Ameriška Domovina
*lwmiG/lll"HOIWIE
IN SPIRIT GUAM ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8» 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 25, 1948
LETO L. - VOL. Ii
I TL SLOVE1IIJE
PROGA PETEGA KONGRE- je bil v Sloveniji Teden gozdar-
SA. — V Ljubljani je staro vprašanje, kako urediti tovorni promet na železnici, ker je sedanji kolodvor premajhen. Vojna je pomagala reševati to vprašanje. Ker je bila Ljubljana pod Italijo, Gorenjska pa pod Nemci, so zadnji zgradili iz Št. Vida zvezo na Ježico in Cernuče, potem pa na levi strani reke Save do Laz. Na tej podlagi mislijo sedaj urediti tovorni promet tako, da bodo tovorni vlaki obšli Ijubljano od Viša na Št. Vid, na Cernuče in na Laze. Tako bi bila Ljubljanska postaja razbremenjena.
Zgraditi je treba del proge od Št. Vida do Viča. In to bodo imenovali progo petega kongresa komunistične stranke. V dneh kongresa so nagnali Ljubljanča-
stva. Takrat je vsa partija komunistov napela vse sile, da spravi ljudi na delo v gozdove. Vam se zdi to čudno. Toda v Jugoslaviji so na take tlake sedaj že navajeni. Pride ukaz od partije in ti moraš ubogati, če ukažejo, da greš v nedeljo drva sekat ali vozit, pa greš. Tako je po komunistično. Ti nisi gospodar svojega časa, ampak država. Pa so šli Ljubljančani pomagat neko nedeljo v Kočevje. Zjutraj ob tri četrt na pet so bili že na postaji. Tam so čakali poldrugo uro in se končno odpeljali, da rešijo ča3t Tedna gozdarjenja. Toda dolenjski vlak se je zamsilil v stare čase, ko ni prišel nikamor. Beremo, da je vozil tako počasi, da so šli ljudje
ne, da so šli delat to progo. Ta- med potjo nabirat rdeče jagode, ko si bo vsak zapomnil dneve ko-; ki so jih vabile skozi okno. Pa so munističnega kongresa, naj bo le bili že opoldne v Kočevju. Tam komunist ali ne. Tako bo tudi vsak dobro pomnil, kdaj je Tito prišel v spor z glavnim komandantom komunizma s Stalinom.
Morda bo to vsem tudi spomin na Titov padec.
KAKO SO ŠLI LJUBLJANČANI DRVARIT. — V juniju
so se zavedli da so že lačni kljub jagodam. Pa se nihče ni zmenil, da bi jim dal jesti. Za 1500 ljudi je baje bilo 800 litrov vina pripravljenega, pa so redki za to zvedeli. Ob sedmih zvečer so bili spet na Grosupljem, lačni in (rinile n« 3. etrenn
Sovjeti ne pustijo Nemcem imeti volitev letoinjo jesen
Nemci trdijo, da se rdeči boje, da bi izgubili pri volitvah	\
■.	• y
Berlin. — Sovetski maršal Vasilij Sokolovsky je odredil, da Nemci v sovjetski coni letos ne bodo imeli občinskih volitev. Ruski poveljnik je rekel, da bodo volitve odložene za eno leto. To je prvič, da so kakšne okupacijske oblasti prepovedale volitve domačinom.
Nemci, ki pripadajo proti-ko-munističnim strankam, radi te odredbe protestirajo in zahtevajo volitve v imenu demokracije. Ti Nemci trdijo, da so komunisti odložili volitve zdaj zato,, ker se boje, da bi bili, če bi bile volitve letos, močno poraženi. Obratno pa trdijo komunisti, da so ljudje “preveč zaposleni,” da bi mogli misliti na volitve ob tem času.
Komunisti upajo dobiti v enem letu popolno kontrolo nad to cono, zato zdaj čistijo protikomunistične elemente na vseh straneh.
RUSIJA DELA1101,1 ^BOBOVI Malin je baje pristal na j
PQ|	^	Vieraj ijutraj eb 7:20 je ™ IMflOTOH
IZNEBI TITA
Med Slovenci po svetu
Iz Argentine Ravnikar, n.
zbrali njegovi farani v begunstvu, sedaj je njegovo službeno mesto Lobos. Ranjkega voditelja prekmurskih Slovencev poslanca Jospa Klekla smo se tudi spomnili s sv. mašo v nedeljo dne 8. avgusta. Družine Ivana in Roze Gorišek, Franca in Slavke Pergar in Jožeta in Ivanke Grebenc so dobile novorojenčke. 31. julija 30 prišli novi Slovenci v Argentino. Med potniki je bil tudi Jan Ivan, trije bogoslovci in dva misijonska brata. Erjavec Lojze je začel svojo fotografsko delavnico na Alvarado 350 Ramos Mejia. Naši listi Svobodna Slovenija, Duhovno življenje, pa tudi Ameriška Domovina so stalno branje naših na-seljeniških kolonij v Argentini. Janko Amšek je postal samostojen' krojač v Arrovo Toro, Tigre, Buenos Aires, samostojen fotograf pa tudi gospod Pavlovčič, Čhilavert, Rio Negro 157. F. C. C. A. Retiro, Villa Balles-ter. Pozdrav vsem bralcem Do-
RAZNIH
PASJI DNEVI
V Clevelandu se kuhamo te dni v pravi pasji vročini. No, saj pravijo, da so zdaj pasjrdne-vi in da se moramo ravnati po
Mislijo da se bo Tito v skrajni sili zatekel k zapadn jakom.
Washington. — Iz diplomatskih krogov poročajo, baje zanesljivo, da so Sovjetska‘Rusija in njeni zvesti balkanski sateliti ojačili kampanjo, da se iznebijo Tita v Jugoslaviji čim prej.
V	vseh vzhodnih evropskih deželah, razen v Jugoslaviji, so začeli z večjo vnemo denuncirati Tita. Tem balkanskim satelitom so se zdaj pridružili v zmerjanju Tita tudi komunisti v Franciji in Italiji. Vsi ga nazivljejo “izdajalca” komunizma.
V	ameriških vladnih krogih so mnenja, da je spor med Moskvo in Titom zavzel zdaj že tak obseg, da izključuje vsak kompromis. Nekateri mislijo, da bo to pognalo Tita v skrajnem obupu k zapadnim zavteznikom. Toda vidnega znamenja za to še ni.
Toda v diplomatskih krogih so prepričani, da Moskva ne bo poslala armade v Jugoslavijo, da bi vrgla Titov režim, ampak se ga bodo komunistični bossi v Moskvi iznebili na kak drug način.
Včeraj zjutraj ob 7:20 je na svojem domu umrla Fanny Krušič v starosti 68 let. Stanovala je na 1610 E. 174 St. Rojena je bila v vasi Rodik pri Divači na Primorskem. V Ameriki se je nahajala 41 let.
Zapušča žalujočega soproga Rudolph A., ki se zdravi zadnje tri tedne v Huron Road bolnišnici, hčer Mrs. Elsie Luster, v Akronu sina Rudy F., v Angola, Indiana, hčer Mrs. Viola Kaye, v Chesterland sina Albert J., ter dva vnuka.
Pogreb bo v petek ob 8:46 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 162 St., v cerkev Marije Vnebovzete od 9:30 in nato na Calvary pokopališče.
Stephanie Schobar i
Včeraj je umrla Stephanie Schobar, stanujoča na 1397 E. 45. St. Pogreb oskrbuje Grdi-nov pogrebni zavod. Čas pogreba in drugo bomo poročali jutri.
John Oster
Po dolgi bolezni je umrl v Mestni bolnišnici John Oster, star 65 let, stanujoč na 1134 E. 63. St. Doma je bil iz Brežic na Štajerskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Co. Žena Rozalija mu je umrla, pred 12 leti. Tukaj zapušča tri sinove: John, Anthony in Franka, hčer Mrs. Jennie Krainz, šest vnukov in zeč drugih sorodnikov. Pogreb
zaveznikov v Berlinu
Te konference se bodo udeležili vsi štirje zavezniki
ne. Dokler se vršijo konference, se ni bati nevarnih trenut-
------U-----
Po novi postavi bodo krediti zelo omejeni
Razne drobne novic« h Clevelanda In f« okolice
Ne pozabimo asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko nas društveni tajniki in tajnice opominjajo, naj ne pozabimo Moskva. — Iz zanesljivih vi- plačati asesmente pri društvih, rov se zatrjuje, da so se zapadni Poroka— zastopniki dogovorili pri avdi- Mr. in Mrs. Anton Mramor jenci s Stalinom, da se bo vršila iz 6422 Spilker Ave. naznanja-konferenca zaveznikov v Berli- ta, da bosta poročena njiju nu. Na tej konferenci bodo za- hčerka Mary in Mr. Frank J. vezniki poravnali vse razlike za- Kosec, sin Mr. in Mrs. Frank radi Nemčije.	Kosec iz 6722 Edna Ave. Poro-
Ko je prišel ameriški poslanik ka bo v soboto 28. avgusta ob Smith iz Kremlina, je izjavil: 10 dopoldne v cerkvi sv. Vida. “Imeli bomo še več sestankov. Sorodniki in prijatelji so pri-Kaj bodo prinesli, ne vem, toda j&zno vabljeni k poročni maši. pričakujemo najboljše, priprav- Svatovanje bo pa zvečer ob 8 ljeni smo pa na najslabše.” v Hrvatskem domu. Vse naj-Zastopniki zapadnih velesil so k°Uše želimo mlademu paru v imeli že 7 sej v Kremlinu, dve no™m stan,u' od teh s Stalinom. Zatrjujejo, Pr‘iazen obisk— da vsa stvar “izgleda” še precej v*“»l	°bfkal P' Be,r-
dobro in da ni nobenega vzroka nard Ambroži. Bil je na potu za pesimizem. Trdijo tudi to, če ,v York P“uradnlb 0Prav' ne bi te konference prinesle no- ka in se je v ^ ev? 8n .j.us a" benih uspehov, bi bile že konča- V1‘ 2a neka-' ur v zupn,S4u SV‘
Vida.
