se spomnimo samo upora mornarjev nekdanje avstroogrske mornarice v Boki Kotorski, ali naših žrtev v Judenburgu. Vzporedno s koncem prve ; svetovne vojne, ko se je zrušila ; ječa narodov, stara avstroogrska « Zaradi neustrezne strukture lastnega kapitala smo morali v Iskri plačati lani 250 milijonov dinarjev obresti, letos pa bo ta vsota še dosti višja. Izguba v temeljnih organizacijah zdmženega podjetja se je v tretjem četrtletju zmanjšala s 582 na 475 milijonov dinarjev. Vzpodbudni rezultati v zu nanj e-trgovin ski dgavnosti, v naši zunanje-trgovinski mreži pa je podoben problem kot doma — premajhna udeležba lastnega kapitala. Delegati na zasedanju skupščine ZP so kritično ocenili to, da kljub samoupravnemu sporazumu nihče ne spoštuje notranje izvozne stimulacije. pomembnih faktorjev. V Ljubljani je bilo v četrtek, 28. oktobra, 3. zasedanje skupščine ZP Iskra. Vodil gaje predsednik Vladimir Klavs. V okviru prve točke dnevnega reda so delegati poslušali poročilo o poslovanju Združenega podjetja. Informacijo o rezultatih poslovanja je podal direktor področja za ekonomiko Edi Delopst, o zunanjetrgovinskem poslovanju in poslovnih rezultatih Iskrine inozemske mreže pa je govoril direktor TOZD Zunanji trg Boris Lasič. Direktor Delopst je spregovoril zlasti o osnovnih pokazateljih devetmesečnega gibanja gospodarjenja v Iskri ter o značilnostih tega gibanja v zadnjih treh mesecih. Poudaril je, da je značilnost obeh gibanj, torej v prvih šestih in v zadnjih treh mesecih skoraj ista, s tem, da so se v devetmesečnem vplivalo več r. Med nje je uvrstil zlasti (še nekori-giran) obračun po plačani realizaciji, prevrednotenje zalog zaradi novega obračunavanja, revalorizacijo sredstev ob koncu lanskega leta in ne nazadnje, izpad prodaje v prvih mesecih po sprejemu zakona o zavarovanju plačil. Medtem ko je izguba v ZP v letošnjem prvem polletju, po plačani realizaciji znašala 582 milijonov dinarjev, se je v tretjem četrletju zmanjšala na 475 milijonov dinarjev. Preračunano v fakturirano realizacijo je ta izguba dosti manjša — v prvem polletju okoli 40 milijonov dinarjev, v devetih mesecih pa približno 36 milijonov dinarjev. Izguba se je v obdobju julij-avgust-september zmanjšala v vseh delovnih organizacijah, razen v Telekomunikacijah in Avtoelektriki in Iskrino tovarno telekomunikacij na Laborah pri Kranju je 2. novembra obiskala skupina strokovnih starešin JLA pod vodstvom generalpolkovnika Franca Tavčarja-Roka, komandanta ljubljanskega armadnega območja. Spremljali so ga general-polkovniki Dušan Pekič, Ivan Dolničar, Janko Sekirnik, general-podpolkovnik Milan Daljevič ter gcneral-major Duro Vrbovec. S strani ZP Iskra so se razgovorov o medsebojnem sodelovala udeležili generalni direktor ZP Jože Hujs, predsednik skupščine Vladimir Klavs, namestnik generalnega direktorja in direktor področja za marketing Anton Stipanič ter glavni direktor Industrije telekomunikacij Aleksander Mihev s sodelavci Razgovorom pa je prisostvoval tudi predsednik SO Kranj Tone Volčič. Seja sveta ZK Iskra -Gorenje ISia, d Lvlll) ua au ac V u^v^tmvovviivui *** ' 1' --~ poslovanju pokazale velike izboljšave sicer tako po plačani kot po neplačani dohodkovnem področju. Proiz- realizaciji. V Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani bo v petek, 5. novembra4. seja sveta ZK Iskra - Gorenje. V okviru bogatega dnevnega reda bodo na njej med drugim obravnavali dosedanje delo sekretariata sveta zveze komunistov obeh sestavljenih organizacij, delo samoupravnih organov in delo poslovodnega odbora. O delu teh teles bodo poročali sekretar sveta ZK Iskra - Gorenje Stane Preskar, namestnik predsednika delavskega sveta Ivan Miklavčič, in v. d. predsednika poslovodnega odboralvan Atelšek. Na dnevn'em redu zasedanja je tudi obravnava novega samoupravnega sporazuma o združitvi Iskre in Gorenja v poslovno skupnost Elektroko-vinske industrije. Osnutek tega sporazuma bo pojasnil direktor področja za stike z javnostjo Boštjan Barborič. L. D. na monarhija, je težko preizkušene vojake, ki niso vedeli, za kaj morajo umirati po frontah, brezpravne delavce in izglado-vane družine jel vzpodbujati rdeči žar Velikega oktobra. Nič čudnega ni, če je zato • E i E : 5 prav slovenski pisatelj Prežihov Voranc, kot delavec in koroški rodoljub, prenesel odmeve oktobrske revolucije tudi v svoja literarna dela. Od izbruha oktobrske revolucije v Rusiji je minila zdaj že ena človeška življenjska doba. Iz nekdanje družbeno krivične _ in gospodarsko zaostale Rusije : se je razvila država, ki je že v j naslovu zanikala nacionalistični značaj, združujoč brez razlike vrsto narodov Evrope in Azije, Zveza sovjetskih socialističnih republik, ki je pod vodstvom komunistične partije sovjetske zveze uvedla diktaturo proletariata in z načetim centraliziranim gospodarstvom deželo industrijsko razvila tako, da sodi danes po svoji proizvodnji med svetovne velesile. Novi sovjetski sistem, ki je vzdržal že v prvih dneh svoje mlade rasti vpada belogardistov in intervencije tujih sil, je prestal še hujšo preizkušnjo v drugi svetovni vojni, ko je Sovjetska zveza, družno z zahodnimi zavezniki ter jugoslovanskimi partizani odbila in porazila . imperialistični napad nacistične e Nemčije. Tudi sedanja, po drugi svetovni vojni kipeča osvobodilna gibanja kolonialnih ljudstev imajo z zaledjem socialističnih in neuvrščenih dežel vse bolj ugodne pogoje, kot so jih imele revolucije nekoč. Vendar pa vsaka obletnica Oktobrske revolucije kliče tudi k čistim, neizkrivljenim izvirom Leninove revolucionarne, demokratične in človeške misli. Lenin, ki se je zavedal, da je ! boljševiška revolucija izbruhnila v gospodarsko in družbeno zelo zaostali deželi in da se bo revolucija nujno širila po svetu, je že takrat predvideval, da se bodo revolucije v različnih pogojih tudi različno razvijale. Priznaval je, da je možnih več poti v socializem in se zavzemal proti vmešavanju v notranje zadeve drugih dežel. .Izhajajoč prav iz tega Leni-( Nadaljevanje na 2. strani) vodnja se je gibala z 8 do 10-odstotno rastjo, eden najpomembnejših pokazateljev uspešnosti pa je ta, da nam je uspelo zajeziti ekstenzivno zaposlovanje. Glede na sedanjo proizvodnjo in prodajo bomo proizvodni načrt za leto 1976 do konca leta uresničili približno 90 do 100-odstotno. Edi Delopst je obširno spregovoril tudi o razlikah, ki so nastale pri novem načinu obračunavanja dohodka in vseh njegovih elementov, to je o razlikah rfied fakturirano (neplačano) in plačano realizacijo. Na obračun realizacije za letošnje prvo polletje je V nadaljevanju je direktor področja za ekonomiko spregovoril o enem najhujših problemov, ki pesti naše temeljne organizacije in Iskro kot celoto, to je o velikanskih obrestih, ki jih moramo plačevati za najeta posojila. Zaradi neustrezne strukture lastnega kapitala smo lani plačali 25 milijard starih dinaijev obresti, v letošnjem prvem polletju pa že 17 starih milijard. Ker je trend podoben kot lani, se bo ta številka ob koncu leta skoraj veijetno podvojila. Vprašanju lastnega kapitala in dobesedno ogro- Velike možnosti izvoza POVPRAŠEVANJE PO ELEKTRIČNEM ROČNEM ORODJU NARAŠČA Kooperacijske pogodbe, ki jih ima Iskra - tovarna električnih ročnih orodij sklenjene s partneijema SKIL-om in PERLES-om, so dajale in dajejo velike možnosti za povečanje izvoza in za prodor naših strojev predvsem na zavrniti zaradi omejenih možnosti proizvodnje. V letih 1972 in 1973 je TOZD ERO v proizvodnji električnega ročnega orodja morala narediti kvalitetni skok v proizvodnji orodja ter preiti na m za prouor nasin sirojev pieuv»cm na arvuis. v zapadna tržišča. Žal pa nam vsakdanja srednje serijsko proizvodnjo, daje bilo ___i__ —____i__A______ ~ ^ /-x i iti /"vrnl-ii Ti *-xri t*am m rvrl P rn Pl ŠO (Nadaljevanje na 2. strani) praksa narekuje drugačne možnosti, tako da je potrebno veliko naročil Metaconta v Kragujevcu : « V Kragujevcu so v počastitev občinskega praznika pred dnevi izročili namenu tranzitno polavtomatsko telefonsko centralo Metaconta 10 C. Prvo tovrstno centralo v Jugoslaviji je izdelal, montiral in preizkušal kolektiv temeljne organizacije ATC z Labor v sodelovanju z belgijskim BTM. ................ Montažna in preizkuševalna dela na centrali Metaconta v Kragujevcu so opravili Iskrini strokovnjaki. Slovesne otvoritve so se poleg generalnega direktoija skupnosti PTT podjetij Jugoslavije Prvoslava Vasiljeviča ter predstavnikov PTT podjetij iz vse Jugoslavije, Jugoslovanske ljudske armade in družbenopolitičnih organizacij Kragujevca in Srbije udeležili tudi namestnik generalnega direktoija ZP Iskra in direktor področja za marketing Anton Stipanič, glavni direktor delovne organizacije Telekomunikacije Aleksander Mihev, direktor TOZD ATC Marjan Kristan in direktor komercialnega področja Elektromehanike Marcel Božič. i i Zmogljivost centrale je 1.472 vhodnih in 1.344 izhodnih priključnih točk. Centralo upravlja računalnik. Montirati so jo začeli v začetku leta 1974, tehnični prevzem pa je bil letos februaga, ko je dobila tudi uporabno dovoljenje. možno uporabiti pri tem modernejšo tehnologijo. Čeprav osvajanje artiklov z zahtevnejšo tehnologijo ni bilo enostavno, pa uspeh ni izostal. Izvoz, kije bil v letu 1972 realiziran v višini 407.739 US dolaijev, je močno pora-stel in je za leto 1976 planiran v višini 3,714.005 US dolaijev. Da pa nam izvozni posli še naraščajo, kaže, da smo v svoji nameri uspeli. Seveda pa je izvozni kmh težak. Proizvajati v predpisani kvaliteti, kije pod strogo kontrolo večih evropskih atestnih institutov, po veljavnih predpisih CEE, ni vedno enostavno. Ce k temu dodamo, da seje treba dosledno držati dogovoijenih dobavnih rokov, potem vsi zaposleni v Elektro-mehaniki vedo, da je to zelo težko. Stalno pomanjkanje reprodukcijskega materiala ter menjavanje tipov pa nam narekuje dejstvo, da je potrebno vsem zaposlenim zagotoviti delo. Videti je torej, da je poslovanje za izvoz dokaj težavno. Ker pa nam to vedno ne uspeva, znova in znova izgubljamo že pridobljene izvozne posle. Koliko truda je potem potrebno, da spet dobimo naročila, ni potrebno govoriti. Hkrati pa ob tem spravljamo v težave še naše partneije v inozemstvu, pri katerih že slovimo kot malo zanesljiv poslovni partner. CENE Kot že rečeno, je nova centrala vrste Metaconta 10 C prva te vrste v Jugoslaviji, saj gre za tranzitno centralo. V okviru programa posodobitve jugoslovanskega PTT omrežja je Iskra že sklenila pogodbe za izdelavo ter montažo podobnih central v Sarajevu - ta je tik pred začetkom obratovanja — ter v Titogradu, Nišu, Beogradu, Banja Luki, Tuzli, Mostaiju, Skopju, Prištini, Titovem Užicu, Ljubljani in Novem Sadu. Vse te centrale bodo Druga težava v izvoznih poslih pa so cene. Naraščajoči stroški doma silijo k temu, da povečujemo cene svo-jih izdelkov. Tuji trgi seveda ne prenašajo naših visokih stroškov. Jedro naših težav je nizka produktivnost. Če hočemo biti na svetovnem trgu bolj navzoči kot smo sedaj in seveda tam tudi ostati, potem se moramo prav na tem področju drugače obnašati. Tuji trgi ne bodo prenašali visokih stroškov izdelave, slabe organizacije dela in drugih nepravilnosti, ki jih znova in znova obešamo na cene. Opomin nam je lahko zadnja recesija na zapadnem trgu. Tam so cene padale, pri nas pa : Metaconta 10 C: na stotine kilometrov žičnih vezij, na stotine tiskanih vezij, na stotine... Novem Sadu. Vse te centrale oouo “s- -- ---- r----. r - predvidoma začele obratovati še pred smo jih povečevali. Vse d o tl qd oker koncem prihodnjega leta. bo ustvagena vrednost na delovno uro (Nadaljevanje na 2. strani) L. D. Obresti za najeta posojila težko breme (Nadaljevanje s 1. strani) mnim vsotam, ki nam odtekajo na račun obresti, bi morali v prihodnjem nameniti dosti več pozornosti. Ob tem velja zapisati, da reševanje te problematike ni le zgolj v rokah Združenega podjetja. Kot že rečeno, je v zunanje-trgo-vinskem poslovanju v prvih devetih ter o poslovnih rezultatih inozemske mreže govoril TOZD Zunanji trg Boris mesecih Iskrine direktor Lasič. V zvezi z izvozom je opozoril, daje za trenutni položaj svetovnega gospodarstva značilno umirjeno oživljanje gospodarske rasti, da pa prehod iz krize ni povsod enako intenziven. Neenakomerna rast povpraševanja je značilna zlasti za tiste države, ki so naj večji kupci naših izdelkov. Kljub vsemu temu smo na področju izvoza dosegli lepe uspehe v primerjavi z lanskoletnimi rezultati, čeprav nam letošnjih načrtov ni uspelo v celoti uresničiti. Poleg nezavidnega tržnega položaja v nekaterih deželah so na neuresičevanje plana vplivale tudi notranje težave, ki bi jih lahko označili kar z besedo slabosti. To so zlasti: slaba kakovost, nezadostna dobavna disciplina in visoke izvozne cene. Poleg tega je naš izvozni program že delno zastarel in asortimansko nepopoln. Direktor Lasič je v zvezi s tem spregovoril prav o prizadevanjih zahodnih držav, ki so v kriznem času zastoj v proizvodnji in prodaji izkoristile za prestrukturiranje proizvodnje in uvedbo novih programov, s katerimi zdaj uspešno konkurirajo na svetovnem tržišču. Kaj pa smo v tem obdobju storili mi? Odgovor je več kot enostaven. Na področju prestrukturiranja proizvodnje nismo v kriznem, času storili skoraj ničesar in smo bolj ali manj