GLAS
Savinjske
stigma 93
MARIBORSWW(J(J a, CELJE Telefon: 063 4ll251,411 252
EXTRA PONUDBA
MAZDA 626 T+2,9% obresti
323F - 25.490 DEM
Scooter GAMMA 6,5PS - 295.000 SIT
W ‘V W ‘V. Letnik 4’ Št 71 ’ 11 ■3-1998
UPI
LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
063 715 401,715 402
ISSN 1 31 8 68 1 7
Cena 1 SIT
771318
6 8 1 Ul h
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
STARŠEVSKI PING-PING
x/	<1
M ŽALCU (kaj je z drugačnimi)
PUSTNI KARNEVAL NA VRANSKEM
® ALU-PVC
okna in wata
zimski. x.. vrtovi senčila
učavničarstvo
3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/ 412 128
SEJEMSKO
9
CEUSKI SEJEM
9. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 1. sejem MOTO BOOM 3., 4., 5. APRIL 1998
CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo
fOTOKAJA
Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020
i*
GPADia
[GRADBENO PODJETiE d o o
Tel./fax: 063/ 719 221
I
II
rJ
. LjENTER
.Avto

063 720-116 720-283 Polzela Ola
Zdaj ali nikoli!
Veliko znižanje cen vseh modelov
Za omejeno količino vozil iz zaloge.
Accent 1,3 LS	14999	DEM
Lantra 1.6 GLSi	21.488	DEM
Coupe 1,6 GLSi	IZSSSfrflBSC 26.488 DEM
Sonata 1.8 GLSi	JSmmt 25.888 DEM
H100 kombinirano vozilo	20.888 DEM
Kredit od T+3,5% uredite kar pri nas.
Zgrabite priložnost!
Hvunani
Vedno na dobri poti.
<e>

Laikova vas 43 3312 PREBOLD Telefon: 063/ 702-480 Mobitel: 0609/615-205
Sanacija obstoječih dimnikov z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine.
Izdelava montažnih dimnikov.

Jftvtoelektrifea in trgovina z rezervnimi deli
goLič
Kaplja vas 1 6, tel.:724-198

te^“0DjGr^hf!n!t/
Elektricarska popravila na vseh vrstah motornih vozil!
ORLA VAS n.h., BRASLOVČE tel.: 063 701 749, 0609 638 841
a PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED a GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI
Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure
ZA IMUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO
•Se fenifKViočeutu*!
Nasilje kot vrednota
Udeleženci okrogle mize v Žalcu niso našli rešitve za naraščajoče nasilje med mladimi.
Človek je racionalno bitje; edino, ki si lahko svoje mišljenje predstavi kot predmet, edino, ki je torej zmožno samorefleksije. Takšni in drugačni vzorci mišljenja in obnašanja lahko tako postanejo predmet premisleka, etičnega vrednotenja in osmišljevanja. Skozi zadnji dve tisočletji je človeštvo prehodilo ogromno pot. Živimo v državah, imamo zakone, ki posameznim državljanom zagotavljajo varnost in seveda predpostavljajo, da jih državljani zaradi vzajemne koristi tudi spoštujejo. Idejno je svetovna ureditev rešena dobro, a vseeno prihaja do večjih ali manjših odklonov. Na višji ravni se ti odkloni kažejo kot vojne in večji spopadi, na nižji pa kot kriminal (če dobro premislim, bi lahko organiziran kriminal uvrstil v zgornjo skupino). S tako ali drugačno obliko deviantnega vedenja se slehernik sreča prej ali slej. Če uspemo malčke obvarovati pred negativnimi izkušnjami, nam največkrat prvič spodleti, še preden je okoli prvo leto njihovega življenja. Negativne izkušnje si nabirajo skozi poznejše življenje skoraj ves čas. Vsi imamo verjetno v spominu kakega sošolca, ki so mu hormoni začeli silovito delati malo prej, da nas je potem v razvoju vedno prehiteval za kako glavo višine in par kil mesa na kosteh. Taki so vedno dobili največji kos kruha pri malici, med svojimi niso poznali vrst, ker so vedno stopili na čelo, ostali pa so to z večjimi ali manjšimi travmami sprejemali. No, dokler govorimo samo o kosih kndia in vrstah, stvar še nekako gre, ko pa začenjamo razmišljati o vse številnejših oblikah “pravega" nasilja med ljudmi, je stvar že drugačna. Pojav izsiljevanj, pretepanj in prodaje drog ni več vezan na temačne ulice, pač pa se seli na beli dan ter tudi na šolska dvorišča. Nasilje ni samo problem nasilnikov, profesorjev, socialnih delavcev in psihologov, pač pa je problem, ki zadeva vse. Če odkrito priznam, se nočem odpovedati časom, ko sem lahko (takrat še resnično otrok) hodil po vseh ulicah mesta, ne da bi me bilo strah, lahko sem šel na kako zabavo ali v diskoteko sam ali v dvoje, ne da bi me v jutranjih urah stiskalo, da se me bo z nožem lotil kakšen pijan N. N.
Nasilje se nasilno širi in nas ogroža vse, vse tiste, ki želimo živeti mimo in svoje težave reševati z razumom, ki nam je v evoluciji podelil častno mesto. Čas je, da se prenehamo vesti kot noji in tiščati glavo v pesek, češ, morda pa bodo problemi odšli, če se z njimi ne bomo ukvarjali. Narobe. Če se s problemom nasilja ne bomo spoprijeli sedaj, nas bo preplavil kot silovita poplava. In če bomo začeli tedaj, bo prepozno.
No, od takih pozivov je najtežje preiti k dejanjem. Namreč, kako se stvari lotiti in kaj storiti v določenih primerih. Vprašanje, zame največje, je predvsem, do kake mere tolerirati nasilje, ga skušati razumeti in nasilniku pomagati z razumevanjem, pogovori in tako naprej, kdaj pa odrezati, reči ne in nasilnika odstraniti iz trpeče okolice - tudi s silo, če je treba. Nasploh je dilema, kdaj za ohranitev mini uporabiti silo, izjemno težavna. Uporaba sile zavoljo miru je namreč v jedru protislovna izjava. Kaj torej storiti z nasilniki (omejujem se samo na mladostnike)? Gotovo se je treba najprej vprašati, zakaj do takega vedenja sploh prihaja, kje tičijo vzroki za vse večjo popularizacijo nasilništva. No, nekaj gorečih zagovornikov cenzure in sovražnikov sprememb bi odgovore (in seveda tudi rešitve) natreslo takoj: generacije mladih so slabe, brez vseh vrednot in discipline, vsega je kriva televizija in internet... Kot ' rešitev se mnogim javlja cenzura kot filter za nasilništvo, razvrednoteno erotiko in modele obnašanja, ki za mlade niso primerni. A konec koncev vsi vemo, da so prepovedani sadeži najslajši, in da v sedanjem času ni večjega užitka kot gledati necenzurirano različico filma , ali brati prepovedane izvode revij. Po drugi strani pa bi bilo nespametno trditi, da televizija in modemi sistem informatike - pa seveda tudi razvrednotenje človekovega dela na menjalno vrednoto - nimajo vpliva na nasilništvo. Prepovedi ne bi pomagale, to si upam zatrditi z vsem srcem. V veliko pomoč pa bili komentarji, pogovori in debate pri vseh pojavih informacij, ki lahko s seboj nosijo kakršno koli spodbujanje k nasilju. Nasilje je en najogabnejših atributov civilizacijske zgodovine in v Lepi prihodnosti ga ne bi smelo biti.
IZ VSEBINE:
AKTUALNO
Razburjenje zaradi Strclnikoff	Stran 4
GOSPODARSTVO	
Sejem Flora	Stran 6
Sonček iz zelene doline	Stran 7
Kakšna je prihodnost kmetijskih zadrug	Stran 8
KRONIKA	
UNZ prijavila Darka Zupana	Stran 10
IZ NAŠIH KRAJEV	
ZLSD o razvoju lokalne samouprave	Stran 11
FILIPOV TRG
Predstavljamo nov
poslovno prodajni center Stran 14,15
ŠPORT
Dejan Perič:
Naskok na evropski vrh	Stran 18
KULTURA
Cenzura	Stran 19
ZA DAME
Kako živeti z astmo
brez strahu in panike?	Stran 20
AVTOMOBILIZEM
Avto in vzdrževanje:
Sejem stroke za	stroko	Stran	22
Daewoo Lcganza	Stran	23
RAZVEDRILO
Roberto Magnifico:
Auslander aus Balcan	Stran	22
GLASBA Staro, novo iz
prodajnih polic	Stran	28
MALI OGLASI
Nujvcčja ponudba rabljenih avtomobilov na celjskem	Stran 30
Vid Burnik
Film, Film, film
Stran 31
GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, lelefas: 0631 715 011.
Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jurc Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Ljiljana Pušnik-Čede, Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar,
Tomaž Mahkovic, Gorazd Matela, Alenka Turnšek,Trigon, Vasja Volavšek..
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Oblikovanje in grafična obdelava: Gl AS Savinjske. Vse pravice pridržane!
VAŠE MNENJE
ZAKAJ GENERALNI DRŽAVNI TOŽILEC GOSPOD ANTON DROBNIČ	PREGANJA
OSUMIJENCE BOU PO SVOJEM OKUSU KOT PO ZAKONU?
V začetku letošnjega januarja smo republikanci podali kazensko ovadbo zoper vse tiste predstavnike državnih organov, za katere je računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti. Izraz nepravilnosti se lahko uporablja v primerih, ko se dogajajo, vendar se z njimi ne krši zakon oziroma se ne gre za kazniva dejanja. Ker pa so si po navedbah računskega sodišča, predstavniki državnih organov protizakonito prilastili oziroma izplačali večje vsote denaija davkoplačevalcev, ne gre za nepravilnosti temveč za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
Generalni dižavni tožilec se na našo ovadbo ni odzval in tako dokazuje, da za njega obstajajo samo tista kazniva dejanja, ki )ih zagrešijo navadni državljani, še posebej ce ovadbo poda katera izmed parlamentarnih političnih strank. To se je izkazalo s hitro reakcijo gospoda Drobniča v primeru skupine Strelnikoff iz Celja, zoper katere je ovadbo podala parlamentarna stranka SKD, ki je bistveno prispevala k ustoličenju g. Drobniča na mesto generalnega državnega tožilca.
Ne želimo polemizirati in ugotavljati, ali je postopek zoper omenjeno skupino upravičen ali ne, vendar pa se upravičeno sprašujemo, zakaj tako hitra reakcija zoper dejanje skupine Strelnikoff, v istem trenutku ko državni tožilec legalizira tatvine in zlorabe položajev posameznikov v službi državnih organov. Težko je govoriti o pravni državi, kjer zakon velja le za nekatere sloje prebivalstva ali preganjanje političnih nasprotnikov, mnogi pa ser se s pomočjo državnega tožilstva zavihteli na nivo nedotakljivih bogov v državi.
Pred leti, ko so bila tožilstva in sodišča pod popolno komunistično kontrolo, je zakon veljal le za nekatere, drugi so nedotakljivi. Danes ko na mestu generalnega državnega tožilca sedi zapriseženi domobranec, pa se zgodba ponavlja. Zato republikanci ugotavljamo, da ni prida ne rdečih in ne belih in nas še toliko manj zanima, kaj so imeli med sabo pred 50 leti. Več kot očitno pa je, da so takrat eni preganjali druge, zmagali pa so tisti, ki so bili večji razbojniki.
Danes so si nasprotniki le pri besedah, ko pa je potrebno polniti lastne malhe in preganjati skupne politične nasprotnike, pa so nerazdružliivi. Republikanci
Adolf Štorman
KDO PRAVZAPRAV ČASTI SVETO PODGANO?
V Slovenskih novicah je v petek, 20. fpbruuriii 1998 izšel članek ŽALJIVO ČAŠČENJE “SVETE PODGANE” izpod peresa gospe Biserke Kameža. V članku je omenjena verska skupnost UNIVERZALNA GNOSTIČNA CERKEV, ki je registrirana pri ustreznem Vladnem uradu ter po Ustavi in zakonu povsem enakopravna z ostalimi verskimi skupnostmi, (torej tudi z Rimokatoliško Cerkvijo). Avtorica članka na tendenciozen, nestrokoven in senzionalističen način povezuje omenjeno versko skupnost s satanizmom in z (za pripadnike, oz. vernike Rimokatoliskc Cerkve) žaljivim ovitkom zgoščenke Bitchcraft celjske skupine STRELNIKOFF, na katerem Marija pestuje podgano. Stališča UNIVERZALNE GNOSTIČNE
CERKVE (v nadaljevanju UGC), ali
bolje dejstva, so takšna.
delno
delu
_ jC po svojem
opisanim tudi v r____________ ____
“Tradicionalni koncepti samouresničevanja” (VSSD, Ljubljana 1993) avtoria Danijela Bedrača in v brošuri Verske skupnosti na Slovenskem, ki jo je izdal ustrezen Vladni urad, nima pri svojem praktičnem delu nikakršne zveze s satisti, ali s čemerkoli, kar škoduje človekovemu duhovnemu (samo) razvoju in duševnemu zdravju. UGC nasprotuje žaljenju kakršnihkoli čustev (tudi verskih) in človeškega dostojanstva, kar pa, žal, počne avtorira spornega članka z delom in osebnostjo vodje UGC, ki se je promocije CD Bitchcraft udeležil kot glasbenik in ne kot predstavnik, še manj pa kot “mecen” skupine ter na omenjenem dogodku opisal le minulo delo skripine, s katero je (pred pribl, dvanajstimi leti) tudi sodeloval (kot glasbenik!).
UGC nima nikakršne zveze s spornim ovitkom skupine in kot verska skupnost nima nikakršnih “uradnih” stališč do umetniških izdelkov, med katere pa sporni izdelek nedvomno sodi (razen v kolikor ne uporabljajo slovenski verniki takšnih ali drugačnih ovitkov CD plošč za svoj duhovni samorazvoj..).
UGC meni, da je svoboda veroizpovedi hkrati s svobodo umetniškega izražanja eden temeljev sodobnih demokratičnih družb in podpira vsa pozitivna prizadevanja v omenjene smeri.
Člani skupine STRELNIKOFF so ateisti in niso pripadniki, še manj pa “svečeniki” UGC. So zgolj in samo umetniki (atlo mednarodno priznani),
'na
i svoje delo, izražajo (za nekatere) provokativen način.
UGC obžaluje prizadeta verska čustva katolikov, saj smo pripadniki in tudi zgolj simpatizeiji UGC tudi prizadeti v svojih čustvih (povezava s satanizmom...), vendar se katolikom nimamo namena niti potrebe opravičevati, saj za to nimamo, glede na vse doslej povedano, nobenega razloga.
UGC meni, da si dnevnik, kot so Slovenske novice, kljub poslovno razumljivi želji po povečani nakladi, nikakor ne bi smel dovoliti objave tovrsmih površno in žaljivo sestavljenih “člankov”, še manj pa objave spornega ovitka. Dnevnik kot takšen pravzaprav ni umetniško delo in prisiljeni smo se vprašati, kdo je v končni fazi prazaprav tisti, ki želi verska čustva, saj vemo, da imajo Slovenske novice kar precejšnjo naklado. Na to pa si morate odgovoriti sami.
za UGC Danijel Bedrač, soc.
del.
V UM KOMU SOK - DOBIU ŠE AVTO
m m

Mmi ■

%'i

V zadnjem tromesečju lanskega leta, je Dana tovarna rastlinskih specialitet in destilacije iz Mirne izvedla obsežno reklamno akcijo za pospeševanje prodaje njihovih combiblac sokov pod imenom »Dober dan vsak dan.« Nagrade so bile zelo bogate, kljub tem pa so vsak dan podelili še nagradni bon v vrednosti 2500 SIT, vsak teden pa je bil podeljen tudi hladilnik, štedilnik in pralni stroj. Glavna nagrada pa je bil osebni avto Volksvvagen Polo. In kdo je bil srečni izžrebanec? Gospa Majda Ažnik, stanujoča v Ložnici 3f pri Žalcu. Redno kupuje v veleblagovnici Žana in Prodajnem centru Lena v Levcu. Nasmehnila se ji je dvojna sreča. Najprej je dobila štedilnik, mesec kasneje pa še glavno nagrado, avtomobil Polo. Veseli nas, da je glavna nagrada prišla v roke naši sokrajanki.
I. V ■ .
' M-
, w
'onma
FRANC ROMIH s.p.
Breg 79c, Polzela, tel./fax: 063/720-200
Nudimo vam prenovo vaSega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov.
Na starih ali novih objektih izvajamo:
-	vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge
-	strojno kitanje povrkin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov
-	oplesk kovinskih konstrukcij
-	izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago
-	obnavljano stare in. pleskamo nove fasade
-	pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov
DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO!
.________________ POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200
»SLOVENSKI CVET«	IN
VRTNARSKO - CVETLIČARSKA BORZA Na sejmišču Celjskega sejma sta Služba za izobraževanje	pri
Obrtni zbornici Slovenije in Vrtnarska šola Celje pripravili okroglo mizo na temo poklicnega izobraževanja	po
dualnem sistemu za poklic cvetličar.
Dejavnost Srednje vrtnarske šole Celje jc najprej predstavila Ivanka Turinek, ki je povedala, da je šola od lanskega leta samostojna. Poprej sta njen znatni del predstavljala tudi kmetijski Jn gospodinjski	del
dejavnosti. Ze 52 let Vrtnarska šola izobražuje za poklic vrtnarja in cvetličarja. Vrtnaiji imajo po štirih letih šole možnost nadaljevati šolanje in si v dveh letih pridoniti še naziv vrtnarski tehnik. Vodja službe za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije, Janja Meglič, pa je spregovorila o prednosti dualnega sistema. V tem solskem letu namreč tudi na Vrtnarski šoli Celje pričenjajo z uvajanjem dualnega sistema izobraževanja za poklic cvetličar, ki jc bil pred dvema letoma uspešno uveden. Ža teoretični del izobraževanja je odgovorna šola, za praktični pa delodajalec. Vajenec si mora zato za vstop v ta način izobraževanja zagotoviti učno mesto z učno pogoobo. Pri tem pridobiva praktična znanja v neposrednem okolju, v katerem bo, ko bo končal izobraževanje, tudi delal, kar je ena izmed glavnih prednasti tega izobraževanja. Vrtnaiji bodo imeli možnost poklicnega izobraževanja po dualnem sistemu najverjetneje že prihodnje leto. Zanimivo predavanje je bilo tudi na temo »Zavarovanje sort okrasnih rastlin« Kmetijskega inštituta Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Obrtne zbornice Slovenije in Vrtnarstva Polhe. Podjetje Humko Bled pa je predstavilo projekt »Slovenski cvet« in vrtnarsko -cvetličarska borza. Ta projekt je poskusno v obratovanju že dve leti, z njim pa nameravajo zaščititi vrtnarski trg pred vdorom nekaterih tujih, cenejših in manj kakovostnih rastlin. Na internetu pa je možno spremljati vrtnarsko - cvetličarsko borzo, kjer lahko vsak, ki se z vrtnarstvom ukvaija, vnaša svoje podatke glede ponudbe in povpraševanja po rastlinah, pregleda pa lahko tudi ponudbo drugih proizvajalcev. Trenutno jc na internetu 24 ponudnikov, prijavljajo se vedno novi, tako da bodo v dneh sejma vpisali še okrog 30 proizvajalcev.
L. Č.
SEJEM FLORA
Organizator letošnje sejemske prireditve je mešano podjetje CESPO d.o.o., ki ga sestavljajo Celjski sejem, Obrtna zbornica Slovenije in GUM -podjetje za prirejanje obrtniških sejmov iz Miinchna. Na 7 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin se ho v dvoranah C, Cl, D in E, od 26. februarja pa do nedelje I. marca predstavljalo 184 razstavljalcev iz 16 držav. Direktni razstavljalci prihajajo iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije, prek zastopanih podjetij pa razstavljalci iz skupno II držav.
Državni sekretar v Ministrstvu za malo gospodarstvo Jože Smole je na sejmišču Celjskega sejma odprl tretji specializirani sejem za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo Flora.
Po besedah predsednika Obrtne zbornice Slovenije Mihe Graha je sejem Flora potrditev uspeha še enega mešanega podjetja v Sloveniji, CESPA, kar dokazuje, da je bojazen pred tujimi vlaganji odveč.
Direktor GHM - podjetja za prirejanje obrtniških sejmov iz Miinchna Franz Reisbeck je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se je Flore udeležilo toliko podjetij iz tujine, predvsem iz Nemčije. Prepričan je, da sejem pridobiva tudi mednarodni ugled, najbolj zadovoljni pa so s sodelovanjem nemškega in slovenskega obrtništva.
L. Č.
ŠTORMAN OB AVTOCESTI
Vesela vest je prišla iz gostišča Štorman. Namreč, vsem dobro znani gostinec Zvone Štorman bo v sodelovanju s Petrolom gradil ob avtocesti. Na lokaciji I .opata - sever bo Štorman zgradil dve restavraciji, in sicer klasično restavracijo ter restavracijo višjega ranga, V obeh restavracijah bo gostom na voljo telefon in toaletni prostor > previjalnico za dojenčke. Zvone Štorman pa je dejal: »Bil sem zelo vesel, ko so mi v direkciji Petrola v Ljubljani povedali, da so pripravljeni odstopiti del svoje lokacije Lopata -sever. Gradnja gostinskega objekta ob avtocesti je pravi izziv in upam, da bomo že do konca leta potujočim gostom ponudile naše usluge.«
TELEKOM CELJE USPEŠNO PODJETJE
Telekom Celje je 27. februarja organiziral tiskovno konferenco, katere so se udeležili Jože Palčnik, pomočnik generalnega direktorja in valja Poslovne enote Celje, Borut Baša, vodja področja prodaje PE Celje in Branka Bizjak, ki je zadolžena za stike z javnostjo.
Poslovna enota Celje je ‘ v celoti realizirala in večinoma presegla načrtovane rezultate poslovanja v letu 1997. Konec leta je bilo na Celjskem vključenih 79.908 priključkov. Kar 75 odstotkov vseh kapacitet v telefonskih centralah je zgrajenih v digitalni tehnologiji. Za naložbe v minulem letu so v Telekomu Celje porabili 1,6 miliard SIT, kar je malo manj kot leto prej. V Telekomu pričakujejo, da bodo kmalu končali proces preoblikovanja v Javno podjetje Telekom Slovenije d.d. V letu 1998 bo poudarek na zadovoljstvu uporabnikov, rasti produktivnosti, večanju deleža tržnih storitev ter motivaciji zaposlenih.

