SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za^četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna pet i t-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., češe tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/ 2 6. uri popoludne. ■s^tev. V Ljubljani, v sredo 4. februvarija 1891. Letnik XIX Narodni krtje. V. Žalostno je v resnici, s kakšno dražbo se ■ moramo biti v svojem jeziku. Da se jej slovenska duhovščina povsod in vselej javno ne upre, je vzrok । v tem, da stoji pač previsoko in da bi škodila le I svojemu dostojanstvu, če bi s pouličnimi rogovileži • se spustila v boj. Da, stoje jej nasproti ljudje, ki ' so vse, kar je slovenskega, odvrgli od sebe, ki so ! zatajili tisočletne tradicije naroda našega, ki so svete spomine očeta in matere svoje bacnili v kot, ljudje, ki so se od Francozov naučili cinizma, od Italijanov surovosti, od Nemcev oholosti in od Židov taktike: । tako razkoračeni le še zmerjajo, obrekujejo j in lažejo v domači besedi. In to naj bi bili • Slovenci! To naj bi bili sinovi naroda, ki je tristo let prelival kri za „krst častni i slobodu zlatnu", katerega se revolucija 16. veka skoraj doteknola ni, naroda, ki je na vsakem gričku domovine naše ostavil spominke svoje žive vere, to naj bi bili I slovenskih mater sinovi!- Odtujili so se in k Slovencem jih več šteti ne i smemo. Dežman je tudi znal slovenski in drugi j ravno tako. Duhu naroda našega so se pa odtujili . in zato jim ne bode nikdar častnega spomina mej nami. Liberalci naši so gorji od njih, ker so škod- j Ijivejši. če bi se imel naš jezik obraniti le zato, i da bi se grdila sv. vera, da bi se v njem lagalo j in obrekovalo, potem ga nam ni treba, Slo- i venski duhovnik ga varuje z-la, da se stara pošte¬ nost ž njim vred ohrani, ljubi ga zalo, ker ga je • v njem učila moliti mati njegova in ker v njem moli in poje narod njemu izročen v varstvo. Primerov surovosti liberalne imamo iz zadnjega \ časa, preveč, a dosedaj so se vsaj držali doma; danes zabeležujemo nov napad nesramnega sloven- skega dopisana v gališkem ruskem listu „Červonaja Rusj" z dne 15. (27.) januvarija. Obrekovat in lagat hodijo tudi za mejo. Presodijo naj čč. bralci sami. »Z južnega Štirskega." Najprej govori pisatelj o novih železnicah na Slovenskem, dalje toži, da se nove železnice »v obče kažejo za nas Slovence v narodnem obziru bolj škodljive, nego koristne". — Govori o poslancu Šukljeju, .kateremu je samo to (da se je potrudil za dolenjsko železnico) pomoglo vzdržati se na poslaniškem stolu". Hvali »Slov. Svet", ki se »najbolj trudi za narodno avtonomijo" in javlja, da se je od sedaj preselil v Trst. »Slov. Svet" — „je že mnogo storil za razširjenje slo¬ vanske vzajemnosti sredi Slovencev in za spozna¬ vanje bratov Slovenov; samo to je žalostno, da ima mnogo protivnikov, vzlasti sredi našega duhovništva in to po inieijativi goričkega preroka dr. Mahniča, kateri se bolj briga, da reši katoliško, nego slo¬ vensko dušo". Potem pa pravi po besedah tako-le : »Mi štajarski Slovenci smo se tedaj jako veselili, ko smo dobili za škofa v Mariboru svojega moža, Slovenca, dr. M. Napotnika, v nd,deji, da on izreče v svojej škofiji svoj veto proti lažnjivim naukom imenovanega goriškega proroka. Toda zmotili smo se v svojih nadejah. Dosihdčb ta škof v tem ob¬ ziru še ni storil ničesar, vsled česar pošiljajo du¬ hovniki ne samo ljubljanske, marveč tudi mariborske in drugih škofij, ne meneč se za svoje višje pastirje, zaupnice duhovniku dr. Mahniču, verskemu fanatiku, kateri jih sevčda natiskava v svojem listu »Rim. Katoliku". Ta list je ilustracija tega, kam more pri¬ vesti brezumnost. Nauk tega lista je popolnoma oddaljen ne le od resnične krščanske ljubezni, marveč celo od zdravega razuma. Pisatelj teh vrstic je bil ,naočnim‘ svedokom, kako se širi ta nauk od dveh župnikov, silnih privržencev imenovanega lista. Ta dva sta j najprej širila mnenje, da je za rešitev duše neob- LISTEK. Petdesetletnica preč. o. Evstahija Ozimka. V Sirahovi knjigi berem: »Hvalimo sloveče može". (44, 1.) Slaven, delaven mož zasluži naše priznanje, našo hvalo, naj deluje v tem ali onem stanu. Tudi pod priprosto, ostro suknjo bije blago srce. Te misli nas navdajejo v trenotku, ko se vrši lepa slavnost, petdesetletnica redovne obljube preč, o. Evstahija Ozimka, katero smo napovedali s krat¬ kimi besedami dne 31. januvarija. Danes hočemo opisati slavnost samo. V nedeljo na večer napravili so pevci fran¬ čiškanske cerkve gospodu jubilantu serenado in za¬ peli dve ljubki pesmi, zloženi od č. g. o. Hugolina Sattnerja. V dan sam je po blagoslovljenji sveč preč. o. provincijal z dvojno azistenco šel v zakri¬ stijo iskat slavljenca. Podal mu je gorečo svečo rekoč: »Prejmi luč v svoje roke,, da se iz tega zna¬ menja učiš bežati pred deli teme in posnemati vzglede svetlobe". — Potem mu podh palico, rekoč: »Prejmi podporo starosti, da po poti božjih zapo¬ vedi in redovnega vodila neutrujen hodiš in varno prideš v nebeško očetnjavo.