(Foto: Iztok Altbauer) TURIZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije Št. 1 • Letnik I September 1996 - 4 8 0 5 0 ' 4 ~ _ Slovenija PREDSTAVNIŠTVA CPTS POROČAJO: SLOVENIJA ŠE PREMALO ZNANA. stran 3 0 prodaji aranžmajev v Slovenijo poročajo predstavniki CPTS iz Miinchna, Milana, Durnja, Middelburga, Londona, Budimpešte in Luzerna. PROGRAM SEJEMSKIH NASTOPOV V TUJINI. stran 5 IMEJMO SE FAJN: VSAK PETI SLOVENEC LETUJE DOMA. stran 6 Kljub različnim mnenjem rezultati druge raziskave kažejo, da je akcija Imejmo se fajn, uspela. Razen večjega od pričakovanega odstotka Slovencev, ki so se odločili za letovanje doma, je turistično gospodarstvo dobilo tudi naslove sto tisočih možnih domačih gostov. In - kot je znano - domači gost je najboljši. NAPOSLED KONEC HOTELSKE ABECEDE. stran 7 Slovenski hoteli bodo namesto doslej veljavnih črkovnih oznak dobili zvezdice in se tako približali veljavnim merilom v svetu. DR. JANEZ DRNOVŠEK O SREDSTVIH ZA PROMOCIJO TURIZMA. stran 8 Manj denarja, toda več drugih kanalov za kakovostno predstavitev v svetu KAKO SE PIŠE SLOVENSKEMU TURIZMU V LETOŠNJEMU LETU? Pričakovanja so bila zelo velika, rezultati slabši. Letošnji turistični minus v Sbveniji je kljub vsemu nižji kot v večini turističnih državah Evrope, devizni priliv pa bo, kot kaže, višji kot lani. Statistične rezultate bo torej treba brati zelo kritično in pogledati obe strani medalje. Analiza, komentar in grajični prikaz na strani 2. SKUPEN NASTOP PROMOCIJSKIH USTANOV Septembra se je odprlo novo po¬ glavje v delovanju javnih zavodov za promocijo Slovenije. Predstavniki Centra za promocijo turizma, Gos¬ podarske zbornice, Urada vlade za informiranje in Urada za gospodars¬ ko promocijo na MEOR so se dogo¬ vorili o usklajenejšem delovanju. S tem se bo promocija države približa¬ la zahodnoevropskim merilom in postala predvsem bolj racionalna in s tem učinkovitejša. OGLAŠEVANJE NA TELETEKSTU TV SLOVENIJA Septembra naj bi CPTS podpisal pogodbo s Teletekstom TV Sloveni¬ ja, ki bo omogočila slovenskim turis¬ tičnim podjetjem bistveno cenejše oglaševanje na teletekstu in video straneh nacionalne televizije. CPTS bo podjetjem, ki se bodo odločila za vsaj 4-tedensko oglaševanje, povrnil polovico stroškov. Do prvega sep¬ tembra se je za to odločilo približno 30 turističnih podjetij. Podjetje, ki se želi še naknadno vključiti v projekt oglaševanja na teletekstu oziroma podaljšati čas oglaševanja, naj pokli¬ če Saro Lovrenčič na CPTS, tel. 061- 189-18-44. ZNANI DELNI REZULTATI ANALIZE INVESTICIJ V SLOVENSKI TURIZEM Konec avgusta so bili objavljeni delni rezultati analize investicij na področju turizma v Republiki Slove¬ niji. Manjkajo še podatki iz nekate¬ rih, tudi največjih upravnih enot in analitična obdelava. Analiza kaže na veliko prodornost turistične dejav¬ nosti tudi v investicijskem smislu. Turizem ni torej samo parola, tem¬ več je gospodarska dejavnost, ki je v razvoju, tako pri obstoječih podjet¬ jih, kot pri novih investitorjih. Po¬ membno je poudariti, da investicije v turizem ne vključujejo le gostinske objekte ampak tudi rekreacijske, športne in infrastrukturne objekte, ki so najtesneje povezani s turiz¬ mom. V najkrajšem času pa bo po¬ trebno izvesti tudi določilo Strate¬ gije o razvoju turizma, sprejete v Dr¬ žavnem zboru, ki predvideva naj¬ manj 450 mio SIT za sofinanciranje investicij v turistično infrastrukturo (žičnice, bazeni, rekreacijski objekti, hoteli...). Že delna analiza investicij pokaže, daje letos v pripravi, izvaja¬ nju ali dokončanju cca 290 investicij v vrednosti 35.5 milijarde tolarjev, od česar je več kot 50 odstotkov no¬ vogradenj. Vse države, ki so dovolj zgodaj spoznale velike učinke turiz¬ ma na gospodarstvo v ustvarjanju dodatnega povpraševanja za svoje izdelke in storitve, dodatnih zaposli¬ tev in ugodnega vpliva na plačilno bilanco, zagotavljajo podporo inves¬ ticijam v turistično infrastrukturo z raznimi olajševalnimi ukrepi. Analiza je bila izvedena na os¬ novi vprašalnika Ministrstva za gos¬ podarske dejavnosti - sektorja za turizem, v juniju 1996, na katerega so odgovarjali gospodarski oddelki upravnih enot po vsej Sloveniji. Obsežnejše poročilo o analizi bomo objavili v prihodnjih številkah TURIZMA. Več o sejmih in borzah na strani 5 Desno: Turistični promet v Republiki Sloveniji v obdobju januar - julij v letih 1990,1995 in 1996 - predhodni podatki mmzm 1 'enijg NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA GS II 480 584 1 996 999804980,1 . 7 . v\i m; Uspešen nastop na letošnji borzi RDA v Kolnu pomeni še večjo obvezo Centra za promocijo turizma, da nadaljuje z zastavljenim načrtom odmevhih promocijskih akcij v tujini. Franci Križan Pozdravljeni! Slovenija je sodobna, raznolika, ekološko osveščena dežela izjemnih naravnih in kultur¬ nih danosti. Kot turistični cilj, ki pa ga mnogi tuji poslovni partnerji šele odkrivajo, ima mno¬ ge primerjalne prednosti pred konkurenco, čas pa je že, da te prednosti začnemo izkoriščati. Center za promocijo turizma Slovenije je naposled ustanovljen prav za to, da bi se velike perspektive turizma začeli bolj zavedati doma, Slovenije kot novega cilja na turističnem ze¬ mljevidu pa tudi poslovni partnerji v tujini. Predvsem ti naj nas spoznajo in to ne le kot prijazno in gostoljubno turistično deželo, temveč predvsem kot zanesljivega in resnega partnerja. Center smo dobili po štirih letih; po dolgem času, ko organizirane turis¬ tične promocije na nacionalni ravni ni bilo in so bile turistične organizacije prisiljene iskati lastne tržne poti. Posamične akcije so bile hvalevredne, celo¬ vitega vtisa o Sloveniji kot deželi velikih turističnih priložnosti pa seveda niso mogle ustvariti. Smo na začetku svojega delovanja. Nikakor nismo politična ali upravna ustanova, temveč team strokovnjakov, ki je začel uresničevati že sprejeto strategijo trženja slovenske turistične ponudbe. Akcije, ki smo jih v tem krat¬ kem času izpeljali, so že pokazale, da je turistično gospodarstvo takšno or¬ ganizacijo potrebovalo. Kako bomo nadoknadili zamujeno in kdaj bomo ujeli korak s časom, ki je - tako kot finančna sredstva - bolj na strani kon¬ kurence, bo pokazala prihodnost. Ogledalo našega dela in stanja v slovens¬ kem turizmu pa bo tudi publikacija, ki jo zdaj držite v rokah. V novem časniku raziskujemo obe strani medalje slovenskega turizma v letu 1996. O dogajanju in predvsem o “slabih rezultatih” je bilo zlasti poleti prelitega mnogo črnila, toda celovit vpogled na razmere v turizmu opozarja, da nam ni treba biti plati zvona. Za slovenski turizem ni značilno le, da je najbolj obetajoča gospodarska panoga pri nas, kar včasih radi malce vzne¬ seno, a upravičeno poudarimo. Značilno je tudi, da se v procesu svoje pre¬ obrazbe kljub vsem problemom premika v pravi smeri: število Uljih nočitev se povečuje, s konkretno akcijo tržnega komuniciranja z domačimi javnost¬ mi pa smo, kot že kažejo konkretni rezultati, le uspeli upočasniti pričakova¬ no upadanje domačega povpraševanja. S tem smo se končno začeli približe¬ vati razmerju tujih in domačih nočitev iz leta 1990, ki ga upravičeno jemlje¬ mo za primerjavo. Začetek novega časopisa je skromen, kar pa zagotovo ne velja za vsebino. Izmenjava informacij bo vam in nam zagotovo koristila pri delu. Skupaj bo¬ mo lažje definirali prednostne naloge in opozarjali na stvari, ki jih je treba še urediti. Prepričan sem, do bo TURIZEM košček v mozaiku boljše organizi¬ ranosti, povezanosti in bolj sistematičnega pristopa k izboljševanju slovens¬ ke turistične ponudbe in k uveljavljanju njene nastajajoče identitete. Povezani bomo lažje verjeli in prepričevali tudi druge, da je turizem po¬ membna gospodarska panoga. Zato tudi klicaj v naslovu publikacije, ki ča¬ ka na vaše odzive in predloge. Z željo, da bi dobro sodelovali in da bi bil TURIZEM tudi vaš, vas vabim k prvemu preizkušanju njegove vsebine. Franci Križan sl . 600 . 000 -j— I turisti skupaj 1 domači I . I tuji I-. Slovenija ZARADI PREVELIKIH PRIČAKOVANJ SLABŠI REZULTATI Pričakovanja za dobro turistično sezono so bila letos upravičeno velika. Večina zu■ SLOVENSKI TURIZEM - SE VEDNO VELIKA PRILOŽNOST nanjih vzrokov, ki so botrovali turistični beri ob koncu leta 1995, ko je letovalo in pre¬ nočilo v Sloveniji enako število turistov kotleta 1994 (indeks 100), je bila odpravljenih, lastninjenje gre bolj ali manj uspešne h koncu, premaknilo se je na področju stro¬ kovnega izobraževanja, zakonodaje, novih oblik organiziranja, nekaterih novih vsebin in dobronamerno načrtovanih aktivnost, a tudi zataknilo se je, predvsem v med¬ človeških in medresorskih odnosih, v brezplodnem izgubljanju časa in moči, pri de¬ narju in nčnJzadnje tudi pri vremenu. Kakšna je torej letošnja turistična sezona? Sedem-mesečni turistični rezultati, ki jih je kot delne te dni ponudil Statistični urad RS, niso obetavni. V Slovenijije bilo za štiri odstotke manj nočitev kot i> enakem obdobju lani, za dva odstotka manj tujih in kar za pet odstotkov manj domačih. Precej slabo se je odrezal mesec julij, saj je bilo vseh gostov za pet odstotkov manj kotjulija lani in vseh prenočitev celo 10 odstotkov manj. Pogled na mesečne prihode tujih gostov v Slovenijo sicer pokaže, da jih je bilo v sedmih mesecih za pet odstotkov več kot v sedmih mesecih leta 1995 in da beležita negativno stopnjo rasti samo meseca januar in april. Pri tujih prenočitvah je podoba nekoliko drugačna. Pozitivno stopnjo rasti kažejo samo trije meseci (marec, maj in julij), kar je bilo premalo, da bi bili tudi skupni sedemmesečni rezultati pozitivni. Domači turisti pa, kot da jih je kaj razjezilo, od meseca maja dalje jih uradna statistika na letovanju doma beleži rae manj, v letošnjem juliju kar 17 odstotkov manj kot julija lani. O tem več obe tabeli. Nekoliko bolj siva je podoba letošnje turistične bere, če se ozremo šest let nazaj. Spo¬ mniti je namreč treba, da smo bili v letih 1993 in 1994, ko so bile po osamosvojitveni krizi turistične stopnje rasti znova spodbudne, polni samozavesti in obetavnih napovedi, kako bomo leta 1996 ujeli rezultate, ki smo jih v Sloveniji beležili leta 1990. Če prijazna jesen in zadnji košček poletja ne bosta delala čudežev, temu prav gotovo ne bo tako. Do števila leta 1990 letujočih turistov nam v letošnjih sedmih mesecih manjka še 36 odstotkov oziroma, do števila takrat letujočih tujih gostov še vedno 58 odstotkov. Tudi vseh prenočitev manjka do rezultatov, doseženih leta 1990 še 28 odstotkov in tujih kar 54 odstotkov, medtem ko se je prebivalcev Slovenije, kljub letošnjemu nazadovanju, odločilo za letovanje doma 25 odstotkov več kot v enakem obdobju pred šestimi leti in tudi njihovih prenočitev je bilo za 23 odstotkov več. Zgovornejši od številk so stolpci v grafikonih. mag. Daniela Zorko Tabela: Inozemski turistični promet v obdobju januar - julij, po mesecih leta 1995 in 1996 PRENOČITVE Graf 2 - Turistični promet v Sloveniji v obdobju januar - julij v letih 1990,1995 in 1996* - predhodni podatki • Pivi graf in razpredelnica sta objavljena na pni strani. I I-VII 1990 I I-VII 1995 I I-VII1996 5.000. 