le čakali, kdaj bo konec recesije in kdaj bo nastopila konjunktura. Boris Lasič je v nadaljevanju seznanil delegate tudi z izvoznimi načrti za prihodnje leto, teijatvami in prilivi, mnogo pozornosti pa je namenil prav vprašanjem izvozne stimulacije. V Iskri smo o tej stimulaciji sklenili poseben samoupravni sporazum ter v gospodarskem planu določili pogoje, kljub temu pa izvozna stimulacija ni postala tisti pospeševalec izvoza, kot bi morala biti. Obširno je spregovoril tudi o uvozu. Le-tega smo izpolnili skoraj 100-odstotno, kar nam je omogočalo kolikor toliko normalno poslovanje. Direktor Boris Lasič je poročal tudi o poslovnih rezultatih Iskrine inozemske mreže v letošnjem prvem polletju. Eden najhujših problemov, ki pesti to mrežo, je premajhna udeležba Iskrinega kapitala. Obletnica Oktobrske revolucije (Nadaljevanje s 1. strani) novega pojmovanja in duha Pariške komune, je tudi jugoslovanska socialistična revolucija pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita pogumno odklonila Stalinov diktat, ubrala svojo lastno, neodvisno pot ter v razliko od sovjetske notranje centralizacije uresničila geslo ..Tovarne delavcem!" Ne da bi se vmešavali v zadeve same Sovjetske zveze, s katero so odnosi zdaj povsem normalizirani in prijateljski, na ravni enakopravnega, vzajemnega spoštovanja, je jasno, da bo morala sovjetska revolucija, če bo hotela res slediti Leninu, poslej tudi sama vse bolj demokratizirati notranje odnose med državljani, uvesti čim večje soodločanje delavcev proizvajalcev ter poleg težke industrije v večji meri razvijati tudi življenjsko raven ljudi. Po utrditvi države, kot jeza pred navali imperializma, je pač prvi cilj sleherne revolucije osvoboditev dela in srečno življenje ljudi. mak 9 ISKRA Številka 46 V razpravi o poročilih direktorjev Edija Delopsta in Borisa Lasičaje med drugimi sodeloval tudi namestnik generalnega direktorja ZP in direktor področja za marketing Anton Stipa-nič. Najprej je spregovoril o zaskrbljujočem položaju gospodarjenja nekaterih Iskrinih temeljnih in delovnih organizacij. Kot primer je navedel temeljno organizacijo ATC v delovni organizaciji Telekomunikacije. Ta TOZD izkazuje največjo izgubo, in sicer zlasti zaradi doslej zamrznjenih cen telefonskih central, predvsem Metaconte. Prav zdaj potekajo pogovori med Iskro in PTT podjetji o spremembi cen telefonskih central, saj so bile dosedanje cene za Iskro nesprejemljive. Tov. Stipanič je v nadaljevanju govoril tudi o nujnosti sanacije nekaterih temeljnih organizacij, o zastarelem proizvodnem programu, nujnosti ureditve dohodkovnih odnosov med posameznimi DO oziroma TOZD, realnosti načrtovanja in podobno. Prav v zvezi s planiranjem je opozoril, da smo s previsokimi ocenami delali sami sebi izgubo, zlasti zaradi stroškov pri nakupu reprodukcijskih materialov, skladiščenja, plačevanja obresti itd. Zavzel se je tudi za čimprejšnje povezovanje nabavnih služb, in to tako pri nabavi reprodukcijski)! materialov v domovini kot v tujini. V bogati razpravi o Iskrinem poslovanju v prvih šestih in devetih mesecih so' sodelovali tudi številni drugi udeleženci. Največ je bilo govora prav o neuresničevanju izvozne stimulacije, vprašanju dohodkovnih odnosov, načrtovanju, nakupu reprodukcijskih materialov in podobno. V okviru druge točke dnevnega reda so delegati menili, daje potrebno samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev v delovni skupnosti skupnih služb Združenega podjetja ponovno obdelati. V okviru tretje točke pa je direktor področja za stike z javnostjo Boštjan Barborič obrazložil predlog osnutka pravilnika o podeljevanju nagrad za posebne dosežke v Iskri. Gre za nagrade in priznanja za izjemne dosežke na posameznih področjih. Delegati so ocenili, da je pravilnik goden za javno razpravo, o njem pa bo dokončno sklepala Skupščina na eni prihodnjih sej. Lado Drobež Predstavniki firme Braun na razgovoru v ZP Iskra. Deset let plodnega sodelovanja ISKRA INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ,TOZD TEN LJUBLJANA Do konca leta dvakrat toliko kot lani Te dni mineva desetletje, odkar sta Iskra in Braun sklenila pogodbo0 poslovnem sodelovanju. Eno desetletje ni niti tako dolgo obdobje, kljub temu pa je bilo za oba partnerja izredno pomembno — Iskra je razširiliI svoj proizvodni program na enega najbolj kakovostnih brivnikov na svetu ter z njim uspela tudi na komercialnem področju, Braun pa je preko Iskr6 osvtqil jugoslovansko tržišče. na- TOZD—Tovarna elektronskih prav na Stegnah v Ljubljani se je v letošnjem letu znašla zaradi svojih neporavnanih obveznosti do Iskra Commerce iz preteklega leta v težavnem položaju. Le-ta je terjal sanacijski program, čigar učinkovito izpolnjevanje je bilo formalno končano konec junija, ko je TOZD TEN v celoti poravnala vse svoje obveznosti do Iskra Commerce. Popolne sanacije s tem še niso dosegli in v tem smislu poteka še vse nadaljnje poslovanje v letošnjem letu, vendar pa že doseženo predstavlja ugodno osnovo za nadaljnjo pot te naše temeljne organizacije zdmženega dela. Medtem, ko je ob koncu polletja TOZD TEN izkazala 3,7 milijonov dinarjev poslovne izgube, so se njeni poslovni rezultati ob koncu devetih mesecev bistveno izboljšali, saj je to pot izkazala že 8,3 milijone dinarjev ostanka dohodka. Tako pozitiven premik je nedvomno odraz povečanega fizičnega obsega proizvodnje, prav tako pa tudi uspešnejše prodaje. V letošnjih devetih mesecih so na primer prodali kar za 70 % več kot v enakem obdobju lani, oz. 25 % več kot lani vse leto. Razumljivo je tudi letošnja proizvodnja večja od lanske in sicer prav tako okrog 25 % od proizvodnje v letu 1975, pri tem pa si prizadevajo v realnih okvirih obdržati tudi vse stroške, oz. uspevajo, da njihov porast ne bi bil prehud. Ob tem naj povemo še to, da so prav v tej temeljni organizaciji v svoji 6. novembra 1976 industriji najmanj — le za 12 % povečali osebne dohodke, toda tega vprašanja se bodo le morali lotiti čim prej. Seveda bi bil lahko finančni rezultat TOZD TEN še boljši, koje ne bi obremenjevali stroški iz komercialnega poslovanja v preteklem letu in zelo visoke obresti za kratkoročne kredite, potrebne za pokrivanje zalog, ki so še vedno previsoke. Tudi na področju zaposlovanja ukrepajo gospodarno, saj so ob sorazmerno velikem porastu obsega proizvodnje, število zaposlenih povečali letos le za 7 % nasproti lanskemu, čeprav je to povečanje sicer večje od normativov v okviru ZP Iskra in občine Ljubljana-Šiška. Glede na uspešnejše poslovanje, ki so ga dosegli nedvomno ob povečanih naporih celotnega kolektiva, so v letošnjem avgustu spremenili svoj pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pri čemer so prešli na nagrajevanje po osebni oceni. Tak način nagrajevanja lahko prinese do 30 % dodatka na osebni dohodek, ima pa namen nagraditi resnično marljive delavce, oz. kritizirati manj delovne. Razveseljivo pri tem je, daje že dejansko čutiti ugoden vpliv novega načina nagrajevanja, kar izpričujejo tudi sami poslovni rezultati ob koncu tretjega trimesečja. Če ne bo kakih novih zapletov, računajo v TOZD TEN, da bodo do konca letošnjega poslovnega leta dosegli kar dvakrat tolikšno prodajo kot lani, s tem pa tudi ustrezen ostanek dohodka. V prihodnjem letu si razumljivo tolikšnega povečanja proizvodnje in prodaje ne bodo mogli privoščiti kot letos, kljub temu pa predvidevajo, da jim bo ob nadaljnjih vsestranskih naporih uspelo doseči okrog 15 % več od letošnje realizacije konec leta, to pa je hkrati tudi nekaj več od tega, za kar so se obvezali v svojem srednjeročnem načrtu za obdobje 1976-1980. Seveda se nameravajo v 1. 1977 lotiti urejanja mnogih vprašanj, prav tako pomembnih za uspešnost nadaljnjega poslovanja tovarne, ki jim večje pozornosti ni bilo mogoče posvetiti spričo vsestranskih naporov za večjo proizvodnjo in prodajo v. letošnjem letu. Tu so mišljeni: hitrejše obračanje zalog, izboljšanje strukture virov obratnih sredstev, izboljšanje in posodobitev tehnologije ter organizacije poslovanja, vsestransko varčevanje in ekonomičnost poslovanja. Če je za letošnje leto veljalo geslo, zlasti zadovoljiti kupce, skrajšati dobavne roke, vse to večkrat za ceno višjih poslovnih stroškov, ali improvizacij v sami proizvodnji, potem bo več pozornosti v prihodnjem letu vsekakor treba posvetiti vprašanjem, ki smo jih navedli zgoraj. Vsekakor pa za zdaj lahko rečemo, da je delovnemu kolektivu TOZD TEN v drugi polovici letošnjega leta uspel učinkovit podvig, ki bo ob končnem letnem poslovnem rezultatu predstavljal nedvomno zelo solidno osnovo za nadaljnjo rast in napredek te naše tovarne. _ j q _ Ob desetletnem jubileju je bila pred dnevi na obisku v Sloveniji delegacija te ugledne zahodno-nemške firme. V njej so bili najvišji predstavniki - razen zadržanega generalnega direktorja - namestnik generalnega direktorja Albrecht Schultz, član odbora direktorjev Alexander Koch, generalni menager Lome Waxlax, regionalni menager Ed Van Meer, direktor sektorja izvoza Ulrich Busse in Bem Unterman. Na letališču ter pozneje na Bledu, v Železnikih, v temeljni orga- nizaciji TV Pržan in v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani so se gostje v odsotnosti generalnega direktorja ZP Iskra Jožeta Hujsa se šli z najvif imi Iskrinimi predstavniki. Tovarna na Pržanu se je za proizvodnjo brivnikov odločila leta 1965-Takrat se je obrnila s prošnjo za kooperacijsko sodelovanje na tri največje evropske proizvajalce brivnikov Remingtona, Philipsa in Brauna. Kljub Velike možnosti izvoza (Nadaljevanje s 1. strani) tako nizka, bomo imeli težave tako z osebnimi dohodki kot s splošno in skupno porabo ter razširjeno reprodukcijo. Drugi največji problem stroškov pa je oprema. Večino strojev za profesionalno uporabo izdelujemo z opremo, staro preko 40 let. Kolikokrat je že amortizirana in kakšno kvaliteto je možno z njo doseči ter kakšna je storilnost, ni potrebno ponovno poudarjati. Analize na temo investicij v opremo kažejo na veliko upravičenost in rentabilnost novih investicij. Toda kaj pomaga vse dokazovanje, ko pa skupne potrebe delovne organizacije presegajo naše skupne možnosti! Vendar pa je to pot, ki bo prinesla še večje težave v naslednjem obdobju. Tudi na jug spet sveti Iskra Pred mesecem in pol smo v našem glasilu zapisali: ,,Ugasnil je napis na južnem delu stolpnice" in spregovorili o težavah pri oskrbi z rezervnimi žarnicami, kajti prav pomanjkanje žarnic je bil vzrok, daje na južni fasadi stolpnice ugasnil napis. Seveda ne gre za navadne, ampak za posebne žarnice lijakaste oblike z dvojno steno, kijih je dobiti le iz uvoza. Take žarnice namreč edine lahko prenesejo izredno težke delovne in klimatske pogoje, naenkrat pa jih potrebujejo za vse tri strani napisa kar 450. No, in tu se je sredi septembra zataknilo. Žarnic ni bilo moč dobiti ne za dinarje in ne za devize. Toda sodelavci Iskre ISE (Invest servis) niso držali križem rok in so, čeprav res težko, uspeli prek uvoznika Avtohrvatska iz Zagreba dobiti ustrezne žarnice od madžarske firme Tungsram. Ob tem pa je treba omeniti še nekaj dodatnih ugotovitev, ki bi lahko tudi v prihodnje povzročile podobno „zamračitev“ Iskre, delno ali v celoti, kot je bila sedanja. Sodelavci uvoznika so namreč povedali in dokazali kako zamotana in dolga je pot do uvoza teh žarnic, ki je v tem primeru trajala kar 6 mesecev, nabavljajo pa jih lahko le na vzhodu. To pa pomeni precej slabšo kakovost saj so že pri prevzemu sedanje pošiljke ugotovili za prek 18% izmeta. Če bodo temu primerno hitro pregorevale žarnice tudi potem na displayu, potem bodo zaloge žarnic kmalu pošle. In če bo pot za nabavo naslednjih 500 kosov. kolikor jih približno potrebujejo za enkratno zamenjavo, spet dolga 6 mesecev, potem ... Saj ste uganili, kajne, in se verjetno vprašali, če ne bi kazalo sprostiti uvoza žarnic, domačega proizvajalca namreč sploh ni in tako omogočiti ne le pravočasno nabavo žarnic, ampak tudi nakup res kvalitetnih žarnic reno-niranih proizvajalcev, kar bi bilo prav gotovo tudi bolj gospodarno. No, kljub omenjenim težavam so v Iskri ISE optimisti in pravijo, da bodo storili vse, da bo Iskra svetila neprekinjeno na vse strani. In to jim glede na doseganje uspehe lahko verjamemo. NR NOVI ČLANI ZK Po krajšem premoru, ki so ga zapolnile seje sekretariata, se je minuli teden ponovno se šla na sejo osnovna organizacija zveze komunistov Delovne skupnosti skupnih služb ZP Iskra. Podobno kot že nekijkrat letos, se je tudi ta seja začela s slovesnim sprejemom novih članov zveze komunistov. Tokrat sta na priložnostni slovesnosti prejeli članski izkaznici zveze komunistov Mirjam Čehovin in Zdenka Golob. Seja seje nadaljevala s poročilom o delu sekretariata ter o devetmesečnem poslovanju Združenega podjetja. Poročili sta podala sekretar osnovne organizacije zveze komunistov Zdravko Tekavec in direktor področja za ekonomiko Edi Delopst. ^ D PREORIENTACIJA PROGRAMOV Seja sveta ZK ZP Iskra je pokazal3 na težave preorientiranja proizvodni2 na nove programe. Prav v podobne111 stanju se je znašla tudi TOZD ER^’ Preorientacijo iz t. im. ^obbj^-pf0' grama" v kar največji meri na izdelav0 strojev iz profesionalnega programa 01 enostavna. Tu se pojavljajo težave zaradi druge tehnologije izdelave n3 stare