*) Na to gredo vsi pred veliki altar in mej tem pojo na koru psalm »Lau- date Dominum de coelis". Prišedši pred altar za¬ *) Na palici je bil pisan kronografikon: Vota orDInls saeMI saeCVLarla nVnCVpaVIt EVstahIVs. poje o. provincijal »Veni Creator", kor v koralu nadaljuje. Azistenea odide na sedeže, o. jubilar ostane pred altarjem na svojem klečalniku, na priž¬ nico pa stopi preč. o. gvardijan Jožef. Kratek je bil njegov govor, a jako jedrnat. Varoval se je skrajnosti in na nobeno stran ni pretiraval. Lepo je razlagal dar, ki ga je ta dan darovala Devica Ma¬ rija, a ob jednem tudi njen božji Sin; razvijal sploh idejo daril in dokazal, da najlepši dar, ki ga človek sploh donašati more, je pač dar samega sebe; in ta dar donaša redovnik, ki sam sebe da¬ ruje Bogu: svojo voljo, svoje imetje, svoje telo v treh obljubah pokorščine, uboštva in čistosti. To je storil o. jubilar in z božjo pomočjo spolnoval po mogočnosti celih petdeset let. Pred petdesetimi leti je storil slovesno obljubo kot čil in vrl mladenič; danes jo ponavlja kot častitljivi starček s srebrno > belimi lasmi. Mnogo je v tem času deloval in pre¬ trpel, Bog mu daj moč, da bi mogel še dalje de¬ lovati v slavo božjo in zveličanje vernikov. Po pri¬ digi je bila slovesna sv. maša, pri kateri smo čuli Wittovo mašo »In honorem S. Michaelis archangeli", »Graduale" od Ant. Foersterja, »Offertorium" od Hbllvartha. Po sv. maši, pri kateri je bilo navzo¬ čega preobilo ljudstva, vpraša o. provincijal o. ju- bilarija: Kaj želiš, prečastiti pater? Jubilar: Prosim ponižno od Vaše prečastitosti in od sv. reda milost jubileja, da se morem mirneje pripraviti na smrt in priti enkrat do večnega jubileja. Na to pojo ne¬ katere prošnje in molitve za blagor jubilanta in po¬ hodno potrebno biti členom bratovščine sv. rožnega venca ali bratovščine sv. Frančiška (menda misli pisun ,tretji red 1 ); nadalje v svojih pridigah vedno govorita o zakonskej ljubezni kot o največjem grehu; nezakonske otroke, če so prav dojenci z materami, velita celo v zimi zagnati izpod strehe, češ, naj taki propadejo, saj oni tako niso vredni Božjega blagoslova. — Da bi tak nauk, taka su¬ rovost in sovraštvo dobili še bolj ostuden izraz, je začel nekdo izmed duhovnih adjutantov dr. Mah¬ niča uvajati bratovščino deteta Jezusa (,sv. detinstvo 1 ), katerega naloga ima biti zbiranje daril, da bi se odkupovala in vzgajala kitajska deca z namero, da bi ona v svojem času se dvignila v razširjevanje rimskega katoličanstva. Izganjati slovensko deco in matere po zimi izpod rodne strehe, in sočasno od- kupavati kitajske otroke, to more dati vsakemu Kri¬ stijanu jasen pojem o tem, kakšni privrženci dr. Mahniča so postali naši duhovniki, ki so iz¬ gubili vse spoštovanje narodovo in sedaj besne, češ, da veri grozi nevarnost itd. V resnici, ničesar dru- zega, nego prekletstvo zaslužuje nauk proroka dr. Mahniča, katerega žejd po krvi slovenski. Mi pa imamo vedno še nhdejo, da naš slovenski škof učini konec tem komedijam v škofiji; ker sicer se narod gotovo obrne od svojih pastirjev. O tem, da bi se duhovništvo kakerkoli brigalo za varstvo našega naroda pred naklepi nemškega društva »Stidmark", še nismo imeli prilike slišati, saj je pa tudi res, da je za pastirja, ki se trudi le napolniti svoj žep, vse eno, jeli pase svoje vlastne ovce, ali tuje kozle. Žalostno, a žalibog resnično." »Slovenec." Da, terorizmu se klanjaj duhovnik slovenski, agentom in enakim ljudem daj v presojo svoja verska in nravna načela, kajti to so novi bogovi. — Na jedni strani slovenska duhovščina v soglasji s tem o. provincijal položi jubilantu na glavo venec cvetočih rožic, rekoč: Venča naj te Gospod po preteku sedanjega življenja ne z venljivo, marveč z nevenljivo krono večnega življenja. Amen. — Po kratki mo¬ litvi oglasi se na koru prekrasni psalm: »Ecce quam bonum et quam jucundum, habitare fratres in unum". O kako dobro in prijetno je, če bratje v složnosti skupaj živč. Pridite semkaj zastopniki človekoljubja in humanitete in učite se pravega bratoljubja, ki se sicer vedno in povsod povdarja, a je najti le tam, kjer vlada evangeljska postava. Pretresljiv je potem blagoslov nad jubilarijem v imenu presvete Trojice. K sklepu zadoni mogočno »Te Deum" po prostorih prelepe cerkve in slavnost cerkvena je dokončana. Slovenska gostoljubnost je zbrala mnogo jako odlične gospode k zmernemu obedu. Počastila sta slavnost milostna gospoda prošta dr. Klofutar in dr. Jarc, štirje gospodje kanoniki, gospodje od uršulinske cerkve, zastopniki mestnih župnij, kam¬ niškega samostana itd. Med obedom vstane o. provincijal in bere pismo prevzvišenega g. knezoškofa, v katerem če¬ stita prevzvišeni jubilariju v svojem in v imenu du¬ hovščine in zahvaljuje slavljenca za vspešno in po¬ žrtvovalno delovanje v škofiji ter prosi Boga, da bi se še dolgo posluževal moči jubilarija v svojo čast, v slavo svojega služabnika sv. Frančiška in v zve¬ ličanje neumrljivih duš. Sklep se glasi: »Želeč ču¬ tilom, ki me navdajejo Vam nasproti, ob tej slo- tisočletno zgodovino narodovo, učeč in budčč narod, j na drugi strani po terorizmu zaslepljeni krtje. Na I jedni strani možje, ki v svesti si svojih načel zovejo v dogovor in sporazumljenje svoje nasprotnike, želeč njihovih protidokazov, na drugi mesto dokazov divja surovost, ki ima z besnosti dimom zakriti praznino idej in mišljenja. — Gospoda, v načelih ni nobeden ni Mahničev, ni Petrov, ni Pavlov, v načelih smo vsi, kakor moramo biti, Kristusovi. Kdor ni, hkrati ni pravi kristijan. To je „quaestio iuris" — v tem smo vsi jedini. Drugače je s „quaestio fact.“. To ne veljajo dr. Mahniča besede same na sebi prav nič več, kakor jih govori dr. Tavčar, ali bodi tisti Strgar, ki je pred leti založil v „Narodni Tiskarni" zanimivo knjižico »Vera in razum". — Toliko in samo toliko veljajo, kolikor dokazujejo, kakor tudi nasprotno mnenje toliko veljfi, kolikor dokazuje. »Sramotna slabost je, če se išče človeška avtoriteta zato, da se potrdi razum; kajti nad avtori¬ teto razuma in resniee same, ki je v resnici boljši, nego vsak človek, bi ničesar ne smelo biti." Tem besedam sv. Avguština (1. V. de Musiča c. V. n. 10.) pritrjuje vsak pametem človek, drži se jih tudi slovenska duhovščina in zato se ne uklanja slepo terorizmu radikalnemu, kakor tudi preč. g. dr. Mahniču ne. Dokazom pa se uklanja, če jih podaje »Slov. Narod * 11 ali pa »Rimski Katolik". Zato bi pa tudi mi mogli po vsej pravici obrniti ost in reči: če ti pride kdo izmej krtov narodnih in te z vso silo hoče spraviti pod terorizem, pokaži mu duri itd.