Poštnina platana v gotovim. Štev. 16. V Ljubljani, dne 10. junija 1926. Vlil. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne St 1*50 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina ... Din 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20-— četrtletna naročnina.............10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. —....... Oglasi po ceniku. Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adrcsirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Redna letna skupščina Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika se bo vršila 20. in 21. junija v Zagrebu. Glavni Savez je Osrednji Zvezi 2. t. m. poslal sledečo brzojavko: Uprava Glavnog Saveza soglasna je, da kongres bude 20. in 21. ovog meseca u Zagrebu. Dnevni red, povlastice i izveštaj dostaviće se blagovremeno. Detajli pismom. Drugarski pozdrav: dr. Jovanovič. Ker je bilo že na izrednem kongresu meseca februarja 1.1. v Beogradu sklenjeno, da mora Glavni Savez do 1. aprila 1.1. pripraviti načrt novih statutov za sebe in načrt enotnega štatuta za vse pokrajinske Zveze, a teh osnutkov Osr. Zveza še ni prejela, da bi mogla za redno letno skupščino pripraviti eventualne izpreminjevalne predloge, je njen glavni odbor 5. t. m. sklenil, da se Glavni Savez brzojavno naprosi, naj skupščino preloži na drugo polovico meseca julija t. 1. Dotična brzojavka je bila odposlana 6. t. m. iz Celja. Polagamo namreč največjo važnost na to, da imajo vse pokrajinske zveze enotna, toda ne komplicirana pravila, ki bi omogočila učvrstitev skupnega udruženja. Če bo Glavni Savez ustregel naši želji, bomo poročali v prihodnji številki, ki izide mesto 20. izjemoma že 17. t. m. Podrobnejših vesti od Glavnega Saveza do danes še nimamo. V Ljubljani, dne 8. junija 1926. Za Glavni odbor Osr. Zveze: Maks Lilleg, Joža Bekš, predsednik. gl. tajnik. Uradniško vlado hočemo. V št. 14 »Našega Glasa« z dne 20. maja 1926 je sprožil pisec članka »Naš bolni parlamentarizem« misel, ki je vredna, Ja bi našla najširši odmev ne samo med državnim; uslužbenci, ampak tudi med celokupnim našim narodom, osobito med volilci. članek zasluži, da bi ga čitali in o njem razmišljali vsi sloji jugoslovenskega naroda in je le obžalovati, da ga radi njegove objektivnosti in nepristranosti ne priobčijo naši politični dnevniki. Ni namreč pričakovati, da bi se kak strankarski list zavzemal za stvar, od katere njegova stranka nima nobene neposredne koristi. Vendar to ne bi smelo strašiti onih neštetih prijateljev resnega in smotrcnega dela, ki znajo kljub strankarski pripadnosti krotiti svoje politične strasti in so v stanu presojati kako pametno idejo tudi z drugega, ne samo strankarskega ali političnega stališča. Klic po nevtralni uradniški vladi bi se moral že davno razširjati po vsej naši državi. Dasi sem sam organiziran strankar, vendar nisem tako zaslepljen, da bi pričakoval n. ipr. v uradniškem vprašanju iskrene, nesebične naklonjenosti od kake politične stranke ali da ne bi opazil pogubnih posledic za naš narod, ki jih povzroča že od prevrata neprestana borba raznih političnih strank za državno krmilo. Ali smo že imeli: kako vlado, ki bi ji bil blagor naroda res pri srcu? Če abstrahiramo ustavo in zakon o zaščiti države, moramo priznati, da imajo pri ureditvi države razne stranke prokleto malo zaslug. Da je naša država danes kolikortoliko konsolidirana, je v prvi vrsti zasluga potrpežljivosti in trezne preudarnosti naroda; da pa ni bolj1 urejena in popolnoma konsolidirana, je v prvi vrsti krivda raznih vlad, ki niso imele zmisla za resno delo, ampak so izrabile čas svojega vladanja za to, da so svojimi poHtißnfiimt strankam izposlovale kolikor mogoče veliko privilegijev, potrebe ljudstva pa so jim bile deveta briga. Neposredno za vladami odgovarjajo za tako brezplodnost seveda poslanci, ki podpirajo take vlade in ki, čim zasedejo sami