2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. oktobra 2012  Leto XXII, št. 40 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 4. oktobra 2012 Porabje, 4. oktobra 2012 »Dobar dan«, »Guten Tag«, »Lasho dyes« ali »Dober dan«? STR. 3 »STERI BREZI DELA ŠČÉ ŽETI, TISTI PRAZNE SNOPE MLATI« STR. 4 Ljubljana: XIII. zasedanje mešane manjšinske komisije CESTA BO, IN DRUGA ZAGOTOVILA PORABSKIM SLOVENCEM IN PREKMURSKIM MADŽAROM Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodnosti v Sloveniji in slovenski manjšini na Madžarskem, podpisan 6. novembra 1992 v Ljubljani, vsebuje člen, ki zahteva oceno uresničevanja nalog v meddržavnem in v obeh parlamentih potrjenem mednarodnem dokumentu. Ocenam so namenjene seje mešanih komisij, in tako je bilo tudi minuli četrtek (26. sept. 2012) v Ljubljani. Predsednica madžarske delegacije je bila Zsuzsana Répás, državna podsekretarka za nacionalno politiko pri Ministrstvu za javno upravo in pravosodje, slovenski predsednik pa Matjaž Longar, državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovence na Madžarskem je zastopal Martin Ropoš, predsednik Dražvne slovenske samouprave, prekmurske Madžare pa Ferenc Horváth, predsednik Sveta pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti, in vodja Službe za narodnosti Stane Baluh; prisotni pa so bili še: slovenska veleposlanica v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret, madžarski veleposlanik v Sloveniji István Szent-Iványi in slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj. Kako poteka zasedanje, sta kmalu po začetku, okoli poldneva, novinarjem povedala državni sekretar Matjaž Longar in državna podsekretarka Zsuzsana Répás, zapisnik o oceni uresničevanja nalog in nove pobude sta predsednica in predsednik podpisala šele ob dvajseti uri. Sporočila obeh predsednikov so bila za manjšini obetavna. Tako je Matjaž Longar povedal, da se razprava, ki se je šele začela, loteva vseh tem, od izobraževanja, sistemskega finaciranja do gospodarskega razvoja, pa tudi zastopstva Slovcencev v madžarskem parlamentu. Državni sekretar je izpostavil dobre meddržavne stike, zato bo mogoče nekatere zadeve reševati tudi na tej ravni. Kot smo zvedeli, bo priložnost za pogovore predvidoma že prihodnji mesec, ko naj bi v Porabju in Lendavi pripravili konferenco o sporazumu oziroma manjšinskih vprašanjih, na kateri bosta sodelovala tudi zunanja ministra Karl Erjavec in János Martonyi. Optimizem je izrazila tudi Zsuzsana Répás, zlasti zaradi ozračja na zasedanju mešane komisije, ko so se do tedaj odprto pogovarjali o vseh vprašanjih. Kot primer je omenila gradnjo ceste med Gornjim Senikom in Verico, za katero je zagotovljenih 500 mio forintov (približno 1,8 mio evrov), zaradi poteka gradbenega dovoljenja pa morajo z deli začeti že letos. Cesta naj bi bila zgrajena pred XIV. zasedanjem mešane komisije, ki bo prihodnje leto na Madžarskem. Podrobnejše informacije o zasedanju je za Porabje predstavil predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je povedal, da so podrobno obravnavali vse točke, ki so zdaj v zapisniku, tako tiste, ki kažejo, da dogovorjene naloge niso uresničene, kakor nove pobude s strani slovenske ali madžarske narodnosti. Največ časa, blizu dve uri, so razpravljali, denimo, o zagotovljenem zastopstvu v parlamentu in ugotovili, da Slovenci tudi po novem volilnem zakonu nimajo možnosti, da bi izvolili svojega poslanca, kajti zanj bi bilo potrebnih od 10 do 13 tisoč glasov. Zakon ne omogoča, da bi se številčno manjhne manjšine dogovorile za skupnega poslanca, kakor je to, recimo, ta čas na Hrvaškem. Namesto poslanca bodo imele manjše narodnosti zastopnika, ki bo spremljal delo parlamenta, lahko bo razpravljal in dajal predloge, ne bo pa imel pravice glasovati. Bolj oprejemljiva za Slovence so zagotovila pri sistemskem financiranju, ki naj bi bilo za delovanje šol, kulturnih ustanov in medijev vključeno v državni proračun že za leto 2013. Pomeni, da bo večina denarja iz državnega proračuna, manjši del pa iz razpisov. Kako bo s predlogom, da bi dobil monoštrski Kulturni in informativni center kot celota neprofitni status narodnostne kulturne ustanove, še ni znano, kakor tudi, ali bo Državna slovenska samouprava zaradi širitve obveznosti dobila nekaj več denarja, kajti zadnjih sedem let ima enak proračun. Dobro kaže – tako Martin Ropoš – s strokovno pomočjo dvojezičnim šolam iz Slovenije, in sicer naj bi imele šole z naslednjim šolskim letom gostujoče učitelje iz Slovenije, denar bi prispevala madžarska stran, deloma pa tudi Slovenija. Več pobud je bilo na gospodarskem področju, zlasti glede sodelovanja pri evropskih projektih 2014 - 2020, tudi skupaj s prekmurskimi Madžari. Tu bodo zelo pomembne pravočasne prijave in zagotavljanje lastnega deleža. Poleg ceste Gornji Senik – Verica bi bile potrebne obnove državne ceste v Porabju, kajti od dobre infrastrukture je soodvisen razvoj gospodarstva, posebej še turizma. ERNEST RUŽIČ Foto: Silva Eöry Uvodni del zasedanja mešane komisije sta na novinarski konferenci predstavila državni sekretar Matjaž Longar in državna podsekretarka Zsuzsana Répás, ki sta na koncu podpisala zapisnik z oceno neuresničenih, uresničenih in dogovorjenih novih nalog. Murska Sobota: 17. srečanje Oko besede USODA KNJIGE ALI KNJIŽEVNOST IN SODOBNE TEHNOLOGIJE Čeprav naslov poenostavlja vsebino simpozija Slovenska mladinska književnost, elektronski mediji in sodob-ne IK-tehnologije, je poudarek ali vprašanje, morda celo napoved, kakšna bo usoda knjige, še kako na mestu. Kajti, kot je v tezah zapisala prof. Darka Tancer – Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga, so »že pred tremi leti založniki na knjižnem sejmu v Frankfurtu napovedali, da naj bi leta 2018 z digitaliziranimi vsebinami zaslužili več kot s tiskanimi knjigami«. Pričakovanja takega razvoja ne postavljajo pod vprašaj samo obstoja klasične knjige na papirnatem nosilcu, marveč sprožajo tudi vprašanje o oblikah ustvarjanja in branja, ki so potrebne za klasične knjige in za elektronsko oblikovana besedila. Tudi najboljša slovenska strokovnjakinja na tem