cPL


Pernovo 21, ŽALEC (063) 728 005 P.E. Mariborska 68, CELJE (063)412 076 Trgovina UNIPLUS, Filipov Trg (063)718 740
TRGOVINE UNIVERZUM V CELJU IN ŽALCU ZOPET PRESENEČAJO.
Nudijo vam pestro izbiro koles nižjega in višjega cenovnega razreda, kot so:

id
SCOTT, AUTHOR-MVSTIC, BASIC, LINEA, ŠPIRIT SHOCT, UNIVEGA in ROG.
Nakup je možen na 10 ČEKOV BREZ OBRESTI
ali 10% gotovinski popust.
Nudijo vam tudi veliko izbiro skuterjev, motornih koles Tomos in vseh rezervnih delov!
ojamiMDB
EVROTRIKOTNIK	1.020	SIT
PODLOŽENE AVTOPREVLEKE 3.540 SIT GLAS. STOLP SHARP 3CD	36.822 SIT
BTV PHILIPS 51 cm TTX	51.290	SIT
1 ' T" imVERZHM
8. redna seja Državnega zbora se je začela v sredo, 18. februarja, ob 10 uri. Na dnevni red je bilo predlaganih 66 točk. Število točk niti ne čudi preveč, ker je v Državnem zboru okoli 200 zadev, ki bi jih bilo treba obravnavati, vsak dan pa prihajajo še nove.
Med predlaganimi točkami so bili tudi nekateri zakoni v tretjem branju, kar pomeni, da bodo končno sprejeti. To so zakon o varstvu potrošnikov, zakon o varnosti cestnega prometa, zakon o športu, zakon o priznanjih RS za poslovno odličnost in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Posebno ta zadnji bo verjetno sprožil veliko razprave, ker imajo politične stranke o predlaganih rešitvah zelo različna stališča. Posebno pomemben pa jc tudi zakon o varnosti cestnega prometa, ki na precej drugačen način urga nekatere zadeve iz tega področja, tiče pa se skoraj vseh državljanov.
Med prvimi točkami bo strategija Republike Slove rji j c za vključevanje v Evropsko unijo. Cc hočemo vstopiti v to družbo, bomo morali sprejeti ogromno sprememb. Vse to pa mora biti napisano, da bodo lahko spremljali, kako te spremembe izvajamo.
Za prebivalce bo izjemno pomemben Odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin. Vlada predlaga referendumska območja za nove občine Braslovče, .Polzela, Prebolg, Vranska - Tabor, Žalec iz dosedanje občine Žalec in Solčava iz dosedanje občine Luče. Prebivalci bodo odločali na referendumu.
Za starejše občane bo pomemben tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon je že bil v obravnavi,'vendar izgleda, da bo na tej seji le dokončno sprejet. Ob naslednjem poročanju bom na kratko povzel vsebino tega zakona.
Za kmetijsko prebivalstvo bo pomemben zakon o kmetijsko gospodarski zbornici. Prinesel bo velike spremembe v organiziranju kmetijstva. O ostalih točkah ne bom poročal. Povem lahko samo še to, da bo seja izredno dolga in naporna.
IZ PARLAMENTA
Ko pišem to poročilo, seja Državnega zbora še vedno traja. Na žalost, po moji oceni, glavne oz. najvažnejše točke še niso prišle na vrsto. Zaenkrat je bila sprejeta le Strategija Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo. V kratkem se bodo namreč začela pogajanja o vključevanju in potrebna so izhodišča. Strategijo je pripravila Vlada in nekateri opozicijski poslanci so kar tekmovali v iskanju napak o tej Strategiji. Najbolj aktiven je bil g. Peterle. Glavni sklep je, da začne Vlada intenzivno pripravljati skupine pogajalcev za posamezna področja, glavni pogajalec pa je zunanji minister. O vključevanju bo v prihodnje še veliko govora in zato zaenkrat le to. Brez kakršnih posebnih razprav (le g. Janša) je potekala točka o spremembi 82. člena Ustave Republike Slovenije. Socialdemokratska stranka Slovenije je namreč zbrala preko 40.(XK) podpisov za odpoklic poslanca. Ko se je vršila ta akcija, izgleda, da pobudniki zbiranja podpisov niso natančno vedeli, kaj pravzaprav hočejo. Odpoklic poslancev pri sedanjem volilnem sistemu ni možen. Omenjam mnenje dr. Franca Grada, profesoija na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki jc razčlenil razmcijc med poslanskim mandatom, institutom odpoklica poslanca in volilnim sistemom. Povedal je, da je odpoklic poslanca popolnoma neustrezen za parlamentarni sistem, ki ga imamo v Sloveniji. Izhajal je iz predpostavke, da je odpoklic poslanca nekakšna oblika negativnih volitev. Odpoklic poslanca lahko poruši razmene med političnimi strankami, ki je bilo postavljeno na rednih volitvah. S tem institutom bi torej pomšili ravno to, kar vzpostavlja proporcionalni volilni sistem. Pri odpoklicu poslanca bi lahko del volilnega telesa popolnoma prušil volilno razmerje v posamezni volilni enoti in posledično neustrezno vplival na voljo celotnega volilnega telesa. Svoje strokovno mnenje je zaključil z mnenjem, da bi morala institutu odpoklica poslanca slediti uzakonitev večinskega volilnega sistema, kar pa bi posredno vplivalo tudi na druge dele ustavnega besedila. Temu mnenju je pritegnila tudi večina poslancev m Ustava v tem členu ni bila spremenjena. Ker zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju še ni bil v obravnavi, bom o tem poročal šele naslednjič.
Lepo Vas pozdravlja poslanec Anton Delak
GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJNK s.p.
Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443
IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU:
gradbena dela obrtna dela inštalacijska dela
-	nizke gradnje
-	adaptacije
-	rekonstrukcije
ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE
SEJA OBČINSKEGA SVETA
V	sejni sobi občine Žalec je 19. februarja potekala 31. redna seja Občinskega sveta. Tokrat so žalski svetniki obravnavali 17 točk dnevnega reda in sodo konca seje ostali sklepčni.
Čani Občinskega sveta so sejo začeli s sprejemom dnevnega reda in nadaljevali z obravnavo poročila o izpolnitvi sklepov 30. redne seje in izredne seje Občinskega sveta.
Žalski svetniki st) razpravljali o premoženjsko pravnih zadevah ter so na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja sprejeli predlog imenovanj.
V	prvi obravnavi pa je bil odlok proračuna občine Žalec'za leto 1998 v vrednosti 2,2 milijardi tolaijev. Proračun naj bi bil sprejet do konca aprila. V prvo in drugo obravnavo pa gresta tudi še dva predloga, in sicer: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komumilnih taksah v občini Žalec.
Precej razburienja med svetnike je prinesel član Sveta Pavle Dolar, ki je predlagal ovadbo zoper župana Milana Dobnika, ki naj bi prekoračil pooblastila in pristojnosti.
Dolar je povedal, da je župan sklenil pogodbo o ustanovitvi GIZ Podjetniški center Žalec brez prethodnega soglasja Občinskega sveta. S tem je po Dolarjevih besedah župan naredil prekršek in ga je treba zaradi tega kaznovati.
Milan Dobnik pa je na to obtožbo odgovoril, da ima kot zastopnik občine pravico podpisati takšno pogodbo.
Tudi predsednik Občinskega sveta Franc Žolnir je mnenja, da Je župan prekoračil svoje pristojnosti.
Po daljši razpravi je 5 poslancev x>dprlo Dolarjev predlog za ovadbo župana, kar pomeni, da se večina svetnikov s pobudo ni strinjala.
Župan občine Žalec je svetnikom predlagal, da sprejmejo pobudo Krajevne skupnosti Šempeter, ki naj bi organizirala proslavo praznika občine Žalec v letu 1998.
L. ČEDE
SKRB ZA BREZDOMCE V CELJU
Pred dnevni so za celjske brezdomce ali klošarje kot jih radi poimenujemo odprli zavetišče. Streho nad glavo so dobili v prostorih nekdanjega kina DOM. Sredstva za ureditev je prispevala Mestna občina in Rdeči križ. Sredstva za prehrano pa prispeva celjska Karitas. Nad vsem pa bdi Center za socialno delo Celje. Za potrebe zavetišča ter za revne bo kmalu začela delovati tudi kuhinja v eni od obstoječih družb, razdeljevanje pa bi opravili v zavetišču. Čakajo še samo na sprejem proračuna, kjer naj bi bil tudi za to dejavnost zagotovljen kakšen tolar. Skrb, ki jo temu posvečajo, je za dobrodošla, saj si marsikje pred takimi problemi radi zatiskajo oči.______
MINISTER RAZGORŠEK OBISKAL ŽALEC
Minister za malo gf>psodarstvo in turizem Janko Razgoršek se je 17. februarja mudil na obisku v Žalcu. Z žalskimi politiki in gospodarstveniki se je pogovarjal o stanju žalskega gospodarstva. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo na območju Upravne enote Žalec v letu 1997 registriranih 2.481 vseh poslovnih subjektov.
Število poslovno aktivnih gospodarskih subjektov je nekoliko nižje. Bilanco stanja in uspeha za leto 1996 je Agenciji za plačilni promet predložilo 546 gospodarskih družb. Med njimi prevladujejo majhna podjetja, ki zaposlujejo do 10 delavcev.
Osnovna značilnost zasebnih podjetij je, da zaposlujejo majhno število zaposlenih.
Gospodarski vestnik je v mesecu oktobru 1997 naredil seznam najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji. Ta Seznam vsebuje 406 podjetij, ki so imela največjo rast prihodka med letoma 1993 in 1996.
Iz žalske regije se je na seznam uvrstilo 11 podjetij. Na njem prednjači Savinjski kruhek d.o.o. Žalec.
V	žalski občini deluje tudi 1366 samostojnih podjetnikov, ki so v letu 1996 zaposlovali 1494 delavcev in skupno ustvarili 17.246 mio SIT prihodkov. Kot celota so poslovali pozitivno, saj so skupni odhodki zaostajali za prihodki za 7,9 odstotkov. Minister Razgoršek je pokazal zanimanje še za področje tranzitnega in izletniškega turizma. Z gostinstvom se ukvarjajo le 4 pravne osebe, ki so v letu 1996 poslovale z izgubo. Takšna napoved naj bi veljala tudi za leto 1997.
V	žalski regiji obstaja 6 turističnih agencij. Vsi gostinci pa poslujejo kot samostojni podjemiki.
Po statističnih podatkih se turistični promet v zadnjih letih bistveno ne spreminja. vV minulem letu je bila občina Žalec zanimiva za 5443 turistov, ki so opravili 12.257 nočitev.
Obisk turističnih znamenitosti se je v letu 1997 povečal, na kar so vplivale predvsem ugodne vremenske razmere. Jamo Pekel si je ogledalo 21.123 turistov. Nekaj več obiskovalcev pa je zanimal antični park Rimska nekropola.
L. Č.
OBSE3EMSKE PRIREDITVE NA DUBICE3NEM lO. 302EP0 VEM SEJMU V PETROVČAM
Tradicionalni Jožefov sejem bo 19. marca, čeprav bo strokovna komisija ze 17. marca začela ocenjevati domače kmečke salame in kruhe.
V Zadruženemu domu bo organizirana razstava reje drobnice, ki bi še naprej morala biti dobičkonosna za kmeta.
Cilj razstave je seznaniti ljudje s prednostimi, ki jih prinaša reja drobnice in sicer: kakovostno meso jagnjet in kozličev, zdravilni učinek kozjega mleka, visoke kulinarične lastnosti ovčjih in kozjih mlečnih izdelkov, učinkov ovčje volne. Poleg tega pa je reja drobnice zelo pomembna s strani preprečevanja zaraščanja kulturne krajine in s tem opuščanja kmetij.
Prijave za ocenjevanje kmečkih salam in kruhov pa sprejemajo vsak delavnik dopoldan na telefonski številki 717 -388 do 16. mara
Izdelovalci najboljših silam in kruhov bodo posebej nagrajeni. Podelitev priznanj in nagrad bo na Jožefovem sejmu.
A. ŽOLNIR
Obiskovalci Jožefovega sejma bodo lahko ogledali različne pasme ovac in koz ter končne izdelke kot so; volnene nogavice, brezrokavniki, puloverji, blazine in odeje iz ovčje volne.
Na razstavi se bodo predstavili Društvo rejcev drobnice celjske in koroške regije, Govedorejsko društvo, Sadjarsko društvo, Strojni krožek in Društvo kmečkih žena iz občine Žalec.
K sodelovanju pa so povabljene tudi kmetije, ki se ukvatjajo s predelavo mleka, ovčjega in kozjega mleka ter volne.
MODNI TOKOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Po krajšem oklevanju so se zgomjesa-vinjski tekstilci, zlatarji in frizerji, združeni pod okriljem Območne obrtne zbornice Mozirje, odločili, da svoje delo oziroma izdelke prikažejo na modni reviji, ki je bila 10. marca v hotelu Štorman na Venišah.
Na modni reviji se je med ostalimi udeleženci predstavila tudi Modna konfekcija Elkroj Moziije, ki velja za največjega slovenskega proizvajalca hlač. Elkroj je zastopnik za prodajo ženske kolekcije Delmod.
Na reviji so predstavili kolekcijo jesen/zima ’98. Vredne ogleda so tudi njihove blagovne znamke Carier, Formula El in Elkroj.
L. Č.
SONČfiK 12 Z£L£N£ DOUNfi
Že dobrih petdeset let nas Mlekarna Celeia iz Arje vasi, ki je med prvimi v Sloveniji izvedla in končala lastninski postopek, oskrbuje z mlekom in mlečnimi proizvodi. Številne dobrote ki prihajajo iz Mlekarne nosijo znak kvalitete SQ in sodijo v skupino varovalnih živil. Direktor podjetja Zdravko Počivalšek, diplomirani kmetijski inženir, s ponosom ugotavlja da »50 tisoč litrov mleka »priteče« vsako leto v našo mlekarno, iz nje pa »odhaja« obogateno in se v različnih oblikah in vsebinah pojavlja na slovenskem in nekaterih tujih trgih.«
Mlekarna Celeia, družba z omejeno odgovornostjo, se ponaša z več kot polstoletno tradicijo v proizvodnji in predelavi mleka, ki se je začela z majhnimi proizvodnimi obrati v središču Celja. Sedanji večinski lastnik Mlekarne so kmetijske zadruge, ki so lastnice 66 odstotkov deleža, 14 odstotkov deleža pripada Kmečki družbi za upravljanje. Zadružna kmetijska družba pa ima 11 odstotkov deleža; z 9 odstotki razpolagajo še delavci Mlekarne Celeia. V šestdesetih letih so v Mlekarni Celeia spoznali, da naraščajo potrebe po njihovih proizvodih. Zato so sc odločili za gradnjo nove mlekarne v Medlogu z zmogljivostjo 20 tisoč litrov mleka. Kmetijska zadruga Šmaije je na novi lokaciji zgradila sirarno. Ker jim tudi ti obrati v Medlogu po dvajsetih letih proizvodnje niso ponujali možnosti povečanja zmogljivosti proizvodnih kapacitet, so leta 1984 prestavili proizvodnjo mleka na lokacijo velikosti 4 hektarjev v Aljo vas. Dvanajst let kasneje jim je ekonomičnost poslovanja narekovala prastavitev proizvodnje sira iz Šmarja v Arjo vas, kar je imelo za posledico posodobitev in avtomatizacijo strojne linije za izdelavo sirov.
Odkup mleka poteka preko kmetijskih zadrug, in sicer od 2 tisoč kmetov proizvajalcev mleka z višinskih in
drugih vzorno urejenih kmetij.
V današnjem času za nemoteno proizvodnjo široke palete izdelkov skrbi 130 delavcev.
»Kakšen je proizvodni program Mlekarne Celeia?«
»Naš proizvodni program je zelo pester. V strukturi proizvodnje je na prvem mestu proizvodnja sira (65%), sledi ji proizvodnja konzumnega mleka (10 -12%) in približno 20% se nanaša na fermentirane izdelke.
Letno predelamo dve tretjini mleka v poltrde sire, ki jih kupci poznajo kot blagovne znamke Gauda, Edamec, Šmarski Trapist in Šmarski Rok. Naši kmetje so s trdim in marljivim delom uspeli doseči zavidanja vredno raven kakovosti mleka, kar je seveda pogoj za dober sir.
Zelo ponosni smo, da smo od leta 1996 največja slovenska sirarna z dnevno proizvodnjo 10 ton poltrdih sirov.
Poleg sira kupcem ponujamo tudi konzumno mleko z različnim odstotkom maščob, ki se dnevno proda v ogromnih količinah, ker ga ljudje uporabljajo za vsakdanjo prehrano.
Po proizvodnji fermentiranih izdelkov smo kljub izjemno hudi domači in tuji konkurenci na drugem mestu v Sloveniji. Paleta teh izdelkov je zares
▲ A	HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249
VAM V MARCU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA
VPOGLEDNA SREDSTVA
Hranilne vloge Žiro računi Tekoči računi dovoljena prekoračitev		na TR	1,0% 1,0% 1,0% T+10,0%
VEZANA SREDSTVA nad 31 dni	nad		30.000,00 SIT	T+2,00%
	nad	500.000,00 SIT	T+2,25%
	nad	1.000.000,00 SIT	T+2,50%
nad 91 dni	nad	30.000,00 SIT	T+2,50%
	nad	500.000,00 SIT	T+2,80%
	nad	1.000.000,00 SIT	T+3,00%
nad 181 dni	nad	30.000,00 SIT	T+3,00%
	nad	500.000,00 SIT	T+3,25%
	nad	1.000.000,00 SIT	T+3,50%
nad 365 dni	nad	30.000,00 SIT	T+5,00%
nad 731 dni	nad	30.000,00 SIT	T+6,00%
V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina			vam hitro
enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige.
OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ
Direktor Mlekarne Celeia Zdravko Počivalšek diplomirani kmetijski inženir.
široka. Najbolj iskani so probiotični jogurti Zelene doline, in sicer ACI brez sadja in z dodatki sadja. Ljudjem so všeč še navadni in sadni jogurt ter Hitghurt, ki je nastal v sodelovanju z nemškim podjetjem za proizvodnjo sadnih mas WILD iz Heidelberga.
Na svoj račun so prišli Uidi sladokusci, ki lahko uživajo v dobrem okusu vanilijevih jogurtov s podloženim sadjem, Fru in Sončku. Vsekakor je zelo dobro prodajan tudi kavin in vanilijev jogurt.
Gospodinjam je za kuho in peko peciva na voljo kisla in sladka smetana, ter zadnje čase Mileram - čvrsta kisla smetana.
Tistim, ki prisegajo na zdravo življenje in prehrano, ponujamo nizkokalorične osvežujoče sadne napitke, kot so Biostart, Zipp in Sivit. Ti sadni napitki so narejeni na osnovi jogurta in sirotke. Odlikuje jih nizka vsebnost mlečne maščobe in vsebujejo mineralne snovi ter vitamine.
V prihodnosti bomo ta program specializirali v sodelovanju z drugimi mlekarnami, s čimer bomo znižali stroške proizvodnje.«
»Kaj je posebnost vaše ponudbe?«
»Kot posebnost naše ponudbe bi omenil kozje pasterizirano mleko ter kozje specialne sire. Kozji sir ima poln okus in ohranja vse značilnosti kozjega mleka. V letu 1997 smo pridelali 110 tisoč litrov kozjega mleka.
Po tradicionalnih receptih v naši sirarni izdelujemo še Beli sir zotjen v slanici in Feta sir.«
»Ali ste tudi poskrbeti za ugotavljanje kvalitete odpadnih voda?!«
»Mlekarna Celeia je priključena na čistilno napravo v Kasazah. Znotraj Mlekarne pa smo montirali napravo za merjenje kvalitete odpadnih vod. V preteklosti smo sirotko, ki nastaja pri proizvodnji sira, izpuščali v odpadne vode. Nova tehnologija nam omogoča, da to sirotko uporabimo v lastne namene predvsem zato, ker je bogata z mineralnim snovmi in vitamini.
Kmetje, ki se ukvatjajo z rejo prašičev in govedorejo, dnevno odkupijo do 100 tisoč litrov sirotke.
Redkokdaj se nam zgodi kakšen izpust odpadnih vod. V prihodnosti načrtujemo še dodatne investicije na tem področju, ker želimo zmanjšati stroške za delovanje čistilne naprave.«
»Kakšna je konkurenca v vaši panogi?«
»Konkurenca je zelo zelo huda. Ogromno denarja vlagamo v posodobitev proizvodnega in tehnološkega procesa. Skušamo izboljšati kakovost naših izdelkov in zadovoljiti tudi najzahtevnejše kupce. FIkrati se pripravljamo na leto 2000, ko bo začel veljati zakon o prosti trgovini med Slovenijo in državami CEFTE na prehrambenem področju, kar pomeni, da ne bomo več uživali zaščite države. In če naše cene ne bodo konkurenče in naši potrošniki zadovoljni, potem se nam ne bo pisalo nič dobrega.«
»Ali je bilo leto 1997 uspešno?«
»Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da smo minulo leto zaključili zelo uspešno. Naš letni promet je znašal 60 mio DEM in v primerjavi z letom 1996 se je povečal za 19 odstotkov. Povečali smo tudi izvoz naših izdelkov v države bivše Jugoslavije.«
»Kako naprej?«
»Kot sem že omenil, bo poudarek na kvaliteti izdelkov in racionalizaciji proizvodnega programa. Načrtujemo še posodobitev proizvodne tehnologije. Cilj uspešnega poslovanja je tudi uvajanje ISO standarda, ki smo ga pridobili julija prejšnje leto.
Mlekarna Celeia ima resnično visoko kakovost izdelkov. Naši kupci zelo dobro poznajo tako proizvode Zelena dolina, kot dobrote iz mleka zdravih in zadovoljnih krav.
Zato se upamo trditi, da bomo tudi v prihodnje veljali za velikega in kvalitetnega proizvajalca različnih mlečnih izdelkov v Sloveniji.«
L. ČE DE
KAKŠNA JE PRIHODNOST KMETIJSKIH ZADRUG?
Odgovor na to vprašanje smo poiskali pri gospodu Rudiju Tro-bišu, ki že nekaj let uspešeno opravlja funkcijo direktorja Kmetijske zadruge Petrovče.
Rudi Trobiš, direktor Kmetijske zadruge Petrovče
»Nič kaj rožnatega z upanjem na lepšo prihodnost. Odvisno je seveda od vlade in kmetijskega ministra, če bo kmetijskim zadrugam zaupana ponovna vodilna vloga organizatorja kmetijske proizvodnje in prodaje. Samo združeni kmetje v močni Zadrugi imajo večjo garancijo odkupa in prodaje vseh pridelkov in lažje reševanje vseh nalog pri razvoju kmetije.«
»Kakšen je danes odnos med kmeti in kmetijsko zadrugo?«
»Odnosi se z vsako reorganizacijo in krizo spreminjajo. V KZ Petrovče si prizadevamo za poštene odnose, predvsem do naših zvestih članov, zato mislim, da so dobri.
Tudi vloga zadruge se je spremenila. Največ težav je pri odkupu in plačilu kmetijskih pridelkov, zlasti hmelja, za katerega smo včasih rekli, da je zeleno zlato Savinjske doline. Na žalost danes ni več tako. Zaradi nizke odkupne cene in slabe prodaje so kmetje prisiljeni podirati žičnice. Preko kmetijske zadruge poteka tudi odkup mleka, živine, lesa in vrtnin. Kmete oskrbujemo tudi z repro-matcrialom, potrebnim za kmetijsko proizvodnjo. Na relaciji kmet - kmetijska zadruga so torej številni problemi. Kljub temu, da mi kot zadruga znamo prisluhniti kmetom, določenih težav nismo uspeli rešiti. In jih tudi ne bomo, če država ne bo v prihodnosti korenito spremenila svoje politike do kmetov in zadrug.«
»Kako popestriti ta odnos s kmetom?«
»V trenutni situaciji smo precej nemočni, da bi karkoli spremenili.
Šele ko se bodo stvari uredile na vrhu, ko bo država jasno in glasno poved.ala, kaj je njen cilj na področju kmetijstva. Nedavno je bilo v Portorožu posvetovanje o bodoči vlogi kmetijskih zadrug in vključevanju v Evropsko unijo. Kmetijske zadruge morajo prevzeti vlogo združevanja kmetov in skupaj nastopati na slovenskem in evropskem trgu.
Vprašali ste me tudi, če zadruga svetuje. Ne več, svetovanje opravlja Kmetijska svetovalna služba v Žalcu, čeprav bi svetovalce kmetje rajši imeli na kmetijski zadrugi kot nekoč.«
»S čim se še ukvarjate v KZ Petrovče?«
»Poleg že naštetih dejavnosti opravljamo tudi trgovsko dejavnost. V Petrovčah imamo samopostrežno trgovino z bifejem in Kmetijsko preskrbo, v Vinski gori pa samo Kmetijsko preskrbo. Te dodatne dejavnosti nam omogočajo poslovanje, in verjemite, če jih ne bi imeli, bi KZ že propadle.«
»Kako ste poslovali v minulem letu?«
»Leto 1997 bomo zaključili pozitivno. Večjih uspehov ne moremo imeti, kajti preveč je problemov, ki obremenjujejo naše vsakdanje poslovanje, vendar smo kljub
temu še kar zadovoljni. Korajže še nismo izgubili, zato bomo že v aprilu pričeli z večjo investicijo preureditve Zadružnega doma v Prodajni center Petrovče.«
»Ob koncu pogovora bi Vas rada vprašala, kaj pripravljate za letošnji Jožefov sejem?«
»Letos Jožefov sejem proslavlja 10. obletnico. Zato smo pripravili pester program, predvsem pa upamo na lepo vreme in velik obisk. Prijavljenih je že veliko razsta-vljalcev in prodajalcev.
V dvorani Zadružnega doma bo izredno lepa in zanimiva razstava društev rejcev drobnice celjske in koroške regije, prikaz predelave mesa in mleka, sira, volne, starih običajev krtačenja, predenja in pletenja. Na razstavi bo prikazan način reje ovac in koz. Očem širše javnosti pa bodo še na ogled izdelki in dobrote, ki prihajajo s kmetij odprtih vrat. Že nekaj let na sejmu poteka tudi licitacija kmetijskih strojev. Prav tako ocenjevanje in razglasitev najboljših kmečkih salam, kmcčekga kruha in vin savinjskih vinogradnikov.
Vsekakor je Jožefov sejem manifestacija, ki privabi številne obiskovalce iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter okolice Celja.«
L. ČEDE
KMETIJSKA PRESKRBA PETROVČE TEL: 708-173
ODLIČNA IZBIRA:
-	VSEH VRST SEMEN, VRTNIN IN CVETIC
-	SEMENSKEGA KROMPIRJA, ČEBULNIC IN GOMOLJNIC
-	SADILNIH SUBSTRATOV IN MINERALNIH GNOJIL
-	STROJEV IN ORODU

