Štev. 4
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
27. januara 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tűdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Pozvačinom, drtižbanom, staršinom!
Fanšček je tü. V tom časi se pri nas najraj ženijo. Pravijo, ka je zdaj najbole čas za gostüvanje. To je istina. Za gostüvanje trbe dosta časa, trüda pa stroškov. Navadno se pa vsi, tak mladoženci kak starišje i rodbina, preveč mantrajo za gostüvanje. Pa to ešče kamtá liki stroški, stroški, tej je pa navadno ednok več kak bi potrebno bilo.
„Ja, — pravijo mati — či pa kaj sfali, ka do si pa te lüdje gučali! Niti na svetlo več non vüpala, tak de me sram !“
Sfaliti nesmi, to je istina. Nikak je pa tüdi ne pametno i ne krščansko, či se telko vsakefele naküha i napeče, ka polovica ostane. Kakši hasek je od toga? Navadno se tak ta razmeče štercom, deci, psom i svinjom. Kelko več plačila bi meli pred Bogom i časti pred lüdmi, či bi se v svojoj obilnosti spomenoli na Martinišče! Zato pa delajte tak. Pripravite samo telko, kelko je potrebno. Na priliko. Namesto, da bi zaklali 25 kokoši, bujte jih samo 20, čiravno ka vam je rodbina prinesla več vküp. Drügih 5 kokoši pa odajte i pošlite peneze na Martinišče. Ravno tak lejko včinite z drügim darom, či ga je več kak trbe za pošteno gostüvanje.
S tem dobrim delom krščanskoga smilenja sprosite od Boga dosta blagoslova na mladi hižni par. Znabiti do ravno deca vaših mladožencov ali pa vnüki meli to srečo, ka do se v Martinišči vzgajali i včili. Što more naprej znati, kak Bog zravna? Pa čiravno od vašega odvotka nikoga nede v Martinišči, bedo pa drügi. Kristušova vera nas vči, ka moremo lačne nasititi, žedne napojiti, nage oblačiti i popotnike pod streho jemati. Zdaj je čas, ka to včinite. Mate lačne, strgane i trüdne dijake; popotniki so, brezi strehe so. Mejte smilenje!
Tüdi pozvačine, drüžbane, staršine prosimo. Naj v to ali ono formo kaj nabirajo med gosti za Martinišče. Naj se vküp dogučijo kak je bole. Pozvačin naj vsem glasno pove tisti slovenski pregovor: Što drügomi dobroto skaže, svojoj sreči kola maže!
Naj ne mine niti edno gostüvanje, ka se ne bi spomenoli na naše Martinišče. Nabrane peneze lejko pošlete g. plevanoši v Bogojino ali g Kleklini v Črensovce ali g Radohi v Veržej. Či so pa že v občini odebrani stalni nabiratelje tüdi tem je lehko izročite. V Novinaj bodo vsi dari objavleni.
Govor nar. poslanca g. Jožefa Klekl, dec. 5. na 7. seji narodne skupščine od sekvestriranih veleposestev v Prekmurji.
Veleposestvo grofice Marije Zichy, štero meri okroglo 9000 oralov, je rešeno sekvestracije. Bodi javno povedano, da se je po celom Prekmurji raznesla vest, keliko se je moglo plačati, de se veleposestvo reši sekvestracije. (Medklici na desnici; Čüjmo). Moglo se je plačati okroglo milijon dinarov v gotovčini, da se veleposestvo reši sekvestracije (Medklic poslanca Žebota: v štero kaso?) i da je še mogla grofica Marija Zichy odstopiti od zahteve po odškodnini v zneski ravnotak blüzi milijon dinarov. Verjem toti, da je ta šuma šla v državno kaso, a vendar naj omenim, da bi se mogla v prvoj vrsti porabiti za naše kraje. Namen toga plačila je, da se branijo državni haski. Ne morejo se pa na drügi način kak če se naše kulturne naprave podignejo. Tam so šole, predvsem naša gimnazija, prva slovenska gimnazija, štero smo dobili v Prekmurji i štero ščemo razvijati i pospešüvati. Ta gimnazija ma v petih razredih 160 vučenikov domačinov, šterih večina je siromaška i vnogi niti stana nemajo. Nešteri izmed teh naših dijakov morejo hoditi v M. Soboto v šolo vsaki den po dve vöri daleč, pa li obiskavajo šolo, ar ščejo postati dobri, zavedni jugoslovenski državljani. Mislim, da bi bila dužnost g. ministra pravde, da ono šumo, štero je plačala grofica Marija Zichy potroši za naše prekmurske siromaške dijake i da s tem podpira akcijo, štero vodijo domačini, da se naimre ustanovi zavod za naše siromaške dijake („Martinišče“. Vr).	(Dale)
NEDELA.