ministrske stolice, pozabljajo, da so manda- torji naroda in da jim je posredno baš narod pripomogel do ministrskih položajev, ker je vanje zaupal in jih izvolil za poslance. Res je sicer, da je od prevrata dalje zagledalo beli dan razmeroma veliko ‘število raznih zakonov, dasi tudi bi jih bilo lahko pri zdravih parlamentarni razmerah še enkrat toliko. Toda, ako bi mogli vsi ti zakoni ostati le na papirju, ali ako bi se imeli izkrivljati in vsak mesec raznim mogotcem na ljubo spremu ja ti, je bolje, da jih ni. Le poglejmo si n. pr. uradniški zakon! Niti senca že ni več načrta, na kälterem so delali strokovnjaki in kateri je bil že pred uzakonjenjem na vse strani okrnjen. Koliko sprememb je pa doživel še po uzakonjenju, skoro ni mogoče ugotoviti. Pove se le lahko na kratko: kar je bilo za nameščence ugodnih določb, so jih deloma kratko-malo črtali, deloma nadomestili z reakcijonar-nejšimi, druge pa čakajo raznih dodatnih izvršilnih naredb in pravilnikov, za katere tekom 3 let ministri še niso našli časa, da bi jih predpisali. Po žalostnih izkušnjah pa smemo pričakovati, da bodo ukinjene prej ali slej tudi te določbe, nakar odpade potreba po pravilnikih. — Slično se dogaja tudi z drugimi zakoni. Zakonske določbe se kratkomalo prezirajo ali pa se ne morejo izvrževati. ker ni tozadevnih izvršilnih naredb. Ali se je potem čuditi, ako se je pod takimi razmerama razpasla korupcija, ako gineva volja za splošno, nesebično in požrtvovalno delo v korist naroda? Ako čitamo naše zakone, skoraj ne moremo verjeti, da so jih izdelali in odobrili naši »ljudski« zastopniki, ampak bi prej mislili, da so to naredbe kakih srednjeveških vlastodržcev, ki so svojim tlačanom kratkomalo diktirali davke in jih na vse načine pritiskal k tlom. Kadar se pri nas kak zakon dela, takrat navadno poslanci pozabijo, da je njihova prva in pravzaprav edina dolžnost, ščititi interese ljudstva, ki jih je zato izvolilo, da mu ustvarijo pravične in socijalne zakone. Prepričan sem, da je poleg pisca uvodoma omenjenega članka še mnogo razočaranih vo-lilcev za uradniško vlado. Zanjo so vsi, ki so stvarno motrili delo dosedanjih vlad in ki so zaman pričakovali zboljšanja gospodarskih in socijalnih razmer. Ali je popolnoma izključeno, da bi prišla vsaj za poizkus nevtralna uradniška vlada na krmilo? Mnenja sem, da bi se z malo stvarno agitaci jo spočetka v nepolitičnih, pozneje pa tudi v političnih listih kmalu pripravila tla za tako vlado. Smotreno bi morale v tem pravcu sodelovat v prvi vrsti razne stanovske in gospodarski organizacije, saj mislim, da so se do danes že vse prepričale, da od političnih strank nimajo pričakovati podpore. Zlasti bi bila v to poklicana Osrednja Zveza in Glavni Savez državnih nameščencev, da propagirata uradniško vlado, s katero se pozneje menda ne bi bilo treba tako brezuspešno boriti, kot s politično. Dostikrat se Stran 2. čuje,' 'i&iliflo je mod poslanci državnih urad-iittov.vJiL-',HU>eiti:,y.to.\tltiiik...htpjLuiusl,.,itku, lotiui. da bi,se jili.v ysakqn.i klubu našlo vsaj-par, ki 'bLiäto.v.arjali .bolžkits uradniške vladć’jh sku-šaii prkipbjti /auijo .tudi J,ry«c pujslauske to-vaVike. bfa4o-ku“(‘ilavn«^:a Savy%a-hi inla, da i.Ki primeren način i)ptSčc take iposiance v po-•sflrrezmr kitrbth.’l^es'ic -sitcr: da so tudi ti imkianci bili ^Voljeni kot politični eksponenti, dvomim pa, da bi bil v njih zamri že vsak čut za pošteno delo v korist širokih ljudskih mas. Nekateri imajo vendarle resno voljo, da bi opravljali "svoje poslanske dolžnosti častno in v blagor naroda, toda imajo vezane roke vsled strankine discipline ali raznih drugih okolnosti. Taki poslanci bi gotovo podpirali nevtralno uradniško vlado; pa tudi vlada sama brez parlamenta bi bila boljša, kakor so bile dosedanje. . O blagodejnih posledicah uradniške vlade ne dvomim niti tnalo, v tem se popolnoma strinjam s piscem večkrat