O slikovnih predstavah—
Mr. Grdina naznanja, da nocoj ne bo slikovne predstave na njegovem vrtu. Kadar bo katera poslej, bo v dvorani St. Clair Ave. kopališča. To bo pa vselej naznanjeno pravočasno.
Washington. — Nova posta- gkof na zapadu— va, ki bo stopila v veljavo 20. vladika dr. Gregorij Rož-septembra, zelo omenjuje kre- man je tiskat Rev. Albin dite pri nakupu raznega blaga. (Gnidovca v RoekSprings, Wyo.
je za nH! hibo umi
Kaušek, star 65 let, doma od St. Vida, Dolenjsko. Bil je samski. Tulkaj zapušča sestro in več sorodnikov, v starem kraju pa brata in sestro.
KRAYN, Pa. — Po triletni bolezni je umrla Uršula Milavec, stara 62 let, doma iz Rakeka pri Cerknici. Tukaj zapušča moža, sina in hčer, oba poročena, dva vnuka in brata Franka Ileršiča, v starem kraju pa tri brate in dve sestri.
TRINIDAD, Colo. — Tukaj je naglo umrla Jovana Hrvatin, rojena Pavletič, stara 55 let, doma iz Roč, Istri j a. Zapušča moža, štiri hčere, dva sinova, dve pastorki in štiri vnuke. --------------o------
Fantje, ki sc oženijo pred registracijo za vojake, bedo oproščeni
“prijazno.” Ampak za jutri po- Dover, O, — župan Harry poldne, ali kdaj, pa vremenski j stucky je obsodil nekega vozni-urad napoveduje MORDA neko- j[a v jioo kazni, ker je vozil av-liko bolj hladno. Naj le žge, saj tj, v pijanem stanju, To bi bilo ne bo več dolgo.	| nekaj vsakdanjega, če ne bi bil
Washington. — Predsednik Truman je naročil nabornim ko-ter. Pozdrav vsem bralcem Do- mjsjjartl( naj ne vzamejo k voja-movine Vaš Miloš Stare 50. Vic-; j-om on;j,( y ;majo ob času re-
tor Martinez, Buenos Aires.
Tri na dan
Češki zunanji minister Jan Masaryk nS [izvršil samomora. Trije važni dokazi govore, da ima njegovo smrt na vesti komunistična vlada in sicer:
* * *
Masaryk je sam izjavil nekaj din pred smrtjo, da je vsak bedast, ki bi si hotel vzeti življenje s skokom skozi okno, ker ni'siguren, če se bo res ubil.
* • *
Masaryk je nameraval zbežati
>m onih, ki imajo ob času registracije ali nabora, ženo ali otroka in živijo ž njimi. Ako predsednik Truman tega ne spremeni, naborne komisije ne bodo jemale oženjenih k vojakom.
Registracija za novačenje prične 30 .avgusta. Vsi moški od 18. do 25. leta se morajo regi strirati. Veterani zadnje svetovne vojne bodo najbrže vsi oproščeni vojaščine zdaj. Vsak veteran mora prinesti k registraciji dokaze o svoji vojaški službi v zadnji vojni.
Kalvarijo.
Julia Poje
Po kratki boleizni je umrla v St. Alexis bolnišnici Julia Poje, stara 22 let. Stanovala je na
SPOMNITE SE SLOVENSKIH nrr.mvfFv « »»»m n*pnn
nexaj vsanuanjega, ^	™-------—	-
obsojeni prav županov sin U40 Norwood Rd. Rojena J e
George.
Razne najnovejše svetovne vesti
BERLIN. — Včeraj je lefela formacija sovjetskih bojnih letal nad glavnim stanom ameriškega generala Claya. Ameriške oblasti trdijo, da je to kršitev dogovora med zavezniki, ki prepoveduje letalske formacije nad Berlinom.
• • •
WASHINGTON. — Sovetska zveza je ostro zavrnila proteste Zed., držav glede delovanja sovjetskih diplomatskih uradnikov tukaj, obenem je pa Rusija prekinila vse konzularne zveze z Zed. dfžavami. Ameriška vlada je nekaj takega pričakovala in njen prihodnji korak še ni znan.
bila v Clevelandu in je bila članica društev: sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, Kristusa Kralja št. 226 KSKJ in sv. Katarine št. 29 Z SZ. Tukaj zapušča žalujoče starše, Joseph jn Frances roj. Žagar, sestro Mrs. Lillian Vovk, v Lorainu, 0. pa sestrično Mary Hočevar in več drugih sorodnikov. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Čas še ni določen:
pri nakupu faznih hišnih potrebščin bo treba pa takoj plačati 20%.
Ta postava pa krije samo nakupe od 850 do $5,000. Kupci bodo lahko plačevali na mesečne obroke do 16 mesecev, le pri nakupu preko $1,000 bodo obroki lahko raztegnjeni na 18 mesecev.
Pri nakupu sledečih hišnih potrebščin bo moral kupec takoj dati na račun 20% gotovi-
koj dat. na račun 207» gotovi- Mwko	jenko. Materirl0
ne, ako nima denarja za vse:
kuhinjske peči, likalniki, ledenice, pralniki, radijih, televizijah in fonografih, šivalni stroji, pohištvo, preproge.
SLOVENSKI IZGNANCI 80 M REŠILI LZ GOLO ŽIVLIt-NIK POMAGAJMO JIMt
Skandinavske dežele se pripravljajo
Stockholm, švedska. — Zuna-ji ministri skandinavskih dežel, se bodo sestali 8. septembra, da razpravljajo stvari, ki bodo na dnevnem redu glavne skupščine Zveze narodov v Parizu.
\uam
«
Pomagajte beguncem s stanovanji in zaposlitvami. Novi
lviasaryK je	noiXMJl in zapuviuvuin*. nvui
v London. Imel je vse pripravlje- za/con za naselitev beguncev za-
_____1____šialn iilfvo IrA HA * .	V _____ kntflUttdM*
no za beg prav tisto jutro, ko so ga našli mrtvega pod okni njegove palače.
• * *
Komunistična vlada ni pustila Masarykovem osebnem zdravniku, da bi videl truplo dokler ni bilo položeno na mrtvaški oder.
hteva, da mora vsak begunec imeti v naprej garantirano stanovanje in pa zaposlitev od katere bo Uvel. Ni potreben affidavit, ruti vožnje preko morja ne bo treba plačati. Javljajte stanovanja in zaposlitve, da rešimo (im vei slovenskih ljudi.
lllIR'
Ženska n« sliki je ruska učiteljica Stepanov, Kosenkina, ki je skočila ii urada ruskega poslaništva v New Yorku skoii okno in se težko poškodovala. Skočila je, da je ne bi sovjetska vlada poslala nasaj v Rusijo. Poleg nje je pa ruski konzul Loma' kin, kateremu je ameriška vlada ukazala, da takoj odpotuje iz Amerike, ker je tukaj nezaželjena oseba. Konzul je, kot pravijo, že kupU vozni listek na neki švedslu ladji. Njega dolžijo, da je s silo zadrževal Mrs. Konsenkino v svojem uradu, da ne bi mogla Amerikancem česa povedati
Voda je bolj važna kot pa je zlato
Mojave, Cal. — Pri tukajšnji puščavi Mojave so zvrtali v zem-lji vodne vrelce. Eden daje 1,000 galon .vsako minuto. Do-zdaj so dovažali vodo v te kraje z vlakom.
OAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV g KAKIM __________nflLAUjmu__________
PONEVERIL JE VEČ KOT POL MILIJONA,
.
Jo obiskali Yellowstone . Včeraj je poslal dr. Rožman iz Jackson, Wyo. brzojavno voščilo Msgr. B. J. Ponikvarju k njegovemu godu.
Dražje striženje las—
Unijski brivci v Clevelandu nameravajo podražiti striženje last in sicer na $1.25. Zdaj je cena $1.
Deklica je—
Družini McCarthy, 394 E. 123. so prinesle rojenice zalo
dekliško ime je bilo Mary Ponikvar. S tem sta postala Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar (Mr. Ponikvar je gl. predsednik SDZ) že četrtič stari ata in stara mama. Vse je zdravo in veselo. Naš poklon.
GENERAL MOTORS V CLEVELANDU BO ZVIŠALA MEZDO
Unija 45 (CIO), ki dela za General Motors, je prepričana, da bo korporacija primaknila delavcem 3 cente na uro, začenši s prvim plačilnim dnevom v septembru.
Glasom pogodbe dobe delavci zvišanje mezde, čim se podraže življenske potrebščine. Glasom vladne statistike so se življenske potrebščine podražile toliko od 15. julija, da je unija upravičena zahtevati 3 cente poviša nja v mezdi za svoje delavce.