Na
KAR ŽELITE - VSE PO UGODNIH CENAH DOBITE!
0!^SS
Leta 1962 je občina Žalec odprla obrtni center 7.arja Žalec.
V tem centru je bilo na začetku 16 obrtnih dejavnosti, od katerih so preživele samo štiri, in sicer lesna, kovinska, konfekcijska in pleskarska dejavnost. Kasneje so se te dejavnosti preoblikovale v TOZD-e.
Dejavnosti so bile locirane v Žalcu, razen lesne, ki je bila locirana v Petrovčah in na Ložnici. Po letu 1975 pa sta se preselili iz Žalca v Petrovče tudi konfekcija in kovino-oprema, kjer delujeta še danes. Tozd modne konfekcije se je leta 1989 izločil iz Zarje Petrovče in se je ustanovilo samostojno podjetje za proizvodnjo vrhnjih oblačil pod imenom SCALA - Zarja modne konfekcije Petrovče. »Podjetje ima organizirano proizvodnjo na 1500
kvadratnih metrih pokritih površin in danes zaposluje 115 delavcev. Osnovni proizvodni program je proizvodnja moških, ženskih, fantovskih in dekliških hlač. Svoj proizvodni program pa dopolnjujemo z maturantskimi, birmanskimi oblekami in moškimi suknjiči za domače tržišče,« je dejal direktor Scale Zarje Dušan Kovač. Kot številna druga slovenska podjetja je tudi Scalo Zarjo močno prizadela izguba bivšega jugoslovanske- ga
trga, saj so tja letno prodali preko 70 odstotkov realizacije podjetja. »Premostitev izpadlih kapacitet smo delno nadomestili z povečanjem izvoza v obliki Ion poslov. Izvoz v obliki Ion poslov delamo samo za nemška podjetja (Rene Lezar, Escada, Brex in druga). V podjetju je zaposlena pretežno ženska delovna sila, kar povzroča nadpovprečne izostanke (bolniška, nega otrok itd.). Naše poslovanje je pod povprečjem konfekcijske panoge, imamo pa občasno likvidnostne težave zaradi nerednega plačevanja naših kupcev. V letu 1997 smo ustvarili nad 3 milionc DEM,« zaključuje Dušan Kovač, direktor Scala Zarja Petrovče.
Zaradi premajhne ponudbe osnovnih materiala (surovin) za modno konfekcijo na slovenskem tržišču so v Scali prisiljeni kupovati repromate-rial v Nemčiji, Italiji, Franciji in Japonski. Na poslabšanje poslovnih rezultatov vpliva negativna rast nemške marke proti inflaciji ter večanje ostalih stroškov, kot so stroški dela in proizvodnje. V Petrovčah je tudi industrijska prodajalna, ki je založena z dokaj pestro ponudbo artiklov modne konfekcije in v kateri so izdelki cenejši kot v redni trgovski mreži.
L. ČEDE
PROJEKTNI SKLAD RAZVOJA GOSPODARSTVA V CELJSKI REGIJI
V Celju pri županu celjske mestne občine se je v ponedeljek, 9. februarja, sestal korodinacijski odbor, ki je ustanovitelj Sklada razvoja gospodarstva regije. Udeležili so se ga predstavniki sosednjih občin, predstavniki Gospodarske zbornice, poslanci iz regije ter sekretar za gospodarstvo K Slovenije, g. Klančar. SogUišali so z ustanovitvijo takega sklada, posebej pa ima svojo težo po sprejetju Zakona o sanaciji železarn in njihovi delni privatizaciji. Zavzemate) se za ponoven zagon Železarne Store, ki ima zelo dober kader, pogoje ter tudi trg, ie pa ključnega pomena za regijo. Poleg zagotovljenih kupcev ima se zajamčeno prodajo 1200 ton svojih proizvodov ter dobrega strateškega partneija.
Tako bi Železarna zadržala 1000 delavcev, prostalih 1000 pa bi se lahko še zaposlilo v spremljajočih dejavnostih, ki bi se naslanjale na proizvode železarne. Store imajo zato (Jovolj proizvodnih prostorov, ki jih je Železarna pripravljena dati partnerjem v najem.
Kot je po sestanku povedal župan Mestne občine Celje ing. Jože Zimšek, sc je že prijavilo nekaj kandidatov, ki bi bili pripravljeni dati svoj vložek in ustanoviti gospodarsko dejavnost v Štorah. Povedal je tudi, da povezava z METALpM Ravne ni bila pametna, saj je Štoram prej škodovala kof koristila. Samostojna razvojna pot Železarne pa je zaradi dobrega strokovnega potenciala in obilice" delovne sile upravičena, zato ga podpira celotna regija.
	
	
	
	
	