pod-ročju, dr. Meta Grosman, je na simpoziju poudarila, da je zelo težko, skoraj nemogoče napovedati, kakšen bo razvoj elektronske knjige oziroma kakšno bo branje v Evropi čez 20 let. Verjetno tega odgovora nima niti dr. Miha Kovač, največji strokovnjak za elektronsko branje v Sloveniji. Meta Grosman je tudi izpostavila, da nekateri pravijo, da elektronsko besedilo nima zgodbe, da si zgodbo oblikuje bralec. Kako naj bi ta proces potekal, še ni znano. Vsekakor je pomembna kakovost: dobra slikanica se enako bere na tabličnem računalniku ali bralniku in v natisnjeni knjigi. Gre torej za nov medij, ki pač ni knjiga. In s tem se kaže sprijazniti. Čeprav se vsi strokovnjaki za branje strinjajo o velikem pomenu elektronske pismenosti za osebno in družbeno življenje v 21. stoletju, prvi kritiški odzivi na razvoj novih oblik elektronske besedilnosti razkrivajo zaskrbljenost o možnostih negativnih vplivov na tradicionalno poglobljeno branje in dosedanje razumevanje literarnih besedil, meni Meta Grosman. Z zelo provokativnimi tezami je nastopil psihoanalitik Roman Vodeb, ki je najprej povedal, da ne bere rad in enako tudi njegova sinova. Bralne navade mladih je povezal z njihovimi materami, čeprav je pri njem drugače, sinova ne marata branja, mama bere pretirano dosti. Digitalni mediji na nek način škodujejo oziroma bralce prikrajšajo za določene bralne oziroma miselne in fantazijske užitke. In navrgel je še kup podobnih misli in domislic. Iz tez, ki jih je za razpravo pripravila Draka Tancer – Kajnih, omenimo nekatere: Ali bomo kmalu soočeni z novo obliko generacijskega prepada med bralci? Ali je/bo široka možnost objavljanja na svetovnem spletu povzročila poplavo manjvrednega pisanja? Posebno pozornost zasluži pripovedovanje, ki prežema vse razsežnosti družbene izkušnje. »Pripovedovanje je tista temeljna človekova dejavnost, s katero si ljudje od nekdaj razlagajo svet okoli sebe in svoj položaj v njem ter si tako osmišljajo življenje. Ali je razlika med knjigo, gledališčem, radiem, filmom, televizijo in računalnikom res samo tehnične narave, saj gre v vseh primerih za ‚pripovedovanje zgodbe‘«? zastavlja vprašanje Darka Tancer – Kajnih; na prepleteno vprašanje, ki – še – ni dobilo celovitega odgovora na simpoziju v okviru srečanja Oko besede. Čeprav so o teh vprašanjih razpravljali tudi psihiater in antropolog dr. Miran Pustoslemšek, založnik Matjaž Kotnik, biblio-pedagoginja Tilka Jamnik, bibliotekar in pravljičar Igor Černe, vodja Večerovih digitalnih programov Zvone Štor in tudi pisatelj Feri Lainšček, bo šele razvoj v času pokazal, iz česa bomo brali, kar je zdaj znano, gotovo ne samo iz tis-kanih knjig. Če o teh ali tem podobnih dilemah - še - niso dovolj razmišljali udeleženci 17. srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v organizaciji Podjetja za promocijo kulture Franc – Franc (pisatelj Feri Lainšček in literarni zgodovinar Franci Just), se bodo v prihodnosti morali spopasti in soočiti tudi z elektronskimi mediji, s tem, kar je že znanega in kar bo prinesel nenavadno hiter razvoj na tem področju. Tudi avtorice in avtorji, ki so doslej prejeli večernico, nagrado za najboljše slovensko mladinsko literarno delo minulega leta. V Sloveniji vsako leto izide prek tristo knjig, namenjenih otrokom in mladini. Strokovnjaki in tudi kritični bralci so prepričani, da je med natisnjenimi deli veliko število povprečnih in celo podpovprečnih del, kakovostnih je le okoli trideset. Tokrat je žirija pod vodstvom dr. Dragice Haramije morala prebrati 369 knjig, med katerimi je izbrala pet najboljših del: Jane Bauer Groznovilca v hudi hosti, Cvetke Bevc Desetka, Neli Kodrič Ali te lahko objamem močno, Slavka Pregla Radovedne pravljice in Dima Zupana Hektor in zrela hruška. Večernico iz rok odgovornega urednika Večera, Tomaža Ranca, pokrovitelja nagrade, je prejel Dim Zupan za Hektorja in zrelo hruško. V zahvali je povedal, da je bila mladinska literatura v Sloveniji dolgo zapostavljena zvrst literarnega ustvarjanja, nagrada večernica jo je uveljavila, popularizirala in postavila ob bok pisanju za odrasle. Za Hektorja in zrelo hruško Dima Zupana je žirija zapisala, da se avtor »s humorjem in blago ironijo vseskozi uspešno brani pred tem, da bi mu pripoved zdrsnila v sentimentalnost.« Tudi tokrat je bilo v programu Očesa besede več dogodkov: pisatelji so obiskali nekatere šole; Lela B. Njatin je predstavila literarno-likovni projekt Življenjski krog; predstavili so knjigo dr. Dragice Haramija Nagrajene pisave in poslušali s to knjigo povezani recitral Boža me, boža tvoja beseda, ki ga je pripravila višja knjižničarka Vesna Radovanovič, tudi avtorica razstave del avtorjev, omenjenih v knjigi, in razstave nominiranih in nagrajenih knjig; v Pomurskem muzeju so pogledali razstavo Mura odprto in srečanje končali s popotovanjem Naravna in kulturna dediščina reke Mure. Srečanje Oko besede, ki se je začelo leta 1995 na pobudo založbe Franc – Franc, ime mu je dal pisatelj Feri Lainšček, se je uveljavilo kot strokovno srečanje akterjev sodobne slovenske mladinske književnosti, v prvi vrsti njenih ustvarjalcev, torej pisateljev in pisateljic, njenih premišljevalcev in razlagalcev – literarnih strokovnjakov in književnih pedagogov. Na srečanju sodelujoči v dinamičnem in konstruktivnem dialogu iščejo odgovore na aktualna vprašanja mladinske književnosti. In, kar tudi ni nepomembno, srečanja so vseskozi zelo dobro obiskana. ERNEST RUŽIČ Odgovorni urednik Večera Tomaž Ranc je večernico 2011 izročil Dimu Zupanu na prireditvi, ki jo je vodila Norma Bale. Za učence iz osnovnih šol iz Murske Sobote, Velenja, Slovenj Gradca, Maribora in Ptuja sta nastopila pevka Maja Pihler – Stermecki-Bilbi in kitarist Gregor Stermecki. Simpozij Slovenska mladinska književnost in elektronski mediji je pripravila Darka Tancer-Kajnih, uvodni referat je imela dr. Meta Grosman. »Dobar dan«, »Guten Tag«, »Lasho dyes« ali »Dober dan«? Sombotelske spominčice, slovenske pesmarce v glavnom varaši Železne županije, so na risausko nedelo gorpoiskale senje v Püconci, gde so spejvale tö. 22. septembra so se pa padaške s prekmurske