NAJEL MORILCA RADI ZAVAROVALNINE
Emporia, Kan. — Herbert zavarovalnino v znesku $200,-Kindred, star 60 let in lastnik 000, toda ni hotel izvršiti deja-posojilnega društva, je najel mo-j nja. Povedal pa je, da se je rilca, mu plačal $1,000, da ga je (bankir odpeljal v avtu z dvema ustrelil. Po njegovi smrti so moškima in kmalu zatem so na
dognali, da je poneveril društvu $650,000. Začeli so preiskovati dalje in prijeli nekega moškega, katerega so obdolžili, da je bankirja ustrelil.
Ta je pa rekel, da mu je ban-kir res ponudil $1,000, da bi ga
HU ICO 1WIIUUSI Y*lvvul u»	6“
ustrelil, da bi tako žena dobila čal svoje morilce.
šli njegovo truplo, preluknjano od krogel.
Akp bi bil bankir izvršil samomor, bi njegova družina ne dobila zavarovalnine, zato so oblasti prepričane, da je najel in pla-

		
CTTOTflKA 'DOMOVINA, AUOUl&T 25, 1948_
all Ameriška Domovina
>1 VII I/IC-/1 lll“"
1117 a. Clalr At«. (JAMSI^EBEVE^EdltOfl QjT*l«rt I. OU» ________Published dally »»ospt Smudsy«, gmxUy« tad HolU»y»__
za četrt
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 M leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.________
rov za osvobojenje. Ali ni to šolski primer narodne izdaje?, romarske hiše. Hitim in vrtim V-kolikor begunci morejo zmanjšati to narodno sramoto, jim moramo ždleti le vso srečo in uspeh.
............
mm Aucug is*
I	1	S	4	S	•	7
t	t	m	■	a	■	m
IS	K	V	M	•	m	a
a	s	14	4	n	v	n
29 30 a
SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $( for 6 months; $8 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 8 months.
BESEDA IZ MMN
(imwiiiiHTimw
entered at »econd-clsM nutter January 6th. 11108, at tha Poet Olflca at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879
*>83
No. 167 Wed., Aug. 25,1948
Begunci ogrožajo Ameriko
Do česa prihajamo?
e«ieesMS*M«UMMinse««i
Tako je natiskano črno na belem v “Glasu Naroda.” Zato se morajo zbrati vsi podporniki sovjetije in rdeče diktature nad slovanskimi narodi ter propagandisti svetovne revolucije, da bodo podprli mir in Ameriko. Vse to z malo drugimi besedami pove poziv na kongres Slovanskih Ame-rikancev, ki bo menda v Chicagu.
Ali se to ne sliši nekako tako kot če bi mačke sklicevale kongres, ker je klobasa v ne varnosti in jo morajo zašči-titi?
Šalo na stran, ker je resnica prebridka. Ubogi slovam ski narodi, ki ječe pod najstrašnejšo diktaturo in še bolj ubogi ameriški Slovani, ki se združujejo v namenu, da radi političnih špekulacij nekaterih zagrizenih prevratnežev v Ameriki podpro in vzdržujejo jarem nasilja nad svojimi last-
Trikrat žalostno, da grupica zaslepljencev hodi kot neumna ovca v klavnico zato, da bi med brati naše krvi še nadalje tekla kri Slovanov v revolucionarnih borbah, pod nasilnikih in diktatorji, ki jim človeška zgodovina nima para.
Le zakaj moramo Slovani v Ameriki prenašati sramoto, da neznatna manjšina kvari naše dobro slovansko in amerikansko ime in nas predstavlja našim sodržavljanom drugega porekla kot podtalne rovarje, ki streme za tem, da nasilno zrušijo red in demokracijo, mir in blagostanje Amerike, ki jd nesporno najsrečnejša dežela sedanjega človeštva.
Med tem, ko je svet napolnjen z vestmi o nasilnih smrtih za železno zaveso, ko slišimo vsak dan, da prav v slovanskih deželah hira življenje pod udarci nasilnih režimov, ki se morejo vzdržati na oblasti samo zato, ker si ljudstva tam pomagati net morejo, med tem, ko slišimo da neprestano tisoči beže iz tega pekla, med tem ko ljudje skačejo v smrt da se ne bi vrnili v holjševiški raj, je naša Amerika še zatočišče takih, ki vse to gorje žele podpirati da se bo čim bolj razširilo, utrdilo, pomnožilo in da bi preplavilo tudi našo domovino.	„	„ ,	,
Istočasno, ko mednarodna konferenca v Belgradu najbolj grobo kaže imperijalistične namene totalitarnih režimov ki vladajo nad nesrečnimi Slovani v Evropi ko ameriški sinovi šel vedno umirajo v raznih nesrečah radi čuvanja najbolj perečih točk, ki jih, napada gibanje za svetovno diktaturo med tem ko komunistični samosilniki bojkotirajo ustanovo Zveze Narodov in jo uporabljajo samo za prižnico svoje propagande, ko bojkotirajo delo za obnovo povoj.-nega gospodarstva, bojkotirajo delo mednarodnega Rdečega križa, ki se trudi kako bi preprečil usodne posledice bodočih vojn ali jih vsaj omeji, vsej resnici v obraz in v sramoto nam vsem, ti maloštevilni slovanski zgubljenci v Ameriki sramote slovansko ime s tem, da ga vežejo z mednarodnim kongresom, ki je v očeh narodov, posebno pa ameriškega naroda, vir sedanje nesreče.
Niti radi beguncev niti radi čikaškega kongresa se položaj in politika Amerike ne bosta niti za las spremenila. Ostal bo samo madež na Amerikancih slovanskega pokolje-nja.
Ta edini “uspeh” podobnih prireditev je na dlani in jasen tudi vsem, ki imajo sicer srce pri komunistih, pa van-darle toliko soli v glavi, da so zmožni trezno premisliti položaj ameirikanskih Slovanov.
Posebno pa je jasno, da imamo Slovenci od sopotniških in prevratniških podjetij, ki jih nekateri še vedno podvze-majo, čisto in samo škodo. Slovenci smo na meji. Naša domovina je najzapadnejši del slovanskih dežel. Italijani in Nemci, ki nanje mejimo, ne zamude nobene, pa prav nobene priložnosti, da net bi Ameriki skušali dopovedati, kako smo vsi Slovenci njeni sovražniki in kako mora ta največja sila sveta braniti vse interese Nemcev in Italijanov proti Slovencem, kjerkoli se pojavi spor.
Na dlani je, da Slovenci v Primorju in na Koroškem mnogo trpe vsltd teh dveh dejstev; da se Slovenci v Ameriki bijejo proti Ameriki za sovjetijo in da to reč nasprotniki naroda našega znajo najspretneje izrabiti.
Ni treba biti politik, da vsak vidi, da smo radi nesrečne komunistične diktature v domovini naših očetov izgubili naše kraje. Komunizem jo zapravil zgodovinsko priložnost, da se združijo vsi slovenski kraji in vsi slovenski ljudje pod streho ene, domače, narodne vlade in da zadihajo kot samostojen narod, ki sam sebi kroji usodo in postave.
Komunizem nam Slovencem ni prinesel samo kulturne in socijalne nesreče ampak pomeni v naši zgodovini izrazito narodno katastrofo, ki bi nam je ne mogel hujše prirediti noben sovražnik. »
Ves naš narod v starem kraju upa na rešitev, ki more priti samo iz Amerike. Upa, da se bo odločna politika proti sovjetsko — boljševiški tiraniji nadaljevala v interesu Ame-
Cleveland, O. — Kaže, da je napočil ča«, da tudi “Ameriška Domovina” z dejanjem pokaže, ali pomuje svobodo izražana v tradicionalnem ameriškem duhu ali tako kakor jo pojmuje naš sopotniki tisk, ki nima prostora za objektivno kritiko svojih smernic in zablod. V mislih i-mam uvodnik “Noben dostojen Slovenec ne sme podpirati obrekovanja škofa” v izdaji z dne 19. t. m.
V kolikor se članek nanaša na vlogo Združenih držav, na sov ražno delovanje svetovnega komunizma in na tragikomično vlogo naših sopotnikov, mu ni kaj oporekati, ker pač sloni na splošno poznanih dejstvih; glede škofa drja. Rožmana rečem le toliko, da je dozdaj zgodovina še vselej razgalila laž in nasilje in gotovo tudi v njegovem slučaju ne bo delala izjeme; obrekovanju pa sem mnenja, da se ga pošten človek nikdar proti nikomur ne poslužuje, temveč ga vedo in povsod obsoja. Tudi kar se tiče dolžnosti katoličanov do svojih duhovnih pastirjev ali podpiranja nekatoliškega tiska prepuščam stvar poklicanim, med katere se vsekakor ne štejem. Do tu je bilo vse v redu, vsaj v glavnih potezah, če že nc v podrobnostih. In tako pridemo do zaključnega stavka, ki se glasi;
“Prihajamo do tega med Slovenci v Ameriki: Ali si katoličan ali pa komunistični sopotnik! Srednje poti več ni.”