III. po Treh Kraljih. Evang. sv. Mataja VIII. 1—13. Jezuš ozdravi gobavoga. Goba pomeni greh. Če ljübiš bližnjega i moreš ga ljübiti. Če ljübiš bližnjega, boš brisao gobe greha dol ž njegove düše, štera je podoba boža. Včiniš to z ljübeznivim opominanjom.
Ljübézen do bližnjega.*)
O, eli ne skažemo teda Bogi samomi dobrote, či pomagamo njegovo podobo v bližnjem očistiti, popraviti, njoj nazaj dati čast? I či je tak — eli smo toga ne dužni včiniti, kda včiniti moremo? Eli bi ne bilo nekrščansko od nas, či bi videli, da je pri našem ogradi što razbio i osramoto sveto znamenje (križ) i bi mi ne šteli znamenja popraviti i osramočenja božega zbrisati? Či moremo, či moremo... Od male deklice, ki je postanola kesnej velka svetnica, se pripovedava, da je najšla ednok v koti hiše podobo Križanoga potreto, zaprašeno i s pavočinami prepleteno. Dete se je tak razžalostilo, da je začnolo jokati i se je ne pomirilo prle, dokeč je ne bila podoba popravlena i očiščena. Takši naravni čüt mora nagibati tüdi nas, da popravimo, či moremo, podobo božo tam, kde je bila z milostjov najlepše vtisnjena, z grehom pa naj bole grdo zbrisana — v düši grešnoga brata...
A vi pravite: Mi ne vemo karati i opominjati drügih; dosta krat so tüdi takši opomini, navuki nenamestni: dosegne se ž njimi lehko ravno nasprotno od pobolšanja. — Vse to je lehko istina. Zato sam povdarjao i šče povdarjam; Či moremo, včinimo; opominjajmo, či je prilika. Inači, dragi, pa so tüdi drügi pripomočki, pomagati bližnjemi do zveličanja, tüdi či je deleč zablodo. Takši drügi pripomoček je dober zgled. O lepi, dobri zgled, ti mučeči, pa itak tak zgovorni opomin nedužnim, pa tüdi zablojenim, zgüblenim, grešnim!
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
„Občinska Uprava“ se zove list, šteri da vsa potrebna pojasnila od zakonov i od ravnanja občine županom pa poglavarom: Izide vsaki mesec. Naroči se v Jugoslovenskoj tiskarni v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. Cena za občine 100 Din., — drügim 25 Din. — Jako dobro je na mesec ednok pri župani vküppriti i si s poglavari pogučati tiste reči, štere se v listi najdejo. Županom uredništvo v listi brezplačno bo odgovore davalo na njihova pitanja. V 1. številki je guč od občinske oblasti, kak se more vküp postaviti napoved za dohodnino, kda se sme što z občine pregnati, kak se moro rekrutni spiski vöpostaviti, ka se zdaj januara moro popraviti volilni imeniki i odgovori na razna pitanja, na priliko kak se dosegne, da je nova hiža rešena dače itd.
Fabijola ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Vračajo se trüdni, zamazani i od čarnoga dima okajeni i napol zadüšeni, i ar so se naravnoč bližali vhodu — vej se je v daljavi kazala nekša mala svetloba, kak dnevna svetloba — pomečejo svoje skale po zemli, eden se drügi ta. Šteri bi pogledao nazaj, bi se njemi videlo, kak da bi krščeniki od veselja razsvetili podzemeljske prostore; iz postranskih jam so žarele pometane žareče skale i so razsvetlavale temne folaše i po rdečkastoj steni i po marmornati tablaj grobov se je svetloba bliščala kak zlato.	