	I
d.d.
Petrovče 115, tel: 063/ 707 215, fax: 063/ 708 276
Odpiralni čas:
vsak dan razen nedelje od 9.-17. (19.) ure in ob sobotah od 8.-12. ure
PONUDBA:
Iz programa SCALA Zarja nudimo moške in ženske hlače, ter moške in fantovske suknjiče. Svoj program dopoljnjujemo z izdelki priznanih slovenskih proizvajalcev z artikli kot so: moške srajce, ženske bluze, ženske in moške jope, ženske in moške ternirke, vetrovke, brisače vse do modnih kravat.
TRAGIČEN KONEC. 14. februana ob 14.35 uri je iz smeri Celja proti Žalcu vozil osebni avto 38-letm Andrej B. iz Žalca. Ko je pripeljal izven naselja Petrovče, je iz neznanega vzroka zapeljal levo izven vozišča, kjer je vozilo trčilo v betonski rob mostu in nato še v obcestni nasip. Od tam je vozilo odbilo nazaj na cesto, kjer se je prevrnilo na bok in drselo po nasprotnem voznem pasu. V tem trenutku je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 31-fetni Slobodan C. iz Kasaz, ki je s svojim vozilom trčil v nasproti drseči a-vtomobil. V trečenju se je voznik Andrej tako hudo telesno poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl, voznik Slobodan pa je utrpel lahke telesne poškodbe.
NEPREVIDNOST. 20. februana ob 12.25 uri je 18-letni Dejan M. iz Griž vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Žalca proti Grižam. Ko je pripeljal v bližino odcepa za ribogojnico, je dohitel tri vozila. Pričel jih je prehitevati v času, ko je voznik osebnega a-vtomobila, 35-letni Bojan K iz Žalca, ki je vozil v isti smeri, že pričel zavijati v levo na cesto proti ribogojnici. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem je voznik Bojan utrpel hude telesne poškodbe.
USODNO ČELNO TRČENJE. 21. februarja ob 215 uri je 19-letni David C. iz Velenja vozil osebni avtomobil iz smeri Moziija proti Letušu. Izven naselja Ljubija je zapeljal levo v času, ko je iz smen Letuša z osebnim vozilom pripeljal 25-letni Janez Č. iz Solčave. Da bi preprečil trčenje, je zapeljal levo, voznik David pa je v tem trenutku tudi zapeljal nazaj na svoj vozni pas. Med njima je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem je na kraju nesreče umrl voznik David, sopotnika v njegovem vozilu, 19-letni Gregor P. in 16-let-ni Uroš J., oba iz Velenja, sta bila hudo telesno poškodovana voznik Janez in sopotnik, 18-letni Tomaž K iz Malega vrha, pa sta utrpela lahke telesne poškodbe.
SPOLZKA CESTA. 23. februaija je 19-letna Damjana D. iz Velenja vozita osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Alji vasi. V Veliki Pirešici jo je v desnem preglednem ovinku na mokri
IZ POLICUSKE BELEŽKE
in spolzki cesti zaneslo na levo stran ceste. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega vozila 29-letni Gorazd V. iz Moziija. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Voznica je padla iz vozila in utrpela hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v celjsko bolnišnico.
POŽAR. 26. februaija okoli 15.30 ure je zagorel travnik ob Savinji med Grižami in Seščami. Ogenj je zajel na-brežino Savinje v dolžini okoli 300 m. Požar so {»gasili gasilci iz Griž. Dobri dve uri pozneje pa je Stanislav S. v Unišah zakuril sosedov travnik. Manjši požar sta uspela pogasiti lastnik in njegov sin.
POŽAR NA POMOŽNIH OBJEKTIH. 19. februaija med 11.00 in 13.30 uro je neznanec iz malomarnosti povzročil požar, ki je zajel in v celoti uničil leseno barako v Petrovčah pri železniški postaji, last Marije P., v kateri je bil spravljen suhi les in jo z dejanjem oškodoval za okoli 150.(XX),00 SIT. Z barake se je ogenj razširil še na sosednji pomožni objekt, last Slovenskih železnic. Zgorelo je ostrešje in lesena garaža. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 330.(XX),(X) SIT.
TRAVNIŠKI POŽARI 19. februaija o-koli 13.15 ure je Ivana D. iz Okoninc zakurila suho travo na svoji parceli, ki jo ima ob reki Savinji. Zaradi vetra ji je ogenj ušel in se začel hitro širiti in ziijef tudi leseno uto. Poklicani so bili gasilci, ki so požar, v katerem je zgorela tudi lesena uta s kosilnico in nekaj orodja, pogasili. V požaru je nastalo za okoli 600.000,00 S fr škode.
19. februarja okoli 17.20 ure je neznanec, po vsej veijetnosti zaradi odvrženega tlečega predmeta, zanetil suho travo.ob nadvozu pri tovarni Co-caCola v Žalcg. Požar so pogasili gasilci iz PGD Žalec. Do ogrožanja ni prišlo, pa tudi materialna škoda m nastala.
VLOM V VIKEND. V času od 14. do 28. februarja je neznanec vlorml v vikend v Teru, last Edvina T. iz Šen-tjuria. Iz vikenda je ukradel lovsko puško znamke Vvechester, strelni daljnogled in navadni daljnogled. Z dejanjem je Edvina T. oškodoval za o-kdli 400.(XX),00 SIT.
IZBRUHNIL POŽAR. 28. februarja o-koli 22. ure je izbruhnil požar v skladišču odpadne iverke v podjetju Garant Polzela. V požaru je zgorelo okoli 10 m odpadne iverke ter del ostrešja. Pri požara je nastala materialna škoda, ki znaša okoli 4<X).(XX),(X) SIT. Do požara je prišlo zaradi kratkega sitka na električnih vodnikih luči na objetku.
POŽAR ZARADI NEPAZLJIVOSTI.
2. marca pkoli 14. ure je Anica P. iz Ruš pri Žalcu na goreč štedilnik postavila ponev z oljem. V prepričanju, da je plin izkopila, je za krajši čas odšla od doma. Ob j»vratku pa je ugotovila, da je kuhinja v plamenih. Ogenj se je s ponve razširil na kuhinjsko naj» in elemente. Požar, ki je v kuhinji uničil pohištvo, škoda pa je zaradi dima nastala tudi v draran prostorih, so pogasili žalski gasilci. To nestrokovni oceni znaša nastala materialna škoda okoli 5(X).(XX),(X) SIT.
TATVINA 22. februarja zvečer so bili Mozirski {»licisti obveščeni, da je nekdo v Rečici ob Savinji vlomil v dva osebna vozila in v bistro A&S. Iz enega vozila je zmanjkal avtoradio iz dragega pa gorivo. Lastnica bistroja pa je pogrešala menjalni denar, nekaj zavojčkov cigaret in več manjših čokolad. Policisti so ugotovili, da je navedenih dejanj osumljen 21-letni Simon S.
ZAGORET A STANOVANJSKA
HIŠA 24. februarja v zgodnjih jutranjih urah je v Klancu pri Dobrni zagorela stanovanjska hiša. Požar je v celoti uničil hišo, v goreči hiši pa sta umrla lastnika, 77-letna Marija M. in deset let mlajši Paul-Gunter M. Nastala škoda je ocenjena na okoli 12 mio SIT. Z ogledom in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da sta zakonca spala v zgornji etaži. Ža ogrevanje sta uporabljala električne grelne blazine. Na eni od blazin je pnslo do kratkega stika, ki je povzročil tlenje in nato požar. Ogenj se je razširil na celotno hišo, garažo in del starejše stanovanjske hiše. Požar je pogasilo 41 gasilcev.
VLOM V HONDO. V noči na 24. februar je nekdo vlomil v osebni avtomobil, last Janeza E, znamke Honda CRX, ki je bil parkiran pred stanovanjsko hišo v Parizljah. Iz vozila je odtujil denarnico, v kateri je bilo preko za 30.000,00 tolarjev deviz in domače valute.
OSKRBEL SE JE. V noči na 4. marce je nekdo v Orli vasi vlomil v vikend Milana P. Odnesel je 20 kozarcev vložene ozimnice in okoli 20 litrov vina.
PRORAČUN PRED SPREJETJEM
Na zadnji seji Občinskega sveta Celje so bile sprejete osnove za letošnji proračun. Uspelo jim je zmanjšati proračunski primanjkljaj za eno tretjino, ki bi tako znašal 200 milijonov tolarjev. Zato so že vložili tudi amandma na državni proračun, kjer naj bi jim zagotovili še nekaj dodatnih sredstev, da bi bil primanjkljaj čim manjši. Po proračunu naj bi sc nadaljevale nekatere začete investicije, kot izgradnja nekaterih šol, ki naj bi poleg estetskega izgleda zagotavljala še varnost, na tej priljubljeni razgledni
študiji. Tudi gradnja stanovanjskega objekta sc bo nadaljevala s katerin bodi pridobili kar 52 stanovanj y skupni izmeri več kot 3000 tir. Nadaljevali pa bodo tudi urejanje varnega prometa ter revitalizacija starega mestnega jedra. Konce meseca marca bo lOO-letnica atletike v Celju, zato bodo tudi nadaljevali z izgradnjo atletskega stadiona. Nadaljevali pa bodo tudi z izgradnjo rekreacijskega centra na Golovcu, ki naj bi pozneje prerastcl v osrednji športni center.
/. J.
DOGODKI
CELJE, 11. FEBRUARJA - Celje si bo z rebalansom proračuna Darsa, družbe za izgradnjo slovenskih avtocest, zagotovilo tri priključke na avtocesto: prvi bo obnovljna Mariborska cesta, drzga dva pa bosta zahodni priključek na Lopati in vzhodni pri Ljubečni. Vsi trije naj bi bili zgrajeni do leta 2000.
CELJE, 11. FEBRUARJA - Opremo in nepremičnine bivšega Ema Celje je hotela kupiti celjska občina za nekaj manj kot pet milijonov mark. vendar iz tega posla ni bilo nič. Na doslej že prodanih površinah je nastalo okoli 3t) novih podjetij, SRD pa je prodala za 22 milijona mark tudi Emo Energetiko iz Sentjura, njen novi lastnik je postala družba za nepremičnine SKB banke iz Ljubljane.
CELJE, 12. FEBRUARJA - Na pustni torek so v Celju pripravili veselo pustovanje. Osrednje prizorišče celjskega pusta je bilo pred Muzejem novejše zgodovine.
CEIJE, 12. FEBRUARJA - Zavod za zdravstveno varstvo iz Celja je na Valentinovo pripravil akcijo, ko je mimoidočim na Prešernovi ulici delil posebne srčke s kondomi. Organizatorji akcije so želeli ob prazniku zaljubljenih spomniti, da ni nobena dežela in noben posameznik varen pred širjenjem okužbe z virusom HIV in da je okužba problem, ki da ni mogoče reševati z izolacijo. CELJE, 26. FEBRUARJA - Prvi izmed celjskih sejmov Flora, prikaz vrtnarstva,' cvetličarstva in krajinarstva je danes odprl svoja vrata. Tokrat je sejem pripravila mešana dražba Ce-spo, katere lastniki so Celjski sejem, Obrtna zbornica Slovenije in GHM, podjetje za prirejanje obrtnih sejmov iz Munchna.
CEUE, 27. FEBRUARJA - Zavod za zdravstveno varstvo Celje je v regiji razglasil epidemijo akutnih prehladnih obolenj, ki jih povzroča virus influence A. V Zavodu poudarjajo, da ne gre za gripo, kljub temu pa so ljudje, ki so se pred zimo cepili zoper gripo, proti temu virusu v večini pn-merov odporni.	______
UNZ SPOROČA;
Posebna skupina, ki je bila v UNZ Celje imenovana za razjasnitev pn-mera legitimiranja in telesne poškodbe gospoda Darka župana v Velenju 17. januarja 1998 je svoje delo zaključila. Skupina je ugotovila, da je policist PP Velenje pri legitim'-ranju ravnal v skladu z zakonom m pravili. Navedbe gospoda Darka Zupana, da ga je policist zlonamerno telesno poškodoval, so člani skupine preverili v skladu z določili zakona o Kazenskem postopku. Skupina je izdelala poročilo, ki smo ga v na-, daljnje preverjanje odstopih Okrožnemu državnemu tožilstvu. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Preprečitve uradnega dejanja uradni osebi smo zoper gospoda Darka Zupana podali kazensko ovadbo.
Dušan Mohorko, Načelnik uprave.
:§1!!J12WS\	"j* Vremrjet/a 2,	Tel.:063/7H4S6, 715-605
W	omm5-7n
ZLSD O RAZVOJU LOKALNE SAMOUFRA VE
Združena lista socialnih demokratov je v začetku meseca pripravila v Občinski matični knjižnici javno tribuno v zvezi s problematiko nadaljnjega razvoja lokalne samouprave in v okviru tega tudi formiranje novih občin ter razvoj oz. formiranje pokrajin. Osrednja gosta sta bila poslanca Združene liste ar. Ciril Ribičič, ki je j)redstdvil
'qj tako v urzavnem zooru kot tudi im stranki zadolžen za probleme lokalne samouprave. Predsednik Območne organizacije Združene liste Žalec Franci Tratar je po uvodnem pozdravu poudaril, da je stranka problematiki lokalne samouprave vedno posvečala posebno pozornost, kar kaže tudi organizacija že več javnih razprav na to tematiko v minulih letih.
Uvodoma je dr. Ciril Ribičič predstavil težnje Zctružene liste, da realizira
ohlapno določilo v ustavi države, ki govori o povezovanju manjših enot v pokrajine, ki bi bile sposobne nastopati v močnejših pozicijah do države. Majhne občine, kot smo jih ustanovili pri nas, tega ne morejo, prav tako tudi ne v odnosih s tujino. Interesno povezovanje občin je načeloma tudi možno, a manj učinkovito kot pokrajine. Prav tako je takšna oblika značilna za vrsto e-vropskih držav, in prav je, da se ob vključevanju v Evropo evropsko tudi organiziramo.
Aurelio Juri je spregovoril o predlogih Združene liste sedaj, ko je v o-bravnavni dopolnjena in spreminjajoča se zakonodaja v zvezi z lokalno samoupravo. Posebej je poudaril nujnost upoštevanja pogojev za formiranje novih občin in se zavzel za maksimalno spoštovanje zakonskih pogojev in ne iskanje izjem v določbah. Pripravljene
iskanje izier rešitve zako
kona o financiranju občin bo postavila občina v realnost, ko se bo financiranje iz državnega proračuna bistveno zmanjšalo in bodo občine morale za svoje finance skrbeti same. Bogatejše obane, ki jim država sedaj jem-jje in prerazdeljuic revnejšim, protestirajo, saj se na takšen način krni njihov lasten napredek. Ob pripravah na nove občine so akterji dolžni opozoriti občane tudi na te posledice. Prav posebej pa je poudaril, da odločitve o novih občinah morajo biti ustanovljene na osnovi izpolnjevanja pogojev ter volje ljudi.
Lažje reševanje vrste problemov v občini je pogojeno z velikostjo oz. e-konomsko močjo, se je v zarpravo vključil Milan Dobnik in poudaril, da je v svojih potovanjih po Zahodni E-vropi videl vrsto pnmcrov združevanja občin, saj probleme komunalne infra-strukture, solstva ipd. lahko ustrezno razvija samo velika in finančno močna občina, pa tudi sicer imajo drugod po svetu velike občine.
Po teh uvodnih mislih ter pod vplivom neuspele akcije ustanavljanja novih Občin na območju sedanje občine Žalec se je med prisotnimi razvila bur-
O NASTANKU NASELIJ V JUŽNEM, OSREDNJEM DELU SPODNJE SAVINJSKE DOLINE
Natančni datum nastanka kraja - naselbine Je v večini primerov težko ugotoviti. Podatke najdemo v prvotnih - primarnih (npr. urbarjih) in drugotnih - sekundarnih (zgodovinske razprave, učbeniki)
je naselbina nastajala.
Za presojo, v približno katerem času so nastali kraji v porečju reke Bojjskc, predvsem v njenem spodnjem južnem predelu, moramo poseči v čas, ko so naši predniki za nudeno pomoč v o-brambi pred Avari okoli leta 750 priznali bavarsko-frankovsko germansko nadoblast. To sožitje je trajalo - z manjšimi presledki v pivih dvesto letih - približno 1170 let, vse do razpada A-vstroogrske leta 1918 - ob koncu prve svetovne vojne.
Ob podreditvi so bili naši predniki pogani in so živeli v svobodnjaških župnih (rodovno-plemenskih) skupnosti. Germani so bili kristjani in imeli so fevdalno ureditev.
Pokristjanjevanje se je širilo med naše prednike iz severa - Solnograda (Salzburg) in iz Ogleja (mesto zahodno od Trsta). Mejo delovanja med obema
riatov je bila sedanja župnija Sv. Pavla z Marijo Reko in sedanjo župnijo Sv. Pankracija v Grižah. Na ozemlju tega vikariata sta bila sezidana dva najstarejša gradova: na vrhu Burkelčevega (Kanclerjevega) hriba Sachsenvvart, icnjen u
23.
njuni temelji.
Pisni dokaz navaja obstoj cerkve Sv. ~	' la S. Pauli) v začetku 14.
1302. Naslednji datum je
25- junij
1303 (ccclesiam S. Pauli . pfa
dazc Gomylzk
Tretji je 24. april 1368 z navedbo: »Id pfarrer dacz Sand Paevvls
Herman .
I
Pavla (ecclesia S. Pauli) v začetku 14. stoletja - leta 1302. Nasledi ' cele '
368 dac avrel
pfarr cfiyrchcn dacz Sand Paevvls.« Poslovenjeno: »Jaz Herman ... duhovnik cerkve (župna cerkev?) Sv. Pavla ; Sele za tem sledi šeststoletni datum
. chvrchen sand Paewls
beneških arhivih. Objavil ga je v dragi polovici prejšnjega stoletja Ig. Orožen, kanonik in zgodovinar mariborske ško-
na diskusija, ki je bila večkrat tudi čustveno nabita, predvsem s strani krajanov, ki jim dogajanja na tem področju ne gredo v prid prizadevanjem za drobitev občine. Ob tem je voditelj Javne tribune Franci Tratar odgovoril, da si je Združena lista v žalski občini ves čas prizadevala za takšno delovanje na področju delitve občine, ki bi temeljilo na izpolnjevanju zakonskih zahtev in volje volilcev, a so stranke desnice vodile akcijo samostojno in niso sprejele sodelovanja dragih. Če ta akcija ponovno ni bila uspešna, je potrebno strniti vrste ter delovati drugače.
V	razpravo je posegel predsednik KS Vransko gospod Sušnik ter v umiijeni in trezni, a tudi tehtni razpravi pozval prisotna poslanca Združene liste ter poslanca Toneta Delaka, da ob o-bravnavi predloga formiranja novih občin podprejo prizadevanja krajanov v tistih občinah, ki izpolnjujejo pogoje.
V	časovni stiski gosta nista mogla odgovoriti na vse dileme in odprta vprašanja. Prav gotovo pa so poslanci v živo doživeli utrip krajanov in iz prve roke slišali, kateri problemi jih mučijo in na kakšen način jih načrtujejo razrešiti. Vsekakor pa so udeleženci -pripadniki različnih političnih strank ter iz vse občine - lahko izvedeli, da je poleg politične želje po novih občinah pio-trebno še kaj dragega in da ob slabi pripravljenosti projektov nove občine ne bodo dosegle svojega namena. Po mnenju dr. Cirila Ribičiča velja prav na tem področju reklo “Hiti počasi”, saj tudi po letošnjem ustanavljanju novih občin ostajajo odprta vrata za naprej. Solidna udeležba na javni tribuni je končno tudi potrdila, da si občani še kako želijo podobnih razprav, kjer lahko v neposrednem stiku z ustvaijalci zakonodaje iz različnih rešitev izrazijo svoja mnenja ali pa vsaj pojasnila, zakaj tako.
ZLSD
šnik zapisal
ipnijsko ski groi
Celjan Herman II. Tri leta pred je bila bitka na Kosovem polju. V tem 'ilna na
cerkvenima središčema je določil 14.	31. marec 1392 z navedbo: ... vicarium
junija leta 811 rimsko-nemški cesar Ka- 0	1
rol Veliki na reki Dravi.
Staroslovenska družbena ureditev se je morala umakniti fevdalni. Za zaščito najjužnejšega dela nemške države je vladar dodejjeval posamezne predele svojim nemškim plemičem. Nastajala so obrambna področja - obmejne marke. Takrat sta postali Sotla in Kolpa mejni reki med našo deželo in Hrvaško. Prvotne utrdbe niso ohranjene, ker so bile lesene. Sele v 12. stoletju so bili na naših tleh zgrajeni utrjeni zidani gradovi. Predvsem v njihovi bližini so nastajale hubno urejene vasi (družinske kmetije), verietno v že obstoječih slovenskih naseljih.
Plemstvo je imelo pokroviteljstvo nad cerkvenimi ustanovami, in je imelo pravico ustanavljati lastninske cerkve.
Tako so nastajala v bližini gradov krajevna, upravna, verska in kulturna sre-dišča. Mogoča je domneva, da so kraji, ki so bili poimenovani po cerkvenem župnijskem zavetniku, nastajali v istem obdobju kot bližnji gradovi, s poudarkom, da pripada kraj k določeni go-sposki oziroma da je pri nekem gradu (na primer Sv. Pavel propc - pri Lie-benstainu, kasneje St. Paul bei Prag-wald oz. slovensko Sv. Pavel pri Preboldu). Škofije so bile razdeljene na arhidiakonate, pražupnije in vikariate.
Porečje reke Boljske je pripadalo bra-slovški pražupniji, ki je omenjena 7. aprila 1140 v zapisu gornjegrajskega samostana. Eden njenih najstarejših vika-
lija 1336. Šešče ze v 13 stoletju 1/65 in Sv. Lovrenc leta 1247.
Več kot šeststoletne datume (1302, 1303 in 1368) sem zasledil v knjigi: Historična topografija slovenske Štajerske in jug. dela Koroške do leta 15(X); dr. Pavle Blaznik (1903 do 1984). Delo je izdala Slovenska akademija znanosti m umetnosti leta 1986. Krajevni leksikon Slovenije III je izšel 1976.
Obravnava zgodovinopisja je dolgoročen proces. Iger raziskovala odkrivajo nova in popolnejša dejstva o preteklosti. V zadnjem času sem zasledil podatke, ki navajajo, da naj bi se ’ ” ’ ’ prvotno imenoval St.
pslo-ijal
naj”bi že v 9. oziroma v 10. stoletju, o tem kdaj drugič.
Ivan DOLINAR

GLd.d. Žalec
Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390
NEC
Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 17.999 SIT INKJET barvni tiskalnik 24.752 SIT
IBM APTIVA od 134.999 SIT
Vse cene xo brez pzL, Cern veljajo za takqjbye plačilo

POLETJE, VI IN TURISTIČNA AGENCIJA
Agencija Dober dan je v Savinjski dolini prisotna že kar nekaj časa. O njihovi prehojeni poti in načrtih smo sc pogovorili z direktorjem Edijem Mas-necem.
Z novim letom smo upihnili deveto svečko na torti agencije Dober dan, kar pomeni, da smo zakorakali v deseto leto in da smo najstarejša zasebna turistična agencija na Štajerskem. Z lanskim letom smo se reorganizirali v delovno organizacijo.
Danes nas je zaposlenih že devet. Kot zasebniki moramo delati bolje, da nas ljudje sprejmejo, potujejo z nami, pridejo na vas, v Šempeter.

moramo več aranžmajev, da zaslužimo kot nekateri v mestu. Tudi mi se počasi spravljamo v mesto, čeprav svoje centrale v Šempetru ne damo, tukaj smo se kar zasidrali.
Kje vse prodajate svoje aranžmaje?
novlieno v Šempetru - tukaj imamo booking - eno v središču Celja, tretja, ki smo jo zaprli, je bila v	najbolj s
Ljubljani. Naše aranžmaje v Ljubi- n'b sob tani sedaj prodaja 20 agencij. Naslednji mesec bomo odprli našo pravo franšizing poslovalnico Rogaški Slatini. V ta namen sr naredili tudi promocijski skok v Rogaško Slatino s 50-člansko folklorno skupino in klapo Lindžo, ki je na evropski turneji. Pri nas se
v smo
Edi Masnec, direktor agencije
bodo ustavili, ker je naša agencija največji poslovni partner južnega Balkana. Lani in predlani smo pripeljali na dubrovniško območje največ gostov izmed vseh svetovnih agencij. Imeli smo preko 100.000 nočitev ali kar 10% tam ustvarjenega nočitvenega prometa. To je nas najbolj prodajan aranžma. Imamo tudi' nekaj svojih kapacitet, luksuzne apartmajske hiše na Rogli, ki smo jih zgradili sami. Gostu skušamo ponuditi res najboljše. Poleg ugodja in prostornih sob imajo na voljo savne in masaže. Pri nas lahko dobite po naročilu tudi letalske karte. Organiziramo odhode na koncerte, npr. maja peljemo goste v Zagreb na koncert Rolling Stonsov.
Zimska sezona se izteka. Ste zadovoljni z rezultati?
Z zimsko sezono smo zadovoljni, čeprav za nas še ni zaključena, ker imamo aranžmaje prodane do 10. aprila. Zimska sezona pa ni naš glavni adut.
Ste pripravili kakšno posebno velikonočno ponudbo?
Velikonočni prazniki glede potovanj niso aktualni, ker se pri nas še nismo navadili nanje. Prostih dni je manj kot v drugih državah. Tam imajo v tem času že velik booking in tudi cene so precej višje.
Se pripravljate na poletje?
Poletna sezona je že stekla. Naslednji teden bomo na sejmu Alpe Adria, kjer imamo svojo stojnico, predstavili podjetje in svoje programe. Nekateri naši katalogi so ze zunaj, nekateri še bodo. Največ računamo na Južno Dalmacijo.
Konec tedna bo izšel naš novi katalog, kjer bo največ poudarka na krajih, kamor ljudje največ potujejo. V ponudbo smo vključili tudi potovanja v tujino. Ponudba je zelo pestra, vendar je tudi konkurenca zelo velika. V Sloveniji je 600 turističnih agencij, ampak na nivoju naše le kakšnih 15. V katalogu imamo tudi pestro ponudbo prvomajskih izletov, med njimi še najbolj izstopa prvomajski klub na Korčuli, kjer ljudem ne bomo pustili počivati. Š seboj bomo imeli veliko skupino animatorjev, ki bodo skrbeli za šport, z nami bo tudi skupina ŠUKAR. Vključili bomo tudi dalmatinsko klapo, ki bo z nami vse dni. Organizirali bomo piknike, obiskali viteške igre. Podoben klub bomo imeli tudi v Novem Vinodolskem.
Letos bo aktualna tudi ponudba Cr
li tam sicer čas za nekaj let zavrteti nazaj, predvsem kar sc tiče pogleda na avtomobile, vendar so gostoljubnost, kvaliteta vode in plaž tisto, kar pritegne.
Prejšnji teden so odprli novo letalsko linijo Ljubljana - Tivat, ki jo bomo prodajali našim gostom tudi mi, da bo pot do Črne gore lažja in hitrejša.
Kam boste odpotovali med prvomajskimi prazniki?
izleti so najbolj * Prago ir
mne gore.
iKtuaina lucli pc Naši gostje bodo
Med prvomajskimi izlet zanimivi gradovi Češke Rim.
Vaša ponudba je zelo pestra. Kakšni so plačilni pogoji?
Vse naše ^poletne programe lahko gostje plačajo na o obrokov, prvomajske na 5. Trudimo, se da oblikujemo najnižje možne cene, da že takoj privabimo ljudi.
Koliko Slovencev je v preteklem letu letovalo preko agencije DOBER DAN?
Imamo dobro izdelan računalniški program, ki te podatke ažurno spremlja. Tako lahko spremljamo tudi uspešnost posameznega delavca in prodajo posameznega programa. Lansko leto je preko naše agencije letovalo vec kot 50.000 gostov, precej več kot leto poprej.
Letošnje leto nameravamo, glede na to, da moramo zadovoljiti potrebe, ki jih imamo z vzdrževanjem agencij, programov in zaposlenih, načrt letovanj povečati do 20 %. Računam, da bomo naslednje leto z enako mero napredka ali še več šli v korak z našim časom in da bomo naredili še več kot doslej.
M. KAPUS
' ■
Ww
’■ ^»vratna avipnska karta, transfer, 7 x polpenzion, peritiv, tečaj kuhanja, mešanja pij^ič; Vezenja, svečana večerja,
M"
dogo
ii -
lk
\
NIKOLI VEC TflKO UGODNO Z fiVIONOM!
DUBROVNIK 7 dni z c™ ,n polpenzionom že z, 5/9 OEM + ^ SENIOR CLUB ■ (hotel kompas ihibrovniki v maju vsako nedeijo
V ceno 7 ■ dnevne*, paket. Je
itiv, tečaj ki
zdravnika, bazen, družabne igre, organizirani sprehodi
426 DEM + takse J	,	,
Lb.-'	. I
E 1
n.ja
A, "
NOVI VINODOLSKI ■ ki„i, dober n
---- ALPE ADRIA
w ©si
■ vpn»T**r^g| JEj.jprd
KORČULA raj za i. maj;....
i dni z letalom, ladjo in polpenzionom, zabava, šport, animacya s skupino ŠUKAR,
i
odek v mestu PUPNAT, piknik na otoku BADIJA
tenis,
lub" DOBER; .Jan,' te4's, plavithje, .zabava, D J Company
in še RIM, PARIZ, BARCELONA, GRADOVI ČEŠKE '
..