Tu mi je pa dih zastal!
to pomeni, da človek niti ne more odkloniti komunizma, ako ni katoličan! In če bi bilo to res, potem bi bili komunisti v Ameriki na konju, saj je večina a-meriškega prebivalstva nekato-liška; sreča tako za urednika A. D. kot zame, da je ogromna večina Amerikancev, katoličanov in nekatoličanov odločno in neizprosno protikomunistična. Vrh tega je v Ameriki tudi med Slovenci mnogo nasprotnikov komuhizma v vseh njegovih oblikah in barvnih odtenkih, ki niso farani nobene katoliške žup-nje. Celo v glavnem uradu Slovenske narodne podporne jed-note v Chicagu je več nekatoličanov, ki se prav nič ne strinjajo s hipnotičnim tavanjem današnjega vodstva svoje organizacije, le da si tega ne upajo na glas povedati, ker se boje za svoje službe 1 Tudi bivši glavni urednik “Prosvete” Ivan Molek in bivši glavni tajnik JSZ in upravnik “Proletarca” Carli Pogorelec sta oba odločna in neizprosna protikomunista, vendar še nismo slišali, da bi zahajala k sv. Štefanu ali katero koli drugo cerkev, človek bi lahko naštel še več imen. Kaj to pomeni? Da je nekomunistično, demokratično mišljenje pri nas monopol katoličanov? Ali pa se je morda uredniku “A. D.” zgolj zareklo in je v resnici mislil reči, da je napočil ča3, da se tudi ameriški Slovenci (ali slovenski Amerikanci, kakor je komu bolj ljubo) jasno 'opredelimo za demokracijo ali za komunizem, kajti dvema gospodarjema poštenjak ne more sulžiti?
V teh dneh, ko se polovica A-zije in Evrope zvija pod krvavo stalinovsko peto in kremlinski polip steza lovke po ostalem sve-tu ni najvažnejše vprašanje, ali si katoličan ali protestant, bg-dhist ali mohamedanec ali agnostik, temveč vprašanje, ali si
sufnoeti. V slučaju komunistične zmage bi odklenkalo vsem, katoličanom in nekatoličanom. V demokraciji leži naša skupna rešitev; in le pot demokracije vodi v svobodo, mir, napredek in srečo.
Ivan Jontez.
Naša opomba; Članek in stavek, ki ga ima v mislih g. Jontez vpošteva tole: Govori o Slovencih v Ameriki, ne o vseh A-merikancih.
Dalje sloni na dejstvu, da je vse nekatdliško politično slov. časopisje v ^meriki prešlo v titovske vode, v sopotništvo in “na silo” predstavlja vse neka-toliške slovenske ljudi kot sopotnike. Ni drugega predstavništva ne glasila ameriških Slovencev, kot katoliško - demokratično in komunistično - sopotniško.
Tem bolj so pri tem položaju važni poedini značaji, k’ s'e(ie 3vojemu prepričanju kot soct-jalisti ali naprednjaki a ne drve za sopotniško drhaljo, ki slepo podpira totalitarce in diktature.
V celoti podpisujemo zaključno misel g. Jonteza.
Moj izlet v Met in Lemont
leveland, O. — Malo pozno prihajam z mojim poročilom. Vzrok je tale: Čakal sem, da mi bodo vnili filmske slike, da bom videl, če je res vse tako, kakor poročajo v Glasilu urednik in. pa Mr. Mike Hochevar iz Jolieta.
Od .
Saj bil povabi je v Lemont, da-----
njihovo veliko družino brenčečih in pridnih čebelic. Z veseljem sem sprejel to povabilo; vedel sem, jcak° krasno bo na hribčku v Lemontu. Nisem se zmotil. Bilo je v soboto popoldne in lep dan je bil. Iz busa jo krenem naravnost k čebelam. Father John so imeli tam partnerja soseda, ki je prav tako velik prijatelj čebelic, ne daleč stfan v Lemontu. Ta dan sta imela čebelarja nekaj posebnega opravka pri tej menda milijonski brenčeči družini. Razdražila sta jih kakor nalašč, da so se potem hotele nad menoj maščevati. Vselej poprej so bile pohlevne in krotke, ko sem se smukal okoli njih v bližini Father Johna, toda sedaj pa, ko sem se pokazal s svojo kamero ob panjih, je pa zabrenčalo 0-krog moje glave, da sem se začel otepati kakor krave, ko so jih brenclji napadli.
Ona dva sta1 imela z mrežami ovite glave, jaz pa samo slamnik/ sodrug gospoda Johna je trdil, da imam jaz lase z nekom namazane, zato da silijo vame. Naj bo kakor hoče, jaz šem tekel, kar sem mogel. Father John so mi pa gredoč pripovedovali, kam daj bežim. Dobro, da me ni vseeno nobena poljubila, samo tisti bizzzz okrog ušes je bil strah, da me bodo “nafiksa-le” tako, da me drugi dan v Jo-'ietu še poznali ne bodo.
Gospoda čebelarja sta potem tudi mene ogrnila s takim pajčolanom in mi dala rokavice, da sem šel kar pred njih žrela in sem vrtil mojo kamero.
Ker sta pa čebelarja zares navdušena za svoj poklic, sta me vzela na avto in me peljala k dvema sosedoma, nekaj milj daleč, da vidim še mnogo večjo če-be'arijo. Zdaj Bern šele spoznal, da je Lemont prav izboren za čebelarstvo. Ob tej prili-
mojo kamero, da odnesem e seboj kar se da, da vidijo še drugi, ki v Lemont ne morejo vselej. Zatem hitim vrh hriba do Bleda in Grote Matere božje. — Kako ae začudim, ko zagledam prihajati tri gospode od. druge strani ravno tako do Bleda in grote. Kakor se razveseli lovec, če vidi srnjaka, tako se je meni zazdelo, rekel sem: Zdaj je ura, da napolnim mojo kamero. Bili so: prevzvišeni dr. Gregorij Rožman, Rev. Julius Slap-šak in Rev. Svete OFM, spremljevalec. "Bog vas živi!” zakličem. “Hitro pridite bliže sem, kjer lepo lilije cveto; potreba-jem nekaj slik, baš prav ste dospeli in ne morete mi uiti.”
Bil je zares lep prizor in tudi slike so dobro izpadle; ob priliki jih bomo že videli. V Lemontu sem na moje veselje srečal tudi gospode: Rev. Kazimirja Zakrajšeka OFM, ki zgledajo mnogo bolje kot par let nazaj.
S pipico v ustih in z dobrovolj-nim nasmehom so naredili name prav vesel vtis. Bog daj, da bi se še leta in leta sprehajali po hribu v senci košatih hrastov. Ce je kdo zaslužil uživati miren počitek, je to Father Kazimir.
Pa še drugo iznenadenje sem doživel v Lemontu. Srečal sem patra Bernarda! Tudi veselega duha, res je zmučen in utrujen telesno, toda njegova čila narava in vzpodbudna beseda držita kot hrast. Bog mu daj ..jpet zdravje, da bo še delal in vihtel pero! Potrebujemo še oba, posebno v teh časih. Za prenočišče je bilo vse O. K. in drugo jutro smo se peljali v Joliet Kdo je bil to nedeljo vremen ski gospodar, nam je bilo u-ganka. Ko smo odhajali iz Le monta, je izgledalo tako, kakor *	" padati
tTvP^
Al PA NE
Dospel sem do Krznarjeve hi- Igel katerega mojih vrstnikov še, kjer napravi cesta ovinek, izvabiti k sebi, sva si nabrala Ko stopiš mimo hiše, se ti u- divjih kostanjev, ki jih je stala makne naš glavni trg izpred o- cela vrsta ob cesti in se igrala ž či. Tukaj bi torej kazalo, da bi njimi.
se ustavil, pogledal nazaj gor po Mimo naše hiše sem šel. Oče vasi in zavriskal na vse strani, in sestra Francka sta že spala,
da bi leščerbe po hišah pomežiknile in bi se ljudje spraševali: nekoga črviči, pa ki ni sobota večer. Blažonova Mica, ki kra-. ljuje v hiši onkraj Krznarjeve, bi se prekrižala in vzdihnila: še en očenaš za tisto dušo, ki se zdajle martra po vasi. Fantje v senu po kozolcih bi se sklonili in prisluhnili, da bi posneli, čigav glas da je, če je domač ali kateri iz so3ednih vasi, M si drzne kihniti naglas v tuji vasi.
Pa bi me bil takrat lahko kdo še tako brcnil, ne bi dal glasu iz sebe. Celo nekaj me je začelo tiščati v grlu, da sem moral par-krat prav globoko požreti, da sem potlačil. Zbogom, draga vas domača, sem dahnil in se naglo obril od nje. Ves svet pu ščam za seboj, sem si dejal, in stopam v novega, ki mi bo tuj in morda celo sovražen. Zamahnil sem z roko, kot bi odganjal sitne muhe, se lepo odkril ‘ pri Bogcu, ki je toliko let čuval nad našo vasjo, se za hip ozrl še v visok zvonik sv. Jerneja, ki se je jasno oblikoval pod zvezdnatim nebom. Naše zvonove bi še enkrat rad slišal v soboto popoldne ob treh, ki tako radostno in ubrano naznanjajo nedeljo, ko bo počivalo delo. še enkrat bi postal rad pod lipo v nedeljo po
ker je bila hiša temna. Poslovili smo se že prej, torej je bilo najhujše že prestano. Hišo in kozolec, kjer sem v poletnih večerih tolikokrat sanjaril in str-mal v temo, poslušal petje fantov na vasi in žago doli ob potoku, ki je naprej in naprej pela isto pesem :rzz,rzz, rzz. . .
Oj, hišica očetova... Bog živi te 1 A tega nihče ne pove, al’ te kdaj bom videl še. . . S silo sem prestavil noge naprej po cesti. Da bi bil le že enkrat s teh krajev, mimo hiš in zunaj v samoti! Lažje mi bo, ko mi ne bodo hiše in bajte in naše ograde in naše njive od vseh strani klicale: ne hodi, fant, od nas! . ..