konstrukcije, ki jih za sodobn0 ! opremo ni mogoče enostavno prilag0' diti. Seveda pa pri vseh pojmih, ko' so: sodobna tehnologija, dvig produktivnosti, izbopanje kvalitete, zniževanje proizvodnih stroškov tet ekonomičnost gospodaijenj3’ naletimo na omejene možnosti, ker %e za osnovo nismo investicijsko spo- | sobni. V takšnem stanju pa nam vse gospodarske resolucije, vsi sanacijsk1 programi in pa sklepi družbenp’ političnih organov ne bodo pomagali-dokler ne bomo ustrezno rešili osnov; nih vprašanj, ki so ključ reševanja tud1 j drugih problemov. Ni odveč tud1 ponovno poudariti, da s takšnih1 načinom poslovanja spravljamo v težave naše inozemske in domače kup' ce, katerim potem plačujemo penale-zamudne obresti, zmanjšujemo doh0-dek in izgubljamo posel. Ža ponovfl0 pridobitev izvoza pa moramo poteh1 zniževati cene, kar pomeni nove tež3' ve z rentabilnostjo. K temu je potrebno dodati tud1 ugotovitev, da domače cene ne bodo v nedogled pokrivale izgub pri izvozu-če sprememb gospodaijenj a ne bon10 reševali pravočasno. A. & (Nadaljevanje na 3. strani) Seveda pa teh težav ni mogoč® rešiti kar naenkrat, ampak postopoma. Opravljena temeljita analiz3 kaže na osnovne slabosti gospod#'! jenja v TOZD ERO. To so predvsem nerešeni in pavšalni dohodkovni odnosi med TOZD. To velja predvsem^3 tiste, katerih proizvodna povezanost je najtesnejša ali pa se med njimi celo prepleta. Plačevanje vseh vrst dajatev pa kljub vsem skupnim dogovorom n3 ravni DO sili TOZD k popolni proft' vodni osamosvojitvi. Le tako se j61 mogoče izogniti nekaterim stroškom-ki se do končne prodaje izdelkov samo seštevajo. Drugo nerešeno vpt3' šanje so še skupne službe, pred vse# pa njihov odnos do proizvodnje, ki t)1 stimulativno vezan na dosega#2 plana. Tako se največkrat zgodi, ia mora TOZD reševati tudi zadeve, ž3 katere je dogovor, da se rešujejo h31 ravni DO, sicer pa ostanejo nerešene- INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ Razvoj kot nosilec napredka PROGRAMSKO-RAZVOJNA USMERITEV TOVARNE TEA ' v Tovarna TEA v Kranju proizvaja za potrebe tovarne telefonskih central ATC in TEL sestavne dele, telefonske Cemente in telefonske aparate. Med telefonskimi elementi sta najbolj pomembna ploščati rele in koordinatni likalnik. Ker z razvojem elektronskih telefonskih central proizvodnja klasičnih telefonskih central ne bo naraščala oziroma bo v teku let upadla, bo Potrebno v prihodnje spremeniti program proizvodnje v tej tovarni. Tako k že z njenim srednjeročnim načrtom razvoja predvidena dopolnitev programa, ki naj bi poleg obstoječega, zqe-mal še vse vrste telekomunikacijskih terminalov. (Pod tem izrazom razumemo vse vrste telefonskih aparatov, faksimile — naprav, novčične telefonske aparate, razne naprave za prenos Podatkov in podobno.) V obstoječi Proizvodnji bodo tako z leti začeli uvajati nov program, tako da bodo tisti sodelavci, ki so trenutno zaposleni predvsem na izdelavi telefonskih elementov, počasi pričeli delati nove izdelke, predvidene s tem programom. POMEN OBSTOJA LASTNEGA RAZVOJA V TOVARNI TEA IN PROBLEMATIKA V ZVEZI Z NJIM Da bi v naslednjih letih v proizvodnjo vpeljali nove izdelke, je seveda slednje potrebno naprej razviti, oziroma skonstruirati. Zato je izrednega pomena, da ima tovarna svoj lastni razvoj, ki mora opraviti to nalogo. Bistveno pri tem je, da je ta razvoj tesno povezan s proizvodnjo, ker samo na ta način lahko občuti vso resnost spreminjanja proizvodnega programa in se zato tudi lahko bolj prizadeto loteva všeh zadanih nalog. Zato je izredno pomembna organizacijska oblika razvoja, ki je organsko vključen v temeljno organizacijo kot posebna služba. Glede na sorazmerno veliko število delavcev, zaposlenih v proizvodnji klasičnih telefonskih elementov (približno 60 % vseh zaposlenih), ki jih izdelujejo v velikih serijah in ki zaradi že pred leti opravljenega razvoja potrebujejo samo dopolnjevanje sled- Miha Ferjan pri risanju konstrukcije. Deset let plodnega sodelovanja (Nadaljevanje z 2. strani) Nekaterim nasprotovanjem in dvomom se je pržanski kolektiv končno °dločil' za sodelovanje z Braunom, in to zlasti zaradi tehnologije Braunovih brivnikov. Njihovi brivniki imajo nam-feč za vse vrste enake motorje, medtem ko na primer Remington vgrajuje različne kolektorske motorje. . Desetletno sodelovanje med Iskro ra Braunom je vsekakor lep dokaz, da Je bila odločitev tovarne na Pržanu in takratnega direktorja tega kolektiva julija Novljana (zdaj je direktor Iskra-Elektronik Solotum v Švici), vsekakor Pravilna. „Ne samo proizvodno, veliko smo Pridobili tudi na komercialnem in propagandnem področju, saj smo se od | °rauna vehko naučili," poudarja di-rektor Novljan. „Braun pa je osvojil ralativno veliko tržišče, saj Nemci rami priznavajo, da so v minulih de-56tih letih prodali v Jugoslaviji za 12 railijonov nemških mark sestavnih delov za brivnike. Kot je znano, smo Nti v tem času prodali v Jugoslaviji '50 tisoč, Braunu pa smo izvozili 4,5 Niilijona kaset ter 13,5 milijona tiska-Nih vezij." Sodelovanje med Iskro in Braunom Poteka nadvse ugodno. Z leti je Iskra fkoraj v celoti osvojila proizvodnjo brivnikov, zaradi izredne ' tehnološke ^ah te vnos ti, ki je še vedno uganka za številne svetovne proizvajalce, pa od “rauna še vedno kupujemo mrežice in rezilni sistem. Proizvodnja brivnikov ra je v Iskri doslej gibala na leto med •00 in 120 tisoč, leta 1980 pa bo Predvidoma dosegla 150 tisoč brivnikov. Trenutno izdelujemo naslednje ^rste brivnikov: Iskra Braun Sbctant, Sixtant S, Synhron, prihodnje leto pa bomo verjetno osvojili nov tip — Synhron plus. Od leta 1969 sodelujeta Iskra in °raun tudi na področju proizvodnje gospodinjskih aparatov. V okviru te kooperacije izdeluje tovarna elektro-raotoijev v Železnikih kavne mlinčke, raešalnike, sokovnike in sušilnike las, ^ahodno-nemškemu partnerju pa prodaja električne motorje za različne gospodinjske aparate. O uspešnosti sodelovanja smo se pogovarjali tudi z direktorjem sektorja izvoza pri Braunu Ulrichom Bussejem. Med drugim je poudaril, daje Iskra pri proizvodnji brivnikov dosegla isto kakovostno raven kot Braun, to pa je eden osnovnih pogojev za uspešno sodelovanje med obema firmama. V Braunu nadalje poudarjajo, da brez kooperacije z Iskro ne bi v tolikšni meri osvojili jugoslovanskega tržišča, saj so skoraj docela izpodrinili Phi-lipsa, Remingtona in druge firme. „Ce bi se morali ponovno odločati o partnerstvu z Iskro, bi se zanj gotovo odločili. Smisel našega sedanjega obiska pri vašem združenem podjetju ni samo v tem, da bi počastili sedanji jubilej, ampak tudi ta, da bi poiskali možnosti za okrepitev in poglobitev nadaljnjega sodelovanja. Prav visoka kakovost brivnikov iz naše medsebojne kooperacije je omogočila, da sta oba partnerja začela iskati možnosti za sodelovanje na drugih področjih. Poleg brivnikov in gospodinjskih aparatov stojimo pred novo razširitvijo sodelovanja na področju kozmetičnih aparatov. Ocenjujemo, da bo ta dmžina izdelkov dosegla podoben uspeh kot smo ga pri brivnikih." Poleg čiste proizvodnje in tehnološke kooperacije sta Iskra in Braun v minulih desetih letih tesno sodelovala tudi na področju obdelave tržišča, propagande in servisa. Priznati moramo, da nam je Braun v prvem obdobju pomagal zlasti pri uvajanju prodne in organiziranju servisne mreže. Po obojestranskih prizadevanjih zdaj ni čudno, da je postal Iskra Braun Six-tant sinonim za brivnik v Jugoslaviji. Ugledne Braunove goste so med tridnevnim obiskom sprejeli namestnik generalnega direktoija ZP Iskra Anton Stipanič, direktor delovne organizacije Široka potrošnja Lojze Žumer, direktor TOZD TV Pržan Ivo Štembergar, direktor TOZD Zunanji trg Boris Lasič in drugi. Lado Drobež njega, je seveda obstoječa razvojna služba v TEA številčno zlasti pri strokovnjakih z višjo in visoko izobrazbo sorazmerno premajhna. Vsa prizadevanja vodstva tovarne, da bi razvojno službo okrepili, le počasi kažejo sadove. V 1. 1975/76 so v razvoju zaposlili na novo več kot 100 % dipl. ing. glede na obstoječe stanje, vendar so bili to večinoma začetniki, ki so takoj morali na odsluženje vojaškega roka. Tako lahko računajo, da bodo po vrnitvi potrebovali vsq še dve leti, da bodo lahko dali od sebe toliko, kolikor narekujejo potrebe. Zato si zelo prizadevajo, da bi zaposlili tudi že fonni-rane strokovnjake. Te pa je le zelo težko dobiti, posebno zato, ker morajo vsem nuditi tudi stanovanja. Zaradi že naštetih problemov seveda išče tovarna TEA tudi drugačne rešitve - in sicer sodelovanje z zuna-njimi sodelavci, kjer sta pomembna dejavnika predvsem Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani in IPT — telekomunikacijski razvojni inštitut v Ljubljani. Drug način pridobivanja novih konstrukcij je nakup licenc za nekatere izdelke oziroma organiziranje koprodukcijske proizvodnje z d rugimi firmami. Predvsem vzpostavljajo tak odnos pri izdelkih, ki zahtevajo izredno veliko razvojnega dela in jih sami v nobenem primem ne bi bili v stanju pravočasno razviti. KAJ POGOJUJE SVETOVNO KONKURENČNOST ISKRE NA PODROČJU TELEFONIJE Iskra se s svojimi izdelki, v katere so vključeni tudi proizvodi tovarne TEA, pojavlja na tržiščih po vsem svetu. TEA je v zadnjih letih ustvarila letno preko 3 mio dolarjev izvoza. Pretežni del tega gre na konvertibilno področje, kjer sta zlasti pomembni kvaliteta in cena izdelkov. Izdelki -zlasti ploščati releji, generatoiji, zvonci in drugi telefonski elementi kot tudi telefonski aparati — so že dolgo znani na tujih tržiščih. Telefonske aparate morajo prilagajati zahtevani kupcev, ki običajno zahtevajo tudi ateste laboratorija ČCITT (Comite Consultatif International Telegraphique). Tako imajo razvite aparate in dobljene ateste za tržišča v Turčiji, Libanonu, Maleziji, Venezueli, Kostariki, Kolumbiji, Franciji, Sovjetski zvezi in drugih deželah. Izdelki morajo seveda po funkcionalnosti in obliki biti konkurenčni dosežkom drugih svetovnih proizvajalcev. Zato skušajo svojim razvijalcem in konstrukteijem omogočiti, da razvoju v svetu čimbolj sledijo - tako z uporabo ustrezne literature kot tudi z obiskovanjem sejmov oziroma obiskovanjem sorodnih podjetij, kjer lahko vidijo kaj novega. Žaradi pomanjkanja strokovnih kadrov uvelj a vij aj o tudi dodatni študij ob delu. Pri tem skušajo strokovnjake s prakso izobraziti še teoretično tako, da jim omogočijo lažje reševanje zada-nih nalog. V preteklih letih je bilo v razvojni službi izdelano večje število novih izdelkov. Mnogi med njimi, ki so namenjeni neposredno tržišču, (kakor npr. telefonski aparati), so dosegli določena mednarodna priznanja v javnosti. Tako se lalrko pohvalijo tudi s priznanji za lepo obliko in funkcionalnost. Žlasti pri oblikovanju svojih izdelkov se zelo radi poslužujejo uslug profesionalnih industrijskih oblikovalcev v ZP Iskra in izven. Razvojna služba TOZD Tovane telefonskih elementov in aparatov izhaja iz skupnega razvoja nekdanjega obrata ATN, kije vseboval tudi razvoj telefonskih central. Tudi sedq je še vedno prisotna povezava, z razvojem telefonskih central, ki pa mora biti v prihodnje še celo večja kot je, čeprav drugače izražena. Glavni porabnik elektromehanskih telefonskih elementov, ki jih razvija in proizvaja tovarna TEA, sta še vedno tovarni ATC na Laborah in TEL na Blejski Dobravi. Zato je izredno pomembno najtesnejše sodelovanje pri izbiri novih elementov in istočasno uvajanje poenotenja elementov kot tudi drugih konstrukcij, ki so uporabljene v telekomunikacijski industriji Iskre. Stremijo za tem, da bi ta povezava in poenotenje osnovnih elementov prešla meje v Kranju lociranih tovarn ter zajela področje vseh tistih proizvajalcev, ki uporabljajo iste ali podobne elemente in sestavne dele. Jože Pavlin, vodja razvojne službe TOZD TEA: „Naš oddelek je razmeroma mlad, tako po svojem obstoju kot tudi po povprečni starosti zaposlenih. Večinoma mladi razvijalci in konstrukteiji z malo izkušnjami, smo se ob ustanovitvi TOZD TEA lotili precej zahtevnega razvojnega dela. To je od nas zahtevalo, da stojimo ob Pogled v razvojni oddelek TOZD TEA. strani obstoječi proizvodnji, hkrati pa sledimo nov razvoj v svetu in ga po možnostih poskušamo aplicirati za potrebe našega trga. Večkrat se je dogajalo, da so bile želje večje od možnosti. Ves čas pa je vsakega razvijalca in konstrukteij a spremljala zavest, da tudi s svojim delom lahko doprinese k boljšemu poslovnemu rezultatu naše tovarne. Svoj srednjeročni program smo postavili glede na potrebe na področju telekomunikacijskih terminalov in elektromehanskih elementov. Trenutno število strokovnih kadrov nam nikakor ne omogoča izpolnitve postavljenega plana. Delno se bo stanje strokovnih kadrov povečalo še v tem letu, delno pa v naslednjem in to nam daje novo upanje za bodoče delo". Franc Žepič: „Sem vodja odseka telefonskega aparata in v bistvu odgo-vaijam za vsa razvojna prizadevanja na tern področju. Na tem delovnem mestu delam štiri leta. V tem času nam je uspel kvaliteten preskok pri samem teoretskem pristopu in pojmovanju telefonskega aparata. Do 1. 