000- 4.500.000 4- 4.000. 000-j 3.500.0061 3.000. 000-[ 2.500.000 4-| 2 . 000 . 0001 1.500.000 —| 1 . 000.000 - 5.00.000 4- ■i prenočitve skupaj I'' ' i domači cm Leto 1995 in leto 1996, do konca katerega nas loči le še nekaj mesecev, sta povsem normalni ali celo zelo uspešni turistični leti. S to trditvijo seveda marsikdo ne bi soglašal. Še posebej ne tisti, ki so letos kar vsepovprek “blatili” slovensko tu¬ ristično ponudbo po različnih medijih in jo predstavljali kot veliko bolj zaos¬ talo in nerazvito, predvsem v primer¬ javi s sosednjimi deželami. Največ smo brali posploševanja, kot so npr. po¬ ročilo o slabi zasedenosti v enem od tu¬ rističnih krajev, kar se je brez podatkov posplošilo na vso Slovenijo, ali pro¬ blem ureditve parkiranja v istem kraju, kar naj bi bilo poguba celotnega slo¬ venskega turizma. Neki pisec, ki sicer prej nikoli ni pisal o turizmu, je celo primerjal vzorno prometno ureditev na Kanarskih otokih z nemogočo pro¬ metno ureditvijo v naših turističnih krajih. Seveda je pozabil, da morajo na Kanarske otoke vsi gostje prileteti z le¬ talom ali se pripeljati z ladjo in da si av¬ tomobil lahko izposodijo predvsem v “rent-a-car” servisu. Podobnih primer¬ jav je bilo od piscev, ki so se poskušali v času kislih kumaric ukvarjati s turis¬ tičnimi analizami še veliko. Tisti naj¬ bolj zagrenjeni in prepričani, daje turi¬ zem v Sloveniji že dovolj razvit in, da ga nesposobni turistični delavci itak ne morejo pripeljati na višjo raven, so celo pisali, da mora država še prepoloviti proračun za turizem in, da smo v preteklih letih baje “z vagoni metali denar stran za razvoj turizma” ter sklepali, da se mora turistično gospo¬ darstvo znajti brez države na popolno¬ ma tržnih temeljih. Zastavlja se mi vprašanje, zakaj ob propadanju nekaterih ostalih panog in izgubah delovnih mest ter stečajih, nih¬ če ne piše, da so izdelki teh panog po¬ polnoma zanič v primerjavi s konku¬ renco, da so vodstva nesposobna in da bi država morala pozabiti na kakršno¬ koli podporo tem panogam. Začuda so takrat problemi v ekonomski politiki, tečajni politiki, strukturnih spremem¬ bah, izgubah trgov ipd. Leti 1995 in 1996 bi lahko ocenili za relativno uspeš¬ no tudi, če vzamemo pod lupo razvoj trendov turističnega prometa v ostalih evropskih deželah v 90-tih letih. Pri¬ slovično uspešna turistična dežela Av¬ strija beleži v vsakem od zadnjih treh let padec prometa med 2% in 4.4% na letni osnovi, Madžarska je v zadnjih dveh letih beležila padec med 3,4% in 6%, Švica že tri leta zapored izgublja med 1,6% in 5,7% gostov, tudi svetovna uspešnica Grčija je v zadnjem letu padla za 5,4% pri številu turistov, kljub hitremu vzponu v začetku 90-tih je češka v lanskem letu privabila 8,8% manj tujih gostov. Slovenija je medtem zabeležila povprečno 5,6% letno rast v preteklih treh letih v številu tujih gos¬ tov, v rasti deviznega priliva iz turizma pa celo 24% povprečno letno rast. O relativni uspešnosti slovenskega turizma lahko govorimo tudi, če upo¬ števamo, da je v letu 1996 v proračunu na državni ravni za ves razvoj in vso promocijo slovenskega turizma name¬ njeno 238 milijonov SIT. To je realno za polovico manj, kot v prejšnjem letu in nekajkrat manj, kot je bilo za ta namen na voljo konec 80-tih let še v bivši državi. Slovensko turistično go¬ spodarstvo tudi nima na voljo velikih subvencij in možnosti za najemanje ugodnih dolgoročnih kreditov za obnovo in razvoj dejavnosti. Večina občin se še ne zaveda dovolj svoje zelo pomembne vloge pri razvoju turizma na lokalni ravni in sodelovanja s tu¬ rističnim gospodarstvom. Privatizacija nekdanje družbene lastnine v turistič¬ nem gospodarstvu poteka zelo počasi, do danes je namreč privatizirane le približno 30% te lastnine. To so pred¬ vsem strukturni vzroki za počasnejši razvoj turistične dejavnosti v Sloveniji. Ob vseh notranjih in zunanjih de¬ javnikih, ki vplivajo na uspešnost slo¬ venskega turizma smo v letu 1995 v primerjavi z letom 1990 (zadnjim naj- uspešnejim letom) ustvarili 32% več domačih nočitev in 34% manj tujih no¬ čitev. Upoštevati pa moramo tudi dej¬ stvo, da je konec 80tih let (do leta 90) v Evropi vladala velika turistična ko¬ njunktura, katere ugoden vpliv je zajel tudi Slovenijo. Hkrati pa smo v letu 1995 zabeležili 1.080.000.000 USD de¬ viznega priliva, kar je 35% več kot leta 1990. To nas uvršča na visoko 4.mesto v Evropi po dohodku na turista, kar pa je seveda posledica strukture tako na¬ šega deviznega priliva kot tudi načina evidentiranja gostov v statistiki (le gostje, ki prenočujejo, ne pa tudi eno¬ dnevni gostje, kar štejejo mnoge tuje statistike). Pozitivna rast deviznega priliva se letos nadaljuje, saj je bil po prvih pe¬ tih mesecih za najmanj 6% višji kot v enakem lanskem obdobju (zadnji po¬ datki). Seveda kljub relativno uspešnim re¬ zultatom slovenskega turizma ob vseh zunanjih in notranjih dejavnikih, ki vplivajo na konkurenčnost te dejavnos¬ ti, tisti, ki delamo v turizmu na različ¬ nih ravneh ne moremo biti zadovoljni z doseženim stanjem. Vsakdo bo mo¬ ral na svojem področju še marsikaj po¬ storiti. Predvsem bomo morali ob se¬ danji ravni cen v primeijavi s konku¬ renčnimi destinacijami poskrbeti za še višjo kakovost turistične ponudbe na vsakem koraku in oblikovati fleksibil¬ nejšo politiko cen, bolje se bomo mo¬ rali organizirati predvsem na lokalni ravni, tam, kjer turist doživlja našo tu¬ ristično ponudbo in tudi nameniti veli¬ ko več sredstev v pospeševanje turizma kot so to storile vse dežele, ki so doseg¬ le visoko raven razvoja turizma. Na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti smo za to, da bi pospešili boljšo orga¬ niziranost in kakovost turizma pripra¬ vili Zakon o pospeševanju turizma, ki je v obravnavi v Državnem zboru, v septembru bomo objavili nov Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih gostins¬ kih obratov in nenazadnje smo uspeš¬ no pripeljali do zagona novega Centra za promocijo turizma Slovenije. Pozno jeseni bomo v dogovoru z Ministrom za gospodarske dejavnosti objavili tudi poseben razpis za ugodne kredite za obnovo in razvoj turistične infrastruk¬ ture (žičničarstvo in hotelirstvo) iz na¬ slova kupnin iz privatizacije s katerimi razpolaga naše ministrstvo. Dejstvo je, da turizem v Sloveniji doživlja relativno rast. V tej dejavnosti ni velikih izgub delovnih mest, ni plazu stečajev in ni propadanja dejavnosti. Letos je v pripravi, izvaja¬ nju ali dokončanju več kot 35 milijard SIT investicij v turistično infrastruktu¬ ro in suprastrukturo. Na drugi strani pa so seveda številne neizkoriščene možnosti, ki bi jih lahko dosegli ob dodatno vloženih naporih in sredstvih na vseh ravneh. In to je tisto kar daje vtis stagnacije in nazadovanja! Dodat¬ ne koristi, zaradi katerih danes države spodbujajo turizem, so predvsem nova delovna mesta in številne podjetniške priložnosti, ki jih zagotavlja turizem skozi dodatno povpraševanje. Kljub temu, da je Državni zbor sprejel stra¬ tegijo razvoja-turizma v Sloveniji in da smo v Ministrstvu za gospodarske de¬ javnosti pripravili skoraj vse nujne in¬ strumente za njeno uresničevanje, žal le-ta še ni dobila ustreznega mesta v nacionalni razvojni politiki, kar se je udejanilo tudi v letošnjem “mizemem” proračunu za razvoj in promocijo tu¬ rizma. Res pa je, da se nam z moderni¬ zacijo cestnega omrežja , v Sloveniji, mednarodnimi asociacijami, kamor vstopa Slovenija ter še z nekaterimi drugimi aktivnostmi, odpirajo nove posredne možnosti za hitrejši razvoj turizma. Cilj, ki ga lahko dosežemo v petih letih ob vložku cca 25 mio DEM letno v spodbujanje razvoja in v promocijo turizma, je 9 milijonov nočitev in 2 milijardi deviznega priliva ter nekaj tisoč neposredni novih de¬ lovnih mest ter še nekajkrat toliko po¬ sredno ustvarjenih delovnih mest. Pre¬ pričan sem, da bomo te cilje sposobni uresničiti vsi, ki neposredno ali po¬ sredno delamo v turizmu. Skupaj jih ponudimo tistim, ki odločajo o vložku v spodbudo... Peter Vesenjak, državni sekretar za turizem 2 3 * Slovenija Predstavništva CPTS poročajo: SLOVENIJA JE ŠE PREMALO ZNANA NEMČIJA: Kriza, morski psi in ukinitev zelene karte Nemški tour operatorji so letošnjo poletno sezono pričakovali s strahom, saj je gospodarska recesija dosegla za¬ skrbljujočo raven, število brezposelnih pa je že preseglo štiri milijone. Mnogo Nemcev se je odločilo, da bodo letovali doma ali pa sploh nikjer, zato sta Nem¬ ška turistična zveza in Center za pro¬ mocijo turizma (Deutsche Zentrale fur Tourismus) pripravili nekaj povsem do¬ ločenih tržnih akcij za spodbudo turis¬ tičnih storitev. Največ dela in stroškov s propagando pa so imeli kajpak tour operatorji in agencije, ki se ukvarjajo s potovanji v tujino. Zato je opazen tudi napor pri boljšem prodajanju aranžma¬ jev za Slovenijo in mnogo večje zani¬ manje za slovenske produkte na borzi RDA v Kolnu. Sicer pa je bil v juliju nemški tisk po¬ plavljen z novicami o morskih psih na severni jadranski obali. Obljavljenih je