-, če mu prav živemu postavlja spomenike „Brus“ in »Slovenski Narod". Mnogo se imamo tudi mi zahvaliti značajnim, narodnim advokatom, a kakor pri Cehih in Businih, Madjarih in liberalnih Nemcih nekateri izmej tega stanu hote šiloma terorizirati ljudstvo, tako se godi tudi pri nas. Terorizmu pa se mi klanjali ne bomo in če prav obrekovalni klevetniki duhovščine slovenske vse liste napolnijo z zabavlji¬ cami, kakor smo jih danes podali bralcem »Slo¬ venčevim". Katoliško-politično društvo. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju na I. občnem zboru dne 29. januvarija 1891. »Slavni zbor! Čast mi je poročati, kako je katoliško-politično društvo izvrševalo delo v prvem letu svojega poslo¬ vanja. Odkar namreč vlada v Avstriji konstitucijonalno javno življenje, v katerem deli presvetli vladar svojo postavodajalno oblast s svojimi podložnimi narodi, od tedaj so se jela po vseh kronovinah snovati po¬ litična društva, kjer državljani skupno in po dolo¬ čenem načrtu izjavljajo in zastopajo svoje politično prepričanje. Vzlasti važna so taka društva za katolike, od¬ kar se je, žal, avstrijsko zakonodajstvo postavilo na vesni priliki dati nekako tudi zunanji izraz, Vas imenujem s tem knezoškofijskega konzisto- rijalnega svetovalca ter sklenem s prisrčnim: Ad multos annos, quod Deus exaudiat!“ To visoko odlikovanje je vse navzoče srčno razveselilo, pred vsem pa jubilarija tako ganilo, da je komaj našel par besed v zahvalo, ko je govoril tresočim glasom: »Kaj taeega nisem pričakoval", dejal je; »na smrt sem pač mislil, na odlikovanje pa ne“. Milostljivi g. prošt dr. Klofutar v kratkih a izbranih besedah napije jubilantu in vzlasti omenja, da je veselje današnji dan ne le tukaj med nami, marveč tudi v nebesih se vesele milosti, ki jo je Bog naklonil duhovnemu sinu sv. Frančiška. Posebno duhovita je bila napitnica g. prof, in ka¬ nonika Marna. Govoril je o trojnem Triglavu. Prvi Triglav so: Jezus, Marija in Jožef, katere vidimo danes v jeruzalemskem tempeljnu; drugi Triglav so vrhovne oblasti: sv. oče, svetli cesar in prevzvišeni knezoškof. Tretji Triglav v tukajšnjem samostanu: oo. provincijal, gvardijan in župnik. Kakor se pa za Triglavom vidi še drugi že po Vodniku opevani vrh „Vršac", tako vidimo tudi za samostanskim Trigla¬ vom snežnobeli Vršac, slavljenca jubilanta, katerega govornik primerja starčku Simeonu in ga s svetim Avguštinom imenuje famosum, annosum, pro- batum (professione), coronatum, venčanega pri altarji s cvetličnim vencem, Bog daj tudi v nebesih z nevenljivo krono. Senex puerum portabat, puer autem senem regebat. Starček-jubilant moderno liberalno stališče ter katolikom rodilo ne- povoljne zakone iz leta 1868. — Tedaj je navstala katolikom sveta dolžnost braniti svoje pravice v državi, šoli in družini, braniti pravice zatiranih pred brezozirnostjo mogočnih ; tedaj je zlasti navstala potreba, snovati katoliška politična društva. In ker smo Slovenci katoliki, navstala je ta potreba tudi za nas, in sicer ne samo v verskem, marveč tudi v narodnem in gospodarskem oziru, ker liberalna po¬ litika je politika sebičnosti, ki nima svoje podlage v zakonih božjih, marveč ki se klanja le sili, kjer vlada le pest močnejšega. Vsled tega je za nas Slovence navstala dolžnost osnovati društvo, ki bo varovalo naše pravice in ko¬ risti v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. — Tako društvo so že osnovali v Ljubljani domo¬ ljubi leta 1873, a ga je zadušila ostra sapa, ki je posebno srpo brila od severo-vzhoda. — Potreba za tako društvo pa je bila vedno večja, posebno zato, ker so se tudi v naši ožji domovini pokazali nasledki vladajočih židovsko - liberalnih načel, ki grozijo našemu narodu z mnogo duševno in gmotno škodo. Z ozirom na vse to se je pred letom dnij osno¬ valo v Ljubljani katoliško-politično društvo, čegar obstanek je vlada potrdila z odlokom dnč 1. decem¬ bra 1889, ki je dne 26. januvarija 1890 imelo svoj prvi osnovalni shod in katero danes vrši svoj prvi redni občni zbor. Mil. g. prošt dr. Anton Jarc, ki je bil na čelu osnovalnemu odboru, pojasnil je na osnovalnem shodu, kjer je bilo navzočih blizu 50 članov, namene novemu društvu, kakor jih jasno določuje § 2 dru¬ štvenih pravil, veleč: »Društvu je namen, pospeše¬ vati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek v verskih, državnih, občinskih, šolskih, gospodarskih in socijalnih zadevah; razširjati med Slovenci versko, narodno in gospodarsko izobraženost; braniti verske, narodne in državne pravice slovenskega naroda ter pospeševati ustavni razvoj avstrijske države po geslu : »Vse za vero, dom, cesarja!" To je jedino prava podlaga, na kateri mora kako politično društvo med Slovenci vspešno delo¬ vati. Znan je namreč naš narod po svoji zvesti uda- nosti do katoliške cerkve. Odkar ga je vsprejela v svoje naročje kakor mati svojega sina, ostal ji je zvest in veren sin, delujoč: vse za vero! Sveta je Slovencu njegova domovinska ljubezen; celo na¬ sprotniki jo morajo občudovati; kolikor manjša je Slovencu domovina, tem iskreneje jo ljubi, ter se bori in deluje: vse za dom; a jednako zvest je