vesi pripelali v sombotelsko Muzejsko ves, ka bi si poglednili 9. Narodnostni den, na šterom se nutpokažejo manjšine v etom varaši. Pücončane je sprevajo župan njine občine Ludvik Novak tö. Program se je začno s spejvanjom domanjoga rovačkoga mejšanoga pevskoga zbora Djurdjice, v imeni organizatorov pa je navzauče, šteri je sploj dosta bilau na tisti lejpi sunčen zadvečerak, pozdravo predsednik Sombotelske hrvaške samouprave Ladislav Škrapić. Po tistom so predsedniki 4 narodnostni samouprav (slovenske, nemške, hrvaške in romske) v svojoj maternoj rejči na kratko pozdravili lüstvo. Eden od svetešnji gostov prireditve je biu generalni konzul RS v Monoštri Dušan Snoj, šteri je povödo, ka so 4 narodnosti v ednom varaši »manjšinski unikum«, o šterom Europa premalo vej. Po njegvi rečaj je regija s trejmi tromejami pa narodnim parkom v trej rosagaj primer lejpoga sožitja večfele lüstev. »Naše naloge pa želenja so gnaka: gordržati gezik pa kulturno erbo« - je eške cüjdau generalni konzul. Župan Sombotela dr. Tivadar Puskás je najoprvin pozdravo lidi v njini štiri materni rečaj. Dale je vöpostavo, ka je Madžarska zatok tak krepka, ka so go pred gezero lejtami zozidali na trdi kamen. Tak pa samo leko ostane uspešna, če gorprija, pomaga pa poštüje sausednje narode. Na Narodnostnom dnevi leko manjšine spoznajo kulturo pa šege eden drügoga, vej vsikšo leto septembra je organizatorka drüga narodnost, je povödo župan. »September je cajt začetka šaulskoga leta, v šauli pa se mlajši ne včijo samo, liki krepijo svojo narodnostno identiteto ranč tak. Gda kauli poglednem, se mi smejé düša, ka sem župan takšoga varaša, gde se leko mlajši včijo svojo materno rejč – za en malo mogauče v srednjoj šauli tö« - je po-vödo mišlenje župan Puskás pa skončo: »Našo delo se splača, vejpa majo narodnosti Vogrsko pa Somboteu za svojo domovino.« Po svetešnji gučaj so bili na redej programi, šteri so vnau-ge farbe meli. Na začetki smo leko ploskali mlajšam iz rovački pa nemški vrtcov, šteri so se lepau pripravili s plesom pa spejvanjom. Že med tem nastopom smo leko vidli vekšo skupino lidi v bejli, lepau okinčeni gvantaj. Tau je bila skupina KUD Strmec s Hrvaške, nej daleč od Zagreba. V prvom tali svojoga programa so nutpokazali plese svoje krajine. Po nastopi nemški deklin, štere so igrale na žveglau, pa je na oder prišo Püconski duet s Pište-kom. Slovenska skupina se je nutpokazala s poznanimi prekmurskimi pesmimi, nej davnik so en par gorvzeli na CD tö. Dvej pesmarce je na fudaj sprevajo Štefan (Pištek) Matko. Veuka rovačka kulturna skupina se je v ovaški gvantaj povrnaula na oder. V črni lačaj pa rejklinaj, z radečimi šapkami so zaplesali dalmatinske plese. Po tejm je edenajst goslarov igralo madžarski čardaš, na štero muziko je vodja skupine rovački spejvo. Gda so sombotelske Djurdjice zaspejvale svojo himno „Kad budu cvale djurdjice”, je prišo cajt za najmlajše. Pri ižaj v Škanzeni so se leko včili vsefele meštrije: redili so mozaike z mali kamlov, lančece z džundža, bábe iz modrotiska (kékfestő) ali so delali z ilojcov, štero so okinčali na priliko s tikvinim ali kukarčnim semenom. Pri Slovenskoj iži so flajsne ženske včile mlajše rediti rauže s papera. Tau, ka majo slavski narodi dosta koražnosti pri spejvanji, nej trbej tomačiti. Tak je bilau na Narodnostnom dnevi tö. Pri enom rami je igrala pa spejvala vekša skupina Hrvatov, pri slovenskoj iži pa se je čüla ranč tak domanja muzika. Pri Slovencaj je bilau pet goslarov: tri fude, edna gitara pa edne gosli. Kmica se je že fejst spistila, gda so porabsko-prekmurski muzikaške eške nej enjali. Gostje iz Püconec so domanje zapistili židane volé, vsikši pa se je glijo, ka so sombotelski Narodnostni dnevi takši programi, gde najde vsikša generacija nika lejpoga za sebé. -dm- Skupina s Hrvaške je plesala dalmatinske tö Püconski duet s Pištekom Strina Kristina Šulič včijo mlajše rauže rediti V Škanzeni se je zbralo sploj dosta lidi Gostje s Püconec s petimi goslari OD SLOVENIJE… Nauva igra števanovske gledališke skupine »STERI BREZI DELA ŠČÉ ŽETI, TISTI PRAZNE SNOPE MLATI« Tak nikak se je čüjo navuk (tanulság) nauve igre števanovske gledališke skupine, stero so gledalci leko vidli 23. septembra v domanjom kulturnom daumi. Na premiero Veseli pajdašov, steri delajo s pomočjauv Slovenske zveze, se je do zadnjoga napunila dvorana (terem), pa ka je najbole za povalit, ka so bili tau več ali menje domanji lidgé. Navzoče je pozdravila predsednica Slovenske manjšinske samouprave Števanovci Agica Holec pa je tapravla, ka je premiera v okviri gledališkoga srečanja, zatok mo v drugom tali zadvečerka leko vidli nastop dramske skupine Močnikovi iz Rogašovec. Nauvo igro z naslovom Ran z glažojne je napiso Laci Kovač, not go je navčo pa na oder postavo Branko Pintarič. Sama zgodba guči o tom, kak bi rada zidar pa culager brezi dela zaslüžila dosta pejnez. Zato si vözbrodita, ka ta zidala ram z nauvo tehnologijo, ali kak una pravita, ran z glažojne, steri se ne vidi pa dunk geste. Ranč tak kak v Andersenovi pripovejsti o krali, steroma se nikši gvant nej vido, te se je pa en sabaul samo tak napravo, kak če bi ma gvant zašijo, po istini je pa bijo krau nagi. Vsi so ga valili, kakšen lejpi gvant ma, te je pa prišo pojbiček pa zakričo: Vej je pa krau nagi! Samo nepokvarjeni pojbiček je istino vöpravo, vsi drugi so gunčali tisto, ka je krau sto čüti, ka so pokvarjeni bili. Dapa sami so tö vedli, ka lažejo. V Kovačovi zgodbi prej samo tisti vidi ran z glažojne, steri nikšoga greja nejma, zatok pa sausedici od ženske, stera te ran šče küpiti, deta k spauvedi. Rama tak tö ne vidita, dapa, gda zvejta, ka jima zidar plače, če te ga »vidle«, sta pripravlene lažati. »Vsakši vej, ka se tü laže, lažeta zidara, ženska tö vej, ka tü nede rama, slejpi laže za pejnez volo,« je pravo avtor igre Laci Kovač, steri je na konci tisto obrno prauti zidari pa culageri, ka sta ona storila. Ženska njima je plačala s pejnezi, steri so se redli z nauvo tehnologijo, ne vidijo se, dapa dun gestejo. Pokvarjenost svejta, pokvarjenost lidi, nas, steri vidimo samo tisto, ka ščemo videti, če nam je