Prlé, kak so vojaki prišli do svetlobe, ji je prestrašila ešče nekša draga prikazen. Svetloba, štero so meli za dnevno svetlobo na vhodi, je prihajala iz olenke, štero je nekša človeška roka držala gor, ki je napremenjeno stala na sredi poti. Bila je v čarnoj obleki i se je videla, kak kejp z marmornatov glavov i nogami. „Što je denok to? Kaj je?“ so si šepetali. „Comprnica.“
Nekši düh, düh . . . je.
Kda se njoj natüjoma približavlejo ešče je stala na ednom mesti, mimo i nebojazlivo, kak či ji nebi niti videla. Dva jo zgrabita za roke!
„Što si“ se zaderé Korvin.
„Krščenica“ odgovori veselo i mirno, kak vsakokrat.
Cecilija.
„Zgrabite jo, njim zapove. „Naj ta trpi za
vse“
Prva rožica.
Cecilija je prišla na drügom mesti v katakombo, pa komaj je vstopila v prvi folaš, kda ji naednok v nos vdari saga osmojenij skal. „To so ne naše sveče,“ si misli i naglo stopa k zbranim krščenikom i njim poda Boštjanovo pisanje, v šterom je opoti na nevarnost; tüdi Cecilija sama pove, ka da je zapazila. Vörniki so se nato naglo razšli v oddaljene spodanje kraje; tüdi slepo sirotico je Pankracij silo, da se naj reši, ali ona njemi je odvrnola: „Moja dužnost je čuvati dveri i voditi vörnike.“
„Nikaj ne škodi, če me zgrabijo, s tem jaz lejko rešim koga drügoga. Le svetilko mi daj !“
Pankracij se ji nasmeje: „Zakaj pa nücaš svetilko, ne pri njej tüdi ne boš nikaj vidila.“
„Jaz ne . . . pa drugi bodo!“
„Če bodo pa tisti tvoji drügi . . . tvoji neprijateli ?“
„Vseedno. Če me zgrabijo, pa me naj zgrabijo na svetlom ne pa v kmici! Moj mladoženec me more najti z gorečov svetilkov, kak modro devico, če pride v tej noči k meni.“ Kda pa je skončala te reči, se je postavila na svoje mesto; i ár je drügoga nikaj ne čüla, kak nikše šepetanje potüjoma idočij lüdi, je mislila, da se bližajo krščeniki, zato njim posveti s svetilkov.
Kda se je pa prikazala Korvinova banda samo z zgrablenov Cecilijov, je Fulvij začeo treti svoje čemere.
„Kaj? Je to vsa vaša zmaga, vaš plen . . . ta mala miš. To je strašna sramota! Kde je pa Torkvat?“
Kda so njemi povedali na kakšen način je premino, je ne mislo na drügo, nego, da ga je Torkvat imeo za norca i zdaj njemi je pa zbežao v kmične pod zemelske lüknje, v katakombe. Če je to istina, bi mogla to vjeta deklica znati, zato jo nameni o tom spitavati. Ostro i divje jo pogleda i se zadere nad siroto: „Gledaj mi oči i guči istino!“
Sirotica ponižno i s smehom odvrné: Jaz vam morem povedati istino; pa ne da bi vas poglednola; ali ne vidite, da sem slepa?“ Dale.
2
NOVINE
27. januar 1924.
Volilne imenike popravite še te mesec županje. Mrtve zbrisati vö, ki so predpisano starost dosegnoli, Amerikance, vojake i drüge, ki so prišli domo, pa notri spisati. Vsaki naj se pobriga, če je spisan notri ali pa ne, ar ki je ne spisan, čeravno njemi ide votum, ga ne de meo.
Od žganja. Vsaki iz sadov svoje zemlje od 20. novembra l. 1923. sme brezplačno žgati žganico. Poslanci kmečke zveze so to zahtevali i tüdi dosegnoli ne zato, da bi se širilo pijanstvo, nego zavolo pravice. V Srbiji i Črnoj Gori so kmetje meli to ugodnost že prle, plačali pa menje dače kak naši, zato naj se i našim bole obteršenim pomore, se je od strani naše stranke za to ugodnost potegüvalo. Bog ne daj, ka bi se samo eden zapojo od božega dara, na dobro naj obrne, ka sam z poštenim vživanjom ne potroši. — Kotlov več ne trebe pečatiti i polete od financov tüdi ne prositi po tom zakoni pri tom brezplačnom žganji. Če pa što žge za odajo, to je ki küpüjejo v te namen sad, drože i te žganico odavajo, tej plačajo od edne stopnje alkohola 20 par trošarine pri litri. To trošarino plača küpec pri odaji pri kmeti, če žgete iz svojih sliv itd. — če pa žge iz küpljenoga pa plača sam žganjar trošarino pred odajov. To žganje za odajo že spada pod pazko financov i žganjar od maja 20. naprej more meti tüdi merilo za stopnjo (grad) alkohola (moči žganice), Od stare žganice, od štere je po starom zakoni plačana trošarina, ne trebe znova plačati trošarine. Tak določi 148 člen novoga pravilnika.
