O DELU IN TEŽAVAH SREDNJE RAČUNALNIŠKE ŠOLE
S smelimi načrti do boljše kakovosti
Prva generacija diplomantov srednje šole za računalni-štvo je letos končala šulanje, vendar dijakinje in dijaki še zdaleč niso zadovoljni z znanjem, ki so ga pridobili v minulih štirih letih. Ko so prišli na šolo, so se o računalni-stvu učili u zvezkov, saj na soli ni bilo niti enega računal-nika. Še danes nimajo strokonih učbenikov, iz katerih bi lahko nabirali znanje in ga uporabljali na zadaj že kar številnih računalnikih in drugi opremi. Še vedno pa nima-jo profesorjev za slrokovne predmete, tisti, ki pa so, nimajo kaj prijeti v roke, znajti se morajo sami... . O vsem tem so se četrtošolci pred zaključkom letošnje-ga šolskega leta pogovarjali s predsednikom republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Tinetom Zoričem, šolo pa je obiskala tudi predsednica ljubljanske mestnc skupščine Tina Tomlje.
Pedagoške strokovnjake zdaj v prvi vrsti čaka analiza prve generacije srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so končali peto stopnjo šolanja.                             .
.. Kot pravijo dijaki, ki so prišli na razgovor s Tinetom Zoričem in drugimi gosti, s šolanjem niso zadovoljni in upajo, da se bo njihovim naslednikom bolje godilo. Zelo kritično so dijaki ocenili pot uvajanja srednjega usmerje-nega izobraževanja, ker je bilo po njihovem mncnju vse premalo pripravljeno. Brez učbenikov in strokovnega kadra, brez denarja za plačilo zunanjih sodelavcev in nabavo nujno potrebne računalniške opreme, brez na-tančno opredeljenih učnih programov, brez ... ne more-jo dobiti toliko znanja, kot bi ga morali, da bi lahko brez teiav nadaljevali šolanje na višji stopnji ali pa se zaposlili v združenem delu. ki jih je štipendiralo. Dijaki soTifletu Zoriču tudi povedali, da se pouk računainištva na različ-nih šolah različno odvija. Čeprav v bistvu profesorji predavajo isto snov, so njihova tzhodišLa drugačna, *na-nje učencev z različnih šol o isti stvari pa prav tako različno.
Tine Zorič je povedal. da bi morali imeti pri izobraže-valni skupnosti skupino strokovnjakov, ki bi z obiski po šolah srednjcga usmerjenega izobražcvanja in razgovori s profesorji poenotili izobraževalni program. Take stroko-ne skupine bi morali imeti tudi za druge strokovne pred-mete. Žal pa denarja. da bi strokovnjake plačali. ni dovolj. Predvsem ga ni toliko, da bi lahko šola ponudila strokovnjaku enako visoko plačo kot združeno delo. Razlike so tako velike, da združeno delo sevcda prevla-da. Problem je ludi pri plačilu zunanjih sodelavcev, saj šola nima denarja za njihov veliko višji honorar, obenem pa bi bilo nepravično do drugih pedagoških delavcev.
Vse te negativne strani sevcda ne bodo večno trajale. Odpraviti bi jih bilo pravzaprav treba zelo hitro, da bi dijaki iz šole prihajali res pripravljeni. In obenem vse le ni tako črno. V lch letih je šola prišla do novih prostorov. Izkoristili so vse možnosti in v učilnice spremenili celo drvarnice, v katerih je bila raznovrstna krama. Tudi opremo so kar precej izpopolnili in v načrtu imajo nakup še dodatne računalniške opreme. Pri tem je treba sevcda povedali, da ima šola veliko podporo tako na občini kot v združenem delu in brez te pomoči bi bila še vcdno zelo pomanjkljivo opremljena
Na šoli imajo zdaj 20 oddelkov s skupno 620 dijaki, kar pomeni, da je v razredih po več kot 30 učencev. Pouk poteka v dveh izmenah in razredi so zasedeni od sedme ure zjutraj pa do 20 ure zvečer. Dijaki morajo marsikdaj
prihajati na šolo zunaj redncga pouka. Če pogledamo površino, s katero razpolaga 5ola, lahko izračunamo, da odpade na dijaka komaj 1,86 kvadratnega metra prosto-ra, kar je precej pod normativi, ki predvidevajo nadijaka po tri kvadratne metre.
Da bi omilili to prostorsko stisko, so na šoli že pripra-vili načrt za zidavo prizidka, s katerim bi pridobili okrog 1.800 kvadratnih metrov prostora oziroma 14 do 16 učilnic na južni - dvoriščni strani, obencm pa bi tudi dobili nekaj prepotrebnih kabinetov. Seveda pa ta korak ne bo poceni, saj so predračuni po idejnem projektu pokažali. da bi bila naložbena vrednost novega objekta 140 milijonov dinarjev, ki pa jih šola seveda nima.
Na Soli so pripravili tudi seznam potrebne opreme, računalniSke in merilne, naložba pa bi bila prav tako vredna več kot 120 milijonov dinarjev.
Čeprav je to res veliko denarja, pa bo vsaj del tega Jola le potrebovala. V računalniško opremo pri nas v primer-javi z drugimi razvitimi zahodnimi državarai zelo malo vlagamo. To pa seveda pomeni, da bomo težko dohiteli razvoj v svetu. Še pred leti smo zaostajali le 10 kral, zdaj pa se je ta zaostanek povzpel na 15 krat.
Razgovor s Tinetom Zoričem je nakazal večino najbolj perečih problemov, ki pestijo srednjo šolo za računalni-štvo. Vsaj nekatere od leh držav bi morali kar najhitreje odpraviti, da bi mladim Ijudem omogočili res dobro izobrazbo. Da so sposobni, nam dokazujeta tri nagrade za inovacije, ki so jih prejeli uienci šole za računalništvo. Kljub pomanjkljivi opremljenosti so dijaki nekaj znanja le pridobili, sami težijo za tem, da bi iz šole prinesli čim več, njihovo zagnanost pa bi motali ie bolj podpirati, saj že vsa leta neprestano ponavljamo, da je naša prihodnost v lastnem znanju in razvoju.