bilo 34 časopisnih člankov s to temo. Večina jih je veljala za območje italijanske obale, saj so objavljali poročila obalne straže luške kapetanije v Trstu in izjave kopaliških mojstrov ter kopalcev. Dokaj izčrpno so o pojavu poročale tudi televizijske hiše, po¬ udarjali pa so, da so kopališča na slo¬ venski in italijanski - ne pa tudi na hr¬ vaški - obali ograjena in vama, kar je sprožilo oster protest hrvaškega turis- • tičnega predstavništva v Nemčiji. Kakš¬ nega upadanja zanimanja za turistična potovanja na severni Jadran ni bilo; nemški turisti so pojav morskih psov vzeli kot turistično atrakcijo, ne pa kot neposredno nevarnost. Dmga vest, ki je povzročila veliko zanimanje, je bilo obvestilo predstav¬ ništva CPTS v Munchnu, da je Sloveni¬ ja s 1. julijem letošnjega leta ukinila nujnost zelene zavarovalne karte o za¬ varovanju avtomobila. S tem korakom smo se pridružili večini evropskih dr¬ žav, ki za potrdilo o zavarovanju vza¬ mejo samo registracijo vozila. Še pose¬ bej je bilo to pomembno v prometu s Slovenijo, saj je prihajalo do večnih po¬ mot, ker so bile zelene karte napisane še s starim imenom države (Jugoslavi¬ ja). Mnogi zelene karte sploh niso ime¬ li, ker v večini evropskih držav ni ob¬ vezna. Vest o ukinitvi zelene karte, ozi¬ roma o dogovoru med zavarovalnimi uradi obeh držav so pozdravili številni nemški časniki, vendar zaradi slabih iz¬ kušenj z našimi organi mejne kontrole, ki so pogosto zahtevali še dodatno za¬ varovanje za avtomobilske prikolice in čolne, priporočajo previdnost. iz Miinchna za TURIZEM: Matjan Jakič MILANO: Napori za prepoznavnost vzhodne sosede “Slovenija je država, ki je manjša kot Lombardija, ki ima več gozdov kot Tridentinsko Gornje Poadižje, več cer¬ kva kot Veneto in več vinogradov kot Piemont. Med habsburškimi zvoniki in čistimi rekami živi dva milijona ljudi, 300 medvedov in spremenljivo število štorkelj. Je to čuden kraj, poln skriv¬ nostnih jam, rek, ki izginjajo pod zem¬ ljo, gradov, ki pripovedujejo najbolj ne¬ verjetne zgodbe. Oddaljena država? Ne, saj se začenja malo zunaj Trsta, kjer se končujejo Alpe.” Tudi takšne, izjemno atraktivne uvodnike svojih člankov, pišejo novinarji, ki so Sloveni¬ jo obiskali s posredništvom predstav¬ ništva CPTS v Milanu. V italijanskih medijih pa je letos izšlo več člankov o Sloveniji, kot kadarkoli prej. Predstavništvo redno obvešča italijansko javnost o prednos¬ tih letovanja v Sloveniji, število stikov z mediji pa je letos za 25 odstotkov pre¬ seglo lansko. Septembra bo skupaj s Hoteli Palače iz Portoroža organiziralo obisk italijanskih novinarjev ob odprtju novega termalnega bazena, za Veselo jesen v Mariboru pa krajšo študijsko turo po Štajerskem. Iz Milam za TURIZEM: Boris Bajželj DUNAJ: Pretežno obetavne napovedi Poleti je v avstrijskih časnikih izšlo vse polno člankov o Sloveniji, od tega s pomočjo predstavništva CPTS na Du¬ naju kar 23. Od večjih prispevkov velja omeniti prilogo v dnevniku Die Presse, kjer je bila Slovenija predstavljena na 10 straneh in v koroškem Kleine Zei- tung, kjer je bila ob peti obletnici neod¬ visnosti objavljena posebna priloga, s poudarkom na turizmu. Večje članke so nam posvetili tudi dnevnik Oberirsterreichische Nach- richten, tednik Ihr Einkauf in revija za avtobusne prevoznike Interbus Reisen. Seveda pa so se v tem času avstrijski časniki razpisali tudi o “prepoceni ben¬ cinu” in o slovenskih prostocarinskih trgovinah, ki da jih prihodnje leto “za¬ gotovo ne bo več”. Pogosto so poročali tudi o opernih in gledaliških pred¬ stavah v Ljubljani in Mariboru. Med ostalimi aktivnostmi predstavništva sodijo tudi organizacija tiskovne konference pred otvoritvijo Med¬ narodnega poletnega festivala v Ljub¬ ljani in študijsko potovanje 23 novinar¬ jev v juliju po slovenski obali in Krasu ter Goriškem, v zvezi z uvedbo spal¬ nika in avtovlaka na relaciji Dunaj - Koper. Prve dni oktobra bomo v okviru združenja -tujih turističnih predstav¬ ništev nastopili na workshopu v Dom- bimu, novembra pa še v Salzburgu in Linzu. Tam se bodo slovenska turistič¬ na podjetja predstavila organizatorjem avtobusnih turističnih potovanj. IzDumjaza TURIZEM: Jan Ciglenečki LONDON: Slovenija še vedno pod “former YugosIavia” Kam potujejo državljani Velike Bri¬ tanije? Statistike za 1995 bodo na voljo šele letos jeseni, tako da navajamo zad¬ nje dosegljive podatke - za leto 1994. Slovenija se za zdaj še ne pojavlja sa¬ mostojno v angleški statistiki - temveč je v orientacijo postavka “Former Yu- goslavia”, ki zajema torej tudi Sloveni¬ jo. Vsi podatki so torej za 1994: • Število Britancev, ki potuje v tujino, je dvakrat večje kot število tujcev, ki obišče Veliko Britanijo, torej 40 milijo¬ nov proti dvajsetim. • čez 70 odstotkov potovanj Britancev v tujino je usmerjeno v dežele Evrop¬ ske unije. Najbolj popularna je Fran¬ cija, ki ima več kot 20-odstotni delež, takoj za njo pa Španija s približno 20 odstotki. Torej samo Francija in Španija pomenita cilj za več kot 40 odstotkov britanskih turistov in ta trend je še v vzponu. Čez 5-odstotni delež imajo ZDA, Irska in Grčija. • Povprečna poraba je bila 30, v nek¬ danji Jugoslaviji pa 20 funtov na dan. • Več kot dve tretjini potovanj so bile počitnice, približno 15 odstotkov po¬ slovna potovanja, ostalo pa obiski so¬ rodnikov in prijateljev. • Največ potovanj je seveda poleti in najmanj pozimi oziroma po četrtletjih - 6.829,10.511,13.971,8.586. • Večina britanskih turistov v tujini je v starostni skupini 25- 55 let, več potujejo moški kot ženske, mlajši in starejši turi¬ sti so v tujini bivali dalj časa, najvišjo p- orabo pa ima starostna skupina med 45 in 54 let. Moški porabijo več kot ženske. Za britanski trg letos velja umirjeni optimizem. Zal je znano tradicionalno dejstvo, da Otočani niso ravno najbolje seznanjeni z dogajanjem izven kraljevi¬ ne, kljub temu pa pričakujemo, da bo letošnji delež britanskih turistov v Slo¬ veniji nekoliko višji kot lani. K temu prispevajo tudi zelo pohvalni članki o slovenski politiki, gospodarstvu in tu¬ rizmu, ki jih objavljajo, nacionalni čas¬ niki z velikimi nakladami, oziroma re¬ gionalni časniki (ki jim bralci razmero¬ ma bolj verjamejo). K njihovi objavi sta pogosto pomagala turistično predstav¬ ništvo v Londonu in Center za promo¬ cijo turizma Slovenije. Iz Londona za TURIZEM: Vlado Tanče ŠVICA: Vsaj deset odstotkov več gostov kot lani Lani je Slovenijo obiskalo približno 13.500 Švicarjev, letos pa naše pred¬ stavništvo v Luzernu ocenjuje, da jih bo vsaj 15.000. Največ turistov prihaja s posredništvom avtobusnih prevoznikov (Gallus, Marti Reisen, Hoffmann, Walliser...). Porast zanimanja za Slovenijo je tudi plod številnih obiskov pri tour operatorjih in promocijskih akcij, kijih predstavništvo pripravlja skupaj z agencijo Kompas Schweiz, nekatere pa z uradom Adrie Airways v Ztirichu. Največ pozornosti so pri te J m namenih predstavitvi Portoroža, oktobra pa pri¬ pravljajo veliko novinarsko študijsko turo po Štajerski (Maribor, Ptuj in zdravilišča). Že nekaj časa tečejo priprave za udeležbo na sejmu TTW( ki bo konec oktobra v Montreauxu, saj TTW sodi med najpomembnejše regionalne sej¬ me v Evropi. 28. novembra bo redni workshop združenja tujih turističnih predstavnikov ANTOR, namenjeno predstavitvi Slovenije. iz Luzerna za TURIZEM: Sašo Zupan MADŽARSKA: Slovenija kot čudovita in draga dežela “Odkrijte slovenski paradiž” je mor¬ da najbolj značilen naslov (“Turiz- mus”), ki da vedeti, kako pozitivna in obenem atraktivna turistična dežela je Slovenija. Res je, da se omejuje pred¬ vsem na zahodno polovico Slovenije (Ljubljana, Bled, Bohinj, Kranjska go¬ ra, Posočje, Postojna, Portorož, Lipi¬ ca), verjetno zato, ker je vzhodni del preveč podoben Madžarski. Ni opaziti pretiranega pisanja o zdraviliščih, ker jih imajo sami dovolj. Veselijo se (“Ne- psabadsag”) direktne železniške pove¬ zave, ki bo po njihovem pripomogla k povečanju turističnih tokov med deže¬ lama, saj v Slovenijo neposredno, razen z nekaj avtobusi konec tedna, ni mogo¬ če priti. “Nepsabadsag”, “Turizmus”, “Magyar Hirlap”, “Hungarian Radio”, “Radio Petofi” se navdušujejo nad no¬ vimi oblikami turizma v Sloveniji, za katere sami nimajo najboljših možnos¬ ti. “Magyar TV 2” med prenosom “Iger brez meja” z nekaj minutnimi spoti na najlepši možni način prikazuje Slovenijo. Sploh pa se Madžari najbolj navdušujejo nad slovensko obalo, ki pa je žal zanje dokaj draga. Junij in julij sta bila, kar se dejavnosti tiče, meseca pre¬ daha med dvema sezonama, med kon¬ čano letno in predstoječo zimsko sezo¬ no. V začetku junija je turistično pred¬ stavništvo v Budimpešti razposlalo komplete propagandnega materiala na 127 naslovov, v glavnem turističnim agencijam, ki željo vključiti Slovenijo v svoje letne in zimske programe. Nak¬ nadno smo propagandne materiale po¬ šiljali na osnovi telefonskih klicev. V predstavništvu se vsak dan, poleg tele¬ fonskih klicev, oglasi med pet in deset gostov, željnih potovati v Slovenijo. iz Budimpešte za TURIZEM: Brane Časar BENELUKS: Večje povpraševanje po Sloveniji Številne publikacije v Belgiji in na Nizozemskem so letos zelo naklonjeno pisale o Sloveniji. Med najbolj pomem¬ bne novosti sodi dejstvo, da Slovenije nič več ne povezujejo z aktualnimi po¬ litičnimi razmerami na Balkanu, tem¬ več velja mnenje, da je Slovenija mirna in gostoljubna turistična dežela. Do sredine avgusta je bilo objav¬ ljenih nekaj več kot dva tisoč informacij o slovenski turistični ponudbi, kar ne vključuje prodajnih akcij, s katerimi letos nizozemski in belgijski tour operatorji ponovno vključujejo slo¬ venske hotele in kampe v svoje kataloge. Posebej zanimivi in naklonjeni so članki v publikacijah ANWB (nizo¬ zemska avto-moto zveza) in časnikih Globe, Grasduinen, Flair in De Morgen. Predstavništvo CPTS želi še nadaljevati z aktivnostmi, ki bi medijem v Beneluksu približale Slove¬ nijo, zato pripravlja jesensko študijsko turo avtobusnih prevoznikov (skupaj z nizozemskim združenjem), tour opera¬ terjev (s pomočjo Adrie Airways) in vsakoletno