omenjenega članka. Riba smrdi pri glavi! Ozdravimo najprej našo državno upravo in vse drugo bo prišlo samo od sebe. Dovolj ie 7 suhih let brezplodnega prerekanja v parlamentu, dovolj večnih vladnih kriz! Naj sledi vsaj enako število rodovitnih let, let stvarnega, intenzivnega dela v korist naroda! Nj. V. Kraäj — Crvenom Krstu. Prejeli smo od zunanjega ministrstva s pozivom, da objavimo: Nj. V. Kralj uputio je svojeručno pismo Predsedniku Crvenog Krsta g. prof. dr. Marku T. Leko, sa najboljim željama za uspeh Crve-nog! Krsta. Osobito prilikom njegove akcije o t. zv. Letnjim Danima Crvenog Krsta koje Društvo priredjuje 12. 13 juna. Ovdje saopštavamo pismo Nj. Veličanstva doslovno: »Gospodine Predsednice, Komandujuči našom slavnom vojskom 1912 1918 godine svakodnevno sam se uveravao o velikoj pomoći Društva Crvenog Krsta našim ranjenicima i bolesnicima. Crveni Krst je stizao u prvi čas u svakoj bedi in nesreći svojom ipomo|ći. viđao teške rane a bolnima blažio bolove. Borba naše vojske i celoga našeg naroda, u kojoj su sva dobra narodna: i snaga, i zdravlje, i celokupna imovina njegova Osrednja Zveza med svojim članstvom. Ustrezajoč željam svojega članstva, je sklenila O. Z. od časa do časa prirejati v •večjih centrih Slovenije informativne zbore, da direktno čuje težnje svojih elanov ter jim po članih glavnega odbora poroča o uspehih svojih prizadevanj. Prvi tak zbor se je vršil v nedeljo 6. t. m. v dubkom polni mali dvorani Narodnega doma v Celju. Iz Ljubljane je prispel kompleten glavni odbor pod vodstvom predsednika M. Lille-g a, ki je v nad ur<, trajajočem izvajanju podal zastopnikom najrazličnejših strokovnih organizacij vseskozi objektivno poročilo. Predsednik celjske krajevne organizacije ■prof. Slavko R a ić je otvori! Oh 10. uri zborovanje ter ž zadovoljstvom ugotovil, da sc je javno -nameščenstvo, ki posebno v Celju in njegovi okolici kaže več zrelosti za orga-nizačno idejo kot kje drugod, odzvalo v tako častnerrt številu ter prihitelo na zborovanje. S posebno zahvalo je omenil glavni odbor O. Z., ki še je odločil priti v Celje, da informira iz ust v usta celjske javne nameščence o svojem delovanju. Glavna zasluga, da se je kolo pričelo nekoliko hitreje sukati, gre predsedniku O. Z. Šili prlija-shiiuia žftvtr ^ašeg najvčččg itks 1 ' Vlada je s pomočjo socijafriih demokratov aia-sJtilwUe-t'.ujediujeniu , viikraltiu haklopitič-v. UeloUR, znižaj*, saj. Ig-lej bttkc ožiljkci Janc. U narodnome .telit i_mj- parlamentarni večinski,skupini kajmr a»-i omenjeno; ne gre za to; da se res reši urad- Stev. Ib. vrednoj snazi narodnoj. Ostro nam je veliki broj invalida i bolesnika, ppveljene siročadi, a društvene i privredne nedaće poratne takodje su nam dale i ne huinji bhoj' bcd-' "'nili i. nevolhuh. ' " ' Potrebni su nam. dakle,Ijbš velći napori u miru zaiukladanje štetnih posledica, za snaženje i naipredak našeg naroda i države, te da slobodu i'jedinstvo očuvamo', a narodno blagostanje, u večamo. Kao visoko nacionalna ustanova, naš Crveni Hrst treba da postane moćan činilac na kulturnom, zdravstvenom i društvenom polju razvijanja domovine Srba, hrvata i Slovenaca, i valja dii bude DVek pripravan da pruži hitnu i ubilatu pomblć u svakome mestu, kraju, kad kakva nedaća zagrozi. Zelini s toga najlepši uspeh Crvenom Krstil u okupljanju oduševljenih dobrovoljnih suradnika, da se njegove ideje pronesu širom zemlje. Primite i saopštite svima članovima Moj pozdrav. ALLKSAIULR s. r.