slovenski rod svojemu vladarju, zvest ves čas, odkar je pod žezlom habsburškim, tako da prav o Slovencu veljajo vedno besede pesnika Svetličič-a: Zvest Bogu in domu bil je In bo vedno Slave sin, Dokler solnce bo zlatilo Vrhe sinjih mu planin. (Dalje sledi.) je Dete nosil tolikokrat na altarji, k bolnikom, Dete pa je starčka vodilo in ga varovalo do današnjega dne. Bog daj, da tudi zanaprej. Kadar bo treba zapustiti svet, naj ga božji Odrešenik tolaži in ob¬ išče, da more s Simeonom zaklicati: Zdaj pusti Gospod svojega služabnika v miru iti. — Kakor je z Vršaca najlepši razgled v Furlanijo, na Benečansko morje, na štajarske planine noter doli na Hrvatsko, tako se je delovanje čestitega jubilanta vzlasti kot provincijala raztezalo od Furlanije do Štajarja, od Kranjske do Hrvatske. Ker je bil praznik, razšla se je družba kmalu zaradi popoldanske službe božje. Dan pa ostane z zlatimi črkami zapisan v kroniki provincije in ljub¬ ljanskega samostana. Med obedom so jubilantu došli nastopni tele¬ grami : 1. Sedaj, opoldne, izvem o Vaši slavnosti; pri¬ dem skoraj gotovo kot zadnji gratulant, vendar ne zadnji v ljubezni in spoštovanji do čvrstega jubi¬ lanta in prosim Boga za Vaš blagor na mnogo let! Alojzij, knezonadškof goriški. 2. Dominus det reverendissimo patri provinciae multos, felicesque annos! Mali, Nova Vas. 3. Beverendissimo domino jubilanti praesenti- busque p. t. gratulatoribus centies salutem in Domino! Andreas Pipan, Polica. 4. Bis solemniter professo gratulamur. Z or ec, P. Albin, Mengeš. Politični pregled. V Ljubljani, 4. februvarija. '3totraraje dežel©« v Volitve v državni zbor. Na Dunaju živeči Cehi so hoteli v drugem volilnem okraju dunajskem kot češkega kandidata postaviti ministra barona Pražaka. Minister pa je izrazil željo volilnemu od¬ boru, da naj opusti misel na njegovo kandidaturo, ki je bila proglašena brez njegove vednosti. — Ži- dovsko-liberalna stranka je imela na Svečnico shod za priprave na volitve. Dr. Kopp je vzbujal volilce, naj bodo složni; znani Weitlof se je pritoževal o nedoslednosti ministerstva, ki bi moralo odstopiti, ko je z razpustom državnega zbora samo priznalo, da ni več sposobno za vladanje v sedanjih raz¬ merah. Liberalci celo na tem shodu niso bili jedini. — Živahno se pripravljajo za volitve socijalni de¬ mokrati. Gorenjeavstrijsko katoliško politično društvo je izdalo posebno podučno knjižico za volitve ter jo bo doposlalo vsem 32.000 društve- nikom svojim brezplačno. Odbor društva je sklenil, nobenega predloga za kompromis ne vsprejeti od nemško-narodne stranke. — Konservativna stranka bo samostojno nastopila pri volitvah v Linču. Na Tirolskem hočejo liberalci v 'Inomostu popustiti dosedanjega poslanca Wildauerja ter so ponudili kandidaturo poprejšnjemu cesarskemu na¬ mestniku baronu Widmannu; boljšega zagovornika svojih načel bi liberalci pač ne mogli dobiti. Nadvojvoda Franc Ferdinand odpeljal se je danes popoldne s posebnim vlakom severne železnice v Peterburg. Dud 6. t. m. pride v rusko prestolnico ter ostane ondi kakih 10 dnij; na to odpotuje v Moskvo. Vsrniaje držav©. Ulm in Anglija. Avdijenca, v katerej je vsprejel te dni sv. oče vojvodo Cambridgskega, stričnika angleške kraljice Viktorije, vzbudila je ve¬ liko pozornost v politiških krogih. »Courier de Bruxelles“ objavlja iz gotovega vira o tej avdijenci tele posameznosti: Popotovanje angleškega vojvode ima namen nadzorovati angleško vojaško posadko na Malti. Vojvoda je prišel navlašč v Eim, da ob¬ išče Nj. svetost Leona XIII,, ki je tudi vsprejel vojvodo z vso dostojnostjo in se mu kazal zelo na¬ klonjenega. Mej pogovorom je papež povdarjal, kako potrebno b) bilo preosnovati ljudske učilnice na pravi krščanski podlagi, in vojvoda mu je pritrjeval iz lastnega prepričanja, da je temu tako. V avdi¬ jenci je predstavil vojvoda sv. očetu častnike, ka¬ tere je imel v svojem spremstvu. Ti so vsi poljubili papežu roko, četudi so protestantje. Sv. oče jih je osebno peljal po svojih dvoranah ter jim kazal sli¬ koviti razgled rimskega mesta. Častniki kakor tudi vojvoda bili so globoko ginjeni, ko so se poslavljali od preljubeznivega Kristusovega namestnika Leona XIII. Dan pozneje so obiskali vojvodo Cambridfjslrega mnogi italijanski dostojanstveniki, mej katerimi je bilo tudi več častnikov. Pri tej priložnosti je voj¬ voda odkritosrčno povedal svoje mnenje, da je Ita¬ lija storila veliko napako, ko je odvzela sv. očetu njegovo samo vlad ar s tvo; zakaj, ko bi bila Italijanska vlada pustila sv. očetu nje¬ govo samovladarstvo, stala bi bila vsekako na trd¬ nejših nogah. Značilno je, da uradno italijansko 5. Šentvidci čestitamo. Št. Vid pri Zatičini. 6. Izbornemu sinu sv. Frančiška ter iskrenemu prijatelju zakličem o redki slavnosti petdesetletnice redovništva: Omnipotens conservet adjuvetque te usque ad extremum vitae humanae terminum! H o fs tet ter, Postojna. 7. K Vaši petdesetletnici samostanske obljube Vam kliče: Bog Vas živi! Bodbina Karol ni k, Kamnik. 8. Svetemu Franji darovana leta izprosila V am od Očeta milosti zlatnu sv. misu. Samostan Karlovački. 9. In dankbarer Erinnerung speudet funfzig- tausend herzliche Segensvvunsche Aquilina, Gorica. 10. Vam, velezaslužnemu jubilantu, vzoru fran¬ čiškanskemu, kliče hvaležna samostanska obitelj srčni: Živijo! P. Izidor, Pazin. 11. Jubilanti ad multos annos. PP. Teodoricus, Angelus, Kamnik. 12. Vota optima pro jubilaeo seraphico pater- nitatis Vestrae ex intimo corde premit hodie familia Kostanjevicensis, Gorica. 