pa v interesi, vidimo tisto tö, ka sploj nejga. »Gnes smo skurok tak v Europi, ka nam kažejo lejpe stvari, ka je pa resnica, tista pa vöostane,« je pravo Laci Kovač. S skupino že štrto leto dela kak režiser Branko Pintarič s Cankove, pa se tau trno vidi na njinom nastopi. Igra je tekoča, igralci suvereni, dob-ro uigrani. Ne delajo več hibe, ka so ji delali pred desetimi lejtami, ka bi gučali ali gledali dole z odra, se spogledovali z gledalci, ka bi njim po nepotrebnom pleče kazali itd. Trno dobro je , ka sam Laci Kovač (slejpi) tö špila v igri, če rejsan nejma dosti vloge (szerep), dapa je gnako dober kak sta dobre v glavni vlogaj Marija Kosar (zidar) pa Berta Dončec (culager). Gospa (Biserka Nemeš) pa dvej sausedici (Ana Nyírő, Aniko Kovač) se dobro glijejo v igro glavni igralcov. Pintariči se je zošikalo tau tö, ka je navado svoje igralce, ka se na odri guči normalno, skurok tak kak v vsakdanešnjom živlenji. »Moram povedati, ka sem trno zadovolen, cilje, ka smo si jih zastavili, smo jih dosegnili. Na oder smo prinesli malo več gibanja, mimke. Pobaugšali smo sodelovanje med igralci, gledanja eden drugoga. Zdaj sem štrto leto tu in moram povedati, da je števanovska skupina dosegla zelo viden, velik napredek v kvaliteti igranja,« je pravo po premieri Pintarič. Vidlo se je, ka je za skupinov dosti dela, dosti prob. Laci Kovač kak vodja skupine je pravo, ka so se na probaj dobili štiridesetkrat, probali so kauli 100 vör. Ženske rade odijo na probe pa na nastope, ka se dob-ro poznajo (počutijo), vse si leko tapovejo, dosti se smedjejo, tak pa te malo pozabijo na vsakdanešnje baje pa težave. »Kak ena družina smo,« je pravla Marija Kosar (Szöszi), za sterov je že dvanajsta sezona pa tak misli, ka dočas de se mogla navčiti tekste, de špilala. Trbej pohvaliti tau malo skupino, ka tak dugo vödržijo, delajo. Nas v smej spravlajo, pa nam dajo misliti tö. Vej pa nej gvüšno, ka ka je v prvom momenti smejšno, je istinsko tak. V njinoj igri dostikrat najdemo sami sebe tö. Če pa od toga gratamo kauličkaj malo baukši lidgé, so oni tö dosegnili svoj cilj. Marijana Sukič Janša predstavil pobudo za nadgradnjo konvencije o genocidu Predsednik slovenske vlade Janez Janša se je skupaj z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem udeležil splošne razprave 67. zasedanja Generalne skupščine ZN. V govoru je premier mednarodno skupnost pozval, naj se pridruži prizadevanjem za svet brez genocida in predstavil svojo pobudo za nadgradnjo Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki ji v okviru Inštituta za kulturno diplomacijo predseduje že tretje leto. Predlagal je oblikovanje medvladnega foruma za delo na resoluciji ZN, ki bi dal mandat za pripravo in sprejem pravnega mehanizma za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. Skupaj z ministrom sta ob robu zasedanja na vrsti dvostranskih in multilateralnih srečanj predstavljala pobudo, lobirala pa tudi za slovensko kandidaturo v Svet ZN za človekove pravice v letih 2016 do 2018. V središču je bila tudi krepitev gospodarskega sodelovanja, med drugim v pogovoru s predsednikom Srbije, zunanjim ministrom Azerbajdžana in Južne Koreje. Premier se je srečal tudi z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom. Janković zaradi Stožic v kriminalistični preiskavi Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v Ljubljani in na območju dela Gorenjske izvedli obsežne hišne preiskave zaradi suma nepravilnosti pri financiranju in izvedbi gradnje športnega objekta v Ljubljani. Šlo naj bi za preiskavo financiranja Stožic. V preiskavi so se znašli ljubljanski župan in vodja največje opozicijske stranke Zoran Janković, njegova sinova in najtesnejši sodelavci. Janković je dejal, da so policisti korektno opravili svoje delo. Sam ni želel ugibati o morebitnem ozadju preiskave, poudaril pa je, da verjame v pravosodje in ostale organe. Zaradi preiskave ne namerava odstopiti, podpirajo pa ga tudi v njegovi stranki Pozitivna Slovenija. Pomočnik direktorja NPU Robert Črepinko je pojasnil, da se preiskava nanaša na sume storitve več kaznivih dejanj, med drugim tudi zlorabe položaja ali uradnih pravic, goljufije na škodo Evropske unije, pranja denarja in sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Slovenska kazenska zakonodaja za ta dejanja predpisuje kazen do osmih let zapora. Zidar (Marija Kosar) pa culager (Berta Dončec) najprva zidara ižo iz pravi ciglov Slejdnji prizor komedije. Na odri vsi igralci. Z lejve: Laci Kovač (avtor pa slepec), Berta Dončec (culager), Marija Kosar (zidar), Ana Nyírő (Cilika), Aniko Kovač (Micika), ženska (Biserka Nemeš) Člani dramske skupine iz Rogašovec v skeči Iskanje zaposlitve Domanji lidge so lepau napunili dvorano. V prvi vrsti tretji z lejve režiser Branko Pintarič Bili smo v Števanovci … DO MADŽARSKE Vsakšo leto je prirejeno Državno srečanje Porabskih Slovencov. To srečanje je že postalo tradicionalno. Eno leto organizira tau prireditev Zveza Slovencev na Madžarskem, drugo leto pa Državna slovenska samouprava. Letos ga je mejla Državna slovenska samouprava v Števanovci. Rada sem bila, zatau ka sem tam včila 17 lejt, pa v Števanovce dem kak domau. Člani Slovenskega društva v Budimpešti se te prireditve vsakšo leto udeležijo. Zdaj 15. septembra smo se tö rano napotili, tak ka je deset vöra minaulo, smo že v Števanovci bili. Na šaulskom dvauri so nas čakali sodelavci Državne slovenske samouprave, predsednik Martin Ropoš, vodja urada Anita Kovač pa ekonomka Kati Katona in domačini, ravnateljica Agica Šömenek pa školnicke. Kak se vsakšo srečanje začne, so nas čakale z doma-njimi fanskimi pogačami pa s palinkov. Palinke pa takše nejga, kak je v Števanovci, tü je palinka doma, takšne nejga v cejlom rusagi. Okrepčili smo se in smo šli k slovenski sv. meši. Po meši na kulturni program, najprvin poslušali pozdrave iz Slovenije pa Budimpešte. V programi so nastopile domače skupine, mlajši s folkloro pa ženske. Splo so lepau spejvali pa plesali. Skupina je bila tüdi iz Büdinec iz Goričkoga. Mi je poznamo iz našoga piknika. Tüdi pri nas so imeli lejpi program. Po obedi se je začnila