« Ongšnažno reševanje uradniškega problema v Avstriji. Pri pogajanjih med vlado in med uradni-štvoin. ali ste, ljudje božji, že kedaj slišali, da Se vlada SHS pogaja s svojim urad-ništvom? —; je uredništvo, izjavilo, da se v načelu strinja s tem načinom'izboljšanja svojih prejemkov, vendar je pa zahtevalo, da se še pred novim letom, oziroma pred božičem in ne, kakor predlaga vlada, šele po novem letu, nakloni gotove vsote uredništvu. Ker vlada ni takoj pristala na to zahtevo, oziroma ne v zadostni izmeri, stavilo je urad-ništvo vladi velo ultimatum za dan L nov. 1925 ob 12. uri opoldne ter zagrozilo s štrajkom, za katerega je bilo tako vse pripravljeno. Vendar je pa prevladala med uradiiištvom treznejša struja, ker je ta ultimatum potekel, ne da bi bil nastal v resnici štrajk in so se pogajanja zaključila s povoljnim uspehom za obe strani. (Kako pa je z izplačilom dovoljene podpore, smo poročali že v poslednji štev. N. Glasa. Ur.) ■''niško vprašanje, ftiarv'ćč gre ji za, to, da se ne ‘ reši, jih-si'tuko Ohrani'uradništvo ^ v ilezadb-.ćvoljnosti.. Gre' jim pac le zn izv^nuradniške, Sastne strankarske namene. Morda bi bilo tudi. za nas mneStno, da hi ...sledili avstrijskemu zgledu ter pridobili na ta način. n. pr. za naše upokojence1, ki že leta Sin leta moledujejo za svoje pravice brez uspč-ha, one male n'sote.'ki so potrebne Za to, da ,sc jim krone izenačijo z dinarji?) Ali 'pa, da se morda izplačajo aktivtreimi osebju zakonito 'določene ž!oglasnČ’Waz1ike«? Bojimo se pa, da za nas ne velja latinski ipiregovbr: »Lxempla trabant«, ali po -domače pravilno povedano: »Taki zgledi pri nas ne vlečejo!« Državnim nameščencem in upokojencem. Vlada je z znano odredbo odredila, da uaj kupujejo državni nameščenci in upokojenci svojo potrebščine v svoji zadrugi, ki ji je nudila v svrho lažjega obstanka izvestne olajšave. Oblasti v. Sloyeuiji so sicer naprtile zadrugi poslovni davek, a je sedaj odločil novi finančni zakon, da so zadruge tudi tega davka ,proste. Kakor znano, ima zadruga prodajalno z> špecerijsko blago, ima pa v zadrugi Še druge predmete, kakor dežnike, palice, preproge, predpragnike itd. Opozarjamo vas, da se nahaja v zadružnih prostorih tudi čevljarna, kjer se izdelujejo najboljši in najtrpežnejši čevlji. Pripominjamo, da se je zaupanje v čevljarno utrdilo tako. da bi, če bi smeli ustrezati vsem neštetim naročilom, zalagati z našo solidtio ubutvijo lahko ,vse državno nameščenstvo v Ljubljani. Zadošča, če povemo, da nam je bil poverjen izdelek preko 130 parov novih čevljev ene'cele' organizacije državnih nameščencev, ki niso niti vsi člani naše zadruge. Po meri Ugotavljamo čevlje hitro in točno. Na up dano blago se plačuje najdalje' v enem mesecu jx> prevzetju blaga, ako ni drugega dogovora. Osobito vam priporočamo, da se poslužite čevljev, ki So v zalogi — moških, ženskih in M. Lili egu, ki neutrudljivo in le z .njemu lastilo energijo zastopa interese skoro vseh slovenskih aktivnih in upokojenih javnih nameščencev. Ako v Osrednji Zvezi danes še niso ! včlanjene prav vse strokovne organizacije, ni | to krivda glavnega odbora Osrednje Zveze, 1 marveč voditeljev teh organizacij, ki mislijo, | da bodo njih organizacije lahko opravile brez ! enotne fronte in vsaka na svojo lastno pest. j Pričakuje, da ho Osrednja Zveza napela vse svoje moči za spojitev vseh slovenskih javnih nameščencev pod svojim okriljem in tako dala novih svežih borcev skupni vojski za nadaljnje pohode. V tem imenu pozdravlja glavni odbor Osrednje Zveze in zborovalec s prošnjo, da se razprave, ki b0 sledila ponv čilorn, čim živahneje udeleže. Kot prvi poročevalec sc oglasi k besedi predsednik Osrednje Zveze M. Lilleg, ki se zahvali v imenu glavnega odbora za pozdrave, izražajoč obenem zadovoljstvo nad nepričakovano udeležbo od strani celjskih javnih nameščencev. 