Kar bo, pa bo, sem si dejal, kot sem si tišji večer tolikrat, da bi potlačil v sebi kes, da sem se odpravil na pot. Pa je bila trma močnejša in pa fantovski ponos ni pustil, da bi snedel besedo in se skesal. Strahopetec je, bi rekli ljudje, ne upa si po svetu. Kdor ni za drugo rabo, naj varje dom in babo, bi mi norčavo sponašali in vso veljavo bi izgubil. Kot Podlipcev' Lovre, ki si ni upal brez matere nikamor. Enkrat so ga poslali po opravku v bližnji Selšček. Pa je pribežal domov, ker je vi-
rike in celega sveta. Upa, da bo v zmagi te politike tudi re-totm, temveč vprašanje, an »1 šitev Slovencev. Narod ram je dal toliko žrtev za svoje osvo-1 pristaš demokracije ali zagovor-bojonje kot morda noben drug narod na svetu. Sedanji nik komunistične totalitarske
ki sem nabral lepih, novih, zani- segel.
strehe na hribu, parada bo pa izostala, če bo padalo. Toda, v hipu, ko smo dospeli v Joliet, se je zjasnilo. Spominjam se, ko smo v stari domovini v senožetih kosili travo, se je dvignila na hitro megla in sonce je zasijalo. Prav tako je mogoče patron sv. Jožef malo pripomogel, da je nastal tako lep, čist in jasen dan, da ni mogel biti lepši. To je bilo pa zopet zame velik triumf. Tukaj sem želel dobiti nam pri-ljublenega škofa v ornatu na svetlem soncu v paradi katoliških cerkvenih društev in pa v spremstvu številnih duhovnikov. Zakaj sem to želel, si lahko mislite. Zato, da mu izkažemo vsaj nekaj zadoščenja za vse, kar je prestal in pretrpel vsa leta v begustvu in revolucije vihar, ki je divjal in prizadejal,' tako škofu dr. Rožmanu kakor vsemu vernemu ljudstvu tam;, toliko hudega. Tukaj pa je odmeval tisti sovražni duh zlobnih ali pa nevednih rojakov, ki so izrabili časopisje, do katerega imajo kontrolo, da pišejo, kar v sebi kot taki vsebujejo. Zato smo bili veseli katoličani ta dan. Da, veselo je bilo ljudstvo v Jolietu in polno radova-nja. Ko človek vse to premišljuje in se spomni še na zgodovino nazaj, mu postaja jasno, da so vse to končno le božja pota. Katoličani niso nikoli, vsaj ne za dolgo, živeli brez borbe. — Cerkev in verno ljudstvo ne more ravnati drugače, nego da se odloči s Cerkvijo v obrambi za svetinje sv. vere in resnice, ki jo branijo. Cerkev sama se ne more braniti kot taka. če smo pa mi njeni udje, smo jo dolžni braniti. V tem je zapopadena naša borba tukaj, posebno še v teh časih, ko komunizem dviga sovraštvo, preganja duhovne in gre za tem, da bi jo podjarmil, 1 kar je v

del pred neko hišo ležati
v eni gruči, .
izmenjavajo novice in primere
zadnjega tedna.
To je zdaj vse za menoj, to je že zapisano preteklosti, sem si dejal, ko sem stopal po cesti ob naši senožeti. Ko 30 enkrat pokosili otavo, sem tukaj pasel vse do pozne jeseni. Lahko delo sem imel, ker je bila senožet obgra-jena. Imel sem samo dvoje skrbi: ali bi šel klatit v Vikleče cibore na oni strani senožeti, ali bi raje naše, ki so me vabile na tej strani ob ce3ti. če sem mo-
poti na Rakek. Vedel sem, da P
je tukaj ponoči pusto in dolgočasno. Nekateri si še podnevi niso prav upali tod, ker pelje grampava pot vse do Rakeka po samoti. Tod je bila svoje čase glavna cesta na Rakek in pred davnimi leti so tukaj roparji prežali na pozne popotnike. Celo ubili so jih nekaj tukaj, kar je pričala božja martra med 0-gradami.
gočna stavba in je stala ta dan kakor mati med svojimi otroci. Zvonenje ubranih zvonov naredi name vedno globok vtis. Godba in spremstvo ta dan v paradi radi obredov spomina na padle vojake zadnjih vojn in pa, ker je vladika škof dospel iz ujetništva, je dalo ljudem tako žive in prisrčne občutke, da so se srca tajala.
Po vsem tem opravilu smo se imeli na hribu sijajno. Mnogo znancev in prijateljev mi je stiskalo roko v pozdrav. Končno sva se sešla še z gospo Terlepo-vo, katere družino sem poznal že več let od časa, ko smo se srečali na obrežju Lake Superior, kjer je misijonarji škof Baraga. Tam sem pred leti posnel sliko družine Zato sem tudi sedaj na hribu šel ž njo na bližnje pokopališče fare sv. Jožefa, kjer sem posnel grob rajnega, ki je med tem časom že odšel na drugi svet. Tako sem se sešel z mojimi prijatelji Mr. in Mrd. John Jerich, ki je bil tako prijazen, da sem se ž njim odpeljal v Chicago. Ta izlet smatram za zgodovinski. Naj bodo vsi, ki so se, udeležili, blagosolvljeni. To je delo velikega katoliškega pričevanja.
Gregoriju Rožma-
Le nocoj še, lunca mila, razsvetljuj mi pot temno.
mivih slik, katere bomo ob prili ki lahko videli. Toda moral pa
škofu dr. ___________
em, aa o. jo poujernu.,, "to pa naj bi slovenski verni ka-
svetu žej v velikem do- tolltonl P° V8eh farah PnreJah podobne shode, kar bo v srečo in
Kar je že Mr. Hochevar napi- m*r slovenskemu ljudstvu, sal, da je cerkev sv, Jožefa mo- j	Anton Grdina.
Tako sem jo navil polahko, da bi samemu sebi dokazal, kako da sem pogumen. Glas se mi je nekoliko tresel, sem uvidel, kaj vem, zakaj. Saj bi šel okrog po cesti čez Cerknico, pa je bilo predaleč za peš hojo. Nisem šel prvič ponoči po tej poti in vselej sem prišel z vsemi udi, sem si govoril. V dobri uri bom a na Rakeku, če malo hitreje stopim. In priznati moram, da nisem hodil počasi.
Ko sem stopal med tesnimi živimi mejami ograd, sem si potlačil kobuček trdno na glavo, da bi ga ne izgubil, če bi jo kazalo vliti. Tam, kjer je stala božja martra, kot spomin na roparski uboj, se nisem prav nič obotavljal. Take korake sem delal, da bi me vsak kaprol pohvalil pri vojakih, če me je na ozkem prehodu udarila vejica po obrazu, sem naglo odskočil in komaj 3em si upal dihati. Toda bilo je tiho, vse mirno in dejal sem si, da sem koncem konca ze-0 pogumen fant, ki si upam ponoči po taki samoti, pa ki se mi nič ne primeri*
Ko sem koračil čez Kamno gorico, sem uzrl pod seboj trg Cerkifico, ki je pokojno spala. Par lučk sem razločil in kopo hiš.
Da bi bil enkrat le mimo kapelice, sem si mislil, pa bom na Rakeku. Da bi jo le tam mimo še srečno prerinil!
_
maim ponovno. august 25, iw
FR. JAKLIČ:
Peklena svoboda
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
Nič manj pozornosti ni zbudilo pripovedovanje mitničarjev. Mitnice so bile Vse razdrte, kočice razbite, zato mitničarji niso imeli dela in so bili zbrani na glavni mitnici in so razpravljali o dogodkih pretekle noči. Vsaka mitnica je oddala svoje 'poročilo in svoje mnenje in tako so slednjič dognali, da nezaslišane grdobije in očitnega upora nihče drugi ni bil kriv kakor Ižanci, češ, samo Ižanci so biii tisti, ki so ropali na mitnicah. Ali ni Iža-nec tisti Krivanoga, ki se je mešal med njimi? In tisti, ki se je naslonit na šraaigo in dal povelje, da je kar odletela, ali ni zavil besedo tako, kakor jo zavijejo oni izpod Krima in oni, ki pripeljejo čolne s šoto naložene? In o čemer so bili prepričani mitničarji, je že moralo biti res. In tako je ljudska sodba naprtila Ižancem krivdo po nedolžnem.
Godile so se pa še druge reči. Kuharice korarjev in drugih gospodov okrog Šenkllav-,
samo ena noč svobode ljudi tako spačila in zakrknila njihova srca, da noče nihče več priznati svojih nerodnosti in jih obžalovati.
Razen posestnikov radbitib oken in ulomljenih vrat, izropanih trgovin in branjarij so pa bili ogorčeni tudi mestni očetje, vsakovrstni patriotje, domorodci in kazinotje ter gospodje od vlade.
Take svobode si ni želel nihče. Cesarjeva volja in želja gotovo ni bila taka. Pes naj vzame tako svobodo! In vrh vsega še zgodba z županom. Župan, glaiva in srce občine, ki ga je postavila ljudska volja in cesarjeva milost na prestol mestnega župana in mu izročila v roke starodavno žezlo, je moral bežati v temni noči in tava sedaj kot begunec zunaj mestne-
ža, ki so morale večinoma be- žalosti tistih svojih sindv, ki
ga okoliša! Ali ni to nezasli- JONKI OZNE. — Jože, siifpre-šano ? Ali se je zgodilo že kdaj kaj takega v Ljubljani, ki ima pridevek “bela”? O, bela Ljubljana, zakrij svoj nedolžni obraz in sramuj se v srdu in
žati iz pritličnih splanic in se umekniti v zadnji konec hiše, so pa bile priče drugih grdobij.