13. Ad multos annos in caritate Dei! Vouk, Št. Jernej. Pismeno so čestitali: Dr. Fr. Sedej z Dunaja; Fr. Povše, dež. poslanec; J. M. Martelanec, župnik, Prosek; častiti uršulinski samostan v Ljubljani; Fr. časnikarstvo popolnoma molči o vsem tem. Vsekako ! jim je ta izjava angleškega vojvode zaprla sapo. Bolgarija. V teku tega meseca bo sklicano | sobranje v izredno zasedanje. Ostaio je neki še mnogo s gradiva, katero bo treba rešiti v teku tega leta, ker j ni moglo priti na dnevni red med zadnjim rednim zasedanjem. Mej drugimi točkami je tudi vprašanje o zgradbi železnične proge Plovdiv - Stara-Zagora - Jamboli. Poleg tega se bodo predložili zasedanju tudi nekateri postavni načrti, tičoči se pravosodja. — Nedavni knežji ukaz določuje uniformo za višje vojaške dostojanstvenike. Ker je sedaj najvišji vo¬ jaški dostojanstvenik v bolgarski armadi polkovnik, ukaz pa določuje uniformo tudi za generale, gene¬ ralmajorje in druge, pričakovati je, da se bolgarska armada kmalu tudi s temi dostojanstveniki popolni. Italija. Pretekli teden se je v Italiji zvršil velevažen dogodek. Grispi je v soboto prosil za ostavko in kralj Humbert je ugodil njegovi želji. Pozno sicer, a vendar ; dolgo je italijanska dežela, dolgo sveti oče zdihoval pod gospodstvom revolucijo- narnega italijanskega diktatorja. Toda tudi njemu se je ura stekla in odložiti je moral vladno krmilo. Njegova politika je spravila italijansko deželo na rob gospodarstvenega propada. Grispi odstopi kot žrtva svojega neskončnega sovraštva proti sveti cerkvi. Družil se je z vsakim, ki je hotel biti nasprotnik papeštvu, naposled mora pa on sam stopiti z boj¬ nega polja. Vzroka, zakaj je Grispi odstopil, pač ni • treba Bog ve kje iskati. Slabo gospodarstvo in za- j pravljivost požene kmeta iz hiše, pognalo je tudi j Crispija z ministerskega sedeža. Zahteval je višji ; davek od špirita in začasno postavo, da se prepove , uvažanje žganih pijač. Unela se je o tem dolga de- ; bata. Grispi je zagovarjal jako strastno vladne pred¬ loge ter napadal prejšnjo vlado, češ, da je bila od- j visna od Francije. Vsled tega je nastal grozen hrup ■ v zbornici. Pri glasovanji je vlada ostala v manjšini ■ s 60 glasovi. To je bil povod ministerski krizi. j Nemčija. Grof Waldersee bo neki odstopil od vodstva nemškega generalnega štaba ter se podal i kot zapovedujoči general v Altono. Kaj je dalo po- > vod tej premembi na čelu generalnega štaba, ne vedo listi še ničesar poročati. — V Berolinu je iz- i dalo neko društvo, obstoječe iz petsto baje mero- . dajnih oseb, poziv v zavračanje antisemitizma. Be- ’ rolinski, še bolj pa dunajski židovski časniki se ■ močno vesele tega »energ čnega koraka“. ' Španija. V državnozborskih volitvah je vladna stranka sijajno zmagala. V mnogih krajih je prišlo med volilci do izgredov, vzlasti med karlisti in republikanci. Istotako so džli republikanci in so- j cijalistje s svojimi demonstracijami policiji mnogo ' opraviti. V Badajozu so morali celo vojaki posredo- j vati. Konservativni in liberalni monarhistje so skoro \ povsodi zopet prodrli. Volilni vspeh je najugodnejši . za konservativce, in primeroma najslabši za repu- ; blikance; izvoljenih je bilo namreč 224 konserva- ; tivcev, 37 liberalcev, 9 republikancev in 7 karlistov. Portugal. V Oportu so se spuntali vojaki- pešci treh polkov. Gibanje ima neki povsem repu¬ blikanski značaj. Mestna garda pa je ostala zvesta vladi. Prišlo je neki že do boja. Tako vsaj se po- ■ roča iz Lisabone zadnjega dne minolega meseca, j Najnovejša poročila pa poročajo, da se je puntarsko i gibanje med vojaki v Oportu popolnoma poleglo. I Anglija. Te dni je javno govoril Parnell v , Ennisu in naznanil, da bo v kratkem rešeno znano irsko vprašanje namreč v smislu, da bo irski parla¬ ment dobil pravico, rešiti zemljiško vprašanje ter razorožiti kraljevo policijo. Iz teh besed sklepajo ! nekateri politiški krogi, da se je med Gladstonom • in irsko stranko izvršilo neko sporazumljenje. X. Wohinc, župnik; Ant. Verbajs, župnik, Kamna- j gorica; Fr. Povše, župnik, Ježica; Andr. Drobnič, j dekan; Jernej Babnik, župnik, Dobrava; P. Gilbert Gravl, jubilanta sošolec v Karlovcu ; Fr. Špendal, župnik v Tržiču; P. Viktor Jerančič, gvardjan v Nazaretu. Osebno je čestital tudi župan glavnega l mesta Ljubljane in mnogo najodličniših gospodov j duhovskega in svetnega stanu. Predno pa končamo | poročilo, omenjati nam je prekrasne adrese, ki jo je jubilantu poslal novomeški frančiškanski samostan. Vrhu adrese je podoba Matere božje z božjim De¬ tetom, spodaj podoba Novega Mesta s samostanom. Na levi in desni: 2. febr. 1841, 2. febr. 1891, Podpisan je celi konvent. Adresa se glasi: Reveren- dissime P. provinciae! Blagovolite, Pater Paterrime, tudi nam dovoliti, naj se v duhu vdeležimo Vaše slavnosti na svečnični dan. Vemo, koliko ste delali in storili za mladino v šoli, znano nam je, koliko ste se trudili in se še trudite v spovednici in na pridižniei. Z zlatimi črkami bode ostalo zapisano v kroniki naše provincije Vaše neumorno delovanje na nje blagor in razvoj kot provincijal itd. Torej kličemo mi, Vaši učenci, Vaši odgojenci: Ad mul- tos annos 1 Gospod, ohrani nam našega prečastitega P. Evstahija čilega, zdravega še mnogo let! S tem smo opisali slavnost. Narod, ki časti slavne može, časti samega sebe. Ta misel nas je I vodila pri tem popisu. Srčno želimo, da bi slavni | jubilar dočakal zlate sv. maše. Fiat! Izvirni dopisi. j S Pohorja, 1. februvarija. (Naše les o trst v o.) 1 Povsod se čitajo po časopisih pritožbe, kako lezejo j kmetje v dolgove, ti pa so pogosto v rokah Židov. Zato pa so