1972 smo praktično izdelovali aparate, več ali manj podobne nemškim. Takrat so združena jugoslovanska PTT podjetja izdala nove tehnične zahteve za telefonske aparate in mi smo razmeroma dokaj hitro uspeli razviti primemo telefonsko vezje. Razvili smo avtomatski telefonski aparat z avtomatsko regulacijo nivojev. Danes lahko izdelamo aparat v skladu s kakršnimikoli zahtevami tako domačih kot tujih kupcev. Sem tudi stalni član „Study Group XII" (Študijske skupine XII) v okviru CCITT v Ženevi, katerega pri- druženi član je tudi Iskra. Kot tak imam možnost sproti slediti tokovom na področju razvoja in kvalitete prenosa jrri lokalnem telefonskem sistemu. Že v začetku 1. 1973 sern začel razmišljati o uvedbi elektronskega vezja v telefonski aparat. Glavno vodilo pri tem je bilo, doseči večjo kvaliteto prenosa govora in njegovo večjo časovno stabilnost. Zaradi pomanjkanja in preobremenjenosti razpoložljivih strokovnih sodelavcev nismo mogli takoj pričeti s konkretno razvojno nalogo. Vendar je deja ostala. Naj omenim, da so se v tem času drugod že začele pojavljati rešitve elektronskih vezij telefonskega aparata. Mi smo začeli intenzivno delati v tej smeri šele ob koncu 1. 1974. Trenutno se ukvaijam s soodnosnostjo med človekom in napravo ter težnjo, da bi Lil posredovani govor čimbo^ naraven, pri tem pa meritve izvedene na objektivnem principu." Miroslav Marc: „Kot nekajletni sodelavec v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre se dobro zavedam, da je smisel in bistvo vsakega dela — bodisi v razvoju bodisi v proizvodnji — končni komercialni dosežek. Tega pa omogočata tako cenenost kot kvaliteta. V tem smislu smo pričeli tudi z razvojem novega telefonskega aparata. Končna rešitev je bila v elektronski izvedbi, s tem da sta telefonska vložka zamenljiva, dosežene in presežene pa so tudi vse zahteve po zanesljivosti in kvaliteti prenosa. Elektronski aparat je patentno zašči- (Nadaljevanje na 8. strani) Nove naloge KAKŠNE NALOGE NAREKUJE SEDANJI TRŽNI POLOŽAJ VODSTVOM TOZD INDUSTRIJE ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEK-TROMEHANIKO S formiranjem branžne organizacije v našem podjetju so se odnosi na relaciji trg-proizvodnja in obratno, kvah-tetno bistveno spremenili. Komerciale so postale mnogo aktivnejši člen v prenosu informacij, ki so potrebne za krmiljenje reprodukcijskega procesa. V Elektromehaniki smo organizirali komercialo v smislu zaključevanja tehnoloških procesov za posamezne proizvode oziroma skupino proizvodov. Predvsem glede na značilnosti slednjih smo ustanovili prodajne skupine, ki so v stanju aktivno sodelovati s TOZD pri reševanju proizvodnje s stališči trga. Vodje teh skupin so člani kolegijev v TOZD. Tako smo uspeh delo komerciale maksimalno približati proizvodnji in obratno. S takim načinom komuniciranja trga s proizvodnjo pa se tudi zaradi novih odnosov na trgu in njegovih večjih žalitev postavlja o pred proizvodnjo nove zahteve in naloge. V obdobjih ekstenzivne gradnje proizvodnih zmogljivosti je veljal na jugoslovanskem trgu distributivni način prodaje. Zato je glavno problematiko predstavljalo maksimiranje proizvodnje, ki v začetku ni mogla zadostiti potrebam. Danes pa imamo opraviti z jugoslovanskim trgom, kije že sposoben selektirati ponujeno blago. Zato komercialna dejavnost neke organizacije predstavlja najbolj bistveni izhodiščni faktor pri načrtovanju. V celotnem reprodukcijskem procesu morajo vsi činitelji delovati skladno. Vsi, ki v njem proizv^amo (tudi komercialna dgavnost ustvaija del prihodka), smo v istem čolnu, t. j. vezani smo na skupen uspen, oz. prihodek. Priznati pa si moramo, da v povezanosti v reprodukcijski proces pri maksimiranju prihodka nismo najbolj uspesni. Narava tudi od rastlin in živih bitij zahteva prilagodljivost. Človek je nq- uspešnejši, ker je najbolj prilagodljivo bitje. Tako bomo mi kot delovna organizacija tembolj uspešni, čimbolj bomo razvili našo organizacijo, da se bomo znali čim hitreje prilagoditi spremembam na trgu. Vedeti moramo, da obstaja proizvodnja zaradi trga in ne obratno. Nikakor pa seveda ne smemo postavljati pred proizvodnjo zahtev, ki objektivno niso uresničljive. Če analiziramo reprodukcijske procese, vidimo, daje največ komponent, ki vplivajo lahko na končen rezultat, skoncentriranih v proizvodnem delu procesa, saj ta del predstavlja v večini primerov večinski delež vrednosti proizvoda. Tu lahko naj aktivneje vplivamo na ekonomiko proizvoda in na skupen prihodek, saj si redko izračunavamo, kaj nas stane, če močno kasnimo z dobavami, če ne dobavljamo robe v asortimanu, če dobavljamo slabo kvaliteto itd. Predvsem morajo TOZD upoštevati sugestije ter napotke komerciale kot aktiven prispevek te v reprodukcijski kompleks vključene službe, s katerim ng se nakaže možnost maksimiranja skupnega prihodka. S kompromisnimi rešitvami s TOZD pa na osnovi objektivnih možnosti in ekonomike iščemo optimizacijo prihodka. Želja komerciale je, da se proizvodnja v TOZD tako usposobi, da bo čimbolj prilagodljiva spremembam, ki se bodo pokazale na trgih in da bo izpolnjevala dogovorjeni asortiman dobav. Mislim pa, da v današnjih relacijah, ki jih bo zakon o združenem delu še precizneje definiral, to že prerašča v realizacijo planiranih in zastavljenih ciljev. Marcel Božič ISKRA Številka 46 — 6. novembra 1976 Obiskali smo Industrijo elementov za elektroniko, TOZD Tovarno uporov in potenciometrov. Šentjernej Po izredno privlačni okolici, ki ji j e malo čara žal odvzelo izredno slabo vreme, sem se peljal do TOZD, o kateri se je letos nedvomno govorilo več kot o katerikoli drugi iz dolgega Iskrinega spiska. Šentjernej, malo podeželsko mestece v naj lepšem delu Dolenjske, ki leži v neposredni bližini domovine pravega cvička, vina, ki mu sicer strokovnjaki odrekajo kvaliteto, a toliko bolj privlači domoljubne Dolenjce. No, pa ne le Dolenjce, saj je znano, da smo si Slovenci po srcu zelo blizu — po nekaj kozarcih „žvižgavca“ pa še bliže . . . Po bežnem obisku krajev, kjer je zastopana obiskana temeljna organizacija združenega dela - Šentjernej in Kostanjevica sta to — človek že nekoliko bolje razume nekdanjo gospodo in njen okus pri iskanju domovanj — pa naj gre za nekdanje kostanjeviške „gnade“, ali pa za sloveče kartuzijanske brate. Bližina Krke, ki daje celotni pokrajini še odločilni pečat, pa premaga še največje prezirljivce lepega. Težko bi našli lepši prostor, pa okrog tisoč ljudi. Število, ki res nekoliko preseneti, saj smo vajeni temeljnih organizacij združenega dela, ki zaposlujejo v poprečju 200 do 400 ljudi. Njihov proizvodni program je sestavljen iz dveh delov, osnovnega in drugega, ki se šele postavlja na noge. Prvega sestavlja proizvodnja uporov in potenciometrov, kar je opaziti že iz naslova, nastajajočega pa sestavlja aluminij-oksidna keramika za hibride in keramične potenciometre, proizvodni E silili:: program, ki bo stekel v novem obratu za izdelavo industrijske elektronike ter izdelava — zaenkrat še poskusna — hibridnih vezij v debeloplastni tehniki, precej pa obeta tudi proizvodnja metal-film uporov. Kot sem že omenil, sestavljajo nosilni, temeljni program upori in potenciometri. Letna proizvodnja uporov znaša približno 450 milijonov kosov, potenciometrov pa približno 52 milijonov. Večina tega gre v izvoz, saj predstavlja pri uporih 85 % celotne proiz- Kapelnik šentjernejske godbe na pihala - Slavko Franko, tokrat brez dirigentske palice, dela na mehanskem vzdrževanju. na področje profesionalne elektronike. Ves novi proizvodni program v tej fazi zelo bremeni dohodek, ker so stroški vpeljave zelo veliki in se pokri- Amalija Jordan dela v merilnem laboratoriju. Montažni trak za električne priključke, na katerem delajo dekleta ponosna na ^.grajsko “ službo. V konstrukcijskem oddelku dela tudi Marija Bregar. če obiščemo vseh šest in več desetin Iskrinih Temeljnih organizacij združenega dela. KAJ SE SKRIVA ZA NASLOVOM? Predvsem velik kolektiv, eden izmeti večjih v celotni Iskri, saj šteje vodnje, pri potenciometrih pa celo 96%. Izdelujejo upore od 1/8 W pa do 2 W, namenjeni pa so predvsem za zabavno elektroniko. Potenciometre proizvajajo v nastavljivi in vrtljivi izvedbi, pripravljajo pa tudi proizvodnjo poteznih izvedb. ISKRA Številka 46 — 6. novembra 1976 Z novimi izdelki, ki so trenutno na stopnji pilotske proizvodnje (megal-film upori, kermet potenciometri, hibridna vezja), pa se vključujejo tudi vajo s sredstvi iz proizvodnje. Nedvomno pa je to nujno, kajti v perspektivi bo povpraševanje po klasičnih izvedbah elementov padalo — izpodrinila jih bo pač nova, modernejša proizvodnja in tehnologija. Vse to pa neposredno pomeni, da je življenjsko pomembno pospešeno uvajanje sodobnejših elementov. Rozi Zupančič formira obliko uporov. Pri osvajanju tehnologije izdelave hibridnih vezij že več let usjrešno sodelujejo z Institutom Jožef Stefan ter TOZD ATC iz Kranja. Za to temeljno organizacijo združenega dela predvidevajo že v prihodnjem letu večjo dobavo hibridnih Nežka Jordan dela na stroju za opaso vanje uporov. Miha Lešnjak dela na stroju za brizganje plastičnih mas v obratu v Kostanjevici- vezij, že zdaj pa jih prodajajo tovarni „Digitron“ iz Buj. Hibridna vezja so zanimiva tudi za inozemske partnerje, saj so z njimi sklenili že več dogovorov. Zavedajo pa se, da bo za velikoserijsko proizvodnjo, če naj bi stekla brez zastojev, potrebno še precg' investirati. problem, ki so ga zakrivili sami, $ hudo pesti, seveda pa še tudi vrsta drugih, ki so objektivnega izvora. Z Tiovim programom bodo kompenzirali vedno manjše povpraševanje po klasičnih elementih in si - kar je Glavna težava, ki pa so si je ^Sl sami krivi, je problem pomanjkanj^ ustrezne delovne sile, zlasti visoko] strokovnih kadrov, ki jih nikakor n< moremo zbrati v zadostnem številn Krivec za to je neustrezna politika] štipendiranja, ki sojo izvajali v preteklosti. Prepozno spoznanje, da z neb/ za delavce še najbolj pomembno — nič samo ne pade, jih sedaj pesti ins' Cvetka Povhe in Angelca Škedel sortirata drsne obročke za potenciometre. zagotovili ustrezno socialno varnost le stežka pomagajo. Pomanjkanj6 tudi v prihodnje. sposobne delovne sile je predvseH1 Obilnim obetom nove proizvodnje zavira pri uspešnem uvajanju noveg3 prispeva svoj delež tudi proizvodnja proizvodnega programa, novih metal-film uporov, ki jih Seveda pa to ni edina težava s kat®' pripravljajo v sodelovanju z ljubljan- ro so se srečali pri pospešenem ustvaf' skim Institutom za elektroniko in janju bodočnosti. V to skupino sodij0 vakuumsko tehniko. še neustrezni delovni prostori ^ Jožica Kušljan in Martina Simončič sestavljata potenciometre. Predvidevajo, da bodo z redno proizvodnjo pričeli že v začetku prihodnjega leta in jih izdelali 50 milijonov kosov letno. PROBLEMI, PROBLEMI ... Prav gotovo ni temeljne organizacije združenega dela, bodisi Iskrine, bodisi katerikoli druge, ki se ne bi neprestano srečevala s problemi. Prav gotovo tudi „Upori" niso izjema, kajti oprema iz uvoza. Zanjo ni nikob dovolj sredstev, pomanjkanje pa povzroča boleča ozka grla v proizvodnji-Za rešitev slednje pripravljajo nov investicijski program, ki naj bi nekoliko bolj širokogrudno upošteval njihove potrebe. Prostorska stiska — in s tem problem neustreznih delovnih prostorov bo rešena približno čez dve leti, k° (Nadaljevanje na 5. strani) gradu sestavljata elektronske regulatorje Frančiška Lakner in Mirka Pisek. (Nadaljevanje s 4. strani) naj bi bila končana gradnja nove tovarne potenciometrov. V novi hali, kjer naj bi proizvodnja stekla leta 1978, bo zaposlenih 350 j delavcev in ne 500 kot so prvotno nameravali. Vzrok temu zmanjšanju tiči v mehanizaciji proizvodnje, ki bo I skrčila potrebno število zaposlenih. PREVLADUJEJO ŽENSKE V Šentjerneju, se zbira delovna sila | iz bližnje in širše okolice. Delavci Tovarne uporov in potenciometrov pri- 'i hajajo na delo iz lepega kosa Dolenjske — vse od Brežic pa do Novega ji mesta. H Med obema mestoma je precejšnja razdalja, ki bi lahko pomenila resno oviro za delavce iz teh krajev, če ne bi *s| imeli organiziranega prevoza nadelov-ia no mesto. Tega so se dobro zavedali, zato imajo tudi dobro organizirane 16 avtobusne povezave za delavce v vseh J ■ treh izmenah. Iz oddaljenih krajev se vozijo pred-v vsem kvalificirani delavci, kar je navse-'a zadnje tudi razumljivo, če pomislimo, 51 da v neposredni okolici prevladuje kmečko prebivalstvo. Značaj proizvodnje, kije predvsem | velik ose rij ska in zahteva obilo spret-| nih rok in potrpežljivosti, ki je moški | prevečkrat ne zmoremo, pojasnjuje | dejstvo, da v Uporih prevladuje ženska i delovna sila. Prevladujejo polkvali-| ficirane delavke, kar je spet odraz regionalnega stanja. Ljudem vse pre- Alojz Modic dela v orodjarni pogosto zmanjkuje časa in denaija za šolanje, saj večina dela dve izmeni — ena je v tovarni, druga pa na domači kmetiji. Zlasti zadnje čase pa je vedno bolj opazen razvoj delavcev v pravi „delav-ski sloj", kmetijska panoga sicer ne izgublja na teži, vendar upada število čistih kmetov. Najlepše je to videti v samem Šentjerneju, saj na vseh koncih in krajih raste, se razvija, vedno večje stanovanjskih hiš, razvija se infrastruktura, družbene službe so v vedno opaznejšem razvoju. Osebni dohodek — letošnje poprečje znaša 3250 din, lanski približno 2900 din - zaposlenih v Šentjernej ski Iskri je precej nizek in seveda prispeva svoje k problemu pomanjkanja delovne sile. Vzrok je v velikem procentu izvoza in relativnem upadanju prodaje na domačem tržišču. Izvozne cene že precej časa mirujejo, inflacija na domačem trgu pa vztrajno raste, saj se samo surovine podražijo 250% letno. Razliko so doslej nekako uspeli pokrivati z večjo produktivnostjo, pomagali so si z izvozno premijo, vendar tako ne bo šlo več dolgo naprej. Produktivnosti ni mogoče zviševati v nedogled, izvozna premija pa je kljub povečanju še vedno premajhna. Posledica je seveda manjša akumulativnost. ISKRA V GRADU V slikovitem okolju Kostanjevice s Formo vivo in z znanim gradom, ki ima bojda naj večje število obokov v Evropi - in z malce zlobe tudi najdaljši staž obnavljanja — se je prav v grajske sobane naselila nova ..grajska gospodična11 — Iskra. V ne ravno najprimernejši prostor za izdelavo elektronskih regulatoijev svetlobe in vrtljajev za gospodinjske aparate se je pred slabimi tremi leti nastanilo 26 delavcev. Zakaj ta nekoliko ekstra-vaganmi pristop k reševanju prostorske stiske? Nedvomno je na prvem mestu pereča brezposelnost in bližina delovnega mesta. Mnogi delavci stanujejo visoko na bližnjih Gorjancih, to približanje pa jim je še kako dobrodošlo. Na to odločitev je precej vplivala tudi sama občina Krško, ki sodi v nerazvite. Ugotovitev, da to nikakor niso primerni delovni prostori, ni nova, saj so to vedeli že od samega začetka, še zlasti pa se je to izkazalo pred nekaj dnevi, ko so končali z napeljavo centralnega ogrevanja. Za nekaj skromnih prostorov je stala 30 milijonov starih dinarjev. Ozračje je sedaj vsekakor toplejše, stropi pa zato niso nič višji, saj so tako nizki, da bi moral košarkaš hoditi z upognjeno glavo! Od prihodnosti si vsekakor obetajo, da jim bo prinesla nove delovne prostore. Resje, da Iskrine prisotnosti z zunanje strani ni videti, a vendar se spomnimo na pregovor — daj cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je bož- praznikih, praznovanjih itd. Vse do letošnjega leta so pripravljali ob novem letu darila otrokom vseh delavcev, letos pa so to navado opustili in se vključili v akcijo obdarovanja v okviru novomeške občine. Razlike med darili bodo tako odpravili, saj so nemalokrat povzročala neprimerne posledice. Janez Stopar dela na metalizaciji uporov. jega. Galerija v gradu, ki jo je obogatil Božidar Jakac s svojimi deli, je nedvomno napotek za prihodnji, primernejši obraz grajskih ..podnajemnikov.11 SINDIKAT - OCENA ODLIČNO! Edina izobraženca na vasi sta bila nekoč učitelj in župnik. Danes to gotovo ne velja več, saj je razvoj posegel tudi v vasi,.čeprav nekoliko boječe in s krajšimi koraki kot v mestih. Videti je, da je v Šentjerneju stopil na njuno mesto sindikat tovarne uporov in potenciometrov, ki je gotovo prinesel precej življenja v sicer zaspan kraj. Najprej pa nekaj besed o sami strukturi, ki je glede na velikost temeljne organizacije združenega dela nekoliko drugačna kot v manjših. Bistvena značilnost je njena decentraliziranost, saj sestoji iz devetih osnovnih organizacij, njihovo delo pa koordinira konferenca sindikata. Takšna razdeljenost izvira iz lanskega leta, temelji pa na posameznih skupinah delavcev, ki so zaposleni na istem delovnem postopku oziroma izdelku. Takšna sestava je nedvomno najustreznejša rešitev zahteve po neposrednosti samoupravnega odločanja delavcev in pomeni korak naprej v razvoju samoupravnih odnosov. Osnova njihovega dela je seveda spremljanje dela samoupravnih organov, nikakor pa ne edina zaposlitev. „Klasično11 delo sindikatov, kije tako značilno — žal! — za marsikatero temeljno organizacijo zdniženega dela, je tu zastopano v najmanjši možni meri. Pripravili so ozimnico, po svojih močeh celo regresirali nakup delavcem, ki so to najbolj potrebovali, sodelujejo na različnih proslavah ob "i - mm Soglasje k srednjeročnemu načrtu delovanja CA0P Štefka Bokse umerja upore na končno vrednost. Naštevanje uspešnega dela se tu pravzparav šele prične. Za uspešno menim predvsem povezanost s krajem in njegovim družbenopolitičnim življenjem ŠentjernejČanom je prav gotovo uspelo, da so se približali prebivalcem, saj ne poznajo športne prireditve, delovanja društva in proslave, ki bi potekala brez njihovega sodelovanja in nemalokrat celo spodbude. V temeljni organizaciji združenega dela sami so ustanovili godbo na pihala, ki zelo uspešno deluje in prispeva pomemben delež pri vraščanju družbenega življenja tovarne v okolico. Organizirali so tudi letovanje svojih delavcev. V ta namen so kupili šest počitniških prikolic, da se večina zaposlenih lahko odpravi na letni oddih izven letovanjskih možnosti, ki jih pripravlja Počitniška skupnost Iskra. Da bi svoje delovanje še popestrili, . so pričeli z adaptacijo planinskega doma na Polomu na Gorjancih, ki bo velikega pomena ne le za delavce iz Šentjerneja, temveč iz celotne Iskre. Žal delo poteka počasi, ker sredstev ne morejo zbrati dovolj. Dela so se lotili s sodelovanjem Šentjernej skega turističnega društva, pobudnik pa je bilo Planinsko dmštvo Iskra, sekcija Šentjernej. Dom bo imel prib-ližno 25 ležišč, dela pa opravlja gradbena skupina tovarne uporov in potenciometrov — kadar nimajo važnejšega dela, seveda. Če bodo zbrali potrebna-sredstva za nakup stavbnega pohištva, bo letos v domu lahko že prvo silvestrovanje . . . Sindikat je s pomočjo TOZD prispeval precejšen delež pri ureditvi otroškega vrtca, kije zadosti velik, da Antonija Cimerman dela na avtomatski progi za izdelavo uporov. Na stroju za predlakiranje dela Tončka San te. sprejme vse prosilce. Otroci dobijo kosila, ki jih pripravijo v menzi tovarne. Prav ta menza pa je tudi plod uspešnih prizadevanj sindikata. Tople obroke pripravljajo v dveh izmenah, v Uporih pa celo za vse tri. NA KONCU - PREBRODILI TEŽAVE V prvi polovici letošnjega leta, ko je bil še zelo občuten vpliv svetovne recesije, so bili prisiljeni delati z manjšo zmogljivostjo, približno. 20 % pod planom, ki so si ga postavili. To seje seveda bistveno odražalo na ekonomiki poslovanja, vendar pa se že krepko postavljajo na noge. V septembru so že presegli plan, kajti v drugi polovici leta se pojavlja vedno opaznejša konjunktura. V septembru so tako povečali proizvodnjo za 8 %, kar predstavlja glede na lanski september indeks rasti 160. Ambiciozen kolektiv je prepričan, da bo do konca leta planske obveznosti vsaj dosegel, veijetno pa celo presegel. Stane Fleischman Delegati petintridesetih TOZD in ISKRA — CAOP, ki so sklenile ..Samoupravni sporazum o urejanju tehnike sodelovanja pri izvajanju nalog, programskem usmeijanju in ekonomski soodvisnosti11 so na drugi seji SVETA PODPISNIC, 28. 10. 76 v prostorih IIS, uspešno opravili svoje delo. Zaradi obravnavane problematike je seja imela izreden pomen, saj je na dnevnem redu bila razprava: — o srednjeročnem planu dejavnosti ISKRA - CAOP, — o orientacijskih finančnih planih ISKRA - CAOP in RRC za leto 1977, ter — o dokončni ureditvi internih odnosov med ISKRINIMI partnerji v RRC. Posebno pozornost so delegati posvetili obravnavanju srednjeročnega plana dejavnosti in gradivu, ki gaje za to sejo pravočasno pripravil ISKRA — CAOP. Po kritični in konstruktivni razpravi je ugotovljeno, da predlagani plan, ko definira strokovno disciplinarno orientiranost in s tem specialnost pri delitvi dela, natančno opredeljuje ter dolgoročno vsebinsko usmerja to dejavnost. Tak prikaz posredno kaže tudi na drage specializirane dejavnosti s katerimi se bo treba v nadaljnjih integracijskih procesih tesneje povezati za uspešno reševanje kompleksne problematike. Znotraj strokovno jasno začrtane dejavnosti je v planu dopuščena potrebna širina in fleksibilnost, kar je predvsem pomembno pri zastavljanju konkretnih nalog, saj se te rešujejo za dinamične sisteme, ki .so skupaj z okoljem podvrženi precejšnjim spremembam. Delegati so imeli jasna in enotna stališča tudi glede uveljavljanja boljše strokovne kvalitete in vključevanja znanstvenih metodologij pri delu, glede učinkovitejšega planiranja in kontrole dela po projektih in aktivnostih ter v zvezi z vsem tem glede sredstev, ki jih je treba za te namene odvajati. Poudarjeno je bilo, da brez nenehnega strokovnega izpopolnjevanja, kakor tudi brez uporabe znanstvenih dosežkov, ne bo kvalitetnega premika. To angažiranost pa je treba realizirati predvsem na konkretnih problemih in nalogah iz prakse uporabnikov storitev ISKRA — CAOP. V zvezi z boljšo kvaliteto je enako pomembno organiziranje in izvajanje učinkovite operative t. j. finalizacija rešitev in nudenje ustrezne pomoči uporabnikom. Ob koncu razprave, po tej točki dnevnega reda, so delegati pozitivno ocenili in dali soglasje k predlogu srednjeročnega plana dejavnosti ISKRA — CAOP ter sklenili, da bodo na podlagi tega, že decembra detajlno obravnavali posamezne projekte in pomembnejše aktivnosti z analizo pripravljenih mrežnih planov. Obravnavanje orientacijskih finančnih planov ISKRA — CAOP in RRC za leto 1977 je pokazalo, da so pri ustvarjanju dohodka upoštevane smernice in dogovori veljavni za širše in ožje gospodarstvo ter da so trendi pri kazalcih gospodarjenja pozitivni. Predvideno povečanje dohodka bo predvsem rezultat boljše kvalitete storitev in dejansko ustvarjanje nove vrednosti. Še posebej očitno je to bilo pri RRC, ki bo v letu 1977, z instalacijo dodatnega račuiialnika, nudil uporabnikom 100 % večje računalniške zmogljivosti ob le 40 % poveča-nju obratovalnih stroškov. Glede na to, da bo že z januarjem 1977 začel redno obratovati še dragi računalniški sistem v RRC ter da se kaže potreba, poleg treh že instaliranih terminalov, po postavitvi novih v ISKRI, je po detajlni razpravi v četrti točki dnevnega reda sklenjeno, da ISKRA - CAOP izdela predlog za dokončno ureditev problematike partnerstva znotraj ISKRE. Tudi ta predlog bo dan v razpravo SVETU PODPISNIC na naslednji seji, ki bo decembra tega leta. Poleg delegatov je seji SVETA PODPISNIC prisostvoval in konstruktivno prispeval k razpravi, direktor področja za organizacijo tov. Vrenko. Sejo je vodil namestnik predsednika tov. Borut Gržinič, delegat DO Avtomatika. Osnovne značilnosti srednje- ročnega plana dejavnosti ISKRA — CAOP Povzetek Dosedanja dejavnost v ISKRA — CAOP in analize potreb pri uporabnikih, narekujejo nadaljnjo srednjeročno in dolgoročno usmeritev dejavnosti ISKRA — CAOP v raziskave, razvoj in izvedbo problemskih nalog, ki jih sistemsko lahko rešujemo le z multidisciplinarnim pristopom. Zato bo nadaljnja angažiranost potekala na razvoju in sintezi naslednjih strokovnih disciplin: — informatika, s povdarkom na poslovnih informacijskih sistemih, — računalniške vede, s povdarkom na računalniškem software-u, — organizacijska teorija, s povdarkom na optimizaciji kompleksne problematike. Izhodišča pri izvajanju dejavnosti so naloge in življenjska problematika iz delovne prakse uporabnikov, kar povdaija zahtevo po kvaliteti, aplika-tivnosti in učinkoviti izvedbi rešitev. Temeljna obrazložitev Zgodovinski razvoj disciplin, ki se ukvarjajo s problematiko poslovanja in ekonomiko organizacije združenega dela, kaže, daje vedno več kategorij in parametrov s katerimi se dajo razlagati pojavi v spremljajočih procesih. S sproščanjem proizvajalnih sil in uvajanjem novih proizvajalnih odnosov se takšni ekonomski organizmi soočq'o z nujnostjo upoštevati dogajanja v svoji okolici, in še več, upoštevati tudi družbene tendence in komponente, ki dobivajo svoj izraz v številnih in zelo občutljivih parametrih poslovanja. Zahteva po zunanji stabilnosti organizacije združenega dela se da realizirati le tako, da je takšna organizacija znotraj sebe v zadostni meri fleksibilna. Po eni strani, to pomeni vedno večjo orientiranost odločanja na zunanje sfere poslovanja, po dragi pa se povečuje zahteva po optimalnih procesih, strukturah in odločitvah znotraj same organizacije. To problematiko lahko formuliramo tudi kot proces odkrivanja in spoznavanja notranjih rezerv, bodisi zato, da jih takoj aktiviramo, bodisi, da jih imamo kot potencialno rezervo s katero lahko računamo. Rešitve v tej smeri zahtevno obvladanje večjega števila disciplin ter mul ti disciplinarno ukrepanje ob kompleksno zastavljeni problematiki. Organizacija je povezan sistem različnih in koordiniranih dejavnosti, ki združujejo, spreminjajo, in usmerjajo specifične človeške, materialne in naravne dobrine v procesu reševanja problema, kako zadostiti določenim človekovim potrebam sredi drugih človekovih aktivnosti upoštevaje tudi skupne in splošne interese. Posledica tega je, da OZD čuti potrebe, da se ob iskanju primernih organizacijskih, tehnoloških in informacijskih podstruk-tur, vse bolj sprotno uravnava, vodi in upravlja po določenih kriterijih tako, da bo učinkovitost te organizacije pri danem upravljalskem kriteriju največja. Strokovna disciplina, ki sistemsko pristopa k tej problematiki in želi predvsem najti metode za postavljanje optimalne strukture organizacije, to je strukture z maksimalno funkcionalnostjo, je organizacijska teorija. Zaradi svoje naloge — analizirati celovito strukturo organizacijskih elementov od proizvajalnih sredstev, predmetov dela in ustreznih procesov do psihosocioloških človeških - se organizacijska teorija srečuje z mnogo večjimi težavami. Njen razvoj in apli-kativnost je zato počasnejša in dolgotrajnejša, kar narekuje, da se ustrezna