zabava, pogučavanje, saj se tü vsakšo leto srečamo stari znanci in tau komek čakamo. Dja sem se srečala s svojimi učenci, steri so že vsi gorizrasli, s starši, sausedi. Radi pa veseli smo bili, šli smo notri v šaulo, poglednili razrede. Prajli smo, ka je zdaj vse lepše, kak je prven bilau, pred trestimi, štiridesetimi lejti. S težkim srcom smo se poslovili, Bog vej, če se šče srečamo, tau nikdar nej vedeti. Večer je takšna dobra veselica bila, da smo go težko tam njali. Avtobus je mogo iti pa smo šli na Gorenji Senik spat. V nedelo, 16. septembra, smo se napotili proti meji v Slovenijo. Bili smo na obiski pri KUD Rožika v Trdkovi pa Kuzmi. Kulturno društvo Rožika je pri našom društvi že petkrat bilao. Zdaj smo pa mi šli nazaj. Če smo že doma v Porabji v rojstnoj krajini, se vsigdar srečamo s kakšno domanjo skupino ali pa demo prek meje na Goričko v Slovenijo k našim prijatelom na obisk. Na meji pri Martinji so nas že čakali igralci KUD Rožika. Najprven smo šli na slovensko mešo v Kuzmo. Tü je cerkev sv. Kozme in Damijana. Sveto mešo je slüžo župnik Frančišek Horvat. Po meši je župnik notri pokazo nam zgodovino cerkve. Cerkev ma stari tau pa nauvoga, vidi se pa moderna. Potem venej pred cerkvijo so nas splo fejs pogostili, velki stauli so bili puni s pokarajom, pogačami pa s piti. Dosti smo se pogovarjali z domanjimi. Saj je tau Goričko, oni skorak tak gučijo kak mi. Naši vsigdar pravijo takšoga ipa, da smo prej vse razmeli in smo se leko pogučavali. Te dvej vesi, Kuzma pa Trdkova (istina, ka vsikša ves na Goričkon), sta v splo lejpi kraji. Čiste lejpe vesi, iže, prijazni lidgé. Splo smo se dobro počütili. Naša voditelja sta bila vodja KUD Rožika, Irena Kalamar pa Gusti Andrejek. Irinka pa nam je šče odprla njino trgovino. Vsakši je leko küpo malo darilo ali specialitete iz Slovenije, dinsko melo, planinski čaj, dinsko kašo in šče dosti drugoga. Po nakupivanji smo šli na obed. Küjo nam je Albin Lesič, on je tüdi igralec v KUD Rožiki. Takšni obed smo dobili, ka v Pešti v najbogšoj gostilni bi ga nej dobili. Dvejfelé župa je bila, mesna pa z dinsko kašo. Recept smo prosili, aj doma tüdi takšno dobro župo sküjemo. Potejn telko mesa, dvoje fele pa šalata. Pa telko pokaraja! Takšna gostoljubnost! Spejvali smo pa se pogučavali, kak bomo tadale sodelovali. Dobro je bilau se najti s starimi znanci. Telko dosti pokaraja je bilau, da nejsmo mogli pojesti pa so nam vse spakirale, prej je Budimpešta daleč pa mi jim tüdi vsigdar nika damo na paut, če oni pridejo. Tak je bilau na Goričkom, lejpo in veselo, z lejpimi spomini smo se napautili domau. Najlepše se zavalimo članom KUD Rožika, Ireni Kalamar, da so nas tak lepo gorprijeli, za gostoljubnost, vüpamo, da se potejm pa v Budapešti najdemo. V imeni Slovenskega društva v Budimpešti se Državni slovenski samoupravi iskreno zavalimo, da so nas pozvali na tau lejpo prireditev. Gratuliramo, da so vse tak lepau priredili. Pa se zavalimo šče zatau tüdi, ka nam v Pešti mesto dajo na njihovi podružnici, ker tam leko delamo, vadi pevski zbor in še prireditve tüdi tam mamo. Želimo jim tadale dobro, uspešno delo, saj velke naloge imajo pred sebov. Irena Pavlič Danes (4. oktobra) sta minili dve leti od katastrofe v Devecseru 4. oktobra 2010 je v krajih Kolontar in Devecser prišlo do ene največjih ekoloških nesreč na Madžarskem. Do nesreče je prišlo zaradi poškodovanega rezervoarja v tovarni aluminija Ajka, v vasi Kolontar. Izteklo je 800.000 m3 strupenega rdečega blata – odpadne gošče, ki je v trenutku zalila neposredno bližino, ponekod celo v višini 2 m poplavnega vala. Vasi Kolontar in Devecser sta bili povsem uničeni in za življenje ljudi neprimerni. Zastrupljenih je bilo najmanj 40 km2 površine, nekatere reke pa so označili za »mrtve«. Nesreča je zahtevala 10 smrtnih žrtev, bilo je več kot 150 poškodovanih. Uničenih je bilo najmanj 400 hiš, obdelovalne površine so bile v celoti uničene. Prejšnji teden se je na sodišču v Veszprému začel postopek proti vodilnim v tovarni aluminija (Mal Zrt.). Na klopi za obtožence je sedelo 15 ljudi, med njimi generalni direktor podjetja, glavni inženir, direktorji podjetja in tudi nekateri njihovi podrejeni. Po obtožnici so jih ovadili, da so povzročili naravno katastrofo, ki je zahtevala smrtne žrtve ter z onesnaževanjem okolja zaradi malomarnosti. Generalni direktor podjetja ovadbe zavrača, njegov odvetnik je novinarje seznanil, da bodo vložili kakih 3000 strani ekspertize, ki so v določenih točkah popolnoma v nasprotju s strokovnim mnenjem, ki ga navaja tožilstvo. Zgornja meja pri socialnih transferjih Po informacijah določenih dnevnikov si država prizadeva, da bi izdelali sistem, ki bi s pritiskom na tipko na istem mestu prikazal vse socialne transferje, ki jih dobiva določena oseba, bodisi od države bodisi od samouprav (občin). V tem registru bi bile zabeležene tudi podpore za prekvalifikacije ali prejemki iz javnih del. Namen vlade je, da bi ugotovila, kolikšna je vsota, ki jo lahko dobi posameznik iz socialnih transferjev. Na drugi strani pa naj bi vlada uvedla zgornjo mejo za socialne transferje, kajti državni sekretar za socialo Mik-lós Soltész meni, da ni prav, da dobi nekdo več iz naslova socialnih transferjev kot drugi, ki je zaposlen. V Kuzmi pri cerkvi z domanjimi Domau med potjo smo bili v Slovenski vesi na grobišči, dej smo poglednili spomenik tistim, steri so z daumi odišli in jim doma samo zvonimo, gda merjejo Pod se je napravo iz vüzemskoga bora Čezmejni projekt Krajina v harmoniji se zaključuje 20. septembra je potekala zaključna konferenca čezmejnega projekta Krajina v harmoniji v konferenčni dvorani hotela Lipa v Monoštru. Projektni partnerji so predstavili končne rezultate projekta, katerega namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti z uresničevanjem trajnostne rabe krajine na območjih Őrség, Goričko in Mura Natura 2000. V okviru zaključne konference so udeleženci naslednji dan obiskali najpomembnejše lokacije v projektu. Zjutraj smo si ogledali dokumentarni film z naslovom Krajina v harmoniji v Őriszentpétru. Pot nas je nato peljala na Goričko, kjer smo v Ratkovcih