MOŽNO TELEFONSKO NAROČILO. OBIŠČITE NAS
ZAHTEVAJTE KUTfltOG


RUPJ
TURISTIČNA AGENCIJA
j|lip

CELJE:	063/490-0850
ŠEMPETER: 063/703-190 BOOKING:	63/703-1960
A.r;

fr?


10. JUBILEJNA VESELA KARAVANA 18. -19. aprila Poreč z ansamblom MIRA KLINCA
JUTEKS V VASEM DOMU
Delniška družba Juteks je znano ime med uporabniki talnih oblog. Direktor podjetja Milan Dolar pravi: »S proizvodnjo približno S mio kvadratnih metrov talnih oblog zadovoljujemo potrebe in zahteve domačega in tujega trga.«
V Juteksu so leta 1939 začeli s tkanjem jute na štiridesetih statvah. Ime podjetja izhaja iz besede juta, ki raste na jugovzhodu Azije. Ko so se tam ob pridelavi jute pričeli ukvarjati tudi z njeno predelavo, se predelava jute v Žalcu ni več izplačala, in so ta program popolnoma ukinili leta 1988. Že leta 1973 so se v podjetju odločili za nov program proizvodnje talnih oblog. Juteks je specializiral svojo proizvodnjo in danes velja za vrhunskega proizvajalca heterogenih vinilkloridnih talnih oblog.
Proizvodni in tehnološki proces poteka na lokaciji Ložnica pri Žalcu, v Žalcu pa so popolnoma opustili program tehniškega tekstila, ker ni bilo dovolj odjemalcev in je postal nerentabilen, transportni stroški izvoza teh materialov pa so izredno visoki.
Na začetku 90-ih let se je Juteks znašel v hudih težavah. Razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze je močno vplival na poslovanje podjetja, saj je bila Sovjetska zveza najpomembnejši zunanji partner.
»Leto 1990 je bilo prelomnica za Juteks. Vzhodnoevropski trg je
razpadel, in smo si bili prisiljeni čez noč poiskati svoje mesto na zahodnem trgu, ki je zelo zahteven in izbirčen. Specializirali in modernizirali smo proizvodnjo talnih oblog, zlasti vinilkloridnih oblog, ki so mehke in heterogene. Proizvajamo jih v širini 2-3 metre in v široki paleti vzorcev in barv. Naše izdelke izvažamo v vse države Zahodne Evrope, razen Portugalske. Leta 1995 je bil indeks izvoza na zahod v primerjavi z letom 1990 preko 800 odstotkov. Prisotni smo tudi na trgih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Od držav bivše Jugoslavije poslujemo s Hrvaško, s katero kljub vojni nismo nikoli prekinili sodelovanja. Z nemškim partnerjem smo ustanovili skupno podjetje Emteks in smo kot jamstvo za stalno kakovost izdelkov v letu 1994 pridobili certifikat ISO 9001,« je povedal direktor Milan Dolar.
V Evropi obstaja 13 svetovno znanih proizvajalcev talnih oblog, torej je konkurenca zelo močna. Ta gospodarska panoga organizira vsako leto sejem v Hannovru, na katerem razstavljajo največji proizvajalci talnih oblog na svetu.
V	Juteksu so veliko delali na de-signu talnih oblog in imajo danes šest enakovrednih standardnih kolekcij, ki jih izdelujejo iz impregniranega steklenega flisa, ki služi kot armatura in daje dimenzijsko in mehansko stabilnost. Poleg standardnega programa omogočajo večjim kupcem tudi naročilniški program.
V	prihodnosti se bodo v Juteksu lotili posodobitve čistilnih naprav.
»Na Ložnici imamo manjše probleme, in sicer se v določenih vremenskih razmerah, predvsem takrat, ko je veter neugoden, širi dim iz tovarniškega dimnika, ki ni strupen in nevaren, ampak je v neki meri neprijetnega vonja.
Za rešitev tega problema smo postavili pilotne naprave in kmalu jih bomo začeli uporabljati. Prizadevamo si pridobiti tudi certifikat iz ekologije ISO 14.000,« je dejal Milan Dolar, direktor Juteksa.
Juteks je uspešno premostil vse težave, ki jih je povzročil postopek denacionalizacije in privatizacije. Največji delež Juteksa imajo zaposleni, in sicer 45 odstotkov. Pokojninski sklad ima v lasti 17 odstotkov podjetja. Javni prodaji je bilo namenjenih 8 odstotkov delnic. V Juteksu so se za javno prodajo odločili predvsem zato, ker so želeli ljudem iz bližnje okolice ponuditi možnost, da postanejo solastniki uspešnega podjetja.
V letu 1997 se je nadaljeval trend rasti proizvodnje in prodaje. Zaključni račun pa bo izpisan s pozitivnimi številkami.
Vinil talne obloge so primerne za vse bivalne prostore, vrtce, pisarne, bivalne prikolice in niso drage. Hkrati zagotavljajo zelo udobno hojo, dobro dušenje udarnega zvoka in dajejo prijeten in topel občutek v prostoru.
L. ČEDE
PODPIRAJO ZDRAVA GOSPODARSKA JEDRA
Na redni konferenci župana Mestne občine Celje je župan ing. Jože Zimšek poudaril, da je treba v vseh stečajnih podjetjih poiskati zdrava jedra in na njih nadaljevati delo, saj imajo nekateri vse pogoje za nadaljnji razvoj. To se ic kot očitno izkazalo v Žlatarni Celje, Orodjarni EMO Celje ali v ELSI v Libeli, ki je tudi v stečaju. V Celju si zelo prizadevajo za oživitev Ema Celje. Na razpisani natečaj se je prijavila tudi Mestna občina,'saj se zavzema, da bi na tem področju nastal močan gospodarski center. Podkrepljeno pa je z izrednim zanimanjem za celjsko emajlirano posodo na tujem trgu, zato tega ne gre prezreti. Porok zato je tudi obilica dobro usposobljenega kadra, ki ga na celjskem ne manjka. Ker je zajamčen trg in znanje, ni strahu, da ne bi spet oživel nekdanji paradni konj celjskega gospodarstva.
Juteks se je kot edini domači proizvajalec VINILNIH talnih oblog uveljavil na domačem in na tujih trgih.
Domačim in tujim kupcem prodamo 6 milijonov m2 oblog na leto. <
Specializirana proizvodnja vinilnih oblog nam je omogočila razvoj visoko kvalitetnih proizvodov v širini 2 in 3 m. Potrošniki lahko izbirate med široko paleto barv in vzorcev (250 barv, 45 vzorcev, 6 različnih kakovosti). Juteksove talne obloge lahko nabavite v vseh bolje založenih prodajalnah s talnimi oblogami.
Še posebej vabljeni v Prodajni salon Juteksa v Žalcu, z najširšo ponudbo talnih oblog iz lastnega proizvodnega programa.
i :#
mS
JUTEKS d.d.
Hmeljarska 1, 3310 Žalec tel’: 063/715-310, fax: 063/715-1217 tel. prodajni salon: 063/715-015
SLOVENSKI TRGOVEC ZA DANES IN JUTRI
Poslovni sistem TUŠ sodi v rastoče trgovske poslovne sisteme in vsebuje 15 poslovalnic, ki so locirane po vsej Sloveniji ter grosistično skladišče v Celju. Po besedah samostojne podjetnice Tanje Tuš sega začetek poslovanja v leto 1989. Trend uspešnega poslovanja so uspeli ohraniti vse do danes.
Vodstvo poslovnega sistema Tuš se je leta 1989 odločilo, da prvo trgovino na drobno odpre v Slovenskih Konjicah. Od takrat se njihova maloprodajna mreža zelo intenzivno širi. Del te mreže je v Celju, Žalcu, Šempetru, Mariboru, Slovenski Bistrici, Poljčanah, Trbovljah in drugje. Leta 1994 pa je stekla tudi lastna proizvodnja. »Sodoben poslovni koncept, izdelana poslovna strategija, natančno definirana vizija poslovnega razvoja, agresivno trženje ob uvajanju priznanih marketinških in logističnih metod so faktotji, ki 'so omogočili visoko rast vseh pokazateljev poslovanja in realizacijo nadpovprečnih poslovnih rezultatov. Nekaj več kot 270 zaposlenih ustvari letno več kot 123 mio DEM prometa.
Zavidne rezultate ustvaija zlasti trgovina na drobno z živili in gospodinjskimi potrebščinami,« je poudarila Tanja Tuš.
Sistem Tuš je začel poslovati na nekaj sto kvadratnih metrih najemnih površin. Prodajni asortiman je zelo pester in vsebuje vsa živila, neživila in ga-
lanterijo, skratka vse, kar mora imeti dober supermarket.
Trgovine Taš veljajo tudi kot specializirani prodajalec drogerijskega blaga na drobno.
V	poslovnem sistemu obstajajo tri specializirane drogerijske prodajalne: v Celju, Mariboru in Žalcu, kjer na približno 15(X) kvadratnih metrih prodajnih površin ponujajo bogato in cenovno izredno zanimivo paleto drogerijskega blaga po vzoru zahodnoevropskih drogerijskih prodajaln. Vodilni ljudje sistema Tuš so prepričani, da bo takšen vsebinski koncept drogerijskih trgovin prevladujoč v prihodnosti.
»Novoodprta trgovina v Žalcu je značilna ne samo po drogerijskem programu, ampak je to naša prva prodajalna z lastno pekarno. V njej pečemo kruh in pekovsko pecivo po lastnih receptih in kapacitete te pekarne so izredno velike.
Vse naše trgovine, ki jih mislimo še o-dpreti, naj bi bile opremljene z majhnimi lastnimi pekarnami. Izkušnje so pokazale, da se kupci vedno navdušujejo nad svežim kruhom in toplimi dišečimi žemljami. Na slastne vonje, ki spremljajo peko kruha redko kateri kupec, ki zaide v trgovino ostane imun,« je dejala Tanja Tuš, samostojna podjetnica. Cene prodajnega programa v trgovinah Tuš so zelo nizke. V zaledju imajo lastno grosistično prodajo živil, pijač in gospodinjskih potrebščin. Razpolagajo tudi z visokoregalnimi skladišči, skladišči za detergente, pralna sredstva, pijače ter hladilnico.
Poslovni sistem Tuš ima še carinsko skladišče z moderno logistično ureditvijo, kjer grosirajo preko 10 tisoč artiklov na več kot 14 tisoč kvadratnih metrih pokritih in več kot 1(X) tisoč kvadratnih metrih zunanjih manipulativnih površin.
V	trgovinah Tuš lahko kupljeno blago plačate tudi s kartico Activa.
Poslovni sistem Tuš bo v tem letu odprl še nekaj novih trgovin.
L. ČEDE
PRAVA MERA VSAKEGA NAKUPA
Trgovsko podjetje Metro ljudje poznajo bolj kot ljudski magazin. Metro nastopa kot trgovska družba ter združuje veleprodajo in maloprodajo. S prodajo tekstila so se začeli ukvarjati še v času pred drugo svetovno vojno.
Na trgovsko pot je Metro stopil samostojno v letu 1990, ko se je razdružil s Tkanino Celje. Od samega začetka je bil Metro Celje usmerjen na lokalno prodajo tekstila. Prve maloprodajne trgovine so odprli v Celju, kjer so kupcem ponudili široko paleto tekstilnih izdelkov čudovitih barv in vzorcev. Metro je organiziran kot delniška družba zaprtega tipa, kar pomeni, da njegove delnice ne kotirajo na ljubljanski borzi. Dejansko pa je večinski lastnik Metroja celjski Engrotuš. Metro zaposluje 80 delavcev, ki tudi razpolagajo z določenim deležem podjetja. »Želo obiskane so naše trgovine Dekor, Trim, Šport, Ciciban, Igor, Tina, Tekstil - Mctraža, Gregor, Veronika in Blagovnica. Nekatere od teh trgovin so specializirane, kar pomeni da ponujajo določeno vrsto prodajnega programa. Na primer v trgovini Tina prodajamo oblačila za osebe močnejše postave, v Gregorju kupujejo predvsem mladi in v Veroniki so na svoj račun prišli ljubitelji lepega in kvalitetnega perila,« je dejal direktor podjetja Boštjan Marovt.
Trgovine Metro so zelo dobro založene s športnimi artikli, ki so predvsem namenji za rekreacijo in prosti čas. Največji dobavitelj športne opreme je AFP iz Dobove. Metro ohranja tudi poslovne stike z Labodom iz Novega Mesta, ter z Balohom iz Domžal, ki ga oskrbuje z dekorjem in talnimi oblogami. Seveda je na policah v Metrojevih trgovinah možno kupiti tudi blago iz tujine.
Letni promet v trgovinah Metro znaša približno 12 mio DEM. Glede na tržne razmere je to uspeh, vreden zavidanja. »Tržni pogoji so zelo neugodni. Mi največ kupujemo od domače tekstilne industrije, ki je čedalje vse bolj
nekonkurenčna.
Slovenski trg je precej dobro založen s tekstilnimi izdelki iz manj razvitih držav, v katerih je cena delovne sile zelo nizka, kar seveda znižuje ceno njihova blaga.
Da bi motivirali kupca, da kupuje v naših trgovinah, smo pogosto prisiljeni oblikovati cene brez trgovske marže. Ker imamo tudi lasten uvoz, so nekateri naši prodajni artikli že v osnovi cenejši. Pri tujih partnerjih iz Avstrije, Italije, Turčije, ter Hong Konga kupujemo bunde, copato, spodnje perilo, kavbojke, torej vse vrste tekstila,« je povedal direktor Metroja Boštjan Marovt.
Nedavno je Metro svojo prodajno mrežo razširil tudi v Žalec. V tej trgovini tržijo segment, ki v Žalcu ni bil dovolj zastopan.
Metrojeve trgovine so zelo dobro obiskane še v Murski Soboti, Ptuju in Slovenj Gradcu. Razmišljajo tudi o razširitvi trgovske mreže na Štajersko, Gorenjsko in Prekmurje, kjer bodo poskusili uveljaviti franšizno poslovanje. Prodajalne v Šmarju pri Jelšah in Laškem so bili prisiljeni zapreti, ker so ustvarjale izgubo.
V	začetku 9CMh let se je Metro znašel v hudih finančnih težavah. Z varčevanjem na vsakem koraku, zmanjšanjem delovnih mest in z veliko mero optimizma ter trdnega dela so krizi kljubovali in jo premagali.
»Leto 1997 je bilo ugodno za poslovanje in smo ga zaključili z dobičkom.
V	prihodnosti načrtujemo razširitev našega poslovanja na Severno in Severovzhodno Slovenijo,« zaključuje Boštjan Marovt, direktor podjetja Metro Celje.
L. ČEDE
CVETOCE CELJSKO VRTNARSTVO
Vendar to ni edina dejavnost, s katero se ukvarjajo v tem uspešnem Cene njihovih izdelkov in storitev so podjetju. Delavci Vrtnarstva Celje so zelo sposobni načrtovalci in	konkurenčne in so v razmetju s kva-
prmektanti vrtnih centrov in javnih nasadov. Ce želite, vam uredijo ijtct0 y zadnjih nekaj letih se je pro-tudi okolico hiše.	met bistveno povečal in ta trend se
nadaljuje.
Za bližajočo pomlad so se v Vrtnarstvu Celje zelo dobro pripravili. Večino artiklov je že mogoče kupiti po akcijskih cenah.
Zato pričakujejo, da bodo njihove trgovine v teh dneh dobro obiskane. Tradicionalno se to podjetje predstavlja tudi na celjskem mednarodnem sejmu Flora. Letos to to tretji sejem po vrsti, na katerem to razstavljalo tudi 16 tujih cvetličaijcv. Sejemski prostor Vrtnarstva Celje je bil vedno dobro obiskan. Zares težko je iti mimo in ne kupiti po sejemskih cenah kakšne nežne cvetke, ki opojno diši. Vrtnarstvo Celje je cvetličarsko podjetje, ki razmišlja dolgoročno. Prepričani so, da mora biti kupec zadovoljen, zato so mu pripravljeni prijazno svetovati, kako negovati kupljeni izdelek.
Če pa vas zanima urejanje in aranžiranjc poslovnih prostorov, boste zagotovo dobili pravo idejo na sedežu podjetja Vrtnarstvo Celje v Medlogu. Izkušeni in pridni cvetličaiji vam bodo pomagali uresničiti vašo idejo.
Slogan podjetja je: »Za vaše rožnato veselje, Vrtnarstvo Celje!«
L. Č.
.umi
Vrtni center Vrtnarstva
Vrtnarstvo Celje še ni stopilo na pot privatizacije. V kratkem pričakujejo, da bodo pridobili potrebno soglasje za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo.
Po besedah direktorja Vrtnarstva Celje Franca Zdolška to delež pri podjetju imelo 120 družabnikov.
»Naše podjetje zaposluje 110 delavcev, ki so večinoma kvalificirani vrtnatji in cvetličaiji. Poleg proizvodnje zemlje za presajanje, lončnic in vrtnin, se ukvarjamo še z gojenjem drevesnih sadik v drevesnicah. Na celjski tržnici pa poteka prodaja zelenjave, ki jo tudi pridelamo na naših vrtnih površinah v Medlogu.
Del prodajne proizvodnje vzgajamo sami v lastnih rastlinjakih. Razpolagamo s približno 8 tiscič kvadratnih metrov steklenih površin in v letošnjem letu načrtujemo postavitev novih pla-stenjakov.
Na odprtem prostoru gojimo in negujemo okrasno grmičevje in drevje,« je prijazno nadaljeval direktor Franc Zdolšek.
Prodajna mreža Vrtnarstva Celje je razvejana. Na slovenskem trgu nastopajo kot grosisti, medtem ko imajo na celjskem območju številne maloprodajne trgovine.
Cvetličarno v Žalcu so prestavili na novo lokacijo, in sicer na Filipov trg. Nova cvetličarna je zelo dobro založena in kupcem ponuja široko paleto lončnic, cvetlic čudovitih barv in vonjev, rezano cvetje, okrasno drevje,
RADIO CELJE
N^ERC
95,1 95,9 100,3 MH!
Celje na Filipovem trgu v Žalcu.
foto: S. J.
vence in šopke. Za vrtičkatje so pripravili pestro izbiro orodja. Kupce pa nameravajo oskrbeti tudi s sadjem in zelenjavo.
»Letno v naših trgovinah prodamo o-gromno količino cvetja. Najbolj so iskane trobentice, božične zvezde in enoletno balkonsko cvetje. Za 1. no-
UNIVERZUM TUDI V ŽALCU
Avtotehniki Celje zapluje v podjetniške vode. Kot lastnik in direktor trgovskega in proizvodnega podjetja je zelo uspešen. Poleg dveh trgovin v Celju je sedaj odprl še eno trgovino na Filipovem trgu v Žalcu.
Univerzum je podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo in maloprodajo motornih koles ter rezervnin delov za kolesa, motoma kolesa in avtomobile. »Kot podjetnik sem se najprej začel ukvaijati z veleprodajo rezervih delov za kolesa in motoma kolesa. Pred tremi leti sem odprl svojo prvo trgovino na Mariborski cesti v Celju. To je maloprodajna trgovina z rezervnimi deli za motoma kolesa in kolesa znamke Shimano, Rog, Tomas ter Piaggio.
V	trgovini v centru Celja v bivših prostorih Avtotehnike je poleg koles in motornih koles kupcem še na voljo športni tekstilni program. Naše trgovine so tudi založene z avtodeli,« je dejal direktor Univerzuma, Jože Arh.
V	trgovinah Univerzum je pestra tudi izbira skuterjev.
Na Filipovem trgu v Žalcu pa je kupcem poleg rednega programa na voljo tudi akustika in mali gospodinjski aparati.
Po besedah Jožeta Arha je konku-rcnea zelo močna, ampak prodajalne Univerzum delajo z nizko maržo, zato je cena izdelkov več kot ugodna. Ugodni so tudi plačilni pogoji. Večino prodajnega programa je možno kupiti na 10 čekov ali dobiti 10-odstotni popust za ‘gotovinsko plačilo.
»Naši plačilni pogoji so zares vabljivi za kupca.
V	vseh naših razširitev pr<
stim kupcem bomo omogočili servisiranje koles in motornih koles v naših trgovinah.
Naša želja je tudi razširitev veleprodajne mreže oziroma delamo na tem, da bi postali distributerji za določene artikle na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju,« zaključuje Jože Arh, direktor Univerzuma.
L. Č.
vember je veliko povpraševanje po krizantemah.
Zelo zanimiv je naš drevesničarski program. Kupcem ponujamo bogato izbiro okrasnih, parkovnih in sadnih sadik za urejanje okolice hiš. Nekatere od teh drevesnic uvažamo, ker jih sami ne moremo proizvajati zaradi neugodnih vremenskih razmer.
K pridelavi zelenjave smo pritegnili kmete, ki so pokazali zanimanje tudi za drevesničarstvo.
>-prodajni program Vrtnar-človeka in njegovo okolico
Proizvodno-p stva je za človeka prijazen, ker upoštevamo mednarodne standarde in ne uporabljamo škodljivih strupenih kemikalij,« zaključuje Franc Zdolšek, direktor Vrtnarstva Celje.
V celjskem Vrtnarstvu se ne bojijo konkurence. Za njih je zdrava in lojalna konkurenca vedno dobrodošla.
TROJA S
FILIPOVEGA
TRGA
Bivši hokejist iz Celja Rok Rojšek je edini gostinec na Filipovem trgu v Žalcu. Rok je odprl vrata simpatičnega lokala »Troja«, v katerem je moč čutiti športno vzdušje. Na stenah so fotografije Roka in njegovih klubskih kolegov ter dresov, v katerih so nastopali. Bife »Troja« vam ponuja bogato izbiro osvežilnih ter žganih pijač. Trenutno urejajo kuhinjo, da bi čim prej gostom postregli tudi s hitro hrano, kot je; hot-dog, topli sendviči in drugo. V lepem in toplem vremenu bodo obiskovalci »Troje« uživali tudi na zunanjem vrtu.
L. ČEDE
PRAVA MERA VSAKEGA NAKUPA