Okrog Šenklavža se je podila drhal in razbijala, vmes pa brez spoštovanja psovala škofa in korarje, za duhovnike so imeli pa samo grde psovke.
Gotovo niso imeli poštenih namenov kakor tudi ne oni, ki so pri nunah in frančiškanih' počenjali sirovosti.
Vse kuharice in njihove prijateljice so se pohujševale in so bile prepričane, da take brezbožnosti še ni bilo.
Pesnik tiste dobe, ki je v pesmi ugotovil. “To peklena je
in bi ga skesano obžaloval. Trudil se je zareS, pa ni našel nikogar, ki bi se bil moško udaril na prsi im bi bil rekel: “Jaz sem to naredil! Pa mi je žal!” In nikogar ni bilo, ki bi se bil izdal, ki bi bil obžaloval nerodnosti in huda dejanja. Zato je moral pesnik prevaran v svojih zlatih upih le ugotoviti, da je
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, ta avtomobUe, Sipe Itd, w lahko in tanasljlvo obrnete na
L Petrich — IV1874
19001 KILDEEB AVB.
SEDMAK'
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 SU BE SSSt
17 SLOVEU
(Nadaljevanje a 1. strani.)
žejni. Tam je bil potem miting, da jih navduši kot se spodobi za partizanstvo. Dva pevca sta jim zapela in usmiljen harmonikar jim je zaigral, da so lažje prenašali lakoto
Tako so torej šli nakladat drva v Kočevje člani sindikalnih podružnic v Ljubljani. Zapisano je vse to v samem “Slov. por." 28. jun. Morebiti pa se je kateremu teh Ljubljančanov le posvetilo, kako imenitna je ta komunistična uprava pod Titom, ki vozi ob nedeljah Ljubljančane drvarit v Kočevje. Na glas sme Ljubljančan zabavljati samo čez tiste, ki mu niso dali jesti, toda “višjih” ne sme kritizirati, če
so povzročili toliko sramoto in umazali dobro ime ljubljanskega mesta za večne čase! Im mestni očetje so se pošteno sramovali, zakaj, niso mogli verjeti bajke o antikristu, ki ima veijdar druge muhe kakor je pobijanje okeh. In Ižanci naj bi bili pridrli v Ljubljano razsajat in razbijat? Verjemi, kdor moreš!
Ogorčenje mestnih očetov je prikipelo do vrha, ko so brali pismo, ki ga je bila prinesla kmalu po zajtrku vrhniška potovka in ga jim je poslal sam mestni poglavar župan Fišer.
Kratkomalo je povedal, da noče županovati divjakom, pri
svoboda, .se je na v,o moi tiu katerih g. -g življenja ni 3Vesti
Wot nAnnlnnmn AHnAurtrtnln IT)
ga, da mora podpisati priznanje, [gospodje,” je nadaljeval Les-da je zavezniški špijon. Ker ni seps. “Mrtvim smo vsaj to za-
priznal, so začeli z drugimi mukami. Postavili so ga na razbeljeno železno ploščo in ga pustili tam skakati vsega ožganega, dokler ni izjavil, da podpiše vsako sta se polastila nemškega lovske-! Priznanje. Podpisal je 15 točk. ga letala s pomočjo dveh Fran-u.r'®a razprava' ?am )e cozov. Hotela sta čez Kanal vjv|<^; da ->® bila tista ženska Anglijo. Toda sreča jima ni bila pilotinja, ki ga je ovadila. Bil mila. Obrnila sta in odletela Je obs°J'en na smrt- fred “mrtJb proti Švici. Tam sta se spustila ie nia^ dobila dovoljenje, da ga
s padali iz letala blizu meje in prišla skupaj s francoskimi uporniki proti Nemcem. Tam sta nekaj čas« oetaia, potem pa prešla švicarsko mejo.
Takoj po vojni se je Jože vrnil domov. Za svoj pobeg je dobil čin letalskega častnika in službo pilota v Titovi vojski. Dobil je nalogo, da preuredi neko civilno letališče v vojaško. Delal je z nekaj domačimi vojaki in 100 nemškimi ujetniki. Na urejenem letališču je potem vodil
vjdi. Hodil je po vseh štirih, ker časnikarji so pisali, da je ime-
noče namesto drvarjenja sede- pilotsko šolo. Kmalu se mu je
r,ja.
ZGODBA O JOŽETU IN ŠPI-
možnega Gorenjca je bil med vojno mobiliziran od Nemcev. Služil je kot pilot z nekim drugim Slovencem leta 1943 v Franciji. Slovenska fanta sta kovala načrte, kako bi ušla Nemcem in
začelo nastavljati neko dekle, ki se je tudi vpisalo v to pilotsko šolo. Jožetu ni bilo zanjo, ker se mu je zdelo, da je bila poprej z Nemci. Nekega dne pa Jožeta nenadoma zapro in še nekaj vojakov z njim. Vojaki so bili kmalu izpuščeni, Jožeta pa so tri mesece imeli zaprtega v temnici
služila zaveznikom. Nekega dne in zahtevali neprestano od nje-
DO YOU »ST
VITAMINA
gscfiW**|
tsvsrsat
lw trni *
0HEWDAY
BBSnmmTSKiS
*b VlM* OnpnM
Zr*4m ** ho*
„ »M,
■ k ha« ■**•**

i Om 0 nk C«•*»
daj popolnoma odpoveduje in da je to njegov trden sklep.
Na! Tako so imeli mestni očetje kar nenadoma še novo skrb in nevarnost je bila največja, da se sramota Ljubljane razglasi po vsem svetu, češ, njen župan je pobegnil, ker so mu meščani stregli po življenju. Samo te sramote ne! Ta oskrumba se mora potlačiti.
Po mestni postavi in po želji mestnih očetov je prevzel županske posle in postal varuh županskega žezla prvi svetova-vec Janez Gutman, ki je bil vrh tega odličen domorodec, torej nekaj, kar je pridobivalo v tistem hipu veljaivo. Ta je odvrnil sramoto od slavnega ljubljanskega meščanstva m -ugotovil v poročilu vladi in občinskemu svetu, kar je bilo potem razglašeno v o|eh jezikih, da so vsi vedeli in je bilo pribito, da so ves nered in škodo, ki je nastala radi tega, povzročili “smrkavci in pobalini.” Tako je bila za enkrat rešena čast Ljubljane.
Zbegani so bili tudi večji in manjši domorodci. Svoboda je šele zasijala razpoke, ki se stisnejo, lahko vsak hip in se zapro za večne čase, dobrotnoraa cesarska roka, iz katere lije svoboda, se lahko skrči za vselej in nade in nebeški upi, ki so vzklili v srcih domorodcev takoj ob pnvem žarku svobode, bi bili uničeni.
Kazinotje so dejali, da je divjanje posledica kmetavzar-stva, ki se širi po Ljubljani, kar je dokaz, da ni dobro, ako se med akademično izobraženo občinstvo in one, ki so “od stanu,” uvaja jezik in omika hlapcev in krščenic, jezik, ki mu je kultura tuja.
Deželni poglavar grof Wel-sersheimb je le malo spal. Prejšnji dan je bilo nekaj blisk-nilo o svobodi in ljudje so jo začeli izkoriščati po svoje.
(Dalj« prihodnjič)
so bile noge tako ožgane, da jih ni mogel več rabiti. Fant je mogel materi le to povedati, da komaj čaka rešiteljice smrti. Oče, ki, je to zvedel, je yendar drl v Belgrad k znancem, da posredujejo. Bil je znan s slovenskim ministrom, ki mu je tudi vse obljubil. Verjel v obljubo o pomilostitvi svojega sina. Deset dni potem pa je zvedel, da je že ustreljen. Ona deklina pa se je odpeljala v Belgrad v drugo pilotsko šolo. Taka je komunistična pravica. Tako se sumniči vsakogar, ki je bil kdaj za za-padne zaveznike.
SLOVENSKI KOLONISTI V BANATU. — Iz Banata je po zadnji vojni Jugoslavija izgnala mnogo Nemcev, ki so bili tam že 200 let naseljeni, to je iz dobe Marije Terezije. Na njihovo mesto so vabili koloniste iz raznih krajev Jugoslavije, šlo je v Banat mnogo Črnogorcev, Ličanov in Bošnjakov. Tudi nekaj Slovencev je šlo iskat srečo v Banat. Slovenci so se naselili v krajih Gudurica, Mariolana, Velika Greda, Sečenovo in Vršac. Dobili so zemljo in hiše pregnanih Nemcev. Večinoma imajo skupno zemljo 1n jo skupaj obdelujejo v zadrugi. Pomešani so
drugimi narodnostmi. Največ Slovencev je v Gudurici, kjer je 110 družin. V Vršcu je 80 družin.
Ko opisuje komunistični časnikar te naselbine, prizna, da ko-'onizacija ni dobro uspela. Mno-
doščenje dolžni.”
Spet so se stroji zajedli v pesek in prekop si je kilometer za kilometrom utiral svojo pot.