Beltinci. Križarke sestre se srčno zahvalijo občini Beltinci, ka njim je plačala za Novine i M. List 25 Din. Zednim pa tüdi naznanijo, ka se gospodinjski tečaj začne 10 februara pri njih. Deklice, zglasite se! Desetoga februara k križarkam, deklice!
Dolenci. Novi zvon smo dobili. Vaga 535 kg. Vlejale so ga Strojne tovarne i livarne v Ljubljani. Lepo, čisto delo, glas je tüdi lepi. Z jočom šo si odkrili farniki glavo, kda so ga ob prvim, čüli: V törem na svoje mesto smo ga postavili 13. januara. Navzoči je bila cela bližanja krajina, prišli so nam na veselje g. plebanoš od Nedele.
Velko pokoro si je naložo. —V ednoj fari na Štajarskom blüzi Müre, je na božično noč eden bodikaj dečko iz vesi med svetov mešov odišeo v spovednico i čakao, čl bi što prišeo k spovedi. Prišli sta dve ženski. Drügi den se je zvedilo za njegovo lumparijo i zdaj v temnici dela pokoro, dosta ostrejšo kak jo je on drügim davao.
Bogojina. Kmečka zveza z orlovskim drüštvom sküpno je sklenola, ka de na sprotoletje zidala drüštveni dom. — Medicinec g. Klar Franc so nam držali lepo, hasnovito predavanje od zdravja.
Lipovci. Pri nas se močno dela za to, da se ustanovi ljüdska čitalnica.
Bakovci. Zdrüženje kmečke zveze šte pri nas 180 kotrig. Za pisarniške potreboče smo
poklonili pisarni naše stranke za lani 40 Din., letos bo več.
Krog. Zavüpni sestanek so meli pristaši naše stranke preminole dni, na šterom so se znova, poživili za nadaljno delo i borbo na hasek našemi malomi človeki.
Rakičan. Lani smo malo zadremali pri naročitvi naših listov. Letos smo to popravili. 18 novih naročnikov smo dobili. Iz srca se zahvalimo našemi g. poslanci, ka poleg svoje dühovniške dužnosti, štero vsaki den opravljajo v cerkvi ešče se mantrajo z pisanjom dobrih listov, naj nam pomagajo ž njimi, ka nas sovražniki z svojimi krivimi ne premotijo i ne zapelajo. — (Rakičancom se iz srca zahvalimo za lepe reči i za to, ka so tak lepo povekšali število naročnikov. Bodi njim v hvalo tüdi to povedano, ka so naročene Novine i M. Liste tüdi vse naprej doli plačali. — Ka se pa tiče pisanja, iz srca radi to včinimo, ka so včinoli apoštolje, ki so i z predgami i z pisanjom, — kak nam svedočijo sv. evangeliumi i listi pa drüge knige njihove, širili diko božo i delali za zveličanje düš. Po njuvom zgledi delamo tüdi mi to, nakeliko nam naša slabost dovoli. — Vr.)
M. Sobota. Naše orlice se pripravljajo na igro „Goslanica naše ljübe Gospé“
Križevci. V našem „doli“ smo ustanovili čitalnico i naročili tüdi naše lepe „Novine“. (Bog živi „dolsko čitalnico!“ Vr.)