angažiranost v tej smeri pravočasno zastavi in dolgoročno načrtuje. Seveda si ne moremo misliti uspešnega razvoja k ciljem, ki si jih zastavlja organizacijska teorija, brez sočasnega razveja in nenehnega izpopolnjevanja na področjih informatike in računalništva. Sklop teh disciplin, ki se ukvarjajo s problematiko obdelave, prenosa in hranjenja informacij v najširšem pomenu besede skupaj z metodološkimi možnostmi, ki jih nudi teorija (Nadaljevanje na 7. strani) ISKRA Številka 46 — 6. novembra 1976 Turški gost med nami Pred letom dni smo se s svojim današnjim sogovornikom srečali v Istanbulu na sedežu firme TTE, sedaj paje naš gost v Elektromehaniki na enomesečni praksi s področja ugotavljanja kakovosti. Dva njegova sodelavca sta na praksi v tehnično-proizvodnem področju. Ustavili smo Nedima Zaima na enem njegovih študijskih obhodov in se z njim takole zapletli v pogovor: „Vi in še nekateri vaši sodelavci ste te dni pri nas na obisku. Spoznavate posle, za katere ste odgovorni v domači tovarni. Nam jo lahko podrobneje predstavite? “ „Prihajam iz tovarne TTE iz Istanbula, ki je dejavna na področju telekomunikacij in želi to tudi ostati. Od lanskega razgovora smo se nekoliko pomnožili — tako da nas je sedaj okrog 350. Od tega sta trenutno okrog 2 % nameščencev, od katerih je ena tretjina visoko izobraženih in ena šestina višje in srednje izobraženih sodelavcev. Ta kader naj bi se bistveno jie povečal do takrat, ko bo skupno 1000 zaposlenih. Od lanskega leta smo na produktivnih delovnih mestih skoraj v celoti zamenjali delavce in jim nudili strokovno osnovo za delo. Njeno pridobivanje je trajalo v poprečju od enega tedna do dveh mesecev. spremeni le, če je dokazano neprimeren." „Pri našem početju gre pravzaprav za prenos znanja. Ker pa sta si jezika, ki informacije posredujeta, zelo različna, so tu določene težave. Kaj menite o tem? “ „Ce gre s tem v zvezi za prenos znanja pri vas, tu ni težav. Vaši ljudje govore slovensko, srbohrvaško, angleško, pa celo turško, torej ni vrag, da se ne bi sporazumeli. Pri nas so pa stvari drugačne. Si predstavljate, kako čitajo vaše načrte naše žene in dekleta? Pa jih in to tako dobro, da me hitro popravijo, da je rdeče-rdeče in ne crveno, kot pravim jaz v moji srbohrvaščini. Trudimo se, da prevajamo sproti kar se le da. Nujno pa bi potrebovali slovar -spisek nam potrebnih strokovnih izrazov v slovensko-turškem prevodu. „Videli ste naše obrate in spoznali izdelke. Koliko smo konkurenčni na vašem tržišču in kaj pomeni sodobnost naših izdelkov pri tem? “ „Mi smo telekomunikacijska ali tovarna v elektro-stroki. Imamo prednost v tem, da smo popolnoma domača tovarna. Tržna prednost, ki jo pomenijo nižje cene in kakovost ter solidnost v poslovanju, pa nam je dana tudi z ozadjem naše proizvodnje, to je Iskro. Naši ljudje radi kupujejo domače izdelke, vendar morajo biti konkurenčni. Na tem bomo morali še veliko delati. Dokazati bomo morali, da smo enakovredni že renomiranim firmam. Želimo proizvajati še marsi-kaj. Za nas investicijski denar ni problem. Toda pri dosedanjem obsegu si, recimo, marsikatere naprave ali stroja za namene preizkušanja ne bomo privoščili. Poenostavili bomo ali si pomagali z vašimi uslugami. Tu bi mi skupno še marsikaj lahko rekli. Samo pomislimo, da kljub hudi konkurenci treh v Turčiji obratujočih tovarn, predvidevamo razširitev obsega telefonskega omrežja za 17 % letno. Ali pa, da potrebuje naša stanovanjska opera ti va še skoro 100 tisoč števcev električne energije letno." „Živeli ste med našimi ljudmi, občutili naše probleme. Kako ocenjujete svoje bivanje med nami? “ „V celoti vzeto zelo dobro!" Sprva sem imel nekoliko težav s hrano, pa je šlo. Ob prihodnji taki priliki moram pripeljati s seboj avto. Tako se bom še laže seznanil z vašo lepo deželo. Sicer pa tudi sedaj nisem sedel le doma. Skočil Sem v Celovec, pa v Trst, bil sem v Radovljici in Bohinju, pa tudi na sejmu elektronike. Med vami imam že veliko znancev. Ti so bili tudi že pri nas, pa si tako izmenjujemo izkušnje. Želel bi se zahvaliti vsem, s katerimi smo se srečali ob delu, pa tudi tov. Dolganu, kije skrbel za ugodno bivanje in tovarišem iz Področja kvalitete, ki so spretno reševali sprotne pripetljaje ob našem bivanju pri vas." BOŽO Turški gost Nedim Zaim se je v Elektromehaniki seznanil s problemi kakovosti. Vidim, da se vam to dozdeva malo. To sem sklepal tudi iz razgovora z direktorjem mag. Pogačnikom. Vendar vam moram povedati, da smo rrri močno vezani na storilnost in da želimo, da ljudje dobro delajo v čim krajšem času. Ker jih ne moremo zadržati, da bi delali dlje pri nas, jih torej poučimo le ožje in to znanje se mora obrestovati. Mi še nimamo organizirane tehnične kontrole, tako kot naj bi to že imeli. Jaz se na primer pri obsež-ngših delih poslužim za namene ugotavljanja kakovosti kar ljudi iz oddelkov, ki so nek artikel izdelovali. Potem mnogo blaga, ki prihaja od vas ali drugih, recimo nemških dobaviteljev, sploh ne pregledujemo — največ zaradi zaupanja. V bodoče ga bomo pregledovali, vendar kljub temu naš odnos do dobaviteljev sloni na zaupanju." „Vaša domovina Turčija, kakor tudi naša Jugoslavija, spadata k razvija očim se deželam. Industrializacija prinaša podobne probleme. Kako nameravate svoja nova spoznanja prenesti v vaše družbeno okolje in kolikšen uspeh pričakujete? “ „Moja spoznanja so raznovrstna. Mi delavci v tehnični kontroli moramo biti široko razgledani in pri vas sem skušal imeti na vse strani odprte oči. Čas je hitel prehitro. Doma bi lahko delal po knjigah. Vendar sem hotel stvari spoznati pri delu. To mi j e tudi uspelo. Naj navedem samo eno od spoznanj: doma sem hotel mnogo stvari gledati le čmo-belo, dobro-neustrez-no, pa vidim sedaj, da v praksi stvari teko povezano, da je interes vseh, da je delo dobro opravljeno in da ozkost pri delu v tehnični kontroli lahko mnogo škoduje - to sem videl tudi pri vas. Kar pa se prenašanja znanja in izkušenj tiče, pa menim, da kopiranje ni ustrezna oznaka pri prenosu znanja. To, kar sem spoznal pri vas, je za nas osnova, spoznal pa sem dobre in manj dobre strani. To me obvezuje, da doma gradim naprej. Za uspeh se ni bati. Naš vodilni kader ima pri uvajanju dela in postopkov enostavnejši pristop. Vprašanje je le, če se bodo ljudje dovolj hitro oprijemali navodil. Naši ljudje so mamreč vajeni misliti in delati po svoje. Mi pa tu sedaj prinašamo sistem. Ta sistem se lahko ISKRA Številka 46 — 6. novembra 1976 Precejšnja ovira pa je gotovo naš malo izobražen delovni človek. Manjka nam srednjega kadra pri prenosu znanja v tovarni, to je tehnikov, ki bi povezali visoki nivo z mojstrom v obratu. Drug težji problem je naše osvajanje znanja, kar pomeni spoznati se na tehnologijo toliko, da že lahko od vas tudi sami kaj zahtevamo, ne le da pričakujemo, kaj nam boste dali. Tu naj povem, da smo nerodni mi, vendar pričakujemo od partneija, po znanju močnejšega od nas, da nas vodi in to v obojestransko korist. Menim, da marsikje naši sogovorniki z vaše strani niso seznanjeni, kako naj poteka prenos znanja, ko gre za licenčni dogovor. Prenašamo namreč tehno-loška navodila, predpise in risbe v okolje, ki nima predznanja, kar je v določenem smislu tudi prednost. Ne da bi hotel samo tožiti, naj še dodam, da kar se dokumentacije za ugotavljanje tiče, bodo vaši sodelavci imeli še nekaj sitnosti, da nam bodo ustregli, pa naj nam tega ne zamerijo." ISKRA BOGATEJŠA ZA NOVO GLASILO Delovni kolektiv Iskra Invest Servis je minuli teden začel izdajati svoje glasilo. Utrinki, kot se imenuje njihov novi bilten, bo izhajal vsakih 14 dni, in sicer ob sredah. Časopis bo izhajal na listu A—4 formata. V primeru, da bo več materiala, bo izšel tudi na več listih. Odbor za informiranje, ki ureja glasilo, bo skrbel, da bo vsebina Utrinkov čim bolj pestra ter da bodo članki aktualni, kratki in jedrnati. Začetek izhajanja novega 14-dnevnika je, kot poudarja direktor Iskra Invest Servis Maijan Dvora ček, pogojila izredna raznolikost dela te organizacije posebnega pomena. Kot je znano, nudi Iskra ISE svoje storitve vse od tehničnega vzdrževanja, tiskarne, mikrofilma, avtoparka, inženiringa za investicijsko dokumentacijo in gradbeni nadzor do družbene prehrane. V kolektivu s tako številnimi nalogami in s tako pestrim programom dejavnosti je informiranost še posebej eden izmed prvih pogojev uspešnega poslovanja. l. D. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ o. sol. o. MONTAŽNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA o. sol. o. Medvedova 28 razpisuje prosto delovno mesto SEKRETARJA TOZD Pogoji: a) da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri b) da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na področju kadrovsko-splošne dejavnosti ter razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA RAČUNOVODSTVA 2. VODJA ING. PODROČJA III 3. VODJA KONTROLE KVALITETE Pogoji: 1 - a) visoka ali višja šolska izobrazba 1 — b) da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v računovodstvu 2 — a) visoka ali višja šolska izobrazba 2 - b) 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v telekomunikacijah 2 — c) znanje vsaj enega svetovnega jezika 3 - a) višja ali srednja šolska izobrazba - elektro š. t. 3 — b) 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na napravah, oziroma sistemih s področja telekomunikacij 3 - c) znanje vsaj enega svetovnega jezika Za vsa delovna mesta morajo kandidati imeti poleg navedenih pogojev tudi moralno-politične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnosti vodenja, organiziranja in vsklajevanja delovnega procesa. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, MONTAŽNO SERVISNA ORGANIZACIJA Ljubljana, Medvedova 28. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa, oziroma razglasa pismeno obvestili, v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. Novice od tu in tam ^ „Energoinvestova" tovarna transformatorjev v Črnučah je v prvem polletju izdelala za 8,9 % manj transformatorjev, kot jih je načrtovala. Do konca avgusta je proizvodnjo nekoliko povečala na obseg 95,3 %, vendar kaže, da do konca leta ne bo nadoknadila zamujenega. Ocena celoletne proizvodnje naj bi bila 96,5 %. Vzrok za zaostanek je pomanjkanje transformatorske pločevine iz uvoza, kar so povzročili spremenjeni carinski predpisi že na začetku leta. ^ Celjska Iskra — EMO ostro protestira, ker načrtuje emajlirnica ..Boris Kidrič" v Strugi večje proizvodne zmogljivosti emajlirane posode (v naši državi izdelamo skoraj dvakrat več emajlirane posode, kot jo lahko prodamo). Toda Iskra — EMO je začel v svojem tozdu Kontejnerji izdelovati pločevinaste silose za živinsko krmo, ki jih na Slovenskem izdelujejo še trije drugi proizvajalci. Tako komentira ljubljanski ..Dnevnik" gospodarjenje pri nas. si n ii ti Ii P v n n ^ Zaradi nekaterih težavnih okoliščin je šibeniška „Vodičanka" opustila namero za proizvodnjo Hi-Fi naprav, pač pa bo v kratkem zgradila obrat, v katerem bo izdelovala sestavne dele za barvne televizorje. V obratu bo zaposlenih kakih 100 delavcev. a Načrt razvoja PTT za celotno področje države predvideva, da bodo do leta 1980 ™ zgradili 700 pošt in povečali število telefonskih priključkov za 1,2 milijona. Sedaj imamo v naši državi šest priključenih telefonov na 100 prebivalcev, leta 1980 pa naj bi jih bilo 14. Vzporedno se že sedaj mnogo govori o povečanju cen za telefonske storitve. d P 0 n si ji r i: s £ Kakšna je razlika med JAT in ŽTP? Samo ta: JAT leti, ŽTP pa vozi — toda z izgubo (beograjski JAT je ustvaril v prvem polletju 33,4 milijonov dinarjev izgube, ŽTP v Beogradu pa celo 1,12 milijarde). ^ V Sovjetski Zvezi so objavili koledar mednarodnih razstav v naslednjem letu. Za nas pridejo v poštev: mednarodna razstava strojev za predelavo in obdelavo kovin od 22. februarja do 4. marca v Moskvi; mednarodna razstava opreme in know-how za proizvodnjo naprav za telekomunikacije od 5. do 15. aprila v Moskvi; mednarodna razstava elektrotehnične opreme in naprav za prenos energije od 9. do 23. junija v Moskvi; mednarodna razstava opreme za proizvodnjo in kontrolo elektrokomponent avgust-sep-tember v Moskvi. t f F n t B F B Z B II A El — Jugoslavija iz Niša bo do leta 1980 zgradila tovarno za proizvodnjo barvnih j w slikovnih cevi. Z investicijo 800 milijonov dinarjev bodo zagotovili letno proiz- t vod njo 250.000 slikovnih cevi in prihranili jugoslovanskemu gospodarstvu 400 mili- ^ jonov dinarjev deviz. Vest je objavilo skoraj vse jugoslovansko časopisje. Podatek o prihrankih je seveda vprašljiv. F Q Fizični obseg industrijske proizvodnje za vso državo je bil v septembru v primerjavi z lanskoletnim septembrom za 6,4 % večji. Tako je letošnja devetmesečna proizvodnja že presegla lansko celoletno za 2,6 %, oziroma, devetmesečno lansko za 9 %. Največji porast so v septembru zabeležile lesna industrija 14 %, industrija tobaka 14 %, medtem ko so padec proizvodnje zabeležili: ladjedelništvo — 3 %, kovinarstvo — 6 % in industrija nekovin — 3% — vse v primerjavi z lanskoletnim septembrom. Elektroindustrija je v devetmesečnem obdobju porasla v primerjavi z lanskoletno samo za 1 %. A Jeseniška podjetja še vedno več uvažajo kot izvažajo, čeprav so letos uvozila 42 % manj kot lani. V prvem polletju je železarna Jesenice povečala izvoz za 84,7 % v primerjavi z lanskoletnim polletjem. V jeseniški občini je sedaj še en velik izvoznik in sicer Iskrin tozd telefonskih enot na Dobravi. V prvem polletju je izvozila ta tozd izdelkov v vrednosti 2,1 milijona dolarjev. A V Šempetru pri Novi Gorici je potekalo prvo tekmovanje varilcev severno-w primorskega področja. Udeležili so se ga delavci iz Ajdovščine, Tolmina, Idrije in Nove Gorice. Organizator je bil občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije, pokrovitelj pa kolektiv „Vozil", kjer je tudi potekalo tekmovanje najboljših varilcev za spominske pokale. Tekmovali so z našimi varilnimi napravami. a Pred leti se je pridružilo hotelsko-turistično podjetje „Riviera" v Poreču elektro-^ instalacijsko podjetje „Neon" iz Vrša rja. S skupnimi sredstvi 8,2 milijonadinarjev so zgradili novo tovarno, ki sedaj izdeluje hišne zvonce, transformatorje, ladijske navigacijske svetilke itd. Tovarna ima sedaj 205 stalno zaposlenih in 370 sezonskih delavcev z dvojnim poklicem. Slednji so natakarji, kuharji in drugi, ki so zaposleni v „ Neonu" samo zunaj turistične sezone, torej pozimi, poleti pa delajo seveda v turistični dejavnosti. Zagrebški ..Večerni list" pravi, da je to edinstvena rešitev pri nas. A V Parizu so se končali jugoslovansko-francoski gospodarski razgovori, ki so imeli namen razširiti blagovno menjavo med obema državama. Med drugim so se dogovorili o skupnem projektu gradnje termoelektrarne na Kosovem, kjer bi sodelovala francoska podjetja. Vrednost investicije je ocenjena na 142 milijonov dolarjev, od tega naj bi nakupili za 33 milijonov dolarjev opreme v Zahodni Nemčiji. Razgovori so potekali ob dejstvu, da Francija vse premalo uvaža iz Jugoslavije. Za razširitev sodelovanja bi Francozi lahko kupili pri nas predvsem več industrijskih izdelkov. Dogovor še ni ratificiran. 