•
Tako je prišel 17. novembra leta 1869, dan odprtja Sueškega prekopa. Na razkošni jahti “L'aigle” se je pripeljala sama cesarica Evgenijp in sledilo ji je 50 ladij spremstva. Tedanji
IEL0 B0BIJ0
la s seboj 250 oblek, da je bila prej mimogrede obiskala tudi starega nergača, turškega sultana, ki pa se je bil že povsem spremenil ter je dneve cesaričinega bivanja v- svoji državi dal proglasiti za državne praznike. —Toliko le mimogrede o Evgeniji ker je pač bila Francozinja. Njeni jahti so sledile: bela jadrnica egiptovskega 'podkralja, za njo je plula jahta cesarja Franca Jožefa in za to vse ostale; piavooka cesarica na krovu ladje, za katero se je kot prekrasna bela vlečka penilo vodovje sueškega prekopa, je s solzami ponosa v očeh pristopila k staremu možu:
“Lesseps, tvoje delo je to. V imenu Francije se ti zahvaljujem. Hvaležen pa ti je tudi ves civilizirani svet. Današnji praznik je tvoj praznik.”
Lesseps pa je sklonil glavo.
“Praznik je, toda praznovati ga ni mogoče. Naj bo spominski dan za vse one, ki so pri tem delu sodelovali, pa tega dne niso doživeli.”
Lesseps pa v tistem trenutku gotovo ni slutil, kaj mu je usoda še namenila. In v zmagoslavju žareča cesarica prav tako ne. Tudi ta ni vedela, da bo že čez dobro leto prišla usodna bitka z Nemci pri Sedanu in ji prinesla trpka leta pregnanstva in ponižanj.
------o------
Ameriška in evropska
Delavce se sprejme
ZA NALAGANJE TOVORA
Nickel Plate Freight House East 9. St. & Broadway Plača 81.09 od ure.
Čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9. St. & Broadway
(167)
Kuharica dobi delo
Kuharica vajena kuhe za restavracijo dobi delo. Jutranje ure. Zglasite se v
SORN'S RESTAURANT 6036 St Clair Ave. tel. EN 5214.
_____________________m:
ženske za čiščenje
Dnevno ali nočno delo Plača
Vprašajte v Employment Office
THE MAY CO.
(166)
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Družina brez otrok in brez domačih živali, išče 5 ali 6 sob v slovenski ali hrvaški okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588.
(169)
Stanovanje išče
ženska, ki je čez dan zaposlena, išče stanovanje 3 ali 4 sobe med E. 55. do 79. St. od St. Clair Ave. do Lexington. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Mrs. Christensen HE 5020.
(167)
Inflacija v Frankfurtu. — Prebivalci tega mesta precej skrbno izbirajo, kadar kupujejo ščetke, trakove za čevlje, zobne ščetke ali druge take potrebščine. Visoke cene na črnem trgu so jih prisilile k temu, da dobro ogledajo', predno kaj kupijo.
prenašati zemeljske skupnosti.
Vrnili so se taki, ki niso mogli prenašati podnebja, pa tudi na nekaj takih, ki šo se vrnili, ker so “reakcijonarji.” Med temi so bili zlasti Prekmurci. Dopisnik prizna, da se naseljencem ne godi posebno dobro, da pa upajo, da bo sčasoma bolje. Iz poročila se vidi, da jih pridno poučujejo o komunizmu; podobno kot na Slovenskem.
-------<
Kako je Ferdinand Lesseps ustvaril največje delo 20. stoletja
(Konec.)
Iz Pariza so poslali preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi dejansko stanje in koliko je še verjetnosti, da bo delo splolf uspelo. In prav za časa bivanja te komisije je graditelje prekopa presenetil najhujši puščavski vihar, kar so jih bili doživeli,— Lessepsa je to hudo prizadelo, ker je vedel, da je od poročila te komisije zelo mnogo odvisno in da mu negativno poročilo u-tegne pripraviti nove težava pri financiranju nadaljnjih del.
Vihar je povzročil strašno razdejanje. INebo se je bilo v trenutku potemnilo, dvignil se je orkan, ki je prevrnil številne tanke za vodo, zasul prekop v dolžini več kilometrov, presenetil na stotine delavcev pri njihovem begu na varno in jih pokopal, — Nemo je Lesseps hodil mimo teh mrli'
mere za približnih 3214 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moš-
oznajbi »ah- noTO dekorirana,
kih ali ženskih čevljih. Na pri- O’Toole, 385 E. 123. St. te). MU
mer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6(4; št. .40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11. ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 88 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je raz-
Stanovanje iščejo
Par, ki bo poročen v septem-lika v označbi mere vedno za 8 brUj bi rad 2a takrat dobil sta.
točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 2q.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41. 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 'po-
Pes in mačka sta potovala v istem zaboju. — Kot dobra prijatelja sta se prav dobro razumela v času vožnje in ni bilo nobenega tepeža in praskanja med njima. Ker sta bila v istem zaboju, je njiju lastnik tudi precej prihranil na voznik stroških.	* . .
14, 37 je 14!4, 38 je 16, 39 je 151/2, 40 je 15%, 41 je 16. 42 je 161/*, 43 je 17. (Po “Obeoru”)
Bodite dobri z živalmi
Hiša naprodaj
Za 1 družino 6 sob, krasna
trata in vrt, hiša vsa v prepro-
3 ploščami, bela kuhinja z jeklenimi omarami. Prodaja lastnik, ki odide v "Florido v 30 dneh. S.
6436.
(167)
Išče stanovanje
Mr. in Mrs. A. Kutnar iščeta 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj, naj pokliče EX 2589.
-(167)
novaje 3 ali 4 sobe, apartment ali hišo. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 zvečer HE 5711.	—(167)
Samo $10,600
Naprodaj je fina hiša, ki se jo dobi z malim naplačilom. Ima 4 zelo lepe sobe, kopalnica s ploščami obita, gorkota na plin, dovoz, v lepi okolici blizu E. 222. ceste. Za podrobnosti vprašajte Lou Herzog & Associates, 620 E. 200. St. KE 3970.	(169)
Mlin za grozdje
Naprodaj je mlin za grozd-meni ameriško mero 13%, 36 je je, skoro kot nov. Pokličite IV
0189.
Opremljena soba
Odda se nanovo dekorirano, opremljeno sobo poštenemu moškemu. Vprašajte na 1/148 E. 72. St. spodaj. —(168)
Potoval sem pa Bretoniji, deželi, kjer sem naletel na mnogo suhih pu®. Vročina j’e ibilai moreča. - Vzpenjal sem se po naporni poti. Poleg mene se je pomikal mal voziček poln ikrilja. Kmalu sem opazil, da čev, ki so bili kot ogromna, ne-1 voznik, ubog in raztrgan star-ma obtožba njegove fantastičnej ček, vleče toliko kot konj in sem zamiali.	|mu rekel: “Dragi prijatelj, vi
“Ne bomo klonili. Vtem ted-j se pa zelo mučite. “Oh, gonu bomo z deli mogli nadalje-1spod,” je odgovoril starček, to vati, Voisin, pošljite po nove j ni nič. Pomagam le svojemu tanke v Kairo, po barake in dobremu staremu konju, ki je stroje »	j slep.” In je pristavil, kot bi je $18,000. Za podrobnosti vpra-
Voisin je sklonil glavo pred govoril samemu sebi: “Ubogi šajte F. R. Archibald, broker, pogledom tega moža.	j Peter, ti si moj edini prijatelj
“Dosegli bomo Rdeče morje, ti, in moje edino premoženje.”
656 E. 127. St. odprto od 6 do 8
Naprodaj je hiša 6 sob, vse preproge. 3 sobe v 3. nadstropju, garaža za 3 avte. Pokličite G. Westropp, BO 9983, (169)
Trgovina na deželi
V slovenski okolici na cesti 534 južno od Geneva, O. Izjemno nizka cena. Prodaja groceri-jo, meso, gazolin, olje in splošno blago. Se proda posestvo in oprema, zaloga po številu. Cena
585 Sherman St., Geneva, Ohio.
(169)
4
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 25, 1948
I

The May Company’s
vsej prodajalni se bo počistilo izredne zaloge, razne mere in barve
NE SPREJEMA SE NAROČILA PO POSTI ALI TELEFONU.
KUPLJENIH STVARI SE NE ZAMENJA.
“O, za Boga milega!” Njego-^kaj pa vse to (pomeni?” vi črni birki so se dvignili in j “Ta človek me je napadel,” pod njimi so se zasmehovalno sem rekel, zasvetili beli zobje," Vi, da ne j “Ali ste ga res napadli?” je trpite kaj takega, kaj ?”	vprašal stražnik.
“Ne bodite no neumni, gospod | Profesor je težko dihal in ni profesor!” sem kričal: "Nikar ničesar odgovoril.
ne mislite, da z menoj kaj opravite 1 Skoro dva stota tehtam, (Angl. stot (hudredweight — 112 funtov) tehta 50.8 kg.) imam jeklene mišiče in vsako
“No, to pa ni prvikrat, je strogo dejal stražnik in zmajal z glavo. Že pretekli mesec ste imeli v slični zadevi opravka s sodnijo. Temu gospodu ste po-
soboto igram po tri četrt ure škodovali oko: podluto je:
srednjega napadalca v londonskem irskem klubu. Jaz nisem tak, da bi . . .”