zimsko srečanje približno stotih vodilnih delavcev nizozemskih turističnih agencij, ki bo letos v Bohinju. Pri tem je pomembno pouda¬ riti izvrstno sodelovanje Verkeersburo Slovenie z bohinjskim Alpinumom. V septembru bo nizozemska in bel¬ gijska zdravilišča s pomočjo našega urada v Middelburgu obiskalo približ¬ no dvajset menedžerjev slovenskih zdravilišč. Naše predstavništvo na pod¬ lagi informacij partnerjev v velikih agencijah ocenjuje, da je lahko letos s povpraševanjem po Sloveniji dokaj zadovoljno, upad zanimanja je zaznati samo pri agenciji Vrij Uit, ki je specializirana za individualne počitnice z avtomobilskim prihodom. iz Middelburga za TURIZEM: P. de Regt 0 KAM NAJPOGOSTEJE POTUJEJO AVSTRIJCI? Po podatkih OSTAT (avstrijski urad za statistiko) izgleda lestvica mjbolj obiskanih dežel: Navedeni podatki veljajo za leto 1994, ko nas avstrijski statistiki še niso uspeli “razdružiti” od Hrvaške. Realno ocenjujemo, da znaša delež Skvenije približno 4 odstotke. TURIZEM 3 2i Slovenija CPTS se predstavlja KAJ MENIJO AVSTRIJSKI TOUR OPERATORJI O LETOŠNJI SEZONI? Seniorenreisen: najmočnejši avstrijski specialist za potovanje seniorjev, ki v Slo¬ venijo pripeljejo največ turistiov iz Avstri¬ je. Lani jih je bilo več kot 4000, za letos pa napovedujejo - kar potijujejo tudi rezerva¬ cije - več kot 7 000 gostov, če pri tem upo¬ števamo povprečnih devet nočitev na gos¬ ta, to pomeni na leto 63 tisoč nočitev. V programu imajo več kot polovico slovens¬ kih zdravilišč, pa tudi obmorske hotele. TERRA Reisen: Najmočnejši avstrijski ponudnik individualnih potovanj je lani pripeljal v Slovenijo nekaj več kot 3000 gostov, ki so zakupili predvsem apartmaje na obali, v Julijskih Alpah in zdraviliščih. Letos predvidevajo IO-odstotno znižanje bookinga, za kar krivijo predvsem visoke cene hotelov v Portorožu. UNION Reisen je lani k nam pripeljal 2100 gostov. V svojem programu ima tako zdravilišča kot slovensko obalo. Relativno dober booking v avgustu in septembru mu daje upanje, da bo m koncu leta nekaj od¬ stotkov boljši rezidtat kot lani. Menijo, da lahko s politiko zmernih cen in izboljša¬ njem ponudbe v naslednjem letu dosežemo še veliko več. KAKO SO “PRODAJALI SLOmiJO" ITALIJANSKI TOUR OPERATORJI? Organiziram turizein v Italiji predsta¬ vlja samo 12 odstotkov, pa še to večinoma v kraje, v katere je individualnim gostom prihod otežen (Kuba in podobne države). Žal Italijani Slovenije še ne pozmjo dovolj dobro, mnogi sploh ne vedo, da meji na njihovo domovino, števihii pa menijo, da je Slovenija nekje na Balkanu. Treba je tu¬ di poudariti, da italijanski tour operatorji izredno neradi dajejo podatke o doseženih uspehih o prodaji svojih progarmov, vključno s Slovenijo, zato so naslednji podatki samo splošni. UTAT, Trst: Naša obala seje odrezala bo¬ lje kot lani, gorski svet pa nekoliko slabše. IL PICCOLO TIGLIO ; Vigemno: Ta agencija je edina v Italiji, ki lahko goste za Slovenijo šteje v tisočih. Letos so prodali za dve tretjini več aranžmajev kot lani, od tega na Otočec za dvakrat več, Bled pa tri¬ krat. Tudi Lipica beleži 55-odstotni porast bookinga. Portorož so prodali podobno kot lani, piišlo pa je do nekaterih pritožb na račun hrupa pri hotelu Metropol, zaradi gradnje garažne hiše. II Piccolo Tiglio (slovensko “lipica”) je specializiram agencija za prodajo aranžmajev v Sloveni¬ ji in na Hrvaškem, pri čemer Slovenija predstavlja približno tretjino poslovanja. Podobno je pri agenciji FRASE VIAGGI, Castelli di Calepio. Dosegli so približno enake rezultate kot lani, do iz¬ boljšanja pa ni prišlo zato, kot menijo, ker so Italijani vnovič odkrili poceni hrvaške turistične baje. OPEN ROAD, Milano (hčerinska agencija I Viaggi del Ventaglio) je letos ve¬ liko slabše kot lani prodajala Slovenijo. To ni preseneteljivo, saj njihovi lastni sode¬ lavci letos pomladi niso vedeli, da imajo v katalogu tudi Slovenijo, la leto 1997pred¬ videvajo izid kataloga, v katerem se bo Slo¬ venija predstavljala samostojno, brez Hr¬ vaške. I Viaggi del Ventaglio so predvsem specialisti za turistična naselja. Slovenijo prodajajo od leta 1993 in v njihovem po¬ slovanju predstavlja le kakšen promil. KOMPAS VENEZIA, Benetke: slabo so se odrezali pri Portorožu, še slabše pri gorskem svetu. BILJEZECAS Center za promocijo turizma Sloven¬ ije (CPTS) je ustanovila Vlada Republi¬ ke Slovenije z Uredbo z dne 6.04.1995, dejansko pa CPTS deluje od maja letos s čvrsto zastavljeno vizijo in cilji. Turizem naj bi bil - kar dokazuje tudi pomemben devizni priliv milijarde dolarjev v doma¬ čem bruto proizvodu - za Slovenijo stra¬ teško pomembna gospodarska panoga. Taki nacionalni centri za spodbujanje tr¬ ženja turizma in oblikovanja novih pro¬ duktov delujejo v Evropi že vsaj od leta 1949, ko so v Frankfurtu ustanovi t. i. Deutsche Zentrale fiir Tourismus, ki se je na pogorišču povojne Nemčije začela ukvarjati z animacijo nastajajočih tujih turističnih trgov. Slovenija sodi med zadnje evropske države, ki so ustanovile svoj center za promocijo turizma. NAZIVI CENTRA ZA PROMOCIJO TURIZMA SLOVENIJE V TUJINI: • Slovenian Tourist Board (ang.), • Slovvenische Fremdenverkehrs- zentrale (nem.), • Maison de la Slovenie (fra.) • Ente Nazionale Sloveno per il Turismo (ita) • Verkeersbureau Slovenie (niz.) • Slovinska centrala cestovniho ruchu (češ.) VIZIJA CPTS Center za promocijo turizma Sloveni¬ je je strokovna organizacija, ki je na na¬ cionalni ravni 'edina pristojna za načrto¬ vanje, organiziranje in izvajanje progra¬ ma tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi za turistično ponudbo Sloveni¬ je doma in v tujini. Kot tak bistveno vpli¬ va na razvoj turizma, saj povezuje vse su¬ bjekte slovenske turistične organizirano¬ sti in vse subjekte, ki se ukvarjajo s pro¬ mocijo države z namenom, da se doseže usklajeno in učinkovito delovanje. S PROMOCIJO DRŽAVE SE INSTITUCIONALNO UKVARJAJO: • Urad Vlade RS za informiranje • Urad za gospodarsko promocijo MEOR • Gospodarska zbornica Slovenije • Center za promocijo turizma Slovenije POSLANSTVO Pozicionirati Slovenijo kot deželo z jasno in prepoznavno identiteto, s točno določenimi primerjalnimi in tekmoval¬ nimi prednostmi ter na ta način konkre¬ tno pomagati slovenskemu gospodarst¬ vu pri trženju slovenske turistične ponu¬ dbe. CPTS OPRAVLJA NASLEDNJE DEJAVNOSTI: • pospešuje turistično dejavnost, • načrtuje in izvaja marketinške in informacijsko-promocijske dejavnosti, • organizira in izvaja nastope na sejmih in borzah ter drugih predsta¬ vitvah turizma in z njim povezanih dejavnostih doma in v tujini, • organizira in izvaja informacijsko dejavnost • organizira in izvaja stike z javnostjo • skrbi za celotno podobo turizma Slovenije • raziskuje in analizira posamezne tu¬ ristične trge, CENTER ZA PROMOCIJO TURIZMA IMA OSEM PREDSTAVNIŠTEV V TUJINI: • Avstrija - Dunaj • Nemčija - Miinchen • Države Beneluksa - Middelburg (NL) • Madžarska - Budinpešta • Italija - Milano • Švica - Luzern • Velika Britanija - London • ZDA - New York • spremlja in analizira podatke o turističnem prometu, • analizira učinke promocijskih aktiv¬ nosti, • oblikuje mrežo regionalnih promo¬ cijskih služb in usklajuje ter nadzor¬ uje njihovo delo, • sodeluje in se povezuje s sorodnimi organizacijami v svetu, • opravlja dejavnosti v obliki dodatnih programov in projektov. CPTS ima za pospeševanje trženja in promocijo turizma na tujih trgih pred¬ stavništva v osmih državah. TRŽENJE SLOVENSKEGA TURIZMA V TUJINI Primarni trgi slovenskega turizma so Nemčija, Avstrija, Italija in Hrvaška, ki so preteklo leto ustvarili 66% vseh tujih nočitev. Sekundami trgi so države Be¬ neluksa, Velika Britanija in Madžarska. Slovenija mora biti razpoznavna po clustrih, zato poteka trženje slovenskega TURIST. OBMOČJE ALI CLUSTER je skupina turističnih podjetij, narav¬ nih, kulturnih in drugih znamenitosti ter storitev, ki interaktivno delujejo v geografsko in/ali ekonomsko homo¬ geni enoti. Clustri predstavljajo, osno¬ vo za razpoznavnost Slovenije v očeh potencialnih gostov in izboljšujejo konkurenčnost ponudbe. (Clustri: Obala in kras, gore in jezera, zdra¬ vilišča, mesta in podeželje.) turizma na osnovi petih clustrov: OBA¬ LA in KRAS, GORE in JEZERA, ZDRAVILIŠČA, MESTA in PODE¬ ŽELJE. Razvijamo torej strategijo ino¬ vativnega trženja clustrov in produktov na ravni države. Na CPTS pripravljamo Načrt trženja slovenskega turizma v letu 1997, ki bo objavljen v naslednji številki TURIZ¬ MA. Izdelan bo na podlagi sprejete stra¬ tegije trženja turizma, Resolucije o stra¬ teških ciljih na področju turizma, tržnih raziskav v posameznih državah in na podlagi posvetovanj s predstavniki turis¬ tičnih podjetij. Žal pri načrtovanju ak¬ tivnosti ne moremo izhajati iz osnov proračuna za turizem za leto 1996, ker je bil ta v odnosu na leto ’95 iz nerazum¬ ljivih razlogov zmanjšan za 60%. Odo¬ brenih 247.845.000 SIT (kar predstavlja le 12% sredstev, ki jih za promocijo turizma priporoča WTO) ne predstavlja osnove za uspešno trženje turizma oz. sredstev, ki bi zagotavljala izpolnitev z Resolucijo določenih strateških ciljev. Maja Pak TURISTIČNI PRODUKT je splet naravnih virov, storitev in infrastruk¬ ture, ki ga ponuja podjetje, da bi za¬ dovoljilo specifične potrebe in moti¬ vacije gosta. Vsak cluster lahko pro¬ izvaja različne produkte in vsak pro¬ dukt je lahko proizveden v različnih clustrih (Produkti: igralništvo, vinske ceste, alpske ceste, pohodništvo, gra¬ dovi, kulinarika, jahanje,...) UPRAVNI ODBOR CPTS Najvišji organ upravljanja Centra za promocijo turizma je upravni od¬ bor, ki ga sestavlja 8 članov, ki jih ime¬ nuje oz. razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pri¬ stojnega za področje turizma (3 čla¬ ne), Gospodarske zbornice Slovenije Generalni direktor FRANCI KRIŽAN • vodenje CPTS Generalna sekretarka MAJA PAK • vodenje in koordiniranje projektov • načrtovanje strateškega in operativnega tržnega komuniciranja • organizacija dela in interno komuniciranje • komuniciranje z domačimi javnostmi (3 člane), delavcev zaposlenih v