15. decembra 1921 je bit zadnji dan, ko so organizacije z neomajano zavestjo mogle stop/ti pred svoje članstvo ter zahtevati od njega tribut solidarnosti in strnjene discipline. Za kar sc bijemo že peto leto brez večjih uspehov, od tega velik del so dosegli 15. decembra 1921 manifestačni p.bori širom naše države. Močni smo bili' takrat, imponirali smo vladi in zvišala nam je draginjske doklade tekom enega dneva, ker se nas je bata. A danes? Danes smonnajhni, nebogljeni, razdvojeni, igrača v rokah vsakokratne vlade. Po tem tudi uspehi! Nimamo odporne sile, da bi zaktieali: Poglejte nas. še smo tu! In pokazati Vam hoččmo, da smo tu! Mnogo je organizacij, ki se Obešajo na frak najrazličnejšim političnim strankam, ki jim obetajo zvezde z neba, kadar potrebujejo volilnih krogfjic, ima pa gluha ušesa, ko jim je treba priboriti po daniili obetih tudi samo malo drobtinico za javne nameščence, jn prav brez izjeme, vse stranke so takšne, kolikor smo jih še imeli doslej na vladi. Zato moramo sleči arestantovsko ruševino ter zadihati v prosti zrak os v o j i tv e. Pred vsem pa nam je treba, da sc organiziramo stanovsko, ker si ne moremo misliti, da bi nad 220 tisoč v eno falango strnjenih javnih nameščencev ne moglo Obtežiti prave skodelice na, tehtnici našega političnega življenja. — Le z organizacijo, samo z močno organizacijo si 'bomo mogli priboriti svoje pravice, ki nam jih gospoda leto za letom odreka. Delavstvo naj nam ho Vzor! Njegove materijel-ne žrtve za organizacijo so neprimerno večje St?v- »N A $ G L A .S, S Iran 3. :• i ■ - 1 •' otročjih! 'I udi več parov sorskih čevljev in • trpežnih saudgJ j^^e n^azSölayp vse !)» znatmj. ni/.jili čeruili, kol dtuBe, Väbimtr vas, rfii " prisibpite k’ naši žiidriisi kot člani ali pa vsaj. da se prepričate, da vam zamore naša za'drusamuditi le. dobro in pošteno btaso. • Zagata vljivmo vas. da, boste ■ zadovoljni. Utemeljene pritožbe naslavljajte na upr. •odbor. -'iv , . Nabavljaliia zadruga drž. nameščencev hi upokojencev v Ljiihljani. Vodnikov trg. Bračo i drugovi. OdsfcvVa.rd.jdči pr’aViliiirfiv ■ näfets'ti’ stmkov-•115g -aidruiženja ilira, sc redovito. svake gm-dine cbdiržavati skupština, a toj je zadaća, da4 pred sakupljertim forumom Iznese sve ono, ' što tišti1 nesaino struku, več i svakog pojedinca. Kad skuipštino nesnpje so samo ograničiti- na tretiranje spönnenutih. u istinu važnih stvari, več mora segnuti i dalje; tak d v tim naime prilikoin ncopod.no je nužno, ,da «so radi ujednoštručenja uiredskog paslovanja pok leni osobita ipažaja razmatranju 'suštine pojedine temile uredskog .poslovanja. te ti ‘Obliku jedne strukovihd' ra'sprnVc iznese« predavanjem pred sakupljene drugove i bräieu. 'ibemu ‘zakijtrčkii' gJavne' skupštine olxlv-žavaiie ii metropoli ponosne i bratske nam lios-itCi u .šelter ijatajevp, odakle, su sva braća- i druzi poijijeli. doživotno ugodne utiske inia’se glavna s-kuipštma za 1926. obdržavati 11 našoj prestolnici, mettopoli Srbije, a ’siWffi naš brafskoni Beogradu. gdje-se podjedn'o -ualtizi M >'Gentmina uprava našeg udruženja. Braćo! Imajmo budno pred- očima tu veoma važnu okolnost,..tim više. jer otvoreno i irikkenS' iSromino 'priznati, da. se1 tfd' danas u sličnim jagodama nismo izkazati doliku.ioće. (iojtino. I9i2.i.. obdržavuua. j! glavna skupština u Zagrebu, takndoj. je Pfis'ttsry-avuo rdafivno veći bSoii braće i« civ. državnih uradnikih. Saj vidimo, kalko uam,,po drugi strani jemlje' zopet stanovanjski zakon, kar •sm° si iK) dolgotrajneui naporu vsaj deloma Priborili. In v.sega tega bi ne bilo, da imamo organtzacijb, s kakšno se ponašata Anglija 111 Atvstrija. Vsega tega bi ne bilo, ako hi mogli zatrobiti vladi z enim sa toluieu naše uje-diujen-e kralijevinc sva braća r-druzi: Srbije,'Sloven-i-.iee; Bosne,''Dalmacije j- Voj-voilin-e, pa zar samo ml Iz Hrvatske opet da izostanemo, ne! to se neće, to se n es mije dogoditi, naš ponos, našu- intellgendin, na koju se svakom prilikom - pozivamo, naša staješku svijest, koju bi trebala biti kud 'j kamo' budriija,' naš po-zio in konačno naša iskrena -ljubav napetima braću-i drugovima svili, ostalih . -pokrajinu naše hi ulile Kraljevine, opravdano će nam ozbiljno staviti u dužnost, da- lom prilikom s-vi- do jcdnog iskrenog srca i oduševljeno ipoli-räm-o skupštini j, tim jasno i bjelodano zasvjedočimo, -da su u nama do savršen ja