V tem trenutku se je že zakadil vame. INa mojo srečo sem bil vrata že odprl, sicer bi bila oba zletela kar skoznje. Kakor krogla sva zletela po hodniku in se z nekakim stolom vred (zplatel se namo je spotoma med noge) naspoled skotalila po stopnicah navdol proti vežnim vratom. Njegoiva brada mi je zamašila usta, z rokami sva se čvrsto objemala, sploh sva bila zvita v klopčič in noge prekletega stola so povsod plesale vmes kakor soln-čni žarki. Pozorni Austin je nastežaj odprl hišna vrata, prekucnila sva se čez glavo in sfr-čala na ulico. Tudi dva druga služabnika sta stopicala semin-tja in nekaj poskušala, a predvsem sta menda spretno pazila, da ne poškodujeta lastne osebe. Stol je lopni) na hodnik in se sesul v drobne trske, midva pa sva se naposled ločila in drug poleg drugega treščila v cestno blato. Profesor je takoj planil na noge, zavihtel pesti
Ali mi hočete prijaviti poškod-bo, gospod?” me je vprašal, i A jaz sem se med tem že,po-miril.
“Ne,” sem rekel, “ničesar ne maram prijaviti.”
“No, kako pa, da ne?” me je vprašal stražnik.
“Sam sem vsega kriv. Nadlegoval sem gospoda. Posvaril me je vnaprej in mu ne morem ničesar očitati.”
Stražnik je hrupno zaprl svo-' jo beležnico.
“Vsekakor bo bolje, če ne bosta več počenjala takih stva-ril!” — je'dejal. “No, in vi tam, kaj je? Nikar ne stojth tu, le naprej 1” To je rekel mesarskemu pomočniku, nekemu dekletu in drugim ljudem, ki so se zbirali okrog nas. Napodil je to malo skupino gledalcev iri s težkimi koraki odšel po ulici za njo. Profesor me je pogledal in rekel bi, da so se trenutek lahno nasmehnile oči.
“Vstopite!” je rekel, “še nisem gotov z vami.” čeprav so donele te besede dokaj preteče, sem mu vendar sledil v hišo. Molčeči Austin, ki se je ves čas
“O, vi, revež, potolkel vam je obraz 1 Ah, George, kak divjak ste! Ves teden, dan za dnem, ne vidim nič drugega nego slfi čne grozne zgodbe. Vsak človek vas sovraži in vas ima za norca. Moje potrpljenje, je že pri kraju. Dosti je tega!”
“No, prava reč!” je zamrmral profesor,
“Saj to ni nobena skrivnost več!” je kričala. “Ali veste, da govori o was vsa soseska, ves London — da vas ima ves svet na jeziku? Kje pa je vaša dostojnost? Vi mož, ki bi morali postati kraljevski profesor na veliki univerzi, kako bi naj vas imelo v časteh na tisoč dijakov, kje je vaša dostojnost, o, George?”
"Kje pa je vaša, draga moja?”
“Preveč me mučite! Pretepač, divjaški pretepač — to je pač vse, kar ste postali?” “Bodite no pametni, Jessie!” '..“Besen, zverinski ljudože-rfel”1
“Zdaj pa je dosti tega! Za pokdro morate v kot!” je rekel proffesoh
Na moje začudenje se je kar nagnil, jo dvignil in spustil na visok črni marmorni podstavek, kije stal v veži v kotu. Bil je najmanj sedem čevljev visok
(foot — 30.48 cm.) in tako ozek, da je komaj mogla na njem sedeti, ne da bi zdrknila, Ne bi si mogel predstaviti bolj smešne slike, nego to malo žensko s plašno spačenim obrazom, bingljajočimi nogami in od straha odrevenelim trupom.
“Vzemite me prosila.
“Recite: ‘Prosim!’”
“O, vi, sirovež, takoj me vzemite dol!”
“Pojdiva v mojo sobo, mister Malone.”
“Ampak, gospod profesor, vendar . . .“ sem rekel in pogledal njegovo ženo.
“Gospod Malone za te pr^si, Jessie. Reci ‘prosim’, pa te takoj rešim.”
“O, hudoben človek, prosim, prosim!”
Vzel jo je z podstavka, kot da bi bila kanarček.
“Paziti moraš, da boš spodobna draga moja!' Gospod Ma-
nem, je mrhar kakor vsi njegovi tovariši, porcus ex grege dia-boli — prešič iz črede hudičeve. Tako je, gospod Malone, kaj ni res?”
‘Vi ste res neznosni!” sem rekel ostro.
Profesor se je glasno zare-dol,” je milo ja]_ “Zdaj po bova sklenila prijateljstvo,” je zammral, pogledal namesto svojo soprogo zopet mene in izbočil svoja orjaška prša. Potem je pristavil nenadno s popolnoma drugim glasom. “Oprostite mi te družinske porednosti in šale, gospod Malone. Če sem vas poklical nazaj, sem za to imel vse bolj resen vzrok, kakor predvajanje brezpomembnih domačih zabavic. — Kar beži zdaj, ti, mala ženska, pa ne bodi več sitna!” Če ji je položil na pleča svoje velikanske roke in rekel : "Saj je vse, kar mi praviš, sama gola resnica. Če bi po tvojem delal, bi bil nedvomno
Ione ježastopnik tiska. Jutri boljši človek. Samo potem bi
bo vse to objavil v svojem cun-jastem dnevniku in razpeča nalašč kak tucat izvodov pri naših sosedih: 'Čudni dogodki v
nehal biti pravi George Edward Challenger. Saj je dosti boljših *mož na svetu, draga moja, a nikjer ne najdeš drugega C.
KOLIKO CENITE VAŠE AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO
Milijoni inozemcev bi dali vse kar posedujejo, da bi mogli priti v Ameriko in pričeti znova.
Ali ameriškega državljanstva ni mogoče kupiti, ker njegova velika vrednost leži v osebnem zadovoljstvu, v svoboščinah in privilegijih preštevilnih, da bi jih tu naštevali. Kot Američan jih dobro poznate. Znabiti jih tudi jemljete kakor pridejo.
n GOOD JOB FOR YOU
U. S. Army
CHOOSE THIS UNE PROFESSION NOW/
Toda ti privilegiji in svoboščine so v nevarnosti.
čuječi, krepki, usmerjeni borbeni možje lahko pomagajo odvračati to nevarnost medtem ko se grqdi svetovni sporazum. Sovražniki vedo, kot vemo mi, da močna Amerika bo mirna Amerika, ker si ne bo nihče upal pričeti kake zdražbe proti nam.
Obiščite vaš najbližji Naborni Urad in se prepričajte, če odgovarjate predpisom Armadnih ali Letalskih Sil.
U. S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE
Room 109 — Federal Bldg. - Cleveland, Ohio
tako zvanih višjih slojih.’ Mar E. C. Ne preostane ti zato nič niste sedeli dovolj visoko, kaj? drugega, nego da z njim lepo Potem pride še podnaslov: ‘Sli- potrpiš!” Na te besede jo je neka izredne zakonske sreče.’ Ta nadno doneče poljubil, ob čele gospod Malone brska nam-'mer sem se še bolj začudil ka-reč z naslado po vsem umaza- kor prej, ko je bil tako nasilen.
žaSopma! Trglmrnadušljtv. -■ držal Uto* Updv bo«, je zapri
“Imate zadosti?” je zastokal.
“Prekleta pošast!” sem zatulil, ko se mi je posrečilo skočiti pokonci. Boj bi se bil brez dvoma še nadaljeval, zakaj on je zopet razkačen skočil nadme, a sreča mi je bila mila ter me je rešila teh neprilik. Poleg naju je stal namreč stražnik z beležnico v roki.
“Kaj pa je to? Da vaju ni sram!” je dejal. To so bile vsekakor prve pametne besede, ki sem jih slišal v Enmore Parku. “No”, me je zopet nagovoril,
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN NE-ZABNE MATERE
Terezije Mramor
ki je Bogu vdana za vedno preminila dne 25. avgusta 1940
Draga ljubljena in nezabna mati. čimdaljše je razdobje, odkar ste nas zapustili in se za večno preselili k ljubečemu soprogu in našemu pokojnemu očetu, tembolj nam silijo solze np očesa v blagem spominu na Vaše plemenito srce. Ob tužni obletnici Vam žalostni kličemo: Mir Vam bodi do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči:
JUSTINA KAUŠEK, hči WILLIAM in EDWARD MRAMOR, sinova
vrata za nama.
Četrto poglavje.
To je nabolj čudna reč, sem jih kdajkoli slišal.
Čim so se vrata zaprla, je že priletela gospa Challenger iz jedilnice. Drobna žehska je bila grozovito razburjena. Ogorčeno se je postavila pred soprogom kakor razjarjeno pišče pred buldogom. Jasno je bilo, da je opazovala moj “odhod” (če ga tako smem imenovati), a ni opazila mojega povratka.
“O, George, kaka sirovina ste!” je zacvilila. “Kako ste mogli pohabiti tega prijaznega mladega gospoda 1”
Profesor je pokazal s palcem čez rame: “T-u je, za mojim hrbtom, živ, zdrav in nepoškodovan.”
Gospa je -bila nekoliko v zadregi. “Ah, oprostite, nisem vas videla!”
“Bodite prepričani, gospa, da se ni nič zgodilo.”
NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
LOVRENC
HABJAN
ki je umrl 25. avgusta 1941
Kako pozabit to gomilo, kjer blago tvoje .spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
žalujoči ostali:
ANTON in ANA, starši ANTHONY in JOSEPH, brata ANN por. ARKO, sestra
Cleveland, O., 25. avg. 1948.
-AND THE WORST E Yfl TO C0M1 Mn najhuje šele pride
yjith
The
More Tender • Mero Dolicjgvs
MACARONI
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 273«. 114« E. (lat SL
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
o < SUPERIOR BODY & PAINT CO.
8605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, lastnik.