poslednje zaradi oderuštva jeli sovražiti in preganjati. Pri nas jih še ni toliko, kar je bila najbrž kriva času primerna postava nadvojvode Ivana, vsled katere se Židje niso smeli naseliti v Štajarski, katero postavo so pa naši „preljubeznivi“ liberalci v Gradcu odpravili že pred več leti. Sedaj srečaš Žida že na vsakem sejmu, ali hvala Bogu, stalno naseljenih še ni veliko. Pač pa nas bodo izpodlezli drugje, namreč v lesni trgovini. Pred kakimi dvaj¬ setimi leti še ni bilo dosti čutiti jih med lesnimi trgovci, ali čudili se boste, če Vam rečem žalostno in osodepolno resnico, da je skoro vsa podravska lesna kupčija od sredine Koroške doli globoko v Ogrsko in Hrvatsko dandanes že v rokah Židov, ki i slišijo na ime: »Ujlaky Hirschler & Comp." (bratje j Hirschler i dr.). Kako je to prišlo in kaj bo našle- [ dek tega, hočem v kratkih vrsticah narisati., Žid je rojen trgovec, zato pa v tej stroki tudi ; tako premeten, da mu ga ni para med drugimi ljudmi. S sladko besedo ti obljublja od začetka večjo ceno lesu, nizko ceno temu, kar ti potrebuješ, so¬ lidno in gotovo postrežbo itd.; ali o koncu leta te že zrni vščipniti pri računu s sto in sto izgovori. Ge ni druzega vzroka zato, pa ti računi vsaj 2% i „sconto“, to je, 2% obresti od denarja, čez leto | poslanega, če tudi si mu ti les čez leto pošiljal, j Ako pa si tako trden, da ti ni treba naprej jemati, 5 te bode pa nalašč mudil s plačilom za prejeto blago j par mesecev. Ge ga pa terjaš, hitro plačati, odra- j čunil ti bode zopet nekaj za „sconto“. Sploh on jo | že tako ukrene, da ostane dobiček le njemu, ubogi j kmet se mu ne smili. Ako pa si navrh še tako ne- l srečen, da si mu kaj več dolžan, pravi suženj si, j kar posebno skušajo mnogi kmetje na Hrvatskem, j od katerih za obresti jemljejo Židje koruzo, vino in j druge pridelke po jako ničevi ceni, kar prodajajo j našim kmetom po celo drugačnem računu. | Naši trgovci, uvidevši njih dobičkolovje, skušali । so se jih izogibati ter iskali druzih kupcev. Ali t povsod so že prej založili Židje svoje blago, dostikrat j po nižjej ceni, kakor je blago morda njih stalo, samo | da drugi trgovci ondi ničesar opraviti ne morejo. / Tako je postala imenovana firma v Dobravi blizu Varaždina pravo središče cele podravske lesne kup¬ čije. j Kako znajo pritiskati ceno, razvidi se iz slede- jj čega : Ge sta s kakim večjim trgovcem ali trdnim ? kmetom računila za les, napravita vsak svoj račun, ? žid seveda po njemu všečni ceni. S tem trgovec ali j kmet ni zadovoljen, in žid, to videč, mu začne do¬ dajati, dokler se slednjič zjedinita pri plačilu. Sedaj l pa prosi žid, naj mu tovariš njegov prvotno narejeni ; račun podpiše, katerega potem kaže kmetom s pre- • tvezo, »da mu drugi boljše blago po istej ceni da- j jajo" itd. Tako delajo v navadni kupčiji , koliko j slabše še, če resnično pade cena lesu, najhujše pa, i če bi nastala kaka vojska. Takrat si Židje najprej j zapnejo žepe visoko, da ne more dobiti denarja to- j liko potreben kmet, tudi prepovejo navadno pošiljati les, le jedino kaj za živež dobiti je takrat od njih. Nasledek — dostikrat umetni — temu je, da pade cena lesu, ker so to namreč Židje želeli. Kaj sledi iz te čedalje bolj razširjene židovske j trgovine, vidi lahko vsak, kdor količkaj dalje misli, j kakor »od danes do jutri". Židje bodo imeli mono- I pol v največji trgovini, oni bodo delali ceno lesnim j pridelkom za kmete na Stajarskem in Koroškem, za ! poljske in druge pridelke bodo pa določevali ceno j na Hrvatskem in Ogrskem. Ne izogne se jim lahko j kdo, kar priča, da so se celo najbolj sovražni jim 1 trgovci spustili v zvezo ž njimi. Sedaj, kakor rečeno, j gre še nekako, ker je še nekaj drugih trgovcev po j Ogrskem, ali kadar še te zadušd, — in videti je, da jih bodo, — delali bodo ceno pridelkom po svoji ' volji in visoke cene lesu, kakor je bilo leta 1883 ' in 1884 vsled tega bržčas nikdar več ne bode. Kako bi se jim dalo nasproti postaviti v bran, • je sedaj že prepozno vprašanje, da bi ga mogli re¬ šiti brez pomoči vlade. Trgovci so preveč nezaup¬ ljivi drug proti drugemu, kmetje pa še manj morejo storiti. Vlada pa bržčas ne bo hotela kaj ukreniti, kajti Židje imajo prevelik vpliv pri njej, in jeden imenovane firme je celo ud — ne vem, te ali ogrske državne banke. Lezlo bode torej tako naprej, dokler j sile — zadolženje in čedalje večje obubožanje kmetov | ne bo prisililo vlade, da kaj stori proti židovskemu kapitalizmu. Mi stvari ne moremo predrugačiti, — o tem naj mislijo drugi; — le to svetujem vsem sloven¬ skim kmetom, naj ne bodo preveč zaupljivi proti Židom! Ako je sila kateremu narediti dolg, — če¬ mur se posebno mladi kmetje ne morejo izogniti, — naj iščejo denarja dom4 pri slovenskih posojil¬ nicah ali poštenih trgovcih, kakor posebno pri »južno- štajarski hranilnici v Celji", katerej daj Bog krepko delovati! — Židov, in če so tudi krščeni, naj se slovenski kmet varuje, kolikor največ mogoče! Pogorski. Dnevne novice. (Iznenadenje!) Z Dunaja smo danes prejeli naslednjo brzojavko: »Wiener Zeitung" je objavila cesarjevo lastnoročno pismo na grofa Taafieja in viteza Dunajevskega, da je ta kot finančni minister iz zdravstvenih ozirov na svojo prošnjo z dne 22. januvarija stalno umirovljen, da mu je v pri¬ znanje njegovega večletnega rodoljubnega, požrtvo¬ valnega in zaslužnega delovanja posebno na finančnem polju podeljen veliki križ Štefanovega reda in je poklican kot dosmrten član v gosposko zbornico. Drugo cesarjevo pismo imenuje sekcijskega načel¬ nika v pravosodnem ministerstvu dr. Emila S t