koncentrimina svu/ fnapred; spomenuta svojstva: - a ičjed-no da tfm -svojim- postupkom dužno -i poželjno ispravimo našu dbjaikošniu. nehotice učinjenu pogrešku. Osim napomenutog, udovoljavajući uvodnom pasusu, od velike :e važjiost-i momenat, da niešu pažnju' dol-ikiijoče -svratimo strukovnom -radu. odnosno sviin njegovim .granama, koje obiluju " raznim nov'itetima, od kojih dosta tab-1 broj nije poznat braći odnosno koje -pojcdii-nej moguće i razno tumače. Nećemo tvrditi, da kod kr. poreznih uredu službuje bivši, broj starije braće i .drugo- . va; mnogi so post-ab žrtvom rata, iiekaj-j se opet -po svršetku propisnog broja službenih -godina došli u zasluženo stanje mira, ulj ipa k i d a nas imad-e, ako j nežna,tan broj starije braće, koji po svojoj strukovnoj spremi mogu dollkujpće po,raditi -oko unaprodirjfenja .struke, 'bilo Izravno, bilo poticanjem mlad-Mi -drugova, a mediju takovima, koliko je podlpisanoj sekciji poznato' i-m-ade, ako i -ne veliki, ali Ipak stanovit! broj kolega, koji -su po priznanj-u v-jšiTi oblasti manifestirali lijepo znanje i stnikovnii sposobnost. Tko 'ođ braće . i- drugova želj, raspravljati o kojoj temi neka to po mogućnosti čim prije detaljno obradj i Odnosni elaborat mogućim pospe-šcnjem podnese ovoj sekciji, da ga ona uzmogne pravodobno priposlati eentra'lnoj uipravt radi, lz-volnog uvrštenja u nacrt skupštinskog dnevnog reda. Veoma dobro će nam doći cjenjeno -mišljenje svakog pojedinca, kako u stvarima- personalnog karaktera, tako i isto i. onima- tićiić} se strukovnog rađa; sve ćemo to po svom pozivu rado j dužno Iznijeti na skupštini i tim nepruporno do-ka-ziat-r, da se svi skupa nalazimo na dostojno-; Vv.isiiiii xtukovne izobrazbe. Nemojte draga braćo ovaj predmet uzeti, n; laku -ruku; dosta je -proteklo vremena u neradu a nastupila je doba. gdje srno dušni odavati U vota. intenzivno radeći oko procvata naše mu kotrpue struke, jer samo, na taj način, ako i nešto 'kajsrtij-e,"'ali. ćemo l-pa-k .i'si-guniib-.polučiti on?,, što •jc na zakonu osnovano. ' ■ , Uz iskreni i bratski pozdrav do sretnog" vlv -idjenja u Beogradu. Udruženje poreznih činovnika sekcija Zagreb. Vestnik. o izplačilu razlik pišejo naši dnevniilti: Binahčni minister je bojda- predložil osnutek nacrta za Izplačevanje dolgovanih razlik, ki bi jih naj dobili najprej nižji uslužbenci — v Obrokih. Ne moremo kontroli-rati, če so -te vesti točne. Vuska-ko je pa vr.l-o si-m-ptomationo za razmere v vladi, da so se zmisl-iTi- na ta triletni državni 'dolg. Ce se je sedanja- vlada odločila za izplačilo, potem je to znamenje, da se bližamo volitvam. Novo mezdno gibanje državnih uslužbencev v Avstriji. Že zopet? Da. Zveza državnih1 ilsIuž--bcncev j-e predložila .odseku »petindva-jsetontee« 'v -Zveznem' sbsvetu (parlamentu), ki ima za čla-ue tudi} -državne nameščence, nastopne zaili-tev-kc: I, Valoini-zacij-a vseh prejemkov na predvojno istanje v" 3 do 4 etapah -do konca marca 1927, najmanj pa na zlato pariteto; 2. -eksistenčni mini« mu,m se določi ma 200 S. mesečna (1600 Din) ; .3 podelitev nujne enkratne podpore do konca junfja 1926 in še pred' regulacijo prejemkov: 4. valoTiiizacija pokojnin vse po 'enakem načrtu, upostavitev popolne avtomatike, izenačenje starih pokojnin z -novimi: 5. ukinitev draginj škili krajevnih . razredov. Že ic pa od se K »petindvaj-setorfce« predložil zveznemu sosvetu zalitevo, da sc nakloni vsem uslužbencem 50 -odstotkov enomesečnih, prejemkov kot enkratna podpora. 'Vlada sama. je sklenila, da bo regulirala s 1. mara. cem 1927 vsem svojim ii-službcnce-m frjfliovc pki-č.e. — 1P0 uradni statistiki je ugotovljeno, 'da so se v primeri s cenami Iz leta: 1914 podražila živila za iD.OOOkiraf,! obleka za- 212.00(1, kurivo za IT.IKKikrat, prejemki uslužbenčev so se* pa "zvišali -samo za SOOOkrat. ’ ' Vštetje vojnih In dobroveljskih let. Državni suvet. k-ralijevine Srba. Hrvata i Stovemca B 46.013/9^5. 