Trenirka FRUIT OF THE LOOM (spodnji del)
00
STEPPER SUN -GS16

^ ^ - "J
SOBNO KOLO SUN - GC 03 vrhunska kakovost z računalnikom, ki meri hitrost, čas, razdaljo, utrip meri tudi porabljene kalorije
POVVER 2000 (za krepitev trebušnih mišic)
26.900,00
V poslovni enoti Metro Žalec na Filipovem trgu vam nudimo veliko izbiro tekstilnega blaga po zelo ugodnih cenah. Trgovina je odprta vsak dan od 8h - 19h, ob sobotah pa od 8h - 13h.
. ; .■ ■
HA
Hrolidcvs
ŽALEC, Mestni trg 5b,
063/ 715 715, 715 877 ŽALEC, Filipov trg 063/ 715 716, 715 730 1JUB1JANA, Dalmatinova 2, 061/ 133 02 12, 133 02 94
AMSTERDAM
23.-26.4. in 26.-29.4 (avtobus - letalo) 26.-29.4. in 29.-2.5 (letalo - avtobus)
LONDON
29.4.	- 4 dni - letalo 1.5. - 4 dni - letalo PARIZ
27.4.	- 30.4. (avtobus - letalo)
30.4.	-3.5. (letalo - avtobus)
SICILIJA
25.4.	- 30.4. (avtobus - letalo)
30.4.	-5.5. (letalo - avtobus)
ŠKOTSKA
25.4.	- 8 dni - letalo NEW YORK
24.4.	in 1.5.
4 dni - letalo
SKANDINAVIJA
26.4.	- 8 dni - letalo
29.4.	- 5 dni - letalo
BALI
24.4.	- 3.5. -10 dni - letalo krožno potovanje in oddih BUDIMPEŠTA 1.5. - 3.5 - avtobus
BAVARSKI GRADOVI
27. - 29.4 in 1. - 3.5 - avtobus
ELBA
1. - 3.5 - avtobus
IZRAEL
25.4.	- 8 dni - letalo
TOSKANA
29.4.. - 3.5 - avtobus
SR! LAHKA, SEJŠEU, TAJSKA, KANADA, ZDA, IRSKA, SKANDINAVIJA, AVSTRALIJA
AUKkNAHNMt tUUINIU
NA Ml IPOV TUG V /Al CII
		Kmetija FIŠAR Piščanci (beli) za nadaljno
		
		rejo - teža od 1,30 do 2 kg.
		Cena 290 SIT/kg.
		Priporočamo vam tudi
		perutninsko meso po ugodnih
		cenah. ... it
		i Večje količine dostavimo na
		dom. Možnost plačila na 2 čeka
		( vmčn /m v n Ja /nizu
v_		j
TRGOVINE
mu s

KSKBD
; / . '
Ponudba velja od 13.3. do 19.3.98
DOBRODOŠLI UMMŠEH TRGOVINAH!
■ 'mm:
nrn

r
VRTAJARSTVO
.. ^ .r
M
VAM PR^PSTAVL^A SVOJ BOOAT PROJZVOPAJa PROORAM
PROIZVAJAMO
-	okrasne lončnice/ enoletnice/ balkonsko in rezano cvetje
-	okrasne/ paA<ovne in sadne sadike
-	zelenjavo
7MMPJMO na veliko in malo
-	okrasne lončnice/ enoletnice in balkonsko cvetje
-	rezano cvetje/ aranžiranje/ vence in šopke
-	presajanje lončnic/ urejanje in aranžiranje poslovnik prostorov/ sejmov/ razstav in ostalik prireditev
-	urejanje in vzdrževanje grobov
-	repromaterial in pestro izbiro artiklov za cvetličarne
-	pisano paleto zemlje za presajanje
OMAMO
-	vrtni center CčELJčč/ Ljubljanska 93
-	lastne cvetličarne v Celjn in Šentjurju
-	kompletno ponudbo artiklov za vrtičkarje
AJOVO - VRTAJ 0<£MT£R ŽALOO - FJLJPOV TRG
AJAČRTUJ<£MO,UR<SJAMO J/ VZPRŽMJSMO JAVA S AASAPS
JAflJSASVRTOVS