0 Na velesejmu strojegradnje v Brnu so tik pred zaključkom sporočili jugoslovanskim gospodarstvenikom, da bo češkoslovaški minister za težko strojništvo Pavel Bahil obiskal Jugoslavijo. Minister načrtuje obisk vseh velikih jugoslovanskih proizvajalcev te dejavnosti, med njimi tudi naše Iskre. Namen obiska je seznaniti se z možnostmi kooperacije in specializacije naših s češkoslovaškimi tovarnami. A Tovarna strojev kombinata „Belišče" bo naslednje leto izdelala 115 novih strojev „Belmatik" za brizganje plastičnih snovi. V tovarni se nadejajo, da bo nov stroj z oznako 150/80 uspešno konkuriral podobnim izdelkom zunanjih proizvajalcev, zlasti, ker bo popolnoma avtomatiziran. Opremljen bo namreč s prog ram atorji v brezkontakt-nem sistemu, kijih bo dobavljala naša Iskra. 0 Beograjska „Borba" ugotavlja, da proizvajalci bele tehnike v Srbiji tako dolgo ne bodo rešili svojega težkega gospodarskega položaja, dokler ne bodo sedli za mizo in se pomenili z bankami, trgovino in z drugimi o vseh problemih. Proizvodnja nekako 20 tovarn bele tehnike v Srbiji stalno pada. Že lani so imele nad 200 milijonov izgub. Zaloge so velike, izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je pod mejo in seje znižala ponekod celo na 17 %! 0 Na zadnjem zasedanju občinske skupščine v Novem mestu je govoril tudi direktor šentjernejskih „Uporov" Ludvik Simonič. Pojasnil je, zakaj ima šentjernejski tozd izgubo. Poglavitni vzroki so: 40,% manjša prodaja in neizkoriščene zmogljivosti, 90 % proizvodnje gre v izvoz, ki ni rentabilen, stimulacija za izvoz je premajhna, že pet let prod^amo po istih cenah. Položaj se sedaj popravlja, naročil imamo dovolj, tako da zadnje čase delamo vse proste sobote in nedelje. zbra| jn uredil Marjan Kralj Obvestilo aktiva ZB Elektromehanike Obveščamo vse člane kolektiva Elektromehanike Kranj, da je izšlo NAVODILO za postopek, s katerim se ugotavlja posebna doba za medvojno sodelovanje. Vsi, ki imate možnost in željo za priznanje, oz. za pokojninsko ureditev posebne dobe in ki tega iz kateregakoli vzroka doslej niste uveljavili, ali nimate urejeno, se oglasite pri poverjenikih TOZD, kjer boste dobili nadaljnja navodila za začetek postopka. Aktiv ZB ISKRA-KRANJ Soglasje k srednjeročnemu načrtu delovanja CAOP (Nadaljevanje s 5. strani) sistemov, bo omogočil, da bo razlika med sedanjo stopnjo fragmentarnosti in željeno stopnjo integralnosti, vedno manjša. V dosedanjem razvoju dejavnosti ISKRA - CAOP je bil povdarek na poslovni informatiki in računalniških vedah ter racionalizaciji izvedbe avtomatiziranih informacijskih podsistemov. To je seveda razumljivo, saj je določen kvalitetni nivo teh disciplin predpogoj za postopno vgrajevanje optimizacijskih metodologij v posamezne rešitve oziroma v integralni sistem, gledano dolgoročno. Cilji, ki jih moramo srednjeročno in dolgoročno zastaviti v ISKRA — CAOP, izhajajoč iz potreb uporabnikov, ter iz sedanje stopnje razvoja znanosti na tem področju, se najbolj dajo identificirati s cilji organizacijske teorije. To pomeni, da bo treba pri nadaljevanju naše dejavnosti, poleg izredne angažiranosti na izpopolnjevanju informatike in računalništva, vedno večjo Pozornost in aktivnost koncentrirati na razvoj in vkomponiranje optimizacijskih rešitev v novih projektnih nalogah. Programska členitev dejavnosti ISKRA - CAOP Glede na bazično strokovno orientiranost lahko opredelimo srednjeročno dejavnost ISKRA — CAOP v tri osnovne programske aktivnosti. PROGRAM A - Raziskave in razvoj v posameznih procesih poslovanja in celotni poslovni informatiki z namenom doseči nove kvalitetne izboljšave, racionalizacije, povečanje produktivnosti, izboljšanje medčloveških odnosov itd. z dolgoročno usmeritvijo k ciljem organizacijske teorije. Optimizacije, matematično modeliranje. - Analize, študij, zasnova in razvoj skupnega informacijskega sistema poslovanja v povezavi z zasnovo in razvojem organizacij sko-funkcionalne makro strukture (DO, SOZD). ^ Kreiranje in razvoj poslovnih infor-: macijskih podsistemov s postavitvijo poenotenih informacij za skupne primerjave in analize. ~ Izvedba, uvajanje in zasledovanje novih avtomatiziranih informacijskih sistemov z izdelavo detajlov in navodil za posamezne uporabnike — Ažuriranje rešitev. — Dokumentiranje in publiciranje rešitev. — Koordinacija, posvetovanja, seminarji, konsultacije z uporabniki -transfer znanja. PROGRAM B — Študij .in detajlno spoznavanje zmogljivosti računalniškega sistema v uporabi (hardware in software) oz. računalniške mreže v perspektivi. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje v cilju čim racionalnejše eksploatacije razpoložljivih računalniških kapacitet. — Projektiranje kompleksnih rešitev na računalniškem sistemu, upoštevajoč sodobne tehnike obravnavanja podatkovnih baz, višje programske jezike ter specializiran — aplikacijski softvvare. — Programiranje z elementi racionalizacije in standardizacije v COBOLU, FORTRANU in specializiranih jezikih. Ažuriranje rešitev. — Izvajanje računalniške operative pri rednih obdelavah na računalniškem sistemu oz. preko terminala. — Zajemanje in verificiranje podatkov na vhodne medije, kot podpora in nujna rezerva zajemanja pri uporabnikih. — Dokumentiranje rešitev. — Konsultacije, seminarji, instruk-taže, izobraževanje za uporabnike. DOPOLNILNI PROGRAM C — Spremljanje svetovnih dosežkov in tržnega gibanja računalniškega Hardware-a z aspekta potreb naših uporabnikov. — Koncipiranje in projektiranje kontinuirane razširitve in razvoja raču-nalniškega hardware-a za potrebe uporabnikov ter v skladu s skupno določenimi smernicami za realizacijo informacijskih sistemov. — Konsultacije, seminarji, izobraževanje za uporabnika. Členitev po osnovnih projektih Upoštevajoč dosedanji razvoj in potrebe uporabnikov v prihodnosti ter sinteza osnovnih programskih aktivnosti pri rešitvah, lahko zaokrožimo predstoječe naloge v naslednje osnovne projekte, ki so le okvirno poimenovani: — Povezava obstoječih in novih informacijskih sistemov v integralno obliko (I faza), vključujoč poenotenje vhoda in ažuriranja. III. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA ISKRE Kot prejšnja leta bo tudi letos foto-kino sekcija Iskra Elektromehanika priredila v počastitev Dneva republike 3. festival amaterskega filma. Tudi vi lahko sodelujete na festivalu s svojimi filmi, ki ste jih že posneli, ali pa jih še boste. Morda imate težave pri snemanju, montaži ali ozvočenju filma. Pomagajo vam lahko člani naše foto-kino sekcije. Informacije dobite pri tov. Pihlar Francu, ing., tel. 28-93. Upamo, da vas bo razpis vzpodbudil k sodelovanju. Pogoji: — festivala se lahko udeležijo vsi kinoamaterji, zaposleni v organizacijah ZP Iskra — filmi so lahko formata 8 mm ali super 8 mm — čas trajanja projekcije največ 10 minut — če je ton na magnetofonskem traku, mora biti na posebnem kolutu označen s podatki — filme bo ocenjevala strokovna žirija — izbrani filmi bodo nagrajeni, vsak udeleženec bo prejel priznanje za sodelovanje — filme oddajte vodstvu sekcije „Iskra“ ali pa jih pošljite priporočeno na naslov: Sindikalna organizacija Foto-kino sekcija Iskra Savska loka 1, 64000 Kranj — zadnji rok za pošiljanje filmov je 10. nov. 1976 — filmi bodo vrnjeni 15 dni po zaključku festivala — za morebitne poškodbe med transportom sekcija ne od go vaija. Prijavnica: Naslov avtorja ali kluba Avtor ................................................... Sodelavci................................................ Zvrst filma ............................................. (družinski, dokumentarni, animirani, igrani, eksperimentalni) Tehnika (barvni, čmobeli) Dolžina................. Hitrost projekcije ..... Način ozvočenja......... Pripombe ............... Vodstvo sekcije - Informacijski sistem za fmančno-komercialno področje, vključno z avtomatično vodeno bilanco ter računalniškimi analizami in vrednotenjem rezultatov tržnih raziskav s pomočjo matematičnih modelov. - Informacijski sistem za planiranje in krmiljenje proizvodnje, vključno s stohastičnim planiranjem, mrežnim planiranjem in uporabo simulacijskih modelov. - Informacijski sistem za kvaliteto, vključujoč vse procese v kompleksnosti poslovanja in pomembnost človeškega faktorja. - Informacijski sistem za kadrovske pojave, vključujoč osebne in splošne podatke o delavcu, delovnih mestih in osebnih dohodkih. - Sodelovanje pri razvoju in realizaciji sistemskih nalog za SOZD ISKRA oziroma pri nalogah širšega pomena na pobudo SOZD. - Analiza in projektiranje računalniškega hardware-a, v sodelovanju s specializiranimi skupinami. Funkcionalna organiziranost ISKRA - CAOP Naloge, ki jih ima pred seboj ISKRA — CAOP zahtevajo koordinirane in enovite rešitve. Te zahteve so rdeča nit, ki poteka od najobsežngših projektov do parcialnih nalog, od najzahtevnejših delovnih nalog do operative. Vsebina rdeče niti je dejansko multidisciplinarno angažiranje raziskav in razvoja v smeri organizacijske teorije, informatike in računalniških ved. Poleg tega je treba ob tem upoštevati tudi pomembnost učinkovite operative, saj je izvedbena komponenta naše dejavnosti sila pomembna. To narekuje matrično notranjo organiziranost z naslednjimi karakteristikami : - skupno in enovito multi-disciplinamo zasnovo rešitev, planiranje in kontrolo, - disciplinami razvoj, usmerjanje in nadzor vseh aktivnosti, ki nastopajo v produkcijskem procesu, - teamsko reševanje nalog, - enotno zasnovo in nadzor operative. Organiziranost pri uporabnikih Dejavnost v ISKRA — CAOP je rezultat zavestne delitve dela, ki nastopa v reprodukcijskem procesu uporabnika. Zato je povezava pri identifikaciji problematike z analizami in izvedbo rešitev sila pomembna. To narekuje formiranje ustreznih strokovnih skupin v TOZD (DO, SOZD), ki bodo le s koordiniranim delom, skupaj s strokovnjaki v ISKRA — CAOP, kos zahtevnim in pomembnim nalogam. Gre torej za skupine orientirane na problematiko organizacije in eksploatacije informatike s posebnim povdarkom na ugotavljanju problemov, zasledovanju živečih infonna-cijskih sistemov in na analizah ter postavljanju zahtev. Upoštevanje veljavnih dogovorov SOZD Pri določilih in ravnanjih, ki niso posebej navedena v srednjeročnem planu se bo ISKRA — CAOP opiral in izhajal iz sprejetega Samoupravnega sporazuma o osnovah plana za srednjeročno obdobje SOZD ZPI. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta JOŽETA ZWOLFA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Stikala za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč hčerka Martina z družino ZAHVALA Ob prerani izgubi najine drage mame IVANE MARKELJ se iskreno zahvaljujeva za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo ha njeni zadnji poti / sinova Matjan in Branko ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JOŽETA KUNEJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD ERO za izraze sožalja in podarjeni venec hči Joži z d nižino Kam za dan republike Počitniška skupnost Iskre vam je za praznične dni — ob dnevu republike - pripravila vrsto zanimivih potovanj in izletov. 1. Hotel BRIONI - Pula 26. oz. 27. 11. do 30. 11. 1976 hotel je A-kategorije, ima bazen z ogrevano morsko vodo. sauno, disko klub, glasbo v restavraciji; poleg hotela je tenis igrišče. Mnogo prijetnih sprehajališč itd. cenaje 135,00 din na osebo 2. V domovini se lahko odločite za vikend počitnice še v: Poreču — hoteli Lotos in Delfin Opatiji - hotel Adriatic Izoli — hoteli Simonov zaliv Strunjanu - hotel Salinera Radenci — Hotel Radin Bovec - hotel Kanin in Alp. Z letalom DC-9 v inozemstvo 3. Štiridnevni izlet v Istanbul od 25. do 29. 