9. februara" 192fi.' god.* Beograd. U -ime Njegovog Veličanstva Aleksandru I. kralja Srba, Hrvata t, Slovenaca. Diržav-ini Savet. U svom 'M. Odclenju sastavljenom od potpredseduika'' Državnog Saveta Dr. Tugomira A-laupov-iča, 'kao predsednika: i- Savefejkdu Dr. Šteyana Sagadina, Miitevila Kadi-vo-jeviea. dr. Makse Košiča t 'Dr. Save Vuka novica, kao članova, sa delovodjom Bogdanom-.! Ma istro Vi-ćem, uzeo je u razmatranja tužbe 'R! 'P., UičitfrHa' 'u R. -D., protivti' rešenja Mf-uistr-a Drosvete od- *3. ma-rtn 1924. god. O. N. Br. II. 392, koflijij Ije preveden u 4. grupu II. kategorije sa 3 fcodhB priznate '.službe', Kv 1-e prouCwti kako tužbu rešenje in ostala akte« rhk-o- i odgovor Ministirov na tužbu poslat pismom od- 4u. novembra • I925-.' god. O. N. Br. 59.127' našamtta spomo rešenje n'iijo na zakonu osnovane^ stoga što tužiocu ni.jc priznato vreme provedeno u bivšoj aiistro-iigarskoj vojsci kao obavcznlk, a posle u srpskoj kao dobrovoljac. — Ov-n- nirv-nr vojnička služba' imala mu je biti uračunata tia osnovu- ćk- 341. zakona 0 ■'činovnicirmi u veži «tf-'nli-*1 stro-ugarskom vojnim zakonom od 37. tleeem-bra 1676. go-d'i-ne, a shodno od-luci ^opšiv sedfltee. Držav.m>g Saveta o-d 21. decembra 1925. godine. Vreme, koje -je t-užil-ac proveo u srpskoj vojsci# kao dobrovoljac, inja mu se isto tako priznati^ proriia Cit. 9. zakona o dobrovoljctata. i 51. 3S2. finans'ijskog zakona za 1922/923. god. ali -po od.4 bitku kadrovskog roka i samo u njegovom efćk-f ttvnom trajanju, shodno odredbi iz čil 241. z“;ikb-‘ na- o čin-ovnici-ma. Sa ovih razloga, a na «sn-M vii 51. 228. zakona o činovnicima i ostalin« držav, službeni cima grad), reda' i čl. 34. zakonu o l>rj -žiavncm Savet u 4 Upravnim Sudovima, iil. odtD lcn-je Ortžiavnog Saveta. Bresudjuje. Da se poništi rešenje Ministra Prosvete od 3. marta 1924. god. O. N. Br. 11.392. Tolmačenje o prestanku službe po 51. Ili čin. zak. »Centralna komisija za tolmačenj» čin. Zakona« pri uniuti'strs-tvu pravde jc v ffor-enjd zra devi z dopisom-»Br. 17.365 od 13. marca- 1906. god. izdala sledeče odločbe. 1P0 51. til. Zakona o činovnicima državnomu službeniku prestara služba, -u slučaju bolesti, kad se -novrši 12 meseci nedolazenja na- dužnost. PUtnadležnosti aktivnog (fržnvnog službenika vezane su za njegovu siuž- Stran 4. ■N A £ GLAS. Štev. 16, bii j prema 'torne, kad služba prestane, samim tim prestaju i pri-nadležnesti skončamo sa zvanjem. Kako služba m slučaju čl. Iti. prestaje po samem Zakonu, mije 'ni u koliko od uticala okolnost što je doemije donetta odluka, kojom jo iregulisano pitanje Službe, sa posledicama prodvidijemiiTn Zakonom. — U slučaju učiteljice, ako njena aktivna služba; prestala 'ie na osnovi čl. LM. Zakona a čino'vnieSnin, 5. juna 1925. godine, njoj aktivne prinadtežnosti; pripadaju do kraja: istog meseca u kome je služba prestala, t. j. do kraja »uma •KC8. godine, bez ozira ma to, što je tek u januaru il926. godine dometa njena pemmja, koja joj pripada poćev odi t. jula 1925. godine. — Godine luižbe za penziju imaju joj se računati do 5. juna H925 godine, kao dana koga joj se po Zakonu aktivna .služba prešteta. Ali je bolje biti upokojen po novem čin. zakonu ali po starem zakonu? Zadnjič smo priobčili razsodbo državnega sveta, da pripade upokojencem z nepolnimi leti penzija' po novem či-movniškem zakonu. 6 teni se temeljna penzija zviša, naraste Pa pri tem komorska doklada in mvalidskiji davek in se znižajo tudi dragi rejske doklade. Tako dobi upokojenec po novem manj skupnih prejemkov kakor upokojenec po starem, kar je vsekako unikum modinosti draginjske uredbe za upokojence. Listnica uredništva. Malkontent! Priporočate, naj napišem kakšen članek v zatišju Vaših pritožb. Kaj pa, če bi napisali tak članek kar Vi sami? Otresite se osebnosti pa po vij te svoje misli v 'šopek — zataknite vanj, magari, tudi kakšno bodečo nežo — i,i mi ga pošljite. 