e i n- bacha finančnim ministrom. (Kdo je nesramen?) Kakor že znano našim čitateljem, vložil je gosp. dr. Tavčar zaradi dveh »Poslanih" proti odgovornemu vredniku našega lista in g. Ivanu Borštniku tožbo zaradi razžaljenja časti. Naš vrednik je na to slovensko tožbo vložil ugovor, in sicer v slovenskem jeziku, kar je jedino na¬ ravno in ob sebi umevno. Deželno nadsodišče v Gradcu je pod predsedstvom dr. viteza Waserj a in ob navzočnosti dvornega svetnika Millerbacherja in dež. nad- sodišča svetnikov Urbasa, pl. Schrey-a in W a n gg-a po zaslišanju državnega nadpravdnika dr. Leitmaier-ja razso¬ dilo, da tožba nima mesta in je torej od¬ bita. — »Slovenskega Naroda" sotrudnik pa ni bil s tem zadovoljen, da je na veliki zvon obesil to afero, — gotovo mu je danes že žal, — temveč je bil še toliko nesramen, da je hotel našega vred¬ nima pred svetom očrniti kot nekakega nemčurja, trdeč, da je ta na slovensko tožbo vložil nemšk ugovor. Naš vrednik je poslal »Narodu" v tem smislu popravek, a gospoda »Narodova" je bila zopet v drugo tako nesramna, da je črtala konec popravka proti tiskovnemu zakonu ter z nova trdila neresnico. Znani »Narodov" glavni vrednik, ki pa navzlic svoji doktorski diplomi ni dobil mesta med očeti najnovejšega slovenskega društva, razkoračil se je celo z brezovko nad našim vrednikom, ki se je drznil v popravku zavrniti ne¬ resnico alias laž, ter mu je zapretil, da mu bode „v jedni prihodnjih številk .Narodovih' domov po¬ svetil". Danes poživljamo sl. gospddo, naj ali obtožitelj sam ali njegov oproda s štirimi očmi pogleda v dotični kazenski akt, ki se je že vrnil iz Gradca, ter se prepriča, da je bil skrajno nesramen, ko opetovano kvasal svojim bralcem neres¬ nico.— Radovedni smo, ali bode »Narodova" go¬ spoda storila svojo dolžnost. (Imenovanje.) Pravniški praktikant pri c. kr. deželnem sodišči v Ljubljani g. dr. Alojzij Franko je imenovan avskultantom. (Gosp. Janko Leban), učitelj na Auberu na Goriškem, je imenovan nadučiteljem v Begunjah pri Cirknici; za ljubljansko deško šolo pa g. J. Ja- novski, učitelj v Št. Vidu pri Ljubljani. (Učnine na srednjih šolah) na Kranjskem so znašale v šolskem letu 1889/90 17 495 gld. in sicer v Ljubljani 13.400 gld., v Novem Mestu 2812 gld., v Kočevji 1117 gld. in v Kranji 165 gld. Ustanov so uživali učenci v znesku 15.578 gld. (Č. g. Andrej Ramoveš), župnik na Svibnem, doplačal je kot dobrotnik tiskovnemu društvu svoto 100 gld. Tolika požrtovalnost dobrotnikov po trudapolnih službah je pač jasen dokaz prepričanja o važnosti poštenega tiska in vzorna spodbuda marsikomu. Le po tako veledušni podpori je mogoče zmagovati breme, katero si je društvo v dober namen naložilo. Saj je n. pr. znano, da se je šte¬ vilo prejemnikov »Domoljuba" blizo do 5000 po¬ množilo, navzlic vseskozi nesebičnemu trudu vredniko- vemu, naročnina sama (na leto 80 kr.!) troškov ni- kakor ne pokriva. Rečemo torej : Slava novemu do- , brotniku in vivat seguens I (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca janu- varija vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 525 j strank 175.908 gld. 7 kr_, vzdignilo pa 191 strank ’ 83,406 gld. 92 kr. (Imenovanje.) Z naslovom in značajem sekcij- skega svetovalca odlikovani ministerijalni tajnik g. Albert Le vic ni k je imenovan svetovalcem de¬ želnega nadsodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani. •: (Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani) ima v । četrtek, dne 5. februvarija, zvečer ob 7 T / a uri v pro¬ storih c. kr. strokovnih šol svoje mesečno zboro¬ vanje. Na dnevnem redu je vprašanje zaradi klubo- vega lokala in praktična vaja v povečanji zl magnezijevo lučjo na Eastmanov pozitivni papir. Odbor. (Slovenski vladika,) ki noče biti imenovan, I pristopil je „Podpornemu društvu za slovenske veliko- ■ šolce na Dunaju" kot ustanovnih s svoto 50 gld. j Vrni Bog tisočero! (Iz c. kr. deželnega šolskega sveta.) Stalno j so nameščeni: Gosp. Konrad Mally za tretje uči- i teljsko mesto v Tržiču; g. P. Šilc zadrugo mesto 1 v Višnji Gori; g. P. Širc za drugo mesto v Men- i gišu; g. T. Schuller na ljudski šoli v Babnem j Polju; g. J. Petkovšek v Godoviču; g. J. An- i celj v Mehovem; g. K. Rožanc za tretje mesto j v Spodnjem Logatcu; g. Alojzij Sežun v Rovtah; j gosp. Frid. Pehani za tretje mesto v Trebnem; j gospa Amalija Koncilija za drugo mesto v Mirni I Peči; nadučiteljem v Šiški je imenovan g. A. Ja- j voršek; g. K. Matajc za četrto mesto v Šmar- i tinem pri Litiji. (Občina Vrbljane) v ljubljanski okolici šteje ; 544 navzočih, 44 odsotnih prebivalcev, 11 oseb več ; kakor 1. 1880; najstarejši mož ima 83, najstarejša i žena 86 let, po narodnosti so vsi Slovenci. (Dražba srebrnine in dragocenosti) iz zapu- ; ščine gospe Ane Ruardove bode jutri popoldne ob f 3. uri v dvorani c. kr. mest, deleg. okrajnega so¬ dišča. Vsa dotična ostalina je cenjena 542 gld. ' 50 kr. (Mesta davkarskih pristavov) bodo se z do¬ govorom finančnega z deželnobrambovskim mini- . strom oddajala le takim podčastnikom, ki so do¬ vršili nižjo gimnazijo ali realko, sicer pa bodo do- j bivali le vsako četrto mesto davkarskih pristavov j vrsteč se z davkarskimi pristavi. (Narodna čitalnica v Št. Vidu) nad Ljubljano priredi veselico v nedeljo dne 8. februvarija t. 1. ' Všpored: 1. A. Nediči: »Zvezna", moški zbor. - 2. Deklamacija. 3. A. Nedved: »Darilo", samospev, poje g. Jan. Žirovnik. 