obiskali prvo kmečko sirarno, Gorički raj, kjer izdelujejo mlečne izdelke iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka, ki smo jih lahko tudi pokušali. Del opreme je sirarna pridobila iz omenjenega projekta. Druga postaja strokovne ekskurzije je bila v Mali Polani, kjer smo obiskali Zadrugo Pomelaj, ki se ukvarja z razvijanjem novih programov in produktov podeželja. Glavna dejavnost zadruge je pletenje izdelkov iz slame, koruznega ličja in rogoza, začeli pa so se ukvarjati tudi s peko tradicionalnih peciv. Na dvorišču obnovljene kmečke hiše so nas pričakali z ljudskimi pevci in godci ter posolanko. Nato smo se vrnili na območje Őrség, kjer smo si v Kercaszomorju ogledali informacijske table o metuljih in rastlinam prijaznem gospodarjenju s travniki. Ob koncu naše ekskurzije pa nas je čakalo še kosilo iz domačih dobrot v Kmečkem turizmu Smodiš v Otovcih. Strokovna ekskurzija, katere so se udeležili Slovenci in Madžari, je bila zelo poučna, lahko smo v praksi videli prizadevanja za upočasnitev procesov zaraščanja, ohranitev redkih in ogroženih vrst metuljev na travniških površinah ter spodbujanje okolju in naravi prijaznega načina kmetovanja. Projekt se sicer počasi zaključuje, projektni partnerji pa bodo tudi v prihodnosti sodelovali in spodbujali lokalno prebivalstvo k gospodarjenju s travniki, kar naj bi pomagalo ohraniti naravne vrednote in hkrati omogočalo tudi trajnostni razvoj podeželja. Anita Vajda Foto: Stanka Dešnik Boré smo podrli na vüzem Člani Porabskega kulturnega in turističnega drüštva Andovci smo že dvej leta v plani meli, ka bi v Porabski domačiji v sobi pod vömenili, zato ka je prki grato. Že smo si ranč natejm zmišlavali, če vsakši član dá eden baur, pa s té deske vözožagamo, te bi tau podivanje dosta falejše bilau, kak če bi deske küpli. Dapa velko srečo smo meli, nej nam je trbelo svoje boré podrejti. Zato ka smo na velko soboto za ogenj od Gozdnega gospodarstva prosili pa dobili taše boré, steri so njim vöposenili. Gda smo podrli te mardje (rdeči bor) boriče, te smo vidli, ka iz vsakšoga bora par falatov leko njamo, šteri do dobri za deske. Srečo smo meli zato, ka so tej borauvge že süji bili, za deske najbaukši. Po vüzmi smo te petmejterske plotje (hlode) na žago pelali k Črnomi v Dolence, kak vsigdar, če kaj žagati trbej drüštvi. On je delo za nas, za šenki tisti leseni obcestni križ tö, šteroga smo dvej leta nazaj blagoslovili. Tak ka mi, Andovčani že več lejt mamo tašo sodelovanje z njim. Gda so deske že cejlak vöposenile, te smo je najprvin oblili, ka je zavolé müdno delo bilau, sploj pa tak, ka vse tri strani je obliti trbelo. Dapa najvekšo delo je za nas itak podivanje bilau, zato ka sami smo delali. Najbola žmetno je začniti bilau, nej smo se mogli zglijati, ka aj stenau mamo za mero ali folaš (hodnik), zato ka pri tašoj staroj kuči nika je nej gnako. Soba je dukša kak pet mejterov, vse deske smo samo na okna, pa v tisto smer leko nutra zdavali, kak so se dola dejvale. Leko povejm, ka smo se cejli den špilali s tejmi blajženimi deskami, bili so taši, šteri so brez obeda bili tam cejlak do večera. Tak mislim, ka dosta vse se da naprajti brez pejnez tö, dapa te moraš meti taše lidi, kak mi mamo v andovskom drüštvi. Hvala lejpa vsakšoma, sto je pomago nam pri tejm, ka se je pod leko obnauvo. Karči Holec Pri kmečki sirane v Ratkovcih Na žagi v Dolencaj pri »Črnomi« (Jože Šömenek) Deske smo sami zoblili Informacijska tabla c Kercaszomorju Po zabijanji, gda smo že skurok zgotauvili PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Zobgé »Ranč tak je bilou pa nikak ovak nej!« je s trdo pesnico vdaro po stoli veseli fudaš. Pa je nej vdaro zatoga volo, ka bi čemeren biu. Nej tou sploj nej! samo zatoga volo je tou napravo, aj njemi vsikši vörvle. Aj vsikši vej, ka tou, ka un povej, je najbole istina bila. »Depa, tou na konci dun ne more istina biti,« so edni eške itak nej vörvali. Zdaj je rejsan nej vedo, kak aj njim povej. Kak njemi dun dajo valati, ka je vse tou istina bila. Gledo ji je, ji je li gledo, za eden čas pa so se njemi lampe potegnole v vleki smej. »Ja, vej pa ja! Gor sam prišo, ka je gé. Vi bi radi vse vküper eške gnouk čüli. Tou je gé! Vi vsi vküper ste rejsan vö z vraga. Depa, aj vam bou! Aj vam bou, eške gnouk vam povejm.« Nej je tak brž začno na nouvo doj davati svojo prpovejst. Najprva si je noge vövtegno pa potejm eške na šurko roke. Potejn je rejsan leko znouva začno. »Un vam je biu možakar, ka je trno rad popejvo, gda smo igrali. Leko je bila veselica, gostüvanje ali pa muzika samo tak, un je zdigavo svoj glas. Moram prajti, ka je trno lepou pa krepko tou vedo delati. Ništerni so vedli prajti, ka so ga škeli dati v velke šoule, aj se eške bole vči popejvati. Leko bi eške v operi gora staupo. Depa, un je nej vole emo. Je pravo, ka un tou za düšo dela, nej pa za pejneze. Aja, tou pa eške mujs moram prajti! Un je nej z nami ojdo popejvat. Un je na muziko prišo, se tam za stolom dola seu. Tam je sejdo pa brž začno popejvati tisto nouto, ka njemi je nut v srcé sejgnola. Lepou je bilou tak igrati, gda je nekak takši tam med lüdstvom. Pa eške tou tö moram prajti, ka je možakar trno lagve zobé emo. Na, boukše je prajti, ka ji je skur več sploj nej emo. Pa eške tisti trgé ali štirge so kuman bili tisto, ka bi leko pravo, ka zobgé. Depa, tou je njega nej moglo dola staviti, ka bi nej popejvo. Vsi pa vejmo, kak se v žitki vse leko obrne. Pa tak se je njemi tö. Spozno je eno žensko. Una se je njemi vidla, un pa njoj. Pa se njoj sto eške bole videti. Šou je k zobari, ka njemi nouve zobe naredi. Protezo, kak se tou povej. Za dobre pejneze njemi jo je naredo. Gda je potejn oprvin znouva biu na veselici pa kcuj k naši muziki popejvo, se je vse svejtilo od nouvi zoub. Trbej pa tou tö prajti, ka je tista njegva tö nebesko rada popejvala. Pa gda je una svoj glas kcuj djala, je un eške bole krepko zdigno svojga. Takšnoga smo eške nigdar nej čüli. Naš trombi je skur pozabo igrati. Ja, ja, nebesko lepou se je čülo. Pa gda je eške bole krepko zdigno glas, so njemi nouvi bejli zobge vö iz lamp zleteli. Na, proteza je zletejla, kak sam že pravo. Daleč po zraki je letejla pa se stavila ranč pri moji nogaj. Zdaj, vidite, na tom mesti, se je velko čüdo zgodilo. Un je tiüma grato, lidge so samo gledali, proteza pa je sama popejvala tadale. Zdaj sam se ge tö skur dola stavo. Depa, dun sam tadale vlejko svoje fude, proteza pa je popejvala tadale. Kuman gda smo skončali tisto nouto, je una tö enjala. Tista njegva ženska je potejn gora stanola pa gor vzela njegve zobe. Samo ji je doj splavila pa njemi je dala nazaj v lampe. Nika, muzika je šla tadale, pa vse vküper ranč tak. Samo tou je bilou, ka je možakar od tiste minute tadale več nej vüpo tak krepko popejvati. Vej je pa dun nej lepou, če ti zobovge po krčmej lejčejo es pa ta, ka nej?