v«
ceu/<£
\\	Levtic
VRTNARSTVO COLJO
Ljubljanska 93
3000 COLJO
tel. (063) 24-021/ (063) 24-040 komerciala (063) 28-510 telefa* (063) 28-510
DEJAN PERIC - OROŽJE, KI JE IN BO SPRAVILO ZAGREB NA KOLENA
Dejan Perič, junak celjskih Pivovarjev in eden najboljših vratarjev v Jugoslaviji, se je rodil 22.9.1970 v Bečeju. Obiskoval je srednjo kmetijsko solo in jo tudi uspešno zaključil. Kasneje se je vpisal na DIF, vendar šolanja ni končal. Bremenile so ga obveznosti do športa. Fakulteta je vedno ostala kot nedokončana pot, ki jo želi nekoč zaključiti. Postal je vratar, ki si ga želi marsikatero evropsko moštvo. Pred tremi leti ga je pot pripeljala v Celje, kjer je se dandanes. Njegova prijaznost, skromnost in odprtost je vzbudila v ljudeh vezi, ki postajajo z leti samo še bolj trdne. Zagotovo lahko rečem, da se ga bomo zarodu njegove osebnosti radi spominjali, tudi ko bo prenehal igrati.
Dejan Perič v akciji.
Kako se je začela tvoja športna pot in kdaj si prvič prijel rokometno žogo? Oče je bil rokometaš. Vedno sem ga spremljal in poskašal posnemati. Ker sem največ časa preživel z vratarji, sem se pri trinajstih odločil, da to postanem tudi sam. DINAMO PANČEVO je bil klub, kjer sem športno shodil in se podal v izziv. Iz Pančeva me je pot kasneje vodila v CRVENO ZVEZDO in PELI-STER iz BITOLE. Svojo športno pot sem nadaljeval v Španiji pri ATLETIKU. Pred tremi leti sem se na svoje in na zadovoljstvo Celjanov znašel tu, kjer sem še dandanes. Kakšni so bili občutki, ko si prišel v Slovenijo in kako si se navadil na novo okolje in ljudi?
V	družini sem bil vzgojen v jugo duhu. Že pred leti, ko še ni bilo tako, kot je danes, sem imel prijatelje po vsej državi. Slišal sem, da so bili športniki, ki so prišli od drugod, vedno dobro sprejeti. Zato je bilo delo v Sloveniji zame velik izziv. Moram reči, da so vtisi nad pričakovanjem in izredni. Ljudje so me toplo sprejeli. Na vsakem koraku srečujem prijetne ljudi, ki živijo za rokomet.
V	tem času, odkar si v Sloveniji, si imel možnost spoznati ljudi. Kaj te pri Slovencih najbolj moti in kaj ti je všeč?
foto Koli
V tem času, kar sem tukaj, nisem ugotovil nič drugačnosti kot drugod. Ljudem, ki jih spoznavam in s katerim se družim, želim pokazati svoj pravi obraz. Rad imam, da me spoznajo in sprejmejo takšnega, kot sem. Dobil sem tudi dvojno državljanstvo, na kar sem še posebno ponosen. Zavedam se, da je to velika obveza, zato sem jo z zadovoljstvom sprejel. S tem sem zadovoljil svoje osebne načrte in obveznosti do kluba. Kako in kje Dejan Perič zapravlja prosti čas?
Nič se ne razlikujem od drugih ljudi. Res je, da imam zelo malo prostega časa, saj ga večino pobere rokomet. Zelo rad se dobim s prijatelji, da se sprostim nekje, kjer ni govora o športu. Govorimo o stvareh, ki niso vezane na posel. Vedno se najde kakšna dobra knjiga in glasba; Take That, Bon Jovi, Bruce Springsteen, španska glasba..
K tako ždjeni veliki zmagi nad Zagrebom, si največ pripomogel sam z dobrimi obrambami Stroj je počasi in zanesljivo mlel. Kakšni so občutld, ko dvorana vre in vsi skandinirajo ravno tebi?
Sam sem samo del ekipe. V kolektivnih športih so včasih posamezniki tisti, ki pridejo do izraza. Brez dobrih soigralcev ne moreš izstopati. Potreb-
no se je dokazovati iz tekme v tekmo. Nikoli ne sme biti ena zmaga bolj pomembna od druge. Vedno je potrebno dati vse od sebe. Enkrat ti to uspe bolj, drugič manj. Imam zelo iskren kontakt s publiko in oni to občutijo. Vedno se po tekmi vprašam, ali sem dal vse od sebe in ali je bila publika zadovoljna z mojim trudom, če dobim pozitiven odgovor, sem zadovoljen s sabo.
Po tvojem zadetku in vodstvu z devetimi goli je med najvijači eksplodiralo, igralcem pa je koncentracija padla. Zagreb je sunkovito zmanjšal razliko. Zakaj je do tega prišlo?
Mislim, da je tekma z Zagrebom nekaj več kot samo igra. To je rivalstvo. Premagati nasprotnika s takim ratingom, kot ga ima Zagreb, je velik izziv, čeprav se Celje prebija strmo proti vrhu evropskega rokometa. Do padat je prišlo zaradi psihičnih in fizičnih naporov. Emocije se praznijo, in noben igralec ni sposoben odigrati vseh 60 minut enako kvalitetno. Tudi če bi premagali Zagreb za en gol, bi bili igralci potešeni in zadovoljni. Kaj bi se zgodilo, če bi stroj mlel do konca tekme? Razlika 12?
Mogoče bi bila razlika 12, mogoče 15. Jaz sem zadovoljen, da smo zmagali s petimi zadetki.
Kako sta z Rastkom Stefanovičem pripravljena na provokacije, kot so se dogajale lansko sezono v Zagrebu in kako sta se počutila ob pogledu na transparent z napisom “P<xlalpski Srbi”?
To je bila najina zelo velika in grenka izkašnja. Rastko je celo rojen na Hrvaškem, kjer je preživljal svoje otroštvo in velik del svojega življenja. Noben klub in nobeno mesto ne potrebuje takih situacij, kot so se tu dogajale. Vsaka stvar mora imeti meje. Takrat sem preživljal zelo težke trenutke. Ne dojamem, da je lahko tudi v športu takšno sovraštvo. To je resnica, ki jo je treba sprejeti. Provokacije so bile, so in bodo. Ne smeš se ozirati na njih.
Kaj lahko igralci pričakujejo od polfinalne tekme v Zagrebu?
Ljudje so navajeni na zmage, zato jih ne smemo razočarati. Več kot jih je, večje so obveznosti. Štartamo na zmago. Kaj bi bilo, če bi navijačem napovedali poraz z Zagrebom vnaprej. To bi bilo nepošteno, saj treniramo z razlogom, da, zmagujemo. Na začetku sezone smo si zadali cilj četrtfinale. To nam je uspelo. Zdaj štartamo na evropsko krono. Bomo videli.
Ali se že tvoj sedmi čut oglaša in opozarja na veliko evropsko zmago?
V	Celje sem prišel z namenom, da bi napravil dober rezultat. Za to je nekaj, da igram v takem klubu, kot je Celje - Pivovarna Laško. To je ena najboljših evropskih ekip. Zelo mi je pri srcu, da sem del te ekipe. Mislim, da je zelo pomembno graditi tekmo za tekmo. Vem, da imamo kvaliteto in upam, da pridemo v finale. Tam pa...
V	primeru, da boste evropski prvaki, bo naslednjo sezono dvorana začela pokati po šivih. Kako boste rešili prostorsko stisko in s tem zadovoljili marsikaterega gledalca, ki je moral zaradi tega spremljati tekmo zunaj dvorane ali pa doma? Mislim, da bodo ljudje, ki so zadolženi za naš klub in našo publiko naredili vse, da ne bo noben gledalec prikrajšan za spektakel. Upam, da bo Golovec ostal. Kolikor je dvorana zgledala mala, se je vedno našel prostor za vsakogar, ki je hotel biti z nami. Na to dvorano me vežejo lepi spomini, saj sem prvo tekmo odigral v tej dvorani. To je bil moj slovenski debi.
Ali lahko in “kdaj” pričakujemo rokometni spektakel, dvoboj med Jugoslavijo in Pivovarno laško?
Ob 50. letnici rokometa v Celju se je pripravljalo, da bi do tega spektakla prišlo. Ker so imeli Jugoslovani turnir ali pa so igralce bremenile obveznosti do klubov, do tega ni prišlo. Vse možnosti so še odprte. Vem, da se bo ta tekma nekoč odigrala. Takrat upam, da bom imel možnost odigrati polovico tekme z enim in drugo z drugim v znak prijateljstva.
Malo za šalo, malo za res. Ali ne?, koliko šesterokotnikov ima rokometna žoga?
Mislim, da jih ima m:mj kot je polj na šahovski tabli. Ima jih dovolj, da je vsak šestkotnik dovolj velik in ni žoga zato prevelika in ne premala.
G.Č.
OBVESTILA
V	Likovnem salonu v Celju je na ogled razstava kiparskih del - delfinov Nataše Krhen.
V	Muzeju novejše zgodovine je razstava fotografskega ateljeja Josipa Pelikana, v Hermanovem brlogu pa otroška razstava Hitreje, višje, močneje.
V	razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je do konca marca še na ogled razstava Udomačena svetloba, ponovno pa sta na ogled tudi stalna etnološka razstava in stalna razstava o Almi Karlin.
V	galeriji Mozirje razstavlja fotografije Matevž Lenarčič.
V	Galeriji Keleia je na ogled razstava X. Celjskih mednarodnih slikarskih tednov.
V	Galeriji sodobne umetnosti - Hodnik razstavlja slikarska dela Irena Potočnik.
V	Galeriji v Velenju je na ogled arhitekturna razstava Zmerni optimizem.
V	mastni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah do 18. marca razstavlja likovna dela Mojca Cerjak.
V	avli študijske knjižnice v Celju je do 9. aprila na ogled razstava »Prešemo-vanje na Celjskem«.
Na velenjskem gradu je na ogled prenovljena stalna afriška zbirka Františka Foita in stalna zbirka Šaleška dolina med romaniko in barokom.
V	avli Splošne bolnišnice v Celju do 20. marca razstavljajo dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, in sicer Veliko matematiko.
FITA INDOOR
V soboto, 14. februarja, so se člani LK Žalec udeležili tekme za SLOVENSKI POKAL ki je potekalo v Škofji Liki. Tekme se je udeležilo 226 ' lokostrelcev iz cele Slovenije. Naši tekmovalci so spet dosegli v zelo močni konkurenci odlične rezultate. Kategorija dečki:
2.	mesto Uroš URATNIK slog: compaund
4. mesto Matevž URATNIK slog: compaund 10. mesto Jure VELER slog: compaund Kategorija kadeti:
3.	mesto Mitja VEUiR slog: compaund
4.	mesto Peter VIRANT slog: olimpic Kategorija veterani:
I. mesto Robi ČOH slog: olimpic
Leon Vratnik
CENZURA:
U NULO NA NITKI
Kot vsako drugo sredo je bila tudi 4. marca oddaja U NULO, predvsem to, kakršen je njen naslov. Res je, da je tovrstna oddaja izvirna, sveža in skoraj edina oddaja na STV, Id jo spremljajo domala vsi, ki si želijo popestrili sredin večer! Kot že vedno, nam do konca odtlaje ni jasno, kaj se bo rgodilo in tokrat smo že na začetku doživeU presenečenje.
Oddajo je vodila do sedaj še neznana voditeljica nit tej TV: Andreja Novak, gost oddaje: Gorazd Mate-la, avtor, scenarist in glavni moderator teh oddaj. Gorazd, ki se je pojavil kot gost, je poskrbel za to, da re ob ogledu oddaje marsikateremu gledalcu zastal dih! Čeprav se po našem mnenju ni odgajalo nič nemoralnega in žaljivega, ima Gorazd, Kot sam pravi zaradi določenih izjav, zopet težave!
Gorazd: “Grozi mi suspenz! Vzel sem si pravico, da kot gost in ustvarjalec ter svobodnjak interpre-tiram svoje misli skozi mehi ljubo poe-
tično izražanje, sem pa zagovornik poezije absurda! Vse, kar sem izrekel, za tem stojim! Trdim, da skozi svoje besede nisem žalil nikogar, niti vzpodbujal kogar koli h kakšnemu nemoralnemu početju ali nezdravi navadi -"razvadi". Predstavil sem se kot multiu-stvarjalna osebnost, ki včasih na po-smeljiv in celo vulgaren (če je v kontekstu) način izraza nestrinjanje z dejstvi, ki so vsakdanja in nemoralna (izkoriščanje delovne sile, kratenje osebnih človekovih pravic...). Ker je stvar še vrela in občutljiva, kaj več za javnost ne upam izjavljati kot to: Verjetno me bodo vrgli z etra! Potem je to konec te oddaje. Obstajajo domnevne rešitve, vendar U NULO ni U NULO, če ni v živo!
Rad bi dodal, da si kot voditelj nikoli nisem privoščil kogar koli žaliti na razjxiznaven način, tudi kot gost nisem tega počel, sem pa izpustil nekaj psovk, ki so bile povsem na pravem mestu in z namenom, da odgovorim na vprašanja voditeljice brez voditeljske maske! To je bilo p mnenju vodsta STV sporno, in mr obljubljajo, da v bodoče oddaje ne bodo več kon-takntne! Ravno zaradi tega pa so “upam zatrditi naglas in oglato”
odmevne in gledane! Gledalci so bili do sedaj vedno na moji strani, zato, dragi gledalci, rabim vaš glas! Poudarjam pa, da STV kot medij rri dolžan odgovarjati za izjave njihovih gostov! Ekipo spoštujem ter jih pozivam k strpnosti.
Zaradi domnevno spornega izražanja žalskega popevkarja in multimedialca Savinjska TV ni predvajala ponovitve oddaje, ker je bila predvidena v popoldanskem času! Kdor koli bo odločal o morebitni ali cenzuri Savinjskega TV šova, naj bo razsoden, kajti “U NULO” je tisto razvedrilno sredstvo, ob kateri gledalci dejansko pozabijo na odvečne samomorecc skrbi!
Amadeus
Žalski lokostrelci na tekmovanju za slovenski pokal v Škofji laki.
KRILA SMRTI
Ko smrt razširi svoja krila, ko le šc solza spremlja ti oko, ko nič ni več, kot je bilo, ne dvigne te nobena sila.
Pod krili njenimi trohniš in ni mod, da rahlo jih odgrneš, da spet v življenje sc povrneš, pod njimi spoti si ždiš.
Ko smrt prav tebi gre naproti, ko ne ždi, da kgj jo zmoti, ko si del tebe zaželi in, ko spoznaš, da nisi ti, nemogoče sc zazdi, da ti si tu, otroka ni.
Vzda je prav to, kar ne bi smela.
Sveži šopek, pravzaprav še popek so, kar mati je najraje imela. Kako si mogla, starka kruta? Kdo dijjc ti pravico vso - prekleto da vzameš si prav to, kar materi je nijjbolj sveto?
ADAN
DOMISLICE
Žene naših mož naj bi bile dovolj pametne, da bi znale izmeriti njih razumnost in dovolj neumne, da bi jih zanjo občudovale.
Edino starše uničujejo otroci bolj kot čevlje.
Komaj je oče dal hčer iz rok, že mora pomagati zetu na noge. Domišljavost globoko ponižuje. Glej kavko, ki velja za najbolj bistro ptico: nikoli ne gre v zanko, odleti pri najmanjši nevarnosti in zvito krade hrano. Toda jesti mora nesnago in odpadke. To je posledica premetenosti zakotnih pisatjev in zagovornikov.
Kakor se dežniat ne zbira na vrhovih, temveč v dolinah, tako tudi resniar ne govori neodkritemu razumu samopašnežev, temveč le skromnim in iskrenim srcem. Kakor se pelikan potopi v vodo, a si ne zmoči peruti, tako živi modri v svetu, a ga svet ne prizadene. Kakor izdelajo iz istega zlata nešteto okraskov različnih oblik, tako ima ista resniat v različnih deželah in dobah različen izraz in ime.
Ne knjižna učenost, temveč življen-ska učenost osrečuje, če z njo služimo svetu.
»Dragi časi« služijo marsikomu za »poceni izgovor«.
Najbolj sovražimo prilizovalce, ko se nehajo prilizovati.
Nič ni bolj karakterističnega za človeka kot njegova roka in - način, kako jo da.
Mnogi ljudje so podobni cigaretam - malo vsebine in veliko dima. Bogato dekle je pravzaprav le revno dekle z denaijem.
Lepota in privlačnost sta dve popolnoma različni stvari: žena je lepa, če mi ugaja, privlačna - če jaz njej.
Kako dolgo ostanemo mladi? - Dokler ljubimo!
Od ljubezni krhko zahtevamo veliko, nikdar pa ne smemo preveč zahtevati od tistega, ki ga ljubimo, bolj ne izogibljejo kot besedice »Da«, kvečjemu jo rečejo šele potem, ko so že rekle »Ne«.
Ta mladina niti ni taka - stari smo pač bolj kritični kot zgledni.
Javno dobro govoriti znajo samo izbrani, ker znajo samo izbrani privatno dobro misliti.
Škoda, da nimamo namesto svojih sosedinih otrok. Za te bi namreč prav dobro vedeli, ktrko bi jih bilo treba vzgojiti.
Grdih žeask sploh ni; so pa take, ki ne vedo, kako se je treba obleči. Najtežja stvar je moškemu dopove-dati, da ima s teboj resne namene.
CAMELUA Kamela
i Tja nekatere poznavalce je kamelija | i kraljica cvetočih grmovnic. Za razliko j | ocl vrtnice ohranja listje vse leto in je i ni potrebno obrezovati, za razliko od : rododendrona so njene najbolj znane ; sorte v polnem cvetju v času, ko v j i vrtu malokdaj cvete. Listi so jajčasti j | in bleščeči, dekorativni cvetovi so, j ; odvisno od vrste, nevrstnatni ali | vrstnati, podobni anemonam ali po- i tonikam in merijo v premer 5-12 cm. j Kljub vsem tem vrlinam kamelija še i vedno ni med prvimi na lestnici pri- j ljubljenosti, ker se ne more znebiti; očitka, da je precej občutljiva. V i resnici je prezimno trdna kot večina | bazičnih tleh in je za razliko od rododendrona zadovoljna tako v nevtralnem kot kislem okolju. Ne mara mrzlih vetrov in zgodnjega jutranjega j sonca, ker lahko zmrzal in hitro i taljenje poškodujeta zgodnje cvetne i ^ popke.
Okolje in tla
Izogibamo se bazničnim tlcm, ob sajenju vkopljemo šoto. Najprimernejša je svetla senca, na sončnem mestu u-speva le, če vsako pomlad zastiramo.
Obrezovanje
Ni potrebno. Maja obrežemo šibke, poškodovane in neporebne veje.
: Razmnoževanje
Jeseni grobamo poganjke ali poleti sadimo polzrele potaknjence v hlad-
no gredo
rji
FLORATRADE
■	Kameni« 26/a. 3314 BRASLOVČE
DUŠENA JABOLKA
Za 4 osebe 8 jabolk
2 žlici marmelade
10 dag masla ali margarine ali nekaj žlic kisle smetane 10 dag sladkorja
Jabolka operemo, na tanko olupimo, izrežemo peščišče in jih postavimo v namazan pekač. Izrezano peščišče napolnimo z marmelado, pokrijemo s Koščkom maščobe in posipljcmo s sladkorjem. Pokrijemo, postavimo na el. ploščo in segrevamo, da se zmehčajo (20-30 minut).
ENOLONČNICA
30 dag krompirja 50 dag stročjega fižola 12 dag makaronov peteršiljeva korenina 1 sveža paprika 1 svež paradižnik
1	čebula česen
2	žlici olja
1 žlica moke pečenkin sok sol
Na olju prepraži čebulo, ko zarumeni, pridaj moko in kratko praži. Potem pridaj narezan fižol, krompir,
list, narezan paradižnik ter zalij z 1,5 litra vroče vode ali kostne juhe. Ko je zelenjava že kuhana, zakuhaj testenine, pridaj še pečenkin sok ali jušno kocko, česen in pred serviran-jem sesekljan peteršilj. Dober tek!
KAKO ŽIVETI Z ASTMO BREZ STRAHU IN PANIKE?
Zadnjih deset let v razvitem svetu hitri) narašča število obolelih za astme in kroničnega vnetja dihalnih poti. To je bolezen, ki se najpogosteje začne že v otroštvu. Strokovnjaki se trudijo dognati nove oblike zdravljenja ali upočasnitve te bolezni, ki skriva precej neznank. Iščejo na primer gene, ki povzročajo astmo. Velika želja zdravnikov je odkriti cepivo in tako pomagati tistim, ki se »borijo za dah.« Obstaja \vlika paleta zdravil, ki jih zilmvniki uporabljajo za zdravljenje astme v vseh fazah, kar omogoča iKicientom, da lahko živijo normalno življenje. Želo pomembno je, da pacient zna kontrolirati Mezeti, ker je od tega odvisna kvaliteta njegovega življenja. Astma je Mezeti prihodnosti, ki prihaja z industrijskim razvojem, skratka z onesnaževanjem okolice, v kateri živima Priznani strokovnjaki omenjajo dve obliki ustme, in sicer alergijski in nealergijski ter kombinacijo teh dveh oblik NajMj razširjena je alergijska oblika, ki jo povztvči reakcija bronhijev na hišni pmh, živalsko dlako, cvetni prah itd. Tudi živila, kot so mleko, jajca, meso, ribe, orehi, jagode, različna kemijska sredstva, izzivajo hude astmatične napade. Največje število astmatičnih napadov je spomladi zaradi hitrega prebujanja narave. Ugotovili faktorje, ki vzbujajo astmo, je pni komk v zdravljenju te bolezni Sam mehanizem astmatičnega napada je zelo dobro raziskan - kadar je obrambni sistem našega telesa občutljiv na določen alergen in ta pride v naše telo, obramba tvagim. Takrat celice začenjajo s proizvodnjo molekul protitelesa Ig 4. Ta protitelesa se »vežejo« na celico, ki proizvaja histamin. Žctradi tega se v pljučnim bronhijem nabira sluz in mišice dihalnih ix)ti se ktčijo. Ta dramatični proces se lahko konča z različnimi posledicami kot so pritisk v prsih, zadušitev... Bolnik čuti »lakoto za kisikom«, in da bi se dihanje po-spešilo, se jorsirajo pomožne mišice, ki lovijo večjo količino zraka v pljuča, ampak sočasno je kompromitiran izilihljaj, in Mnik zraka ne more izdihati. Pri majhnih otrocih se bolezen lahko »moškim« kot prehlad ali pljučna infekcija. Simptomi so kašelj ter pogosta vnetja gornjih respiratornih organov. Če se pri igri ali manjšem telesnem napam pojavi kašelj in pritisk v prsih, je možno za to kriviti astmo. Najnovejše raziskave so pokazale, da je v primem, ko eden od staršev boleha za astmo, trikmt večja možnosl da jo nasledi litdi otrok. Danes v svetu (tudi v Sloveniji) delujejo šole za astmatike, kje se Mniki lahko naučijo tehnik sproščanja, pmvilnega dihanja in izkašljevanja. Nujno je da Mnik način življenja prilagodi bolezni! Pre-prosto zapisano: ko se pojavijo težave, zmanjšati telesno aktivnost. Dihalne vaje je treba izvajati redno in ne opustiti avtogenega treninga, saj tudi ta, čepmv mogoče skromno, vendarle prispeva k premagovanju težav. Naučiti se da si ob vsaki priliki in v vsakem okolju sproščen. Ognili se zunanjim »strnem«, ki so sicer marsikdaj zelo prijetni, vendar hudo škodljivi. Prrmščiti si vsaj občasno bivanje v okolju, kjer ni veliko pmhu, alergenov in večjih temperaturnih sprememb. V obdobjih nevarnosti kapljičnih infekcij ali epidemije gripe se izogibati prostorom, kjer je mnogo ljudi, kjer je torej možnost injekcije večja: kino dvorane, gostinski lokali prenapolnjeni avtobusi in podobno.
L. Č.
poletje 98 TRANSPARENCA
NAVADNA ANANASOVKA - PUYA MIRABILIS
Pri nas dokaj redka lončnici spada v družino ananasovk, ta pa šteje 46 rodov s približno 14<X) vrstami. Eden takih rodov je PUYA, zelo znani pa so še tilandzia, vriezeja, kriptanea, nidulari, ahmeja in ananas. Veijetno ste med tremi imeni rodov prepoznali znane lončnice, ki pa se precej razlikujejo po gojitvenih pogojih. PUYA lahko prištevamo med soorice. Vse te rastline so doma iz Južne Amerike, pradomovina pa so Andi. Puya je torej doma v Andih in temu primemo jo tudi gojimo. Zemlja naj bo le zmerno vlažna, mešanica peščene, ilovnate in humozne zemlje. Na dnu lonca ali čebra naj bo drenaža, da odvečna voda lahko odteče. V toplem vremenu jo lahko postavimo neposredno na dež, sicer pa zahteva sončno in zračno rastišče. Z rastlino moramo ravnati previdno zaradi ostrih kljukic na listih. Priporočamo, da spodnje liste sproti strižemo s škarjami, saj bo tako rastlina dobila lepšo obliko. Njen cvet je pri nas precejšnja redkost. Na visokem cvetnem steblu so cvetovi sestavljeni iz trilistne čaše ter trilistnega venca in imajo po šest prašnikov. Po zgradbi cvetov so podobne lilijam, barva cvetov je neve-ijetno - nenavadno zelena. Odrasle rastline pri nas zrastejo do 30 cm in imajo obliko grmička. Rastlina je neo-lesenela, z gosto bodičastimi robovi listov, ki so koničasti in rastejo v gostih rozetah. Razmnožujemo jo s semeni.
Transparenra res ni več nova modna muha, saj jo poznamo že iz prejšnjih sezon, vendar se zdaj nosi na nov način. Pod nežnimi šifoni, lahko so enobarvni ali rožasti, se nosijo oprijeti bodiji ali nedrčki, najbolj pogumne -celo nič. Zelo izzivalno in ekstravagantno. S pretehtanim kombiniranjem si lahko transparentne kose oblačil privoščimo tudi ostale. Da mora biti postava in koža brez napak, je pa tako jasno! Barve so nežne, pastelne.
Za poudarek transpa renče pa je prozorni nakit v nežnih barvah.
Edvarda ACMAN-STROPNIK
BOUTIQUE d.©.©.
Trgovina ACMAN Crižc
Ema Rakun
MEIRSKO BLAGO POZAMENTERIJA MODNI DODATKI
KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC
t
K
71
P
X
/t
-	Novi materiali in vzorci za spomladanske kostime in srajce
-	Vezene VISKOZE za bluze od 2.690 SIT
-	DIOLENI od 1.590 SIT
-	MAROKENI vseh barv 2.890 SIT
-	SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT
-	Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT
-	KUPRE vseh barv 1.790 SIT
-	SUKANCI po 159 SIT
-	ZADRGE po 49 SIT
-	UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT
-	ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE
-	MODNI ŽAMETI
Vse vrste gumbov različnih barv in velikostil
t
71
P
X
/i
AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI!
intex
ŽALEC, Šlandrov trg 41 a
Trgovina in storitve Talne obloge tei./fax: 063/ 715-931
Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv
tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,...
robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij tapiciranje sedežnih garnitur simpatex za kopalnice in kopalniške garniture svetovanje na domu
UJETI NA KAMERO
Se vam zdi? da vas snemajo, ko sedite za svojo pisalno mizo, da so posneti tudi vasi telefonski pogovori, in da je v vašem telefonu detektor laži? Cisto mogoče je, da ne gre le za vašo preganjavico - vohunjenje na delovnem matu te dni doživlja pravi razcvet. Oh tem se je dobro vprašati, če stvari vendarle ne gredo nekoliko predaleč...
Pozni ste na delovno mesto in v tem trenutku je to zadnje, kar potrebujete. Situacija se tudi naprej ne razvija v takšno smer, kot bi si želeli, in ker se vam zdi, da je vaš šef izvohal, da se jx> tegujete za službo še nekje drugje, se skrivaj odplazite mimo sprejemne pisarne, v upanju, da vam bo uspelo neopaženo sesti za svojo mizo. Prepozno. Video kamera v veži vas je že posnela (in zabeležila tudi čas vašeg prihoda), kamera v dvigalu, skupaj z mikrofonom skrita za ogledalom, pa pohjuje vaš prepozen prihod na delovno mesto. Na vas je usmerjena tudi drobcena kamera stisnjena za dimni alarm na stropu, prav nad vašo mizo. Sedite za računalnikom in preverjate sfioročila, ki so vam bila jDoslana jdo e-mailu, ampak šef je že preletel vsa vaša sporočila. Ko vzamete v roko pisalo, načečkate nekaj prijetnih sporočilc, ki si jih izmenjujete s kolegi. Se sanja se vam ne, da je vse, kar ob tem poveste posneto z drobnim mikrofonom v vašem nalivnem peresu (slišni obseg: 1(XX) m). Odločite se, da ne boste u-porabili telefona - prav lahko bi vam prislaškovali - vendar pa se ne zavedate, da je vaša telefinska linija v resnici povezana z detektoijem laži, ki ima vgrajen magnetofon, ta pa zabeleži vsako spremembo v vašem [»govoru, kadar |» svoje prikrojite resnico.
Se sliši močno pretirano? Paranoično? Spominja na Jamesa Bonda? Se malo ne. Vohunjenje na delovnem mestu ali “podjetniško detektivstvo”, kot je priznano v poslovnem svetu, je v pravem razcvetu. Če smo natančni, je to ena najhitreje rastočih poslovnih dejavnosti.
Ni natančnejših statističnih podatkov, koliko je zasebnih preiskovalcev, ki delujejo na tem področju, ampak že dve britanski ustanovi Zveza britanskih preiskovalcev in Inštitut poklicnih preiskovalcev imata vsak pa 500 članov. V poročilu angleške vlade je bilo pred 15 leti število zasebnih preiskovalcev ocenjeno na 5000, vendar pa je j» mnenju Petra Heimsa. predsednika Zveze britanskih raziskovalcev, realna ocena blizu 10 tisoč.
‘Ta glavni” opazuje...
Lee Marks je direktor Spymasteija, največje britanske specialirane trgovine za prodajo nadzorovalne opreme. Sedež
ima v Londonu, kar 30 odstotkov njihove prodaje pa predatvljajo podjetja, ki si obupno prizadevajo nadzirati svoje zaposlene. “Nadzorovanje lahko pomaga zagotoviti preživetje podjetja,’* razloži Marks. “Če na kakšno informacijo naletijo neprava ušesa, ali pa podjetje izgubi stranko, to lahko zanje pomeni izgubo milijonov.”
Tudi direktor ene od manchesterskih ustanov za zasebne preiskovalce se strinja, da je nadzorovanje na delovnem mestu v razcvetu."Več šefov prisluškuje svojim zaposlenim kot kdajkoli prej," pove. “Število naročil za delo, ki jih dobimo s strani delodajalcev, se je v preteklem letu petkratno povečalo. Pravkar smo namestili osem kamer, nič večjih od drobnega kovanca, v eno izmed liveipoolskihpredelo-valnih podjetij. Direktor ima TV zaslon v svoji pisarni in lahko preklaplja med kamerami, tako da je natančno obveščen o vsem dogajanju v p»djetju.
Pred kratkim je bil v britanski javnosti dokaj razvpit primer Nicole Horlick, ki so jo “osumilr, da se hoče skupaj z vso svojo ekipo preseliti h konkurenci, in so jo zato saspendirali z delovnega mesta, na katerem je zaslužila milijon funtov na leto.
Pod nadzorstvom zasebnega detektiva
Zdi se, kot da je skrivno nadzorovanje še posebej povezano z bančništvom. 30-letna Amanda Shaw je prav gotovo ena tistih, ki lahko pričajo o tem. Zaradi svoje dobro plačane zap»slitve v eni glavnih londonskih investicijskih bank je postala glavna tarča svojega šefa, še sploh potem, ko jo je ta osumil, da ima razmaje z moškim iz konkurenčnega podjetja. Takoj je dal navodila odvetniku podjetja, naj Amandi na pete obesi zasebnega detektiva.
“Že od začetka mi je bilo jasno, da bom prišla [xxl drobnogled, cc bi moj šef izvedel za Charlesa, pove Amanda. “Prav tako kot jaz, je tudi Charles imel zavidanja vreden seznam strank. Če bi izvedel, katere stranke so na mojem seznamu, bi mi jih, teoretično seveda, lahko "ukradel" tako, da bi jih poskušal prepričati, da jim lahko on ponudi več. Seveda se to ni zgodilo, saj sva kar kmalu p» tistem, ko sva se pričela videvati, sklenila dogovor, da o poslu ne bova razpravljala. Seveda pa nisem pričakovala, da bo tudi moj sef na položaj gledal s tega zornega kota, toda odločna sem se, da je to, kar počnem izven delovnega mesta, moja zasebna stvar. Zato sem se odločila, da bom svoje razmaje s Charlesom skrivala."
Talija M. (se nadaljuje)
SEJEM STROKE ZA STROKO
Na celjskem sejmišču ho 1. aprila odprt 9. sejem Avto in vzdrževanje, ki je edini specializirani sejem s področja avto remontne stroke v Sloveniji. Na sejmu se bodo zvrstile tudi številne spremljajoče prireditve.
O organizaciji sejma smo se pogovarjali z Robertom Otorepcem, vodjem marketinga PF. Sejmi.
»Kdo so letošnji organizatori sejma Avto in vzdrževanje?«
»Sejem Avto in vzdrževanje ’98 organizirajo Celjski sejmi, Obrtna zbornica Slovenije in Avtoservisna remontna skupnost Slovenije.«
»Koliko rastavljalcev se ho predstavilo na sejmu?«
»Pričakujemo približno 330 razstavljal-cev. 150 razstavljalec pa bo iz tujine.« »Glede na veliko število razstavljalcev, ali se kdaj zgodi, da kakšnega razstavljalca zavrnete?«
»Včasih se zares to naredi, ampak na voljo nam je tudi zunanji prostor, ki nam omogoča poiskati ustrezne rešitve.«
»Kaj bodo obiskovalci lahko videli na sejmu?«
»Temeljni koncept sejma je predstavitev najsodobnejše tehnologije na področju vzdrževanja vozil, opreme in strojev za avtoremontno stroko s ponudbo spremljajoče industrije.
Sejem je zasnovan tako, da lahko razstavljala prikažejo svoje izdelke v funkciji delovanja. Pomemben razstavni segment predstavljajo tudi tovorna in gospodarska vozila.
Sejem postaja vse bolj mednarodno o-barvan, saj se na njem vsako leto predstavlja vec razstavljalcev iz tujine z zeljo, da si pri nas najdejo zastopnika.« »Kaj vsebuje razstavni program sejma?« »Program je zelo širok. Poudarek bo na opremi za servisno-remontne delavnice in lakirnice: pištole, testaji, mešalnice avtolakov, sušilne komore itd.
Ob vsej tej ponudbi, ki je zanimiva predvsem za strokovne obiskovalce, ie na sejmu poskrbljeno tudi za ostale obiskovalce. Predstavili se bodo tudi prodajalci novih osebnih avtomobilov, obiskovalci pa bodo lahko kupili gume,
alu platišča, prevleke, loščila, skratka vse tisto, kar sodi v dodatno opremo.« »Tokaj ste sejem poimenovali Sejem stroke za stroko?«
»Naša želja je, da na enem mestu prikažemo celotno ponudbo avtoservisno-remontne stroke, kaj j»meni, da je na sejmu možno srečati vse tiste, ki v tej stroki kaj pomenijo.«
»Kaj je posebnost letošnjega sejma Avto in vzdrževanje?«
»Letos bo prvič hkrati s sejmom Avto in vzdrževanje potekal tudi prvi sejem »Moto boom«, prvi sejem motociklov in pripadajoče opreme v Sloveniji. Ta sejem je zasnovan na prikazu motociklov, skuterjev, opremi za motoriste in dodatni opremi za motoije.
Sejem je zanimiv ne samo za mlajšo generacijo, ampak tudi za starejše, ki razmišljajo o prvem ali ponovnem nakupu motocikla.«
»Katere so spremljajoče sejemske prireditve?«
»Spremljajoče prireditve so magnet za obiskovalce. Dovolj velik zunanji prostor okrog sejmišča nam omogoča, da lahko pripravimo atraktivne nastope kaskaderjev, spretnostne vožnje z avtomobili in motoiji, motokros. Obiskovalce bi rad povabil k ogledu zanimivega kaskaderskega nastopa svetovno znanega kaskaderja Roka Cvetkova, ki se bo predstavil s svojo skupino v nedeljo, 5. aprila, ob 15 uri. Gledalci bodo lahko uživali v dveh urah spektakla, med drugim bodo videli tudi skok smrti z avtomobilom z višine 40 metrov.«
Sejem Avto in vzdrževanje naj bi odprl minister za promet in zveze. Organizatorji Sejma pričakujejo, da bo na Sejmu razstavljen tudi avtomobil, ki je zmagal na 24 urah La Mancha.
L. Č.
DAEW04 JE OSVOJIL SLOVENIJO
Avto avtohiša ACF iz Šempetra je od leta 1997 pooblaščeni prodajalec avtomobilov korejske korporacije DAEWOO MOTOR za Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino v sodelovanju z avtohišo Aci avto, ki je uradni prodajalec DAEWOO vozil v celjski regiji. Avtomobile iz tovarne v Koreji dobivata preko uvozniške hiše DAEWOO MOTOR iz Ljubljane.
Prodajni salon Agro - avtohiše ACF iz Šempetra.
foto: Samo
V	podjetju ACF so sc odločili za prodajo avtomobilov Daevvoo zaradi perspektivne in ambiciozne prodajne politike korejske korporacije Daevvoo Motor, ki uspesno osvaja tudi slovenski avtomobilski trg. Avtohiša ACF v programu Daevvoo ponuja vse modele vozil: Tiča, Nexio, Lanosa in Nubiro, ki jo prodajajo tudi v izvedbi karavan. V začetku marca pa je stekla še prodaja prestižne limuzine Le-ganza. Vsi tipi vozil so opremljeni z različnimi motorji, opremo in barvo. Kot dobri prodajalci skrbijo, da so različni modeli vozil vedno na zalogi. Kupcem ponujajo tudi bogato izbiro dodatne opreme za avtomobile.
Svojo ponudbo načrtujejo dopolniti tudi s poprodainimi 'aktivnostmi. Te naj ni vključevale redni servis vozil oziroma vzdrževanje ter preventivne preglede vozil (npr: preventivni pregled vozila pred zimo). Njihov pooblaščeni Aci servis je v Celju na Bežigrajski cesti 13. Kupce bodo obveščan o novostih na področju avtomobilizma preko medijev, direktne Pošte ali na dnevih odprtih vrat.
V	avtohiši ACF vam nudijo na-<up vozil na kredit ali leasing ter
P'
k;
o sistemu staro za novo. Stranam omogočajo ureditev kredita že v sami avtohiši, brez bančnega posredništva, kar pomeni da je mesečni obrok lahko večji, kot je to možno po bančnih predpisih. Obrestne mere so zelo konkurenčne. Pomagajo pa vam tudi o-dplačati stari kredit. Nakup na kredit oziroma leasing je možen tudi za rabljena vozila za fizične in pravne osebe.
Ker so vozila Daevvoo zelo kvalitetna in cenovno ugodna, v a-vtohiši ACF pričakujejo, da se bo prodaja vozil znamke Daevvoo na slovenskem trgu še povečala. Kor-poracija Daevvoo Motor iz Koreje pa načrtuje jx>stati deseti najvccji svetovni proizvajalec avtomobilov. Vse, ki vas navdušujejo korejski jekleni konjički, pričakujejo v lcjx) urejenem prodajpem salonu podjetja ACF v Šempetru (stara bencinska črpalka) vsak delavnik od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V mesecu marcu vas presenečajo s jrosebno poni dbo: Lanosa dobite že za 14.990 DEM, limuzino visokega srednjega razreda Leganzo pa po promocijski ceni.
L. Č.
Pooblaščeni Daemo servis na Bežigrajski 13 v Celju.
foto: S. J.
pRZDsnAMnzv jfstzmvz
Pred dnevi so na Brdu pri Kranju predstavniki Daevvoo Motors predstavili svoj nov ^prestižni avtomobil - Leganzo. Čeprav je večina prisotnih avtomobil videla in vozila že pred uradno predstavitvijo je bila Leganza deležna velike pozornosti. “Leganza je naš ponos in zato jo bo spremljala naša pozornost in skrb od prvega dneva prodaje na zahtevnem slovenskem trgu avtomobilov,” je ob predstavitvi dejal II Hyung Cho.
Skupina Daevvoo je v preteklih letih na področju avtomobilske proizvodnje in prodaje dosegla velik razmah. Luč sveta je dosegla docela nova družina osebnih avtomobilov Lanos, Nubira in Leganza, ki so plod lastnega znanja in kreativnosti. Tudi v pogojih domače ekonomske krize je znala poiskati svoje priložnosti in je v preteklem letu realizirala prevzem avtomobilske družbe Ssangyong Motor ter tako pridobila predvsem terenske avtomobile, ki lih doslej ni imela v programu. V letu 1997 je Daevvoo prvič presegel številko 500.000 pri izvozu a-vtomobilov, kar samo potrjuje začrtani projekt globalizacije skupine na pragu novega tisočletja. Daevvoo je na slovenskem trgu prisoten drugo leto in prodaja nove limuzine visokega srednjega razreda Leganze naj bi mu samo utrdila položaj na slovenskem a-vtomobilskem trgu. Leganza bo slovenskim kupcem trenutno na voljo samo z enim pogonskim agregatom. Dvolitrski bencinski
II - Hvung CHO predstavnik korejske komparacije I)AEWOO MOTORS motor s jio štirimi ventili na valj in posamičnim vbrizgom goriva doseže 98 kW/133 KM pn 5400 vrtljajih na minuto in pospeši do 100 km/h v 10,2 sekunde. Po tovarniških zagotovilih doseže ta 4671 mm dolga in 1779 mm široka limuzina končno hitrost 206 km/h ob povprečni porabi goriva (p« novih evropskih standardih) 9,2 litra na sto prevoženih kilometrov.
Za Leganzo s serijskim paketom CDX (zelo bogata serijska oprema) bo potrebno odšteti 34.990 DEM. Do konca letošnjega leta pa pri Daevvoo Motor načrtujejo prodati okoli 250 vozil na slovenskem trgu.
S. J.
Notranjost leganze je premišljeno oblikovana - omogoča varno, prostorno in u-dobno potovanje za pet oseh. Sedeži so oblikovani ergonomično in se lepo prilagajajo potrebam voznika in potnikov.
Serijska oprema nove Xantie:
Voznikova in sovoznikova varnostna blazina
Klimatska naprava
Protiblokirni zavorni sistem
Servo volan
Kodirni ključ
Centralno zaklepanje
Samodejno brisanje vetrobranskega stekla