Cen¬ tru (1 člana) in ministra, pristojnega za ekonomske odnose in razvoj (1 čla¬ na). Poslovna sekretarka VVILMA RABOT tel.: 061/1891850 • fax: 061/1891 841 • poslovno komuniciranje • računovodstvo I SOSKA FRONTA KOT TURISTIČNA ATRAKCIJA Dreizehn-dreizehn je skupina Bov¬ čanov, ki na prav svojski način pred¬ stavljajo Soško fronto iz prve svetovne, vojne kot turistično atrakcijo. Take tu¬ ristične atrakcije so prvi začeli tržiti Američani (prizorišča Državljanske vojne 1861-65, Richmond, Chattanoo- ga, Atlanta), pri tovrstnih predstavit¬ vah pa je možno vključiti tudi protivoj¬ no sporočilo. Turistična atrakcija prve vrste, seveda pa dmgačne narave, je kobariški muzej Soške fronte. Posne¬ tek je nastal ob izvrstnem dramskem nastopu skupine 13-13 med junijskim obiskom skupine tujih novinarjev, ki jo je na obisk v zahodno Slovenijo povabil CPTS, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico, Centrom za tehnološko us¬ posabljanje. “13-13” z veliko mero kreativnosti in spo¬ štovanja do zgodovinskega izročila krajev ob zgornji Soči vodi direktor hotela Kanin v Bovcu oziroma “Herr Hauptmann” Mihael Košmrlj. MGD- sekretariat za Turizem Vojaki iz prve svetovne vojne v trdnjavi Kluže . TUR IZE M 4 (Foto: Carlo Bergerhoff) 3s Slovenija SEJEMSKI NASTOPI KOT ENO NAJPOMEMBNEJŠIH TRŽNIH ORODIJ Center za promocijo turizma Sloveni¬ je (CPTS) je kot krovna nacionalna mar¬ ketinška ustanova pristojna tudi za pred¬ stavljanje in zastopanje slovenskega turis¬ tičnega gospodarstva in ponudbe na med¬ narodnih splošnih sejmih in strokovnih borzah. Turistično podjetje ali poslovno turistično združenje se lahko na sejmih in borzah predstavlja tudi samostojno, CPTS pa jim po svojih pristojnostih in možnostih ponuja pomoč pri kakovostni predstavitvi, pri čemer jim omogoči, da se teh priredi¬ tev udeležijo z nižjimi stroški in pod krov¬ no znamko slovenskega turizma. Pomem¬ bne novosti so v tem, da je oblikovna in funkcionalna podoba stojnice zasnovana glede na želje turističnih podjetij in clus- trov, ki se na njej predstavljajo in posluje¬ jo. Na vsakem od prihodnjih sejmov pa bo CPTS pripravil tematsko predstavitev do¬ ločenega produkta, ki bo nekakšna “rdeča nit” skozi ves čas sejma ali borze. Prvi to¬ vrstni projekt je bila uspešna predstavitev vinskih cest na RDA, ki smo jih predstav¬ ljali na tiskovni konferenci, sprejemu za poslovne partnerje in razstavljate, ves čas poslovnih pogovorov pa sta goste stregla z vrhunskimi vini dva sommelierja novogo¬ riškega podjetja HIT Možne teme za predstavitev v prihodnje: kultura (Ljublja¬ na bo junija 1997 kulturna prestolnica Ev¬ rope), slovenski Kras, zima v Julijskih Al¬ pah... V prvi polovici leta naj bi torej sode¬ lovali na 17 sejmih in borzah, do konca le¬ ta pa še na šestih - istih, kot so navedeni do konca leta 1996. Center za promocijo turizma Slovenije razpolaga s seznamom vseh turističnih sejmov in borz na svetu. Na številnih ne bomo sodelovali, bodisi zato, ker ne predstavljajo zanimivega trga za slovenski turizem, bodisi zaradi poman- kanja finančnih sredstev. DRUGI ŽE IZPEUANI PROMOCIJSKI PROJEKTI CPTS V LETU 1996 • april: predstavitev slovenskega turizma na vvorkshopu slovensko-švicarske gospo¬ darske zbornice v zgradbi WTC v Ziirichu. • maj: sodelovanje na Srednjeevropski PR akademiji v Budimpešti, predstavitev sadjarstva in vinogradništva v Sloveniji na mednarodnem kongresu predelovalcev sadja (Fliissiges Obst 96) v Karlsruheju - študijska tura udeležencev na Štajersko. • junij: izjemno uspešna študijska tura tu¬ jih novinaijev po zahodni Sloveniji, skupaj z Mestno občino Nova Gorica in Gospo¬ darsko zbornico Slovenije. Prva samostoj¬ na izvedba sejemskega nastopa v Bologni. • julij: akcija Imejmo se fajn. • avgust: predstavitev slovenskega turiz¬ ma na svetovnem prvenstvu v radijsko vo¬ denih modelih Naviga 96 v Velenju. Uspe¬ šen nastop na RDA Koln. CPTS je.od ma¬ ja do septembra gostil v Sloveniji približno sto tujih turističnih novinaijev. V tem času so njegovi predstavniki v tujini opravili več obiskov pri tour operatorjih, dosegli vnos Slovenije v številne kataloge z milijonski¬ mi nakladami in opravi več odmevnih promocijski akcij. RDA BO PRIHODNJE LETO ZE JUNIJA Po še neuradnih podatki organizator¬ ja kolnske borze, bo največja prireditev v okviru RDA prihodnje leto okrog 23. juni¬ ja. CPTS je že napovedal, da bo naročil večjo stojnico, kot je bila letos. Do tedaj se bo zvrstilo še nekaj drugi prireditev: med 20. in 24. novembrom sejem Touristik & Caravan v Leipzigu (sodeluje tudi CPTS) z regionalnim srečanjem članov, 10. janu¬ arja 1997 bo v Wiesbadnu 15. dan avto¬ busnega turizma, med 7. i 9. marcem bo RDA študijska tura na ITB v Berli i med 6. i 10. aprilom generalna skupščina RDA v Thirringenu. Letos so sodelovala podjetja: Zdravilišče Rogaška Slatina, Zdravilišče Radenci, Zdravilišče Morav¬ ske toplice, Metropol Hoteli, Hoteli Ber¬ nardin, Hoteli Morje, TGZ Izola, Top Li¬ ne Portorož, Postojnska jama - Turizem, Globtour, TPS Bled (Bled, Bohinj in Kranjska gora), agencija Vas. Rok V Klančnik ZAKON O POSPEŠEVANJU TURIZMA V DRŽAVNEM ZBORU Dolgo pričakovani Zakon, ki bo ure¬ jal organiziranost slovenskega turizma na lokalni in nacionalni ravni ter finan¬ ciranje materialnega razvoja in promo¬ cije tunom je končno v postopku Dr¬ žavnega zbora. Uvrščen je m 41. redno sejo Državnega zbora. V oikonu, ki ga je pripravilo Ministr¬ stvo za gospodarske dejavnosti je mnogo predlogov in rešitev, ki so jih posredovali predvsem turistični delavci, podjetniki, občine in turistična društvena organiza¬ cija. Po vzoru nekaterih najuspešnejših turističnih dežel bo s tem Zakonom ure¬ jena povezava med vsemi dejavniki, ki morajo med seboj sodelovati za učinko¬ vit razvoj in promocijo turizma, pred¬ vsem na lokalni ravni. Lokalne turistične organizacije, ki jih predvideva zakon, bodo postale središče turističnega razvaja in promocije na za¬ okroženih turističnih območjih le-te pa bodo tesno povezane htdi z nacionalno turistično organizacijo v katero se bo preoblikoval sedanji Center za promoci¬ jo turizma Slovenije. Dosedanja turistič¬ na (prenočitvena) taksa bo v celoti osta¬ la prihodek občin, ki jo bodo morale na¬ menjati za fiimnciranje dejavnosti lokal¬ nih turističnih organizacij in ostale de¬ javnosti opredeljene v Zakonu. Pri fi¬ nanciranju skupne promocije pa bo so¬ delovalo s posebnimi prispevki tudi lo¬ kalno gospodarstvo, ki bo ustanovitelj lo¬ kalne turistične organizacije. Veliko pa je tudi pobud, da se i> zakon uvrsti financi¬ ranje razvoja in promocije turizma s po¬ sebnimi prispevki vseh gospodarskih subjektov v turističnem kraju, glede na velikost subjekta in vključenost v htristič- no ponudbo. To varianto so v Ministrst¬ vu za gospodarske dejavnosti sicer že pri¬ pravili, vendar je bila v vladni proceduri odbita. Ta sprememba, ki jo podpirajo Uidi občine in turistično gospodarstvo se lahko uvrsti v Zakon v postopku prvega branja v Državnem zboru. Zeikon pa bo urejeval tudi oblikovanje posebnih sredstev za spodbujanje materialne obnove in razvoja hiristične infrastruk¬ ture in suprastrukture. Vir za finan¬ ciranje razvoja in promocije turizma na nacionalni ravni pa je že določen z 74. členom Zakona o igrah na srečo in ga ta zakon samo udejanja. V drugem delu Zakon ureja pogoje za opravljanje neka¬ terih s turizmom povezanih dejavnosti kot so organizatorji potovanj, turistične agencije ter vodniška služba. Vtem delu zakona pa so urejeni tudi pogoji za pri¬ dobitev statusa turističnega društva, ki deluje v javnem interesu in s tem prido¬ biva sistemsko financiranje svoje dejavnosti. Zakon o pospeševanju turizma je ob¬ javljen v poročevalcu Državnega zbora številka 18196 na strani 65. Komentar VETER SPREMEMB? Akcija Imejmo se fajn ni nameravala igrati vloge čudežnega rešitelja slovenskega turizma. Pa vendar je dosegla svoj cilj: za dopustovanje v Sloveniji se je odločilo več Slovencev, kot jih je sprva nameravalo. Ce beremo prispevke, ki jih o turizmu objavljajo slovenski mediji, če prisluhnemo pogovorom na avtobusih , v vrstah pred bančnimi okenci, če le bežno preletimo pisma bralcev, se moramo strinjati z mislijo, da o turizmu pravzaprav vsi' vse vedo. Od strokovnjakov, ki so dejansko kompetentni za to področje, do laikov, ki so s turizmom povezani le zato, ker so pač potrošniki turističnih storitev. Posledica vsega tega pa je, da se turizmu namenja neobičajno veliko medijske in tudi vsesplošne pozornosti. Morda tudi zato, ker turizem ni običajna gospodarska panoga, ampak je (tako pri ponudnikih kot pri potrošnikih turističnih storitev) tudi stvar nacionalnega prestiža in ponosa, nenazadnje stanja duha v neki državi. Ogromna publiciteta, ki jo je deležen turizem, povzroča, da tega področja ne obravnavamo trezno in z distanco, ampak si že leta postavljamo prevelika pričakovanja, ki jih skoraj po pravilu ne uspemo uresničiti (pa ne zato, ker bi bili že vnaprej “turistično’' nesposobni, pač pa zato, ker so pričakovanja nerealna). Po koncu sezone smo nad rezultati razočarani in nejevoljni, toda že naslednje leto se ponovi isti začarani krog. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je letos razpisalo sredstva za izvedbo akcije promocije slovenskega turizma za domačo javnost, ki je za oglaševalske agencije gotovo predstavljala precejšen izziv: ne samo zato, ker je šlo za nacionalno akcijo, pač pa tudi zaradi omejenosti sredstev in zahtevnosti ciljev. Ti so bili jasni: vzbuditi interes domače javnosti po spoznavanju in koriščenju slovenske turistične ponudbe, pozicionirati turizem v slovenski javnosti kot veliko gospodarsko priložnost ter doseči pomensko obrazložitev in funkcionalno uporabo nove celostne grafične podobe slovenskega turizma, učinkovito povezati ponudbo in povpraševanje in zmanjšati odliv domačih gostov v tujino. Za dosego zastavljenih ciljev promocijska akcija ni dovolj, če ni podprta z ostalimi elementi marketinškega spleta, ki jih je v storitvenem sektorju več: poleg ustrezne promocije so to še produkt, cena (oziroma ustrezna cenovna politika), prodajne poti, ljudje (izvajalci storitev), fizični dokazi (okolica, notranja oprema podjetij) in izvajanje storitve same. Promocijska akcija, zastavljena v tako omejenem časovnem obsegu in s tako majhnimi finančnimi viri, zelo težko reši ■ če sploh, probleme, ki se pojavljajo na drugih elementih marketinškega spleta slovenskega turizma ■ izboljša kakovost, dvigne motiviranost zaposlenih v turističnem gospodarstvu, prepreči neprijaznost, premosti cenovno nefleksibilnost. Pa vendar je akcija poleg čisto eksplicitnih učinkov, o katerih bomo več govorili kasneje, imela tudi bolj posredne, a še zdaleč ne zanemarljive posledice. Pomembno je zlasti to, da je odprla številna vprašanja in dvignila raven nezadovoljstva s sedanjim stanjem, kurje gotovo pivi predpogoj, da pride do prepotrebnih sprememb. Morda je prav ob koncu še ene neuspele poletne sezone prava priložnost, da s slovenskim turizmom nekaj naredimo in se otresemo začaranega kroga prevelikih pričakovanj, ki jim praviloma sledijo nezadovoljstva z njihovo (ne)izpolnjenostjo. Akcija Imejmo se fajn ni dosegla revolucionarnih rezultatov. Tudi zasnovana je bila dovolj nepretenciozno, da si niti njeni izvajalci niti naročnik, niso delali utvar o presenetljivo dobrih rezultatih letošnje poletne sezone. Pa vendar je z elementarnega vidika dosegla svoj cilj: javnomnenjska raziskava je pokazala, da se je za dopustovanje v Sloveniji odločilo več Slovencev, kot jih je spiva nameravalo. Drug pozitiven učinek akcije je gotovo baza naslovov potencialnih slovenskih turistov, ki jih je turistično gospodarstvo pridobilo s pomočjo neposredne pošte in jih bo hiliko uporabljalo tudi v prihodnje v svojih samostojnih promocijskih in drugih komunikacijskih dejavnostih. Tudi sprožitev zavedanja o nezadovoljstvu z razmerami v slovenskem turizmu lahko štejemo kot pozitivni dosežek akcije, poleg jasnega dejsrta, ki je bilo morda premalo upoštevano, da se je v slovenskem turizmu končno nekaj začelo dogajati. Pa še en učinek je imela: bolj impliciten, a z zelo daljnosežnimi posledicami. S sloganom Imejmo se fajn je Slovenca, ki je bil prej predvsem izvajalec turističnih storitev za goste od drugod (spomnimo se slogana Turizem smo ljudje), postavila v vlogo (zahtevnega) potrošnika turističnih storitev. Potrošnika, ki lahko primerja in ocenjuje ter na koncu izbere najboljše za svoj denar. Naj bo to v domovini ali drugod... Martina Merslavič S. Slovenija Imejmo se fajn VSAK PETI SLOVENEC DOPUSTUJE V DOMOVINI Eden pomembnejših delov akcije Imejmo se fajn je bila javnomnenjska raziskava, katere namen je bil spre¬ mljati akcijo in njene učinke. Zasno¬ vana je v treh sklopih, od katerih sta bila dva že izvedena. V prvem sklopu so nas zanimali predvsem način preživljanja počitnic, kraj in razlogi, ki so anketirane vodili pri izbiri načina dopustovanja. Na¬ ključno izbrani telefonski naročniki so odgovarjali na vprašanja, kje so lansko leto preživeli dopust, kje ga namera¬ vajo preživeti letos ter zakaj so se od¬ ločili ravno za tak način dopustovanja. Rezultati ankete, kije bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 1000 an¬ ketirancev, kažejo, da je lansko leto svoj dopust na slovenski obali prežive¬ lo 11,1 odstotka anketirancev, 21,1 odstotka jih je dopust preživelo na hr¬ vaški obali, 5,7 odstotka anketirancev je dopustovalo v drugih tujih krajih. Drugo vprašanje prvega sklopa raz¬ iskav se je glasilo: Kje nameravate le¬ tos preživeti svoj dopust? Največ (20,0 odstotka anketirancev) se je odločilo za hrvaško obalo, slovensko obalo pa je izbralo 7,2 odstotka anketirancev, kar je 3,9 odstotka manj kot lani. Zanimivi so bili zlasti odgovori na peto vprašanje prvega sklopa raziskav (“če bi lahko izbirah ter denar in čas ne bi bila oviri, v katero državo bi šli na počitnice?”). Največ anketiranih (19,1 odstotka) bi se tudi v hipotetič¬ nem idealnem primem odločilo za do¬ pustovanje v Sloveniji, ki ji sledijo Španija in Grčija (obe po 10,4 odstot¬ ka) ter Hrvaška in ZDA (obe po 3,8 odstotka). V dragi raziskavi, ki je bila prav ta¬ ko izvedena na reprezentativnem vzorcu 1000 anketirancev iz vse Slove¬ nije, je bil namen ugotoviti, ali bodo anketiranci letos odšli na dopust ali ne, na kakšen način bodo preživeli do¬ pust ter ali poznajo in kako ocenjujejo slogan promocije slovenskega turizma za domačo javnost “Imejmo se fajn”. Raziskava je bila zastavljena tako, da omogoča primetjavo med podatki o tem, kje so Slovenci lani preživeli svoj dopust, kje so ga nameravali pre¬ živeti letos (glede na njihove odgovo¬ re v majski raziskavi) in kje so ga ozi¬ roma bodo dejansko preživeli (glede na odgovore v julijski raziskavi). Lani jev Sloveniji dopust preživelo 23,7 od¬ stotka Slovencev, letos maja je svoj dopust v domovini nameravalo preži¬ veti 17,0 odstotkov Slovencev, glede na rezultate julijske raziskave pa je v do¬ movini dopust preživelo oziroma ga bo preživelo 24,0 odstotka Slovencev. Očitno je torej, da je dopust v domo¬ vini preživelo več Slovencev, kot jih je sprva nameravalo. Anketiranci so v dragi raziskavi od¬ govarjali tudi na dve vprašanji, pove¬ zani s sloganom Imejmo se fajn. Tisti, ki so poznali slogan Imejmo se fajn - takih je bilo 26,2 odstotka), so odgo¬ varjali tudi na vprašanje, ali jim je bil všeč. 59,6 odstotka anketirancev je od¬ govorilo, da jim je geslo všeč, do sloga¬ na se je nevtralno opredelilo 21,7 ods¬ totka anketiranih, 18,7 odstotka anke¬ tiranim pa geslo ni bilo všeč. 100.000 NASLOVOV ZA TURISTIČNO GOSPODARSTVO Pomemben del akcije Imejmo se fajn je bila tudi neposredna pošta, ki jo je prejelo 600.000 slovenskih gos¬ podinjstev. V rožnati ovojnici ni bilo le običajno pismo, s katerim naslov¬ nike ponavadi obveščamo o novih iz¬ delkih, storitvah, ugodnejših ponud¬ bah, pač pa ga je spremljala povrat¬ na kartica, s katero so Slovenci spo¬ ročali, kje in kako bi si oni želeli le¬ tovati. Odziv na neposredno pošto je bil izjemen. Na naslov Centra za promo¬ cijo turizma je prispelo več kot 60.000 odgovorov, ki niso le sodelovali v na¬ gradnem žrebanju, pač pa so naslove Slovencev, ki so spraševali po specifič¬ nih oblikah preživljanja dopusta v do¬ movini prejeli hoteli, kampi, zdraviliš¬ ča, turistične organizacije, nanje pa so lahko pošiljali informacije o svoji po¬ nudbi. Veriga, kakršne dotlej v slovens¬ kem turističnem gospodarstvu nismo poznali, se je sklenila. Še pomembne¬ je pa je, da bo tudi v prihodnje omo¬ gočala neposreden stik med ponudni¬ kom in porabnikom turističnih sto¬ ritev. Martina Merslavič Kdmten Card “NEVERJETNO, TODA KOROŠKA!” Korošci letos zmajujejo z glavami. Turizem že drago leto zapored beleži zaskrbljujoč padec, zato se je Promo¬ cijski center Koroške odločil za akcijo “Karaten Card”, ki naj bi predvsem avstrijskim družinam z velikimi po¬ pusti omogočila cenejše letovanje v deželi med Velikim Klekom (Gross- glockner) in Pliberkom (Bleiburg). Gre za naslednje: Koroško kartico lahko kupijo vsi turisti (tudi tujci, ven¬ dar je akcija namenjena predvsem Avstrijcem), za odrasle stane 265 šili¬ ngov (3420 SIT), za otroke od 6 do 14 let pa 130 šilingov (1710 SIT). Otroci do šestih let in tretji otrok družine, ki se odloči za kartico, pa imajo vse sto¬ ritve zastonj. S kartico je nato mogoče koristiti številne turistične storitve, kot so vožnje po jezeru in na vzpenj¬ ačah ter vstop v muzeje, zdravilišča in nacionalni park, zastonj. Bolj kot je aktiven dopust, več je prihranka. Na primer: • 1 vožnja z visokogorsko vzpenjačo Ankogel • 1 izlet na Nockalmstrasse • 1 obisk v Elli-Riehl muzej lutk • 1 vožnja po Vrbskem jezeru • 1 izlet na Tscheppaschlucht (Bo¬ rovlje) • 1 vožnja z muzejskim avlakom po dolini Krke • 2 avtobusne ali železniške vozovni¬ ce stanejo skupaj, brez kartice, pri¬ bližno 1800 šilingov (23.130 SIT), s kartico pa samo 660 šilingov (8550 SIT), kar pomeni 1140 ATS prihranka (14.580 SIT). Kartica samodejno po¬ meni tudi članstvo v Koroškem klubu, ki pomeni možnost lepih nagrad, po¬ puste v nekaterih trgovinah in galeri¬ jah in zastonj koktajl v Casinu Velden v Vrbi na Koroškem. Akcija traja med 24. majem in 29. septemb¬ rom, veljavnost kartice pa je tri tedne. S tem zapisom ne želimo izvajati propa¬ gande za potovanja na Koroško, saj jo slovenski gostje radi obiskujejo, nič več kot zgolj nakupovalci v trgovskih centrih. Želimo pa spodbuditi razmiš¬ ljanje, da bi se tudi v Sloveniji, morda že prihodnje leto odločili za kakšen podoben projekt. Takšni paketi bi bili zlasti primerni za vsak cluster posebej, torej bi lahko uvedli kartico za storitve na območju Julijskih Alp, ali na prostora med Portorožem in Postojn¬ sko jamo. Možnosti je mnogo, po¬ treben pa je dogovor med vsemi turis¬ tičnimi subjekti na nekem območju in predvsem zavest, da bo imel goste le tisti hotelir ali turistični delavec, ki ima dobro ponudbo. Pa še to: predvsem se moramo v Sloveniji navaditi, da je gost sosednjega hotela tudi gost “moje” dežele, torej tudi moj gost. Rok V. Klančnik Kategorizacija hotelov & Slovenija NAPOSLED KONEC HOTELSKE ABECEDE Slovenski hoteli bodo namesto doslej veljavnih črkovih ouiak do¬ bili zvezdice in se tako približali veljavnim merilom v svetu Na Ministrstvu za gospodarske de¬ javnosti so na podlagi predloga Zakona o gostinstvu pripravili nov pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih objektov. Pravilnik, ki bo hkrati katego¬ riziral tudi marine, turistične kmetije, sobe in kampe, bo predvidoma predlo¬ žen v objavo v sep¬ tembru, razlog zanj pa je v želji po večji konkurenčnosti os¬ novne turistične po¬ nudbe na osnovi ka¬ kovostnih meril. “Ka¬ kovost” je pri tem šir¬ ši pojem in poleg teh- ničnih pomagal za¬ jema cel splet različnih ravni storitev, ki jih pričakujejo gostje nekega hotela. V Sloveniji je dolgo veljalo prepričanje, da je hotel le neka vrsta fizično-tehnično pripomoček za raz¬ voj turizma, tako re¬ koč “nujno zlo”, ne pa vzrok turističnega življenja. Toda hoteli sodijo med najbolj izpostavljene in naj¬ pomembnejše