Leop. Turšič:
Ptič Slabavest
Mihec, otrok malopridni, prstan sosedu je ukral. ,,Lepih denarcev je vreden, srečen si je šepetal.
JMihec, kako pa, če stisne stroga pravicalte v pest?"  — Kaj se ni zviška cglasil zoprni ptič Slabavest?
Plaho se Mihec ozrl je, klic začne  rezki:  Tat, tatl — Trikrat oprezno je stopil, da bi se splazil do  vrat.
Ptič mu še rezkeje kliče: JTat, tat! — Sramoto spoznaj!" Mihec strmeJ, strepetal je, vrgel obroček nazaj...
Ptič Slabavest je utihnil, Mihec povesil oči: Nikdar več ni od tedaj se tujih dotikal stvari.