4.
V	'N, 1
I
^N.
(P
v v..
Mg,

31.990 DEM
'
",/»..1.'	'-o.
Serijska oprema nove Xare:
Servo volan Centralno zaklepanje Zatemnjena stekla
Asferično voznikovo vzvratno ogledalo Tretja zavorna luč Kodirni ključ Indikator vzdrževanja
Štirikraki volanski obroč nastavljiv po višini in globini Predoprema za radio


"'•''V-
I
I
18.990 DEM
__________f
AX	že od 11.990 DEM
Saxo	že od 14.190 DEM
Ber/ingo	že od 16.990 DEM
Jumpy	že od 23.990 DEM
Jumper	že od 25.490 DEM
Evasion	že od 38.490 DEM
CITROEN
AVTO MURŠIČ, Žarova 7, VELENJE Tel.: 063 856 852, 063 497 66 90
AVTO MURŠIČ - Vse na enem mestu: prodaja, servis, kleparstvo, ličarstvo in prodaja rezervnih delov!
Q CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO
OBIŠČITE NAS!
PSC PRAPROTNIK d.o.o.
Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570 faks 063/861-570
Volksvvagen Group
POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC
VOZIL ŠKODA
IDISD
d.o.o.
Skaletova ul. 13 (Zg. Hudinja) 3000 CELJE
tel.: 063 37-506
DELOVNI ČAS:
od 8. do 17. ure sobota: od 8. do 12. ure
OCTAVIA Že od
22.000 DEM naprej
PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA DARILO
Rezervni deli in montaža dodatne opreme!
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM

UBOJE
{o?
x Kurilno olje količine od 1000 do 2000 I - 39,20 SIT/I
nad 2000 I - 38,70 SIT/I
xNakup s čeki nad 1000 I na 5 obrokov 41,00 SIT/I nad 1000 I na 3 obroke 40,00 SIT/I Prevoz ni vštet v ceno.
Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230
VAŠ AVTO d.o.o.
Tel. & fax: (063) 441-609
Servis*
Tel. & fax: (063) 412-299
AVTO FINEX d.n.o.
Tel. & fax: (063) 482 012
DAEWOO
MOTOR
Mariborska 23, 3000 Celje
LEGANZA
Najugodnejši plačilni pogoji v Celju: plačilo na položnice, leasing na položnice za obrtnike, podjetnike in kmete - staro za novo, kredit do 5 let brez pologa.
Na zalogi testne NUBIRE po izredno ugodnih cenah.
Ponudba velja za vozila na zalogi!
N

n

/O
i t. *
V

PREVZEM VOZILA BREZ PLAČILA
ali popust do 3000 DEM!
0 Podpišete in odpeljete!	0 Zavarovanje kredita je brezplačnol
0 60 dni ne plačate ničesar!	0 Manipulativne stroške vam oprostimo!
0 Obresti za 60 dni bomo plačali mil 0 Atraktivna obrestna mera!
EDINI pooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko-šaleški regiji!
Servis Krbavac
Rečica ob Paki 45, Šmartno ob Paki, Tel./Fax: (063) 885-218
l<ED£>l
KIA
MOTORS

AVTO O SKORJANEC
MDRIROnSKn 115, 3000 CCUC
DAIHATSU
KIA SPORTAGE že za 34.990 DEM KIA PRIDE1.3 že za 11.990 DEM Družinski avto SEPHIA že 17.890 DEM Avto za ljudi s stilom CLARUS 1.8 - 24.990 DEM
NOVO! NOVO«~]	j SUPCR CCND1 J
Kombi PREGIO - 3 ali 6 sedežev od - 22.490 DEM
TRIJE RAZLOGI ZA NAKUP:
kvaliteta, garancija in cena 1... va. -i
TERIOS 4x4 - 29.900 DEM GRANMOVE-21.990 DEM
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER KIA MOTORS IN DAIHATSU
(avtodeli, stekla, izpuhi, zavore) za vsa vozila
1NAJ krediti že od T+5% BREZ POLOGAI
Primer:
I .OOOOOO sit na 5 let -20.992 SIT mesečno
SALON: A/1» /4 1 2-245 SERVIS: lih 4/ 4 1 2-240 ŠENTJUR: VWJ 74 1 -008
<k7a>
POOBLAŠČEN PRODAJALEC
A VTOR: TOMAŽ MAHKO-V1C
POLITIK
HVALICA
FINSKO
MESTO
►
KR A J. KJER VODA ODNAŠA ZEMUO
POZDRAV
Z
VRAN-
SKEGA
PRIPAD.
PRAVOSL
CERKVE
MESTO V DALMACIJI
ZAPORE-
DNI
ČRKI
RAZSTAV EK
KIRKIN
OTOK
EON
ENAKO-
MERNO
VLAŽENJE
POSNE-
TEK
SPLAVAR-
SKA
PALICA
NOVINAR
KREJAČ
PROSTOR ZA KISANJE
LUKA
NA
SICILIJI
MOJZE-
SOV
BRAT
STARO
NASEUE
VARGO-
LIDI
VRSTA
ŽITA
ČETRT!
RIMSKI
KRALJ
ZA PIHALNIK PR! NOŽU
RT V V. ŠPANIJI
OBIRALKA
BISEROV
GERMAN.
BOG
RAZLIČNA
VOKALA
NEMŠKO-FRANC.
PESNIK (HANS JEAN, 1887-1966)
REKA.KI SE STEKA V DRUGO
REKA V SZ NEMČIJI
DRŽAVNA
BLAGAJ-
NA
IZDELO-
VALEC
MEDICE
TELOVAD-
NA
PRVINA
KOT KONČNO REŠITEV NAPIŠITE OBE SINTAGMI OZNAČEN! Z VPRAŠAJEM!
MESTO NA HON-ŠUJU
CIKAVT
DUŠEVNI
PRETRES
VLIVA-
NJE
VRH NA F RUŠKI GOR!
Ž. IME
IKRAVEC
TALISOVA
PIJAČA
8
>
POKRAJINA NA PELOPONEZU
PREDNJI
DEL
VOZA
CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB
VRSTA
OPICE
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
JAZ
‘A
PREDSTOIA NIK FAK-ULTETE ŽIVAGOVA LJUBEZEN
ŠOLAR-
JEVA
OBVEZA
RUSKI
SKLADAT
DRAG
KAMEN
TUJEŽ.
IME
PRITOK RENA V ŠVICI
STAROGR.
FILOZOF
MARIJINA
MAT!
KNJIGA
JANEZA
JANŠE
PREBI-
VALEC
DANSKE
DOLGO-
REPA
PAPIGA
SKLEPNI
SPEV
STAROGR.
DRAME
NAJ-
VIŠJE
KARTE
DARILO
BIKO-
BORSKI
VZKLIK
RIMSKI
CESAR
NAŠA
ATLETI-
NJA
(ALENKA)
GLAS PR! RIGANJU
PRAVO-
SLAVNA
VERSKA
PODOBA
VRSTA
TKANINE
LUKA
V
ČILU
WPIŠITM
Geslo:
Pošilja:.

HALO PIZZA ŽALEC
tel.: 063 716-777
\ fka/Kma /k/a j
SOSESKA V. ŽALEC Odprto od 9 do 22 ure, petek, sobota od 9 do 24 ure
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrajenci iz številke 70: l llon Kupni 5000 SIT zina Simončič, Dobcrteša vas 105 2. 3-delni jedilni servis Danijel Kovač, Kidričeva 4, Žalec 3. - 7. Pizzn Matnma Mia Milan Jevševar, Šempeter 35a Marta l*rajm>tnik, Prebold zllja Pader, Čopova 2, Žalec Marija Britovšek, Pongrac 60a Tomislav Novak, I*režihova 5, Žalec GESLO: Od nekdaj lepe so UubUanke slovele al
Nagrado prevzamete v uredništvu: Rok za prevzem nagrade .je 30 dni.
ZAKLONIŠČE PREPEVA
Novo vreme - stare dileme
Zaklonišče prepeva.	foto: Borut Kranjc
Drugi album novogoriških rokeriev Zaklonišče prepeva predstavlja vsekakor nezanemarljiv dokument na slovenski rokovski sceni devetdesetih let. Že s prvim albumom Nešto kao Džimi Hcndriks, ki je zagledal luč sveta pred malo manj kot dvema letoma, je bilo jasno, da se Novogoričani spogledujejo z “regresivnimi” prijemi zapuščine bivše Juge, medtem ko se njihovi vrstniki ukvaijajo predvsem z novodobnimi rokovskimi trendi oziroma s tipičnim slovenskim konservatizmom. Ne glede na vse, na album je deset novih skladb, dodanih pa jih je še pet, ki so bile objavljene že na prvi kaseti. Med avtorskimi skladbami najdemo tudi priredbo Balaševičeve psihohimne Računajte na nas za katero bo v kratkem nared tudi videospot. Avtorske skladbe so, kot je pri njih že v navadi, zelo raznolike, saj poleg klasičnih jugorokovskih utrinkov zasledimo obrise zgodnjega punk rocka, ruskega etna, špansko - dalmatinskih ritmov, novejše hrvaške pop rock avantgarde in sodobnejših rokovskih prijemov. Prvi mož novogoriškega kvinteta in ideolog Vanja Alič, ki je poleg večine glasbe tudi avtor vseh besedil, nastopil brezkompromisno in na več nivojih. V njegovih besedilih sicer prednjačijo klasične ljubezenske teme, ki se na trenutke sprevržejo do skrajne meje perverzne patetike, vendar te ironično prepleta s svojim sindromom avtodestruk-tivnosti oziroma