turis¬ tične produkte, toda šele takrat, ko njihov obseg storitev do¬ seže tisto kakovost, ki pri potencialnih gostih povzroči odločitev, kje bodo biva¬ li med svojim turističnim ali poslovnim obiskom nekega kraja. Slovenija ima na hotel zelo visoko povprečje v številu sob in postelj. Tako znaša povprečno število sob na hotel 100, število postelj na hotel pa se približuje številu 300. HOTEL KOT PREDSTAVNIK TURISTIČNE PONUDBE Kakovosten hotel skrbi za kakovost¬ no tehnično opremo, skrbno neguje ko¬ munikacijo na različnih ravneh (med osebjem hotela, na ravni hotel - gost ter med hotelom in domačim okoljem) in zagotavlja kar najboljšo vsebino pro¬ dukta. Kot kaže je najtežja faza v slo¬ venskem prizadevanju za kakovost v po- notranjanju te kakovosti kot nepogreš¬ ljivem delu turistične celote. Vsak hotel predstavlja slovensko turistično ponud¬ bo, zato ni vseeno, kakšen je. CILJI NOVEGA KAKOVOSTNEGA RAZVRŠČANJA HOTELOV Dosedanje kategorije L, A, B, C in D naj bi v kratkem zamenjal nov sistem zvezdic. Hoteli, moteli in penzioni bodo črke v kratkem zamenjali za zvez¬ dice, pri čemer je najvišje možno število zvezdic pet. Objekti s skrajšanim pro¬ gramom storitev, apartmaji in turistične kmetije bodo lahko imeli do štiri zvezdi¬ ce, kampi, marine in turis¬ tične sobe pa največ tri. Temeljni cilji novega kakovostnega razvrščanja nasta¬ nitvenih gostinskih obratov so v vpeljavi sistema, ki bo spodbujal kakovost ne glede na število zvezdic ter iz¬ vesti sistem, ki bo pri gostih lahko razpoznaven. Za spre¬ jem in uvajanje novih stan¬ dardov pa se bo lahko odločil vsak posamezni gostinski ob¬ rat sam. Kategorizacija bo potekala v dveh delih. Obvezna bo kate¬ gorizacija nastanitvenih gostinskih obra¬ tov na podlagi minimalnih tehničnih standardov za posamezno kategorijo (zvezdico), neobvezno pa bo ocenje¬ vanje posameznih prvin (opremljenosti in storitev) za pridobitev znaka kako¬ vosti v gostinskih obratih, ki bodo imeli tri ali štiri zvezdice. Tako naj bi se po novi kategorizaciji vsak nastanitveni obrat ponašal s simbolom v obliki zvezdice (obvezno), znakom kakovosti (neobvezno) in znakom specializacije (neobvezno). Standardi, na katerih temelji nova kategorizacija so usklajeni s tistimi iz najbolj razvitih državav, hkrati pa ustrezajo tudi določenim izkušnjam, ki jih imajo gostje, ki v pretežni meri pri¬ hajajo v Slovenijo. UVAJANJE NOVE KATEGORIZACIJE Prehod na novo kategorizacijo na¬ stanitvenih objektov, kot pravi Stane Bizjak, svetovalec ministra za gospodar¬ ske dejavnosti na področju turizma, bo postopen. Bizjak, ki v pretežni meri nosi breme priprav ob približevanju turistič¬ ni Evropi na način nove kategorizacije, ocenjuje, da gre ob tem za proces, ki bo trajal nekaj časa in ne bo končan z ak¬ tom, ki bi se ga dalo izpolniti v nekaj dneh. Nova kategorizacija bo vključeva¬ la celovit pregled opremljenosti, ponud¬ be storitev in strokovne usposobljenosti zaposlenih. Znak kakovosti bodo lahko pridobili hoteli, ki bodo imeli tri, štiri ali pet zvez¬ dic in bodo ponujali storitve, ki so iznad zahtevanega minimalnega standarda. Znak specializacije bo gostu zagotavljal, da bo lahko upravičeno pričakoval vse tiste posebne storitve, ki jih obrat pro¬ pagira. Tam, kjer se bodo za specializa¬ cijo odločili, bodo morali poleg temelj¬ nih zahtev: predpisane infrastrukture in ustreznih strokovno usposobljenih za¬ poslenih, zagotoviti tudi tiste storitve, ki so temelj za izvedbo specializiranega programa (športni hotel, kongresni ho¬ tel, družinski hotel, poslovni hotel...). NAČIN OZNAČEVANJA Minimalni tehnični standardi za ho¬ tele, ki temeljijo na merjenju oprijemlji¬ vih prvin kakovosti, bodo razpoznani po številu od ene do petih zvezdic. K ozna¬ kam za doseženi tehnični standard (zvezdica) bo po želji obrata dodana oz¬ naka kakovosti (znak kakovosti) v koli¬ kor bo doseženih na osnovi ocenjevanja naslednje število točk: za tri zvezdice (standardni hotel) 600 točk za štiri zvezdice (udoben hotel) 750 točk za pet zvezdic (zelo udoben hotel) 900 točk Renata Picej RAZDELITEV HOTELOV PO DOSLEJ VELJAm KLASIFIKACIJI: L . 1 . hotel SLOVENSKI HOTELI V ŠTEVILKAH: število hotelov (posbvnih enot): ./57 število sob: . 13.555 število postelj:. . 24.983 pomožnih postelj... 2.365 Turistične agencije DOKAJŠNJE ZADOVOLJSTVO S SEZONO Slovenski turisti so letos najraje letovali v Dalmaciji, Grčiji, Španiji in drugih sredo¬ zemskih državah. Tudi do 50-odstotno povečanje poslovanja. S Kompas Holidays je od maja do konca avgusta letovalo za okoli 13 od¬ stotkov več gostov kot v enakem lans¬ kem obdobju. Medtem ko je lani v tem času s Kompas Holidays potovalo približno 24.000 gostov, jih je letos 30.000. Kot nam je povedal Vinko Vo¬ dopivec, direktor iniciative, je preko omenjene agencije poleti letovalo v Sloveniji nekaj manj kot 1.000 tujih gostov, kar je več kot lani. Med kraji, ki jih tujci najraje obiskujejo so pred¬ vsem Bled, Bohinj in Kranjska gora, Bovec in Rogaška Slatina. Sicer pa so letos poleti najbolje prodajali Istro in Srednjo Dalmacijo, predvsem otoke Korčulo, Hvar in Brač. Precejšnje po¬ vpraševanje Slovencev je bilo tudi po Grčiji (Kreta, Santorini), Španiji (Costa Brava, Palma de Mallorca, Ibi¬ za), Sardiniji, Cipru, Tunisu in Turčiji. Med razlogi za slab obisk tujih gos¬ tov pri nas je Vodopivec omenil, daje Slovenija za to, kar ponuja, predraga in to je tudi glavni razlog, da ostale sredo¬ zemske države pridobivajo več gostov. Tudi pri Globtourju so s poletno se¬ zono kar zadovoljni, pravi Milan Me¬ den. Število Slovencev (okoli 30.000), ki se je letos poleti odločilo za dopus¬ tovanje s to turistično agencijo, je v obdobju maj- avgust poraslo za več kot 50 odstotkov v primerjavi z ena¬ kim obdobjem lani. Letos so se odlo¬ čili predvsem za dopustovanje na Hr¬ vaškem (v Dalmaciji in Istri), zelo ve¬ lik skok je bila “prodaja” Turčije, za¬ dovoljiv pa je tudi obisk Italije, Grčije, Španije in Tunizije. Prek Slovenijaturista je letos poleti po prvih ocenah dopustovalo za okoli 10 odstotkov več gostov kot lani. Sava Bu- dič - Pečaver, vodja inciative, pravi, da je največ povpraševanja po Istri (predvsem Umagu, Poreču in Puli), Kvamerju in Dalmaciji. Pri Slovenijaturistu je veliko povpraševanje tudi po dopustovanju na Malti, v Grčiji, Španiji in Cipru. Manka Kremenšek TURIZEM 7 “SLOVENSKI TRG JE V EMITIVNEM SMISLU ENO NAJZANIMIVEJŠIH TRŽIŠČ NA SVETU” POGOVOR Z JANEZOM PERGARJEM Koliko je registriranih potovalnih agencij v Sloveniji in koliko jih resnično deluje? Število aktivnih turističnih agencij se tako kot drugod po svetu tudi v Slove¬ niji neprestano spreminja. Menim, da jih je zdal poslovno aktivnih okoli 120; od tega okoli 30 touroperatorjev, drugo pa so agencije mešanega tipa, se pravi kombinacije majhnih, krajevno usmerjenih ‘‘producentov” in pro¬ dajalcev. Z inozemskim turizmom se ukvarja največ 10 agencij, pravih ser¬ visnih agencij pa je manj kot deset. Kako bi ocenili stanje v slovenskem potovalnem turizmu? Slovenski trg je v emitivnem smislu eden najzanimivejših na svetu. Turistič¬ ne agencije prodajo na leto okli 320.000 turističnih paketov oziroma en paket na 6,5 prebivalca. To uvršča Slovenijo, upoštevajoč število prodanih paketov glede na število prebivalstva, v sam vrh razvitih turističnih držav. Značilnost slovenskega agencijskega turizma sta med drugim tudi preveliko število turističnih agencij in premajhna specializacija. Zakaj se tako malo slovenskih potovalnih agencij ukvarja s trženjem Slovenije v tujini? Slovenija je za agencijske incoming posle zelo zahtevna dežela. Hotelske zmogljivosti so precej majhne in razpršene, politika cen je neustrez¬ na,Slovenija pa ima slabo propagando... Te storitve zahtevajo usklajeno delovanje vseh dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na ceno, vsebino in trženje turističnega paketa, to usklajenost pa je v Sloveniji, kljub njeni majhnosti, zelo težko doseči. Pri teh storitvah agencije zaslužijo praviloma zelo malo, naložbe pa so navadno zelo velike in dolgotrajne. Kako je s programi potovalnih agencij v tujini? Ali so tudi ti usmer¬ jeni v glavnem v tujino? Seveda. Izjema so morda le ZDA. Združenje potovalnih agencij Slovenije - kakšni so cilji, načrti in koliko je članic združenja? Pridobitev novih članic načrtujemo za jesenski čas, vendar ne hitimo, ker želimo najprej pognati dejavnosti- in teh ni malo. Združenje turističnih agencij Slovenije šteje 32 članic. Najprej želimo urediti statistiko o poslova¬ nju turističnih agencij in zatem razdeliti problematiko po vrstah agencij. Pripravljamo strateški program razvoja agencijskih dejavnosti in program tržnih aktivnosti za leto 1997. Pospešiti želimo uvajanje kodeksa etičnih pravil, dvigniti splošno raven tega poslovanja. Začeli smo pogovore z letalskimi prevozniki o vzpostavitvi novega načina plačevanja, z za¬ varovalnicami pa se pogovarjamo o novih aranžmajih za varstvo naših gostov. Kako ste pri Kompas Turizmu zadovoljni z letošnjo poletno sezono? Mi smo s poslovanjem v pivih osmih mesecih tega leta zadovoljni. Promet se nam na ve¬ čini tujih trgov pove¬ čuje, zadovoljiva pa je tudi prodaja progra¬ mov po Sloveniji. Manka Kremenšek Janez Pergar, generalni direktor turistične agencije Kompas Turizem in predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije GOST TUR 97: V IMENU STROKOVNOSTI Tudi letos bo v začetku oktobra v Ma¬ riboru potekal mednarodni sejem gosti¬ nstva in turizma GOST TUR. Organiza¬ torji zatrjujejo, da bo velika pozornost veljala strokovnosti v turizmu, kar doka¬ zuje tudi nekaj obsejemskib prireditev, ki jih bodo izpeljali v štirih dneh trajanja prireditve. S svojimi stojnicami in aktiv¬ nostmi se bosta predstavila tudi Turistič¬ na zveza Slovenije (stojnica, posvetova¬ nje in borza spominkov, predstavitev pro¬ jektov Turizmu pomaga lastna glava in Gostoljubje - nasmeh turizma) in Center za promocijo turizma Slovenije, ki bo po¬ leg stojnice predstavil tudi izvedbeni na¬ črt trženja slovenske turistične ponudbe za leto 1997. Na