Prejeli smo pismo
Kdo zapravlja komunalni denar?
Predsednik viško-rudniškega IS Davor Valentinčič je v Mestnem sekretariatu za komunalno gospodarstvo. promet in zveze vedno bil, je in bo dobrodošel. Kljub temu bomo na njegove očitke odgovarjali in se pred obtožbami branili. Odgovor na očitke in obtožbe še ni napad. Obtožba, da »mesto preveč zapravlja komunalni denar«. se je razbohotila v tisku kljub temu. da so j<5 ha sejah viško-rudniškega 1S in skupSčine zavrnili strokovni delavci Mestnega sekretariata pa tudi viško-rudniški od-bor za varstvo okolja in urejanje prostora. Zato smo odgovorili in ponovno odgovarjamo v tisku.
Odločanje na področju komunalne. cestarske in pro-metne dejavnosti v občinah in mestu Ljubljani je urejeno tako, da se domala nič ne zgodi mimo volje in brez vednosti občinskih izvršnih svetov. Nasprotno. razmerje med občinskimi sekretarji in mestnim na usklajevalnih sestankih je 5:1. Zato lokalni občinski interesi redno prevladajo nad skupnimi mestnimi nalogami. Težava je le v tem. da se raznoliki lokalni interesi posameznih občin dostikrat medsebojno izključujejo, in v tem, da občinski IS ne skrbijo za velike skupne mestne sisteme in dejavnosti, kot so zlasti:
-   mestni in primestni potniški promet
-   mirujoči promet ter glavne mestne prometnice s te-kočim prometom
-  javna razsvetljava ter svetlobna in nesvetlobna cest-no-prometna signalizacija
-   komunalno odlagališče
-   ljubljanski grad
-   Plečnikove Žale, širitev pokopališč. sežigalne peči - parki, zelenice, Tivoli, Golovec itd.
Ce je torej med različnimi interesi I. 1991 zmagala mestna investicija, pomembna za občini Center in Moste-Polje, bo prihodnbje leto tista za Vič-Rudnik. Tu za obtoževanje mestnega sekretariata ni strokovnih razlo-gov. Razlogi so lahko kvečjemu politični; a o tem nekaj več na koncu.
Z Roško cesto pa je (bilo) takole: v letu 1987 je bil naročen lokacijski načrt, ki ga je februarja 1990 SO Lj. Center sprejela z odlokom. V letu 1989 je Skupnost za ceste Ljubljana naročila PGD in začela postopke za pridobilev zemljišč in odkup objektov predvidenih za rušenje. Investitorja sta bila dva, ljubljanska in republi-ška skupnost za ceste. vsaka do ene polovice. Do konca leta 1990 je bilo vloženih v pridobivanje dokumentacije in zemljišča na trasi rekonstrukcije (revalorizirano na sedanjovrednost) 162mioSLT. Vletu 1991 še 173mioin letos 56 mio SLT. Ena polovica celotnih stroškov odpade na Republiško upravo za ceste. Rekonstrukcija zajema pol kilometra Roške ceste in križišče s Poljansko cesto. Daleč največ sredstev je šlo za pridobitev zcmljišča. Žal niso pretekli mestni urbanisti in arhitekti - z izjemo Fabianija, ki so urejali to področje, upoštevali potrebe po notranji mestni krožni cesti. Naslednji po velikosti je strošek obnovljene in posodobljene komunalne infra-struklure. Za tipično cestarska dela je šlo najmanj denar-ja. Ravno zato je gradnja glavnih mestnih promelnic neprimerno zahtevnejša in dražja od gradnje lokalnih in krajevnih cest.
Vsem IS ljubljanskih občin je dobro znano, da pro-gram komunalnega in ceslnega gospodarstva za leto 1991 ni bil v celoti izpolnjen, ker je zmanjkalo denarja že meseca oktobra. Resnica je. da se proračun Ljubljane naravnosl tragično krči že dve leti - od spremembe davčnega sistema oz. sistema financiranja javne porabe. Država je v dveh letih prestolno mesto osiromašila. Proračunska sredstva so se zmanjšala za več kot polovi-co. To se ne bi moglo tako zlahka zgoditi, čc bi občine in mesto nastopali složno. Sredstva za komunalno dejav-nost so se zmanjšala z 90 milijonov DEM v 1. 1990 na manj kot 20 milijonov DEM v letošnjem letu. K temu je pripomogel prenos sredstev iz mestnega proračuna v ob-činske (podatek je dokumcntiran v obrazložitvi osnutka dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev za fi-nanciranje javne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1992) pa ludi prerazporejanje komunalnih občinskih
IS so občinske skupščine namenile za komunalno. cestar-sko in prometno dejavnost le 1.4 milijarde SLT. Mestni 1S pa je za te dejavnosti namenil 200 milijonov več. tj. 1.6 milijarde SLT. Posledice prihajajo do izraza sedaj. Zara-di manjkajočih 200 milijonov se je zrušil podrobni pro-gram nalog za leto 1992. Edina možna rešitev je tako}šen
rebalatis;...............'..........   ""   '     .....--......,
V svojem komentarju Davor Vatemmde-pravf, da ga napadam, ker je možni kandidat za predscdnika mestne-ga IS. Očitno pripisuje meni to, kar dela sam. Verjetno ni naključje, da je predstavnik mestne organizacije LDS. katere predsednik Janez Sodržnik razbija mestni IS od znotraj kot mestni sekretar za obrambo. Pravo vprašanje je torej, ali uporabljata svoji (strokovni?) funkciji za brezkompromisno pridobivanje političnih ločk in koristi. Nadaljnje vprašanje je. ali se komunalna sredstva preraz-porejajo v sfero družbenih dejavnosti zato. ker jima pri tem pomaga mestna sekretarka Branka Lovrečič Kot delegatka v mestni skupščini je glasovala proti temu. da bi SML obravnavala in sprejela proračun. Tehtnico je prevesil samo njen glas. Ali so LDS. SDP in SSS priprav-Ijene žrtvovati prav vse. da pridejo sredi mandata brez volitev na oblast? Rečem lahko vsaj to. da se to ne bi smelodogajati na račun komunale. cest. prometa in zvez.
Sekretar MS KGPZ Damijan Dolinar