'Prav hvaležen Vam bom za vsak kol.ikortol.fko stvaren prispevek. A propos — ne 'pozabite na s voljo vizitko! P. tl dopisnike prosim, da napišejo svoje članke .samo na e m strani lista' m, če le mogoče, s črnilom. G. I. D. Iz K. Pismo iz dne 17. maja t. 1. sem izročil Vašemu stanovskemu društvu v rešitev. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev r. z. z o. z. Ljubljana. Vodnikov trg št. 5. VABILO na IV. redni občni zbor Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Ljubljani ki bo IS. |unifa 1026 ob pol 20. eri v Mestnem domu v Ljubljani s sledečim dnevnim redom : 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Čitanje sklepnega računa za leto 19i25i 3. Poročilo upravnega in nadzdrndga1 odbora. 4. Rarzrešnica sedarrjeimu upravnemu in 'nadzornemu odboru. 5. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 6. Slučajnosti. Opomba. Ako bi občni »bor določenega dne ob določeni ure vled’ nezadostnega števila navzočih zudnuižnikov ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje istega dne, na Istem kraju to z istimi dnevnim redom nov občni zbor. kj bo sklepal brez ozira na število prisotnih 'zadružnikov (BI. 40 zadr. pravil). Letni sklepni račun je izložen v zadružni pisarni med' poslovnimi uraimij vsakemu zadružnika na vpogled do občnega zbora. Upravni odbor. Kolesni samo pri Goreti 5 Palaža Ljublj. Kredltae banka ™ ® i & 5$- b & 9 *$• & Je vendar najboljši I & Originalne potrebščine za OPALOGRAPH preservat, fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gesteteru Cyklostil. Zastopnik L UD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, L TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme to najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mtoaj-lova ulica 4. Modna In iportna trgovina za dame in gospode P. Magdi* LJUBLJANA nasproti glavne poite. Telefon Int. 438. L Mikuš Linbljni. letini trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Pepravila se Izvršnjejo točno in solidno. modna trgovina A. Sinkovič easl. Um LJUBLJANA, Mestni trg 19. Razširjajte „naš Glas“! Manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. Priporočata spomladansko in poletno blago. — — Vedno v zalogi perje, pub In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. »♦♦»♦»»♦»♦♦»»»«»•♦♦»»»♦»»•♦♦»♦♦♦♦♦♦•»♦♦»♦•♦••••»♦•»••»•»•»•»♦•»•♦•»♦♦♦♦♦♦»♦•♦•♦•♦»••»••»»»♦»♦»♦»V Zahtevajte In kupujte edino le naie domače Ciril in Metodove vžigalice dobijo se povsod. Glavna saloga pri tvrdki IVAN PERDAN nasled. v Uubliani Priporoča se I. Korenčan trgovine pletenin, norlmber-ikega in galanterijskega blaga na veliko in malo. Velika zaloga volne za pletenje jumperjev, nogavic Itd. Cene nizke — postrežba točna. Ljubljana, Mestni trg 20. Najboljši Hvalni stroji in kolesa edino le teina Petim znamka Gritzfler Id Feniks za rodbino, obrt in industrijo Ljubljana Mn Mrtmii učenih Pouk * vezenju brezplačen. Večletni garancija Delavnica za popravila, la n lika Telefon 913 Na malo JOSIP PETELINC, Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi Priporoča potrebštlne za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago. Na veliko 1 Telefon 913 Na malol Fran Iglič uubuam1 /oi'odvo'ka'ui^s Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. 1 HalNVljali» uinii Mili *1» 1 LjDlIjaii ““f priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega DcIiCle KUPUJIE V , I in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnoga blaga. — Pri večjem 9 r ■ odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrpež- _ _ - 1! Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi! WOjl Züllniüll I M AIB1A Vlil Vam nudi naisolidnejSi vir nakupa perila* opreme nevest eri®iiiCiri"1* novorojenčkov, perja in modnih potrebštln. Ljubljana Predtiskarlla modernih rožnih del. Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.