predstavita’ bodo va¬ bljeni tudi predstavniki marketinške stroke, državnih organov in turističnega gospodarstva. TURISTIČNI TELEFON”TZS Turistična zveza Slovenije in Telekom Slovenije sta uvedla, kot prispevek razvo¬ ju turizma, poseben “turistični telefon”, št. 080-1900. Uvajanje turističnega tele¬ fona naj bi bilprispmk uveljavljanja tu¬ rista kot temeljnega subjekta in središče turističnega dogajanja. Telefon je name¬ njen domačim in tujim turistom (čeprav bodo ti bolj slabo razumeli zgolj v sloven¬ ščini posneto sporočilo, po katerem je treba pustiti svojo kritiko ali pohvalo, te¬ lefon namreč ne predvideva pogovora “v Živo”), ki želijo posredovati kritična in aktualna mnenja o kakovosti turističnih storitm, opozoriti na primere neprijaz¬ nosti in podobno. VLADNI SVET ZA TURIZEM PRIČEL Z DELOM Poleti je pričel z delom Svet za turi¬ zem, ki naj bi opravljal svetovalno funk¬ cijo pri vladi Republike Slovenije na po¬ dročju turizma. Od nove ustanove priča¬ kujejo pobude in mnenja ter predloge o zakonskih in ostalih rešitvah, ki so pove¬ zane s turističnim gospodarstvom v Slo¬ veniji. V Svetu za turizem sodelujejo: Bo¬ rut Mokrovič (predsednik), Peter Vese¬ njak (državni sekretar za turizem), Mla¬ den Berginc (Ministrstvo za okolje in prostor), Silvester Gaberšček (Ministrs¬ tvo za kulturo), Janko Deželak (minister za ekonomske odnose in razvoj), Aleš Kačič (Ministrstvo za promet in zveze), Alenka Urbančič (Ministrstvo za kmetij¬ stvo, gozdarstvo in prehrano), Mirko Fabčič (Urad vlade za infomiranje), Franci Križan (direktor CPTS), Matej Kovač (Urad za gospodarsko promoci¬ jo), Vladimir Petrovič (Združenje za go¬ stinstvo in turizem GZS), Ignac Rajh (Združenje za gostinstvo in turizem OZS), Bogo Umek (Nacionalno turistič¬ no združenje), klado Petrovič (Slovensko hotelsko združenje), Janez. Pergar (Združenje turističnih agencij), Zmago Skobir (Adria Airways), Andrej Brvar (Planinska zvezd Slovenije), Marjan Ro¬ žič (Turistična zveza Slovenije), Lojze Soster (TZS), Martin Nose (Zadružna zveza Slovenije). Sekretar Sveta za turi¬ zem je Janez Širše (predsednik NTZ). L'-. Slovenija DR. JANEZ DRNOVŠEK O SREDSTVIH ZA PROMOCIJO TURIZMA: MANJ DENARJA, TODA VEČ DRUGIH KANALOV ZA KAKOVOSTNO PREDSTAVITEV V SVETU dr. Janez Drnovšek Ena od osrednjih bolečih točk slo¬ venskega turizma v letošnjem letu so silno okleščena proračunska sredstva za trženje in promocijo turizma, ki do¬ segajo komaj polovico, od tistih v letu 1995. Turistična podjetja se (upraviče¬ no) pritožujejo, da država premalo spodbuja izkoriščanje priložnosti za kakovostno predstavitev naše turistič¬ ne ponudbe zlasti na tujih trgih. Pred¬ sednik vlade dr. Janez Drnovšek je po¬ sebej za naš časopis na ta problem od¬ govoril takole: “Vlada se dobro zaveda pomemb¬ nosti turizma in njegove vloge v sklad¬ nem gospodarskem razvoju Slovenije, zato posveča njegovemu spodbujanju posebno pozornost. Prepričani smo, daje promocija turizma večplastna de- KJEJEKDO? REPANŠEK BO V MUNCHENSKEM PREDSTAVNIŠTVU CPTS ZAMENJAL JAKIČA S prvim oktobrom bo prišlo do zame¬ njave na mestu direktorja predstavništva Centra za promocijo turizma Slovenije v Nemčiji, ki ga je doslej vodil Marjan Ja¬ kič, dolgoletni turistični slovenski delavec in dober znanec vseh, ki se pri nas in v tu¬ jini profesionalno ukvarjajo s turizmom. Zamenjal ga bo dosedanji svetovalec vlade Janez Repanšek, ki so ga kot bodočega vodjo predstavništva uradno predstavili na slovenski novinarski konferenci na borzi RDA v Kolnu. Marjan Jakič javnost in da obsega skoraj vse vidike našega življenja in delovanja. Drugače povedano: brez celovite razvite države nekih posebnih zaslužkov od turizma ne moremo pričakovati, čeprav je tu¬ ristična promocija dolgotrajen proces in rezultatov našega delovanja ne mo¬ re biti čez noč, moram reči, da na tu¬ rističnem področju že opažamo pozi¬ tivne posledice naših gospodarskih, pa tudi političnih uspehov v preteklosti. Slovenija je dosegla odlične rezul¬ tate na področju doseganja bližajočih se Maastrichtskih kriterijev za član¬ stvo v Evropski uniji, tako da se danes ponašamo z uravnoteženim pro¬ računom in stabilnimi financami. Gospodarno ravnanje z denarjem za¬ hteva pogosto tudi krčenje določenih programov na državni ravni, vendar je v tem konkretnem primeru (spodbu¬ da trženju turizma, op. u.) treba vede¬ ti, daje med tem nastala cela vrsta no¬ vih formalnih in neformalnih kanalov za promocijo turizma, ki jih je treba temeljiteje izkoristiti. Če pogledamo na stanje turizma v Sloveniji v tem trenutku, moramo omeniti vsaj nekaj večjih dosežkov, ki bodo na srednji in dolgi rok ekonoms¬ ko gotovo uspešni. Najprej, končuje se proces privatizacije, ki bo turistično dejavnost postavil na nove zdrave te¬ melje in omogočil večjo prilagodlji¬ vost, seveda pa tudi večjo kakovost tu- Maijan Jakič se je rodil 2. 7.1938 v Ljubljani. Leta 1966 je diplomiral na pravni fakulteti, turistično kariero pa je začel na podjetju Slavnik Koper kot vodja prodaje, nato v podjetju SAP Ljubljana in do leta 1972 vodil poslovalnico Kvarner Expressa v Portorožu. V začetku 70-ih leti je delal v Nemčiji za firme Gastager Rei- sen, Air Maritime in Isaria Reisen, leta 1976 pa se je vrnil v Portorož, kjer je vse do leta 1992 delal kot direktor prodajne službe v podjetju Hoteli Bernardin. V tem času je deloval tudi kot član jugoslo¬ vanske komisije za nastop na tujih trgih (do 1989) in podpredsednik jugoslovan¬ skega odbora pri AIH (mednarodnem hotelskem združenju). Spomladi 1993 je bil imenovan za državnega sekretarja za turizem, kar je bil do svoje upokojitve le¬ ta 1995. Z ustanovitvijo CPTS je bil nje¬ gov prvi vršilec dolžnosti direktorja, nato pa je še ustanovil in pripravil za redno de¬ lovanje slovensko turistično predstavniš¬ tvo v Miinchnu, kjer ga bo zdaj zamenjal Janez Repanšek. Tudi Repanšek velja za “prvoborca” v slovenskem turizmu. Kariero je pričel leta 1965 na letališču Ljubljana, nadaljeval pri Yugotoursu, v zlatih letih Kompasa pa je bil direktor oddelka za Veliko Britanijo in prekomorske dežele. Med 1975 in 1989 je bil direktor predstavništva Turistične zve¬ ristične ponudbe. Določene uspehe ga tržišča, intenzivno moderniziramo smo dosegli na področju večanja ka- telekomunikacije, nenazadnje pa tudi kovosti turističnih storitev in izobra- odpravljamo ovire na novo nastalih ževanja, čeprav menim, da nas na tem schengenskih mejah in zbližujemo področju čaka še veliko dela. Smo sre- Slovenijo s tujino. Vse to bo omogoči- di največjega slovenskega projekta iz- lo odločen napredek na področju tr- gradnje cestne infrastrukture, ki bo ženja slovenskega turizma in še bolj po mojem mnenju odločilno vplival poudarilo primerjalne prednosti Slo¬ na dostopnost slovenskega turistične; venije.” V finančnem letu 1994/5 (za letos podatki še niso na voljo) je 20 držav namenilo približno milijardo dolarjev v promocijo turizma. (Vir: WTO, CPTS, 1996) ze Jugoslavije v New Yorku, do leta 1993 direktor Kompasovega sektorja za preko¬ morske dežele, od leta 1993 pa na minis¬ trstvu za gospodarske dejavnosti svetova¬ lec vlade. Med njegove izvoljene funkcije sodijo tudi predsedstvo Podonavske turis¬ tične komisije v New Yorku, v.d. predsed¬ nika Evropske potovalne komisije v New Yorku in predsednik za Jugoslavijo pri največjem turističnem združenju na svetu - ASTA. V 90-ih letih je bil mednarodni predsednik ASTA za Slovenijo, zdaj pa je direktor marketinga v odboru za planira¬ nje Evropske turistične komisije (ETC). Lani je prejel nagrado RDA kot glavni urednik in soavtor slovenskega Priročni¬ ka za potovalne agencije. JANKO HUMAR NA ALPKOMERCU Dosedanji direktor trženja na agenciji Alpinum Janko Humarje prvega septem¬ bra zapustil bohinjski kot in prevzel vode¬ nje marketinga tolminskega Alpkomerca, vodilnega turističnega podjetja v Zgor- njesoški dolini. Sicer pa je Humar poleti napisal izvrstno študijo Strukturiranje po¬ nudbe Bohinj - zima, v kateri je predstavil osnovno ponudbo Bohinja, razvoj pov¬ praševanja med leti 1985 in 1996, raziska¬ vo obstoječe klientele, osnovni koncept zimske ponudbe Bohinja in priporočila za strukturiranje ponudbe. Njegovo delo je nedvomno velik prispevek pri nadaljnjem razvoju v trženju bohinjskega turizma, Bovec pa je s Humarjem dobil veliko pri¬ ložnost za uspešnejšo prodajo sicer izvrst¬ nega turističnega produkta. NOVI. DIREKTOR ZURIŠKEGA PREDSTAVNIŠTVA ADRIE Emil Kumer, ki je leta 1994 prišel na mesto direktorja predstavništva Adrie Airways v Ziirichu, je letos poleti odstopil svoje mesto Zvonetu Petku. Petek, ki ga slovenska turistična stroka dobro pozna kot velikega strokovnjaka na področju mednarodnega turizma, je bil doslej štiri leta vodja oglasnega trženja pri izvrstnem švicarskem strokovnem turističnem časniku Travel Inside. ZINETA KIKEU NA NAJTEŽJI PREIZKUŠNJI Sodelavci nove direktorice Postojnska jama - turizem Zinete Kikelj so s svojo novo šefico menda zelo zadovoljni. Zlasti hvalijo njene sposobnosti na področju fi¬ nančnega poslovanja, njena najtežja nalo¬ ga pa je ureditev odnosov z državo glede lastninjenja infrastrukture okrog Postojn¬ ske jame. Toda kot kaže so Postojnčani glede tega kočljivega vprašanja z vlado že dosegli kompromis, kar se je glede na po¬ časne slovenske odločevalske mline zgo¬ dilo presenetljivo hitro. TURIZEM - Informativni glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije • Izdaja: Center za promocijo turizma Slovenije. WTC, Dunajska 156,1113 Ljubljana • Tel.: 061/188-11-69, Fac 061/188-11-64, E-mail: cpts.cpts@tradepoint.si • Glavni urednik: Franci Križan • Odgovorni urednik: Rok V, Klančnik • Uredniški odbor: Frana Kržan, Rok V. Klančnik, Maja Pak. Vesna Žunič. Renata Picelj, Drago Medved. Lučka Letič, Danica Zorko • Oblikovanje in tehnično urejanje: Atelier IM • Tisk: M0B0 International, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Turizem vpiše v evidenco javnih giasii, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1382. • IZID PRVE ŠTEVILKE TURIZMA JE OMOGOČILA DRUŽBA MOBITEL. D.D.