« Tak, veseli fudaš je zgotouvo, lidge pa so se veselo smedjali. Eni bole eni menje. Najbole pa se je smedjau eden možakar tam skrak. Tak se je smedjau, ka njemi je proteza vö iz lamp zletejla. Pa gda je nakla spadnola, se je eške tadale smidjala. Tak so veselomi fudaši dun dali valati, ka je tisto rejsan istina bila. Miki Roš Dogodki na seniški šoli 23. septembra 2012 so na povabilo gospoda župnika Ferenca Merklija gornjeseniški učenci nastopili v vasi Tanakajd. Za program otrok se je publika zahvalila z dolgim aplavzom. Po nastopu smo si ogledali župnišče in grad v vasi Vasszécseny. www.porabje.hu 21. septembra 2012 je v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska obiskal našo šolo g. Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje R Slovenije. Učenci DOŠ Jožefa Košiča so skupaj z gospodom ministrom posadili jablano na šolskem dvorišču. Po obisku delegacije smo imeli delavnico z naslovom Jejmo in pijmo zdravo. PETEK, 05.10.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.35 PROFESOR PUSTOLOVEC, POUČNA ODDAJA ZA MLADE, 10.50 ASLIHAN - TV ZVEZDA, DOK. FILM, 11.10 ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 15.55 MARČI HLAČEK, RIS., 16.20 2012, LETO NIČ: KODEKS, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.30 MUZOZLET - KIPARJENJE NA FORMA VIVI, 17.50 AKTIVATORJI, ANIMIRANKA, 18.05 ZA DEVETIMI GORAMI / VSEM LJUDEM NIKOLI NE USTREŽEŠ, 18.30 ŽUŽEK BUŽEK, ANIMIRANA RISANKA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 05.10.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.50 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 13.55 DRŽAVNI UDAR V ARGENTINI, DOK. FILM, 14.50 NAVDIHNJENI ZA LJUBEZEN, DOK. ODD., 15.20 OSMI DAN, 15.55 ISTRA SKOZI ČAS, DOK. SER., 16.25 ŽOGARIJA, 16.50 NOGOMET: EVROPSKA LIGA – POVZETKI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 ČRNO-BELI ČASI, 18.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 REZIJA - TA ROŽINA DOLINA, DOK. FILM, 20.00 PRI AMIŠIH - TEŽAVE V RAJU, DOK. ODD., 21.20 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.20 HLADNOKRVNEŽ, AM. FILM, 23.45 BLEF, KAN. FILM, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 06.10.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 SEJALCI BESED: TONE SELIŠKAR, 7.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 7.30 IZ POPOTNE TORBE: DIRKE, 7.50 BINE, LUTK. NAN., 8.10 ZLATI PRAH, PRAVLJICA ZA OTROKE, 8.15 H.C.ANDERSEN: SVINJSKI PASTIR, LUTK. PREDSTAVA, 8.50 STUDIO KRIŠKRAŠ, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 9.35 BIBA SE GIBA, RIS., 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.40 SANJE V SKRINJICI, DOK. FILM, 10.55 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGRANA NANIZANKA, 11.35 KINO KEKEC: LOTI IN SKRIVNOST MESEČEVEGA KAMNA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.30 NA VRTU, 15.55 KUHINJA KOT USTNO IZROČILO, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ČEZ PLANKE: BOSNA IN HERCEGOVINA, 18.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 18.35 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 HINDENBURG, NEMŠKI FILM, 23.20 POROČILA, 23.55 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.10 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 1.00 KUHINJA KOT USTNO IZROČILO, 1.50 OZARE, 2.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL SOBOTA, 06.10.2012, II. SPORED TVS 6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE - KVALIFIKACIJE, 8.40 SKOZI ČAS, 9.05 POGLEDI SLOVENIJE, 10.40 SLOVENSKI UTRINKI, 11.05 UNIVERZA, 11.35 OSMI DAN, 12.05 DNEVI POEZIJE IN VINA PTUJ 2012, 12.35 JUBILEJNI FESTIVAL NAREČNIH POPEVK, 15.50 ZVESTI PRIJATELJI: MLADINSKI FILM, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI, 18.00 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE – KVALIFIKACIJE, 19.10 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 LEONARD COHEN: LIVE IN LONDON, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 NA LEPŠE, 22.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 07.10.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 6.55 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE ZADOBROVA, 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.20 NE VIDIMO OVIR, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 PRIREDITVE RAZVEDRILNI PROGRAM - LASTNE: “ENKRAT ŠE ZAPOJ...”, 2.DEL - ZLATA LETA SLOVENSKE POPEVKE, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, 20.05 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: PROLOG, DOK. SER., 21.05 INTERVJU, 21.55 SKRIVNOSTI GLASBE: PRVIČ, DOK. SER., 22.25 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 22.35 POROČILA, 23.15 GANDŽA, AM. NAD., 0.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.35 PRIREDITVE RAZVEDRILNI PROGRAM – LASTNE: “ENKRAT ŠE ZAPOJ...”, 2.DEL - ZLATA LETA SLOVENSKE POPEVKE, 1.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL NEDELJA, 07.10.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 7.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE, 9.50 ŽOGARIJA, 10.20 GLOBUS, 10.55 ISTRA SKOZI ČAS, DOK. SER., 11.