4. »Zakaj da sem Slovenec", (češki napev), mešani zbor. 5. »Mutec". Veseloigra ; v jednem dejanji. Poslovenil Davorin Bole. 6. »Trije ■ nosovi", šaljivi trospev. — Začetek točno ob polu 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedež I. vrste 50 kr. — j H', vrste 30 kr. — III. vrste 20 kr , prostor za stati 10 kr. — Šolski mladini vstop ni dovoljen. (»Slovensko bralno društvo") v Kranju priredi v nedeljo dnč 8. t. m. maškarado v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina ma- skovanim članom 30 kr., nemaskovanim 50 kr., j maskovanim nečlanom 50 kr., nemaskovanim 70 kr. za osebo. Vstopnice se dobivajo pri gosp. Viktorju j Omersi. ' (Duhovniške premembe na Goriškem.) C. gosp. Fr. Marinič, vikarij v Ravnici, je imenovan župnik v Kojskem; č. g. Jernej Muilon, duh. pomočnik v Romansu, župnik v Rudi. (Največje selo na Hrvatskem) je Virje, ki šteje 7715 duš. Hiš ima 1572, katolikov dobrih 99%. Raznoterosti. , — Tridentski župan „zu Mantua inBan- i den". Iz Tridenta se poroča »N. T. Stimmen" : . »Tukajšnjemu županu Mazzurani se je pripetila, kakor se tukaj govori, zadnje dni neka posebna ne- priličnost. Ko si je kupoval na kolodvoru v Man¬ tovi vožnji listek, izpoznal je dotični železniški uradnik županovo banknoto za ponarejeno. Zaman je zatrjeval in se rotil, da je župan tridentski, po¬ licija ga je meni n č tebi nič prijela in vtaknila pod ključ Ko pa se je dokazalo, da je ta jetnik v resnici tridentski župan, so ga izpustili iz temnice. Dogodek je provzročil tukaj mnogo smehu. c _ pes na ledu. Z Dunaja se poroča: V nedeljo zjutraj so zapazili kakih 100 korakov pod mostom cesarjeviča Rudolfa sredi reke na ledu psa, ki/je žalostno cvilil. Pes je čepel pri v dr tem ledu . Izdajatelj: Matija Kolar. in meni se, da se je njegov gospodar, hoteč po ledu priti na ono stran, vdrl pod ledeno plast. Sku¬ šali so psa s kamenjem odpoditi z mesta, a vse je bilo zaman in še danes (sredo) stoji in cvili na istem mestu. Danes zjutraj so mu vrgli košček kruha, katerega si je šlo popolnoma sestradano pse pobrat, pa se zopet takoj vrnilo k vdrttini. Ker je led pre¬ tanek, da bi bilo mogoče iti po zvesto živalco, po¬ ginila bo kržkone mraza in lakote na ledu. Tsiepml Dunaj, 4. februvarija. „Vaterland“ zago¬ tavlja, da je Hohenwart izjavil, da hoče sprejeti kandidaturo na Kranjskem. Volilni okraj še ni določen, ker slovenski konserva¬ tivni volilni odbor v Ljubljani še ni postavil imenika kandidatov. Ni dvombe, da bo Hohen- wart tudi zdaj soglasno na Kranjskem iz¬ voljen. Dunaj, 3. februvarija. Nj. veličastvo cesar¬ je odpotoval zvečer v Budimpešto. Nadvoj¬ voda Franc Ferdinand d’ Este je pred jutr- šnjim odhodom v Peterburg obiskal danes ruskega poslanika kneza Lobanova. Dunaj, 4. februvarija. Cesar je imenoval ravnatelja državne zgornje realke v Ljubljani, dr. Junowicza, za uda v deželni šolski svet. Dunaj, 4. februvarija. Avstro-ogerska je znižala obrestno mero za pol odstotka, torej je določen „escompte“ na štiri, lombard na pet, lombardna obrestna mera za rente na V/ 2 %. Trst, 3. februvarija. Cesar je potrdil vo¬ litev dr. Ferdinanda Pitterija za tržaškega župana. Slovesno vmeščenje novega župana se bo vršilo jutri dopoldne v veliki dvorani mestnega sveta. Kastelic, uiadnikova vdova, 77 let, Gledališke ulice 1, b ron ■ chitis. — Marija Jeriha, branjeveeva vdova, 85 let, Hradeckega 1 vas 32, marasmus. 1. februvarija. Rudolf Merčun, delavčev sin, 8 mesecev ; Emonska cesta 10, hripa. V bolnišnici: 2>. januvarija. Franca Sojer, gostija, 70 let, Cystitis purulenta. — Franc Garbajs, gostae, 76 let, vsled zmrznenja. 30. januvarija. Jožef Zdražba, gostae, 71 let, vsled zmrznenja — Uršula Prosen, čevljarjeva hči, 12 let, scpti- kaemia. 31. januvarija. Simon Haas, sprevodnik, 61 let, vsled telesnih poškodeb. Tujci. 30. januvarija. Pri ItaZidu : Pollak, trgovec, s soprogo, iz Londona. — Griinberg, potovalee ; Mendel, Arlt, Robitseh, Blas, Perles, Mayer, Honigsberg, Ciber in Stogerer, trgovci, z Dunaja. Pri Slonu: Kretsehmer , Grader , Taussig , trgovci ■ Epstein, Schopper, potovalea; Bauer, tovarnar, z Dunaja. — Baron Kleinburg, koneep. praktikant, iz Celovca. — Toeh, potovalee, iz Budimpešte. — Heyrowsky, soproga general¬ majorja, iz Celovca. — Selenag iz Gradca. Pri avstrijskem carui Arrigler iz Kamnika. — Alešovee iz Opatije. Pri bavarskem dvoru: Kukla, privatni uradnik, iz Belovara. Pri Južnem kolodvoru : Ažman, zasebnik, iz Gradca. — Kiihnsl, tovarnar; Kreibetz, Robitsehek, trgovca, z Dunaja. — Riehtig, z materjo, iz Trsta. Viremensltč speročil®. Rim, 3. februvarija. V resnih politiških krogih vlada trdno prepričanje, da ne bode imela ministerska kriza, naj se kakor si bodi reši, nobenega vpliva na vnanjo politiko. Obstoj trodržavne zveze ne bo nikakor kaljen zaradi preosnove italjanske vlade. Peterburg, 3. februvarija. Povodom pri¬ hodnjega obiska nadvojvode Franca Ferdi¬ nanda je napovedana istemu na čast dvorna veselica. London, 3. februvarija. Govori se, da se je izvršilo sporazumljenje, vsled katerega pre- vzameMacCarthy vodstvo vkupne irske stranke, docim pojdeta Parnell in O’ Brien v Ameriko, da nabirata denar. Piccolijeva esenca za želodec pospešuje in ureja s svojini razmehčujoeim učin- "gs a&r kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček “g® 3KA* z 12 steklenicami gld. 1'36. (a) "SEJ Dunajska (Telegrafieno poročilo.) 4 februvarija. Stanj e avstro “Ogerske banke dne 31. januvarija 1891. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. Kovinski zaklad „ Listnica » Lombard Davka prosta bančna rezerva gld. 412,787.000 (— 2,152.000) 245,045.000 (+ 184.000) 139,432.000 (— 80.000) 29,635.000 (— 390.000) 43,420.000 (+ 3,622.000) jijŽjF* Osem o