11. 1976 4. tridnevni izlet v Tunis od 25. do 27. 11. 1976 — cena paketa 2.100 din in od 27. do 29. 11. 1976 — cena paketa 2.200 din 5. tridnevni izlet v Rim -r Neapelj — Pompeji od 26. do 28. 11. 1976 — cena paketa 2.000 din štiridnevni izlet v Neapelj — Pompeji — Rim od 28. 11. do 1. 12. 1976 — cena paketa 2.100 din 6. z letalom v Madeiro — otok v Atlantskem oceanu — zahodno od Maro-kci od 26. 11. do 30. 11. 1976 — cena paketa od 3.600 do 4.200 din Avtobusni izleti 7. tridnevni izlet v Budimpešto od 27. do 29. 11. 1976 — cena paketa 1.200 din 8. štiridnevni izlet v Firence, mesto enkratnih umetniških del, zibelko italijanske renesanse od 27. do 30. 11. 1976 — cena paketa 1.550 din 9. Prva smuka v Dolomitih — Misurina od 26. do 30. 11. 1976 — cena paketa 1.700 din Misurina je slikovito gorsko letovišče, zimsko športno središče. Nudi vam mir, sonce, jasno nebo in smučišče na 2.400 m visokem Col di Vanda. Podrobne informacije in programe o vseh izletih in vikend počitnicah dobite na upravi Počitniške skupnosti Iskre — Trg revolucije 3 — K/2; telefon 324-765 Zadnji rok za prijave je 10. november 1976. Bel nagelj za dobrodošlico (Vtisi z izleta v Istanbul) Rog. Ima 2,248.000 prebivalcev. Točno po predvidenem programu Veličastni kultumo-zgodovinski nas je Inex-ovo letalo DC-9 pripeljalo spomeniki Bizanca, kasnejšega Kon-na Turško letališče v Istanbulu. stantinopolisa, kije bil kot prestolnica Pred letališkim poslopjem, po tur- vzhodnorimskega cesarstva središče škem času, ki je za dve uri pred našim, takratnega civiliziranega sveta ter ču- ob 1,30 zjutraj so nas čakali avtobusi, dovite gradnje mogočnega turškega ki so nas vse dni vozili po Istanbulu, imperija, so še danes predmet sploš- Šofer avtobusa je vsakemu izlet- nega občudovanja in hkrati neme niku izročil bel nagelj za dobrodošhco priče davne preteklosti. Današnji v Turčiji oz. Instanbulu. Dobrodošlico Istanbul z živahnim orientalskim so nam izrekli tudi vodiča Inex-a in utripom življenja, je bil za vse udele- vodič iz Turčije. Ob zgovornosti Mo- žence posebno doživetje: hameda (ki nas je vse dni vodil in raz- Čez dan smo občudovali kultumo-lagal znamenitosti Istanbula) smo pris- zgodovinske znamenitosti Istanbula: peli v hotel Suadiye, ki leži v Aziji ob fopkapi Saraj, Aya Sofija, Plava Marmarskem moiju. . džamija (na sliki), Hipodrom, Cister- Tam so nam pripravili prijeten no’ z najvišjega griča Camblidže se zaključek dneva (skoraj že zaključek nam Je nudil lep razgled na Bospor in noči). Ob zvokih pianina, pa tudi Istanbul. zaradi okusnega kokteila, smo poza- Istanbul smo si ogledali podnevi in bili na čas in utrujenost, in se mnogi ponoči. Udeležili smo se tudi živah-prijetno zavrteli. nega orientalskega trgovanja v Bazarju Naslednje dva dni smo se posvetili (kjer smo se skoraj vsi preoblekli v obisku slovitega, na sedmih gričih usnje in se okrasili z zlatom), zgrajenega velemesta, ki edino na Seveda pa ne bi doživeli Orienta, svetu leži nad morjem. Mestu kon- ^e_ne ^ obiskali enega od neštetih trastov in nasprotij. Mestu, v katerem nočnih lokalov, s prijetno glasbo, lahko neprestano izbiraš: tu začenja petjem in orientalskimi — trebušnimi Orient, zahodna kultura pa je vsak plesi. dan bolj prisotna. Lahko izbiraš tudi Tretji dan pa smo imeli celodnevni ime: Carigrad, Konstantinopolis, izlet z ladjo na Prinčeve otoke, ki Istanbul, Stambol - antična, orien- blešče od čistoče in bujnega medite-talska ali moderna kultura. ranskega zelenja. Vožnja s kočijo po V kratkem: 4 imena, 3 kulture, 2 otoku pa da izletu še poseben čar. kontinenta, bazari, džamije, shoping Istanbul, s specialitetami turške in trebušni ples - vse to v treh dneh. kuhinje, s svojo gostoljubnostjo, pre-Istanbul je največje mesto in prista- pletom starega in modernega — bo nišče Turčije, zaradi svoje značilne vsem udeležencem ostal v nepozab-lege med Bosporom in zalivom Zlati nem spominu. Maijeta Podlesnik Modra džamija v Istambulu. Nove naloge (Nadaljevanje s 3. strani) ten, v zvezi s tem je z moje strani prijavljenih sedem patentnih zahtevkov." Največje zadovoljstvo je omenjeni avtor doživel v Ženevi po uspešno opravljenih mednarodnih subjektivnih meritvah, ko je bilo slišati zelo laskave privatne pohvale ocenjevalcev glede akustičnih karakteristik aparata. Štefan Bolčina, strokovni sodelavcev v razvoju TEA, že tretje leto dela • na razvoju telefonskega aparata s tastaturo: ,,Ko smo se začeli ukvaijati z omenjenim razvojem, je bila to za nas dokaj nova problematika. Razvoj tega aparata je omogočila šele uvedba MOS LSI vezij. K sreči smo že imeli dobre poslovne odnose s prvim proizvajalcem teh vezij, družbo „Inter-metal" iz Freiburga v Zahodni Nemčiji. Bili smo med prvimi, ki smo imeli možnost nabave tfeh vezij. Tudi ta aparat ima atest ZJ PTT. O samem aparatu morda nekq tehničnih značilnosti: tastaturno izbiranje je hitrejše, zanesljivejše in udobnejše. Razvita sta tudi že aparat s tastatumim izbiranjem — ki ima možnost avtomatskega ponavljanja zadnje klicne številke v primeru, da je zasedena — in aparat z avtomatskim izbiranjem deset — do dvajset—mestnih naročniških številk. Moje delo je zanimivo in privlačno, vendar pa na njegovo hitrost žal vpliva prepozna dobava materiala, ker je iz uvoza in so s tem po vezan ane zapreke raznih vrst." Valant Milan, vodja razvojne skupine telefonske garniture in klasičnega aparata: „V razvoju telefonije v Iskri delam že 12 let. V tem času beleži telefonija ogromen napredek. Jaz se trenutno — zadnjega pol leta — ukvarjam s telefonsko garnituro. Uporabljati jo je možno kot serijsko garnituro ali pa v izvedbi direktor - sekretar. Te garniture smo prevzeli ob delitvi telefonije v TOZD TEA, ATC i. dr. Od omenjene delitve naprej je razvoj teh garnitur zaradi pomanjkanja strokovnega kadra malce zaostal, sedaj pa poskušamo to nadoknaditi. Želimo iti v korak z razvojem te panoge v svetu. Ukvarjamo se z raznimi študijami in primerjavami garnitur drugih proizvajalcev ter iščemo najustreznejšo lastno rešitev. Tudi naše področje ovira pomanjkanje uvoznega materiala in ustreznih kadrov, močno pa nas ovira tudi pomanjkanje ustrezne merilne opreme, merilnih ter delovnih prostorov." Jože Jerončič, vodja razvojne skupine elektromehanskih elementov: „Dosedanji razvoj elementov je potekal v skladu z naročili TOZD ATC. Sem spadajo elementi za Crossbar tehniko in Metaconto. Ker pa je izdelava slednjih že osvojena, se pojavlja vprašanje nadaljnje usmeritve. Sama tovarna bo morala biti v tem pogledu bolj elastična glede na potrebe tržišča. Osvojene elemente bi morala znati uspešno propagirati in prodajati na tržišču. Letošnji sejem elektronike v Ljubljani je v tem pogledu opozoril na določene pomanjkljivosti. Opažamo namreč, da je sodelovanje med prodajnimi in razvojnimi oddelki premalo koordinirano, to pa na škodo čim hitrejše realizacije idej razvijalcev. Trudimo se, da so izdelani elementi čim boljši in da je njihova cena konkurenčna. Načrti za bodočnost kažejo, da ne bodo več možne velike serije enakih izdelkov, pač pa profesionalizacija programov s širokim izborom." Končni učinek, oz. zahteva se pred razvijalcem pogostokrat pojavi kot neizvedljiva. Vprašanje pa je, če seje s to ugotovitvijo pripravljen sprijazniti. Z glavo skozi zid, ali ne, to je potem vprašanje. Predvsem pa — kako. Pri tem razvijalci velikokrat naletijo na navidezno nepremostljive ovire. Zanje se delo ne konča ob 14. uri. Miselni procesi se nadaljujejo, pogostokrat daleč v prosti čas. Š skupnimi napori, posvetovanji, intenzivnim razmišljanjem o najbopi možni rešitvi potem končno dosežejo toliko zaželeni cilj. Težko je dovolj oceniti ravno ta umski delež vloženega dela in naporov. Vendar — tudi kvaliteten izdelek in uspešen prodor na tržišče sta lahko nekje objektiven kazalec uspešnosti fantov iz razvoja. Viktorija Budkovič - Rayyes ISKRA na sejmu V Beogradu je bil od 25. do 30. oktobra 3. mednarodni sejem prometa, zvez in notranjega transporta - „Promet 76". Na kratko bi našo udeležbo in sejem ocenili takole: Iskrina stojnica — njena zasnova in namembnost — zelo dobro, sejem kot celota pa gotovo ni opravičil niti svoje vloge niti obstoja. Sameval je v prizidku hale 14, v senci tradicionalnega mednarodnega sejma knjig in dveh drugih sejmov — „Varstvo 76“ in „Učila 76". Osnovna želja Iskrinega nastopa na sejmu „Promet 76“ je bila ta, da poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem prikažemo celovitost proizvodnega programa s področja telekomunikacij ter široke možnosti povezovanja posameznih elementov oziroma naprav v sisteme za zveze v javnem telefonskem prometu ter na vseh ravneh zasebnih telefonskih omrežij in individualnih telekomunikacijskih naprav. Poleg telekomunikacij je na sejmu razstavljala tudi temeljna organizacija Inženiringi iz Avtomatike s programom za signalno-vamostno opremo na železnicah in cestah. Namen njihovega dela sejemske stojnice je bil seznaniti z možnostmi projektiranja in prodaje ter montaže signalno-var-nostnih in drugih naprav v cestnem in železniškem prometu. INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ Le izpolnitev rebahnsiranega načrta zagotavlja letošnji pozitiven poslovni rezultat Podatki za preteklih devet letošnjih mesecev govore, da so se v Industriji kondenzatorjev v Semiču kar dobro vklopili v izpolnjevanje rebalansi-ranega načrta. To velja tako za doseženo proizvodnjo, kot tudi za prodajo in za znižanje poslovne izgube, kije nastala ob koncu prvega polletja. V prvem polletju so težave, s katerimi se je otepala Industrija kondenzatorjev, po fakturirani realizaciji povzročile 7,170 milijonov dinarjev poslovne izgube. Le-ta se je nato v juliju povečala na 8,97 milijonov dinarjev, nato pa je spet upadla tako, da je ob koncu septembra znašala še 4,88 milijonov dinarjev. Takšno gibanje, če se bo nadaljevalo in ne bo prišlo do nepredvidenega ponovnega povečanja stroškov, zagotavlja uspešno izpolnitev rebalansi-ranega načrta, v tem primeru pa tudi to, da bo Industrija kondenzatorjev leto 1976 vendarle zaključila brez poslovne izgube. To bo seveda največ, kar bo v danih pogojih doseči in še zato bodo do konca leta potrebni veliki in vsestranski napori celotnega delovnega kolektiva. V preteklih devetih mesecih so dosegli raven lanskoletne proizvodnje, vendar so pri tem močno povečali poslovne stroške, še zlasti materialne, prav tako pa tudi pri zakonskih in Agi Bevčeva gre v pokoj Iskra je na beograjskem sejmu tokrat že drugič uporabila novo konstrukcijo sejemske stojnice. Kot je znano je ta stojnica na ljubljanskem sejmu elektronike na GR izredno uspešno preživela krstno predstavitev. Predvsem je pohvalno to, da je bila stojnica postavljena in urejena že dan pred otvoritvijo, kar bi morala postati praksa naše sejemske službe tudi v prihodnje. Kljub laskavim ocenam Iskrinih predstavnikov pa tudi obiskovalcem na račun urejenosti naše stojnice pa kritičnemu opazovalcu le niso ušle nekatere drobne pomanjkljivosti. Nočemo biti pikolovci, toda ob tako velikih izkušnjah, kot jih imajo naši sejmarji, si tudi majhnih pomanjkljivosti ne bi smeli več dovoliti. Nekaj kritike je bilo izrečene tudi na račun pomanjkanja informativnega in slikov- pogodbenih obveznostih. Tudi za osebne dohodke so v primetjavi z lanskoletnimi presegli izdatke in to za 9 milijonov dinaijev. Medtem ko za nekatere vrste kondenzatoijev predvidevajo, da bodo do konca leta lahko prodali celotno proizvodnjo, tega ne bodo uspeli doseči pri tipih FOM, 'KPGA in drugih, razen morda z nekaterimi dodatnimi naročili, vendar bodo izpad tega dela prodaje nadomestili s preusmeritvijo proizvodnje na nekatere druge artikle. Na izvoznem področju so v devetih mesecih že skoraj dosegli lanskoletno raven, vendar bodo za izpolnitev načrtovanega izvoza potrebni zelo veliki napori. Izpolnitev te naloge prav gotovo ne bo lahka, posebno še, ker seje letos izredno povečal izvoz na konvertibilno področje, medtem ko je upadel izvoz na vzhodna, klirinška področja. In cene na zahodnih tržiščih so znatno nižje od le-teh na vzhodu! Kljub lanskoletnemu višku 17 milijonov ideviz. GDK sredstev in izpolnitvi izvoznega načrta v letošnjem letu bo znalo spričo slabega priliva Prijateljsko srečanje s športniki IRET Moški so se pomerili tudi v zanimivi nogometni tekmi. Lepa Iskrina stojnica je na beograjskem sejmu vsedni bolj samevala. Te dni je odšla v pokoj Bevc Agica, ki je bila zaposlena v skladišču Široke potrošnje na Masarykovi cesti. Zaposlila se je, ko je bila stara že čez trideset let in ostala v isti službi vseh skoraj enaindvajset let. Še v IEV je bila skiadiščnica, nato pa je postala knjigovodja. Ko se je IEV priključil Iskri, je ostala pri istem delu in postala Iskraš. Ko je ob odhodu v pokoj obujala spomine, je rekla: „Lepo in težko je bilo. Pa zoprne stvari človek pozabi. Navezala sem se na sodelavce, saj smo bili trije, od začetka do konca skupaj. Težko odhajam, saj človek pri svojem delu in pri ljudeh, ki so ti blizu, pustiš košček svojega srca." s vsy\/,v\