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.55 GLASBENA MATINEJA: FESTIVAL OKTETOV KRANJ 2012, 12.25 IMAGO SLOVENIAE 2010: PEGASUS, 13.45 ENIGMA STEPHEN TUROFF, 14.35 PREBUJENI ČLOVEK: PORTRET MARTINA KOJCA, 15.25 NOGOMET: EVROPSKA LIGA, LAZIO : MARIBOR, 17.15 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE, 19.10 SLOVENCI PO SVETU, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NEDELJSKI IZBOR: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 4 V G-DURU, 20.45 MADREDEUS - EDWARD CLUG: SOLO ZA DVA STOLA, TV PLES, 20.50 TURBOFOLK POD TRIGLAVOM, DOK. FELJTON, 21.15 DOKTRINA ŠOKA, DOK. ODD., 22.35 SIGMUNDOVE SANJE, KRATKA TV-IGRA, 23.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 08.10.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, OTR. NAN., 10.20 IZ POPOTNE TORBE, 10.40 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.50 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 11.10 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.35 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POZNA JESEN, 16.25 RIBIČ PEPE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.25 TIŠINA, NIZOZ. ODD., 18.00 GOVEJI BRATJE, NEMŠ. ODD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.10.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.55 OTROŠKI INFOKANAL, 8.40 ZABAVNI INFOKANAL, 10.25 DOBRO JUTRO, 12.50 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 12.55 MUZOZLET - KIPARJENJE NA FORMA VIVI, 13.15 AKTIVATORJI, SLOV. ODD., 13.30 ZA DEVETIMI GORAMI, 13.35 ŽUŽEK BUŽEK, SLOV. ODD., 14.00 NA LEPŠE, 14.25 KUHINJA KOT USTNO IZROČILO, 15.20 INTERVJU, 16.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.00 PRI AMIŠIH - TEŽAVE V RAJU, DOK. ODD., 17.50 PRAVA IDEJA!, 18.20 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 18.55 PO POTEH SLOVENSKE OPERE, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 ORKESTER LA SPIRA, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: MORENTE, DOK. FILM, 22.55 VERA: PAST ZA VRANE, ANG. SER., 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 09.10.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: VSE JE ENKRAT PRVIČ, 10.50 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POZNA JESEN, 11.00 RIBIČ PEPE: ČISTA DESETKA V DOMŽALAH, 11.25 BESEDI NA SLEDI: OTON ŽUPANČIČ, 12.00 POROČILA, 12.20 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 TONI IN BONI, RIS., 16.05 TEO, RIS., 16.10 BINE, LUTK. NAN., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 CILJ: POLETJE, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.25 DAN V ŽIVLJENJU, NEMŠ. ODD., 18.00 RES ALI KAJ, NEMŠ. ODD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 DRŽAVNI UDAR V ARGENTINI, DOK. FILM, 21.35 V PROSTRANSTVU PAMPE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 SMRTONOSNI TRK - KATASTROFA V LE MANSU 1955, DOK. ODD., 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 09.10.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.55 OTROŠKI INFOKANAL, 8.40 ZABAVNI INFOKANAL, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.25 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 14.30 TIŠINA, NIZOZ. ODD., 15.00 GOVEJI BRATJE, NEMŠ. ODD., 15.35 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.00 TURBOFOLK POD TRIGLAVOM, DOK. FELJTON, 17.25 SKRIVNOSTI GLASBE, DOK. SER., 17.55 MOSTOVI – HIDAK, 18.25 GLASNIK, 18.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 SKRIVNOST EDWINA DROODA, ANG. NAD., 20.55 MUZIKAJETO: BIG BAND, GLASBENA ODDAJA, 21.20 TIHE DUŠE, RUSKI FILM, 22.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 10.10.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: DENAR, LUTK. NAN., 10.30 ZLATI PRAH, PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.35 PRAVLJICE IZ MAVRICE, GLASBENA PRAVLJICA, 10.55 RISANKA, 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: POD GEOLOŠKO PRELOMNICO PODTABOR, ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 REEM JE SAMA, KRATKI FILM, 11.35 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 NACISTI V ARGENTINI, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 POLICAJ ČRT, RIS., 16.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.20 BOJNA NAPOVED, NEMŠ. ODD., 17.55 NOGOMET JE UMETNOST, BELG. ODD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 LEPA HVALA, PROSIM ŠE, AM. FILM, 21.40 VSAKDAN NI VSAK DAN, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL SREDA, 10.10.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.55 OTROŠKI INFOKANAL, 8.40 ZABAVNI INFOKANAL, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.00 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 14.05 DAN V ŽIVLJENJU, NEMŠ. ODD., 14.35 RES ALI KAJ, NEMŠ. ODD., 15.10 ČEZ PLANKE: BOSNA IN HERCEGOVINA, 16.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.40 NA VRTU, 17.10 ČRNO-BELI ČASI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 GLASNIK, 18.20 EVROPSKI MAGAZIN, 18.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 18.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 21.05 LA VIE EN ROSE, MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV 2011, 23.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 11.10.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, LUTK. NAN., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 CILJ: POLETJE, DOK. FILM, 11.25 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 12.00 POROČILA,12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 17.25 RAZRED ZASE, SLOV. ODD., 17.55 ŠTUDENTJE BREZ DENARJA, NIZOZ. ODD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM: LJUBEZEN V ČASU IZBIRE, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 11.10.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 7.55 OTROŠKI INFOKANAL, 8.40 ZABAVNI INFOKANAL, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.35 EVROVIZIJSKI TV LABORATORIJ, 14.35 BOJNA NAPOVED, NEMŠ. ODD., 15.10 NOGOMET JE UMETNOST, BELG. ODD., 15.40 PRIREDITVE RAZVEDRILNI PROGRAM - LASTNE: “ENKRAT ŠE ZAPOJ...”, 2.DEL - ZLATA LETA SLOVENSKE POPEVKE, 17.00 MUZIKAJETO: BIG BAND, GLASBENA ODDAJA, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 EVROPSKI MAGAZIN, 18.15 UNIVERZA, 18.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 80 DNI, ŠPANSKI FILM, 21.45 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 22.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 22.55 ZABAVNI INFOKANAL