Izjava. Podpisani Bencak Mikloš iz Moravec sem po zapelavanji našega župana stopo k radikalnoj stranki. Izjavljam, ka niti minute ne ostanem pri tistoj stranki, štera nam je zglasala gospočino na cesto, 500% povišala zemljiško dačo, po štere dobroti se ti nezgrüntani štemplni moro plačüvati i štera nam v Soboti v krčmi niti edne žemle ne da pojesti, ka ne bi trbelo zvün njene cene ešče 20 par plačati posebi za
vsikdar lačen beogradski centralistički želodec i vsikdar prazen beogradski centralistički žep. Jaz sam veren pristaš kmečke zveze, od radikalov odstopim. Vsaki, ki ma pamet v glavi i v srci ljübezen do svojega obteršenoga bližnjega, bo šo za menov. Moravci, 1923. jan 12. Bencak Mikloš.
Država.
Velki ogen v Spliti. Pred kratkim je ogen popunoma vničo palačo, v šteroj so bili nastanjeni: Leonova tiskarna i knigarna, dvorana katoliških drüštev, uprava i vredništvo „Jadrana“ i drüga katoliška drüštva. Škoda znaša prek 10 milijonov dinarov.
Tühinski promet v Belgradi. Po poročili železniškoga komisarijata je med preminočim letom potüvalo skoz Belgrad 44.556 tihincov, v Belgrad sam pa je prišlo med tem časom 20.306 peršon.
Novoletni dar policiji: V Spliti so stanovalci, posebno trgovci, zbrali med sebov preci lepo šumo, da se kak novoletni dar razdeli med policaje v Spliti.
Narodni dar horvatskomi pisateli. Prijateli znanoga hrvatskoga pisatela Dinka Šimunoviča so zbrali 17.000 dinarov kak narodni dar, šteroga so poklonoli Šimunoviči.
40.000 rüdarov se vrne iz Nemčije. Spomladi se vrne iz Nemčije v domovino 40.000 slovenskih rüdarov. Tei rüdari dobijo delo v bosanskij rüdnikai. Ministerstvo je za potniške stroške dovolilo 200 jezer dinarov.
Svet.
Pijane ribe. Iz Montreala poročajo, da so ribiči zgrabili velko množino pijanih rib. Dognali so, da je tam voda pomešana z raznimi alkoholnimi pijačami, štere amerikanski nadzorniki vlevajo v morje.
Vročina v Braziliji. Od tam poročajo, da vlada zadnje tjedne neznosna vročina. Toplomer kaže v senci od 35 do 40 stopinj. Ljüdje so večinoma vse delo popüstili. Šče vekša vročina je v severnij pokrajinaj Brazilije, kde kaže toplomer do 50 stopinj. Dosta ljudi je že vmrlo zavolo sunčnega betega.
Železničarski štrajk v Angliji. Tajnik železničarske zveze Tromley je izjavo, da se začne popun železničarski štrajk.
Novi potres na Japanskom. Na Japanskom se je pa zemla strosila od potresa. Zavolo toga se je vstavo železniški promet med Tokiom i Jokohamo. Eden vlak je spadno v vodo, več vlakov pa se je prevrglo. V Jokohami je mrtvih 6 peršon i porüšenih okoli 600 hiš.
Pred lakotov v Nemčiji. Dr. Beneš je izjavo, da je lakota v Nemčiji neizogibna i da bo morala mala antanta napnoti vse moči, da Nemčiji pomore.
Domača politika.
Pogodba z Italijov. Naša i italijanska vlada sta se pogodile, ka Fiumo dobi Italija, Baroš pristanišče pa Jugoslavija. Brez te pogodbe nam je šla cela Fiuma z Barošom vred po londonskom pakti, a radikali i demokrati so vse te i drüge kraje prekpüstili Italiji, gde prebivajo Slovenci i Horvatje. Niti za to neso se pobrigali pri toj pogodbi Pašičovi hlapci, ka bi zasigurali Horvatom i Slovencom v Italiji teliko pravic, kak je majo Talijani v Jugoslaviji. Dr. Korošec je šo v Belgrad protestirat proti toj krivici, da se je odpravi bar nekoliko, če se cela že ne more.
Finančni odbor je 17. januara začeo pali delati. Razpravlja se na njem proračun. Naša stranka je znova v oči vrgla vladi strašne krivice, ka Slovenija več dače da sorazmeroma kak Srbija, čeravno je štirikrat menša od nje. Dr. Kulovec je odločno povedao, ka niti za obleko i drüge potreboče ne ostane v Sloveniji penez zavola velike dače i ka se hranilnice praznijo, dugovje rastejo i siromaštvo je vsikdar vekše: radikalna vlada ropa Slovenijo. Svojo trditev dokaže z štatistikov, štera posvedoči, ka meseca julij i augusta preminočega leta je Slovenija plačala vednake dače 15 314.006 Din., trošarine 2,499.975 Din., taks 16,589,031 Din., monopolne dače pa 41,156 289 Din. Štirikrat vekša Srbija je pa v tom časi plačala vednake dače 21 994.797 Din., trošarine 34,516 Din., taks 30.688 339 Din., monopolne dače pa 126 milijonov. Štirikrat telko bi mogla Srbija i niti dvakrat telko ne plača, celo še menje kak mala Slovenija. I to krivico zagovarja naša radikalna gospoda.
Svetovna politika.
Politični položaj je v Evropi jako zamotani. Na vsej koncaj i krajej se sklenjavlejo pogodbe. Pri pogodbaj pa se skrblivo oblačijo v orožje znamenja, da se ne bližamo k miri.
Angleško. Dozdaj se ešče neve, štera stranka de morala postaviti ministerstvo. Najbrž bo delavska stranka mela vodstvo v rokaj! V
zvünejšnjoj politiki začne Anglija preci ostro nastopati proti Francozom.
Francosko. Nasprotstvo med angleškov državov i francoskov se kaže tüdi na verstvenom poli. Frank je začeo gübiti svojo vrednost. Francozje so najmre Angležom preci dužni. Tej pa pretijo, da bodo terjali duge, či de francoska vlada nasprotüvala njihovoj politiki, to pa je dalo takši vdarec penezi, da so se v Parizi resno začeli pitati, ka bo s frankom. Francozje so z nesmilenov politikov proti Nemčiji sami sebe vdarili. Volitve do meli okoli 6. aprila toga leta.
Desetdinarske banke (kovače l. 1919. vödane) do državni uradi jemali samo do prvoga februara. Do devetoga februara se pa dajo vömeniti prinas pri bankaj v Soboti i v Lendavi. Od desetoga februara do desetoga junij do se samo v Belgradi zmenjavali od Narodne banke. Od desetoga junij mao več nedo valále. —
Širitelom i naročnikom naznanja uredništvo, ka ono desetdinarske banke (kovače, l. 1919. vödane) samo tak dugo vzeme kak državni uradi, to je do 1. februara.
Gospodarstvo.
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg.	K. 1000—1200.—
Žito	„	„	„	1000.—
Ječmen	„	„	„	900.—
Oves	„	„	„	900.—
Kukorica	„	„	„	1000.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	  K.	100.—
Teletina	„	„	„	120.—
Svinjsko meso       „	„	„	100.—
Mast	„	„	„	180.—
Slanina	„	„	„	160.—
Zagrebečka borza
dne 17. januarja 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 338.—
Austrijska krona 100 K	K —.49
Čeho-Slov. krona 1 K	K 10.—
20 kronski zlat	K 1280.—
Francoski franc 1 frank	K 16.80
Madjar. K 100 (nova em.) 30 K	1.—
Švic. fran. 1 fr.	K	60.—
Talijanske lire 1 lira	K	15.20
Zürich:
Dinar 100 Din. 	Sv. frcs 6.50
Pošta.
 I. Jerič Hrastje. Lani dec. 17 smo dobili od vas 25 Din. Drügi nam nišče nikaj ne prineso. Leta 1922. smo pa dobili 12 Din. 50 par i to jan. 7 i dec. 17. — Nemate nikaj duga nazaj. Ček smo Vam poslali naprej, da poravnate naročnino za letošnje leto. Če ste pa komi drügomi dali peneze, je iščite pri njem, mi nesmo jih prijeli. Vinkovič Marko Bratonci. Iz srca bi radi, pa ne nam je mogoče. Lani 30 jezero dinarov več vödali kak notri vzeli. Gda polleta miné, mogoče te, če se najde dobrotnik. Na polleta pa zdaj plačajte. Kelko se plača za sirote teliko damo brezplačno. Ivan Sreš Bratonci. Poslali. Na leto 80 Din. Na frtao leta tak 20 D.
Velika prostorna zidana
HÜTA
z črepom pokrita v dobrom stani se oda pri posestnici Ivani Horvatič pri sv. Križi
pri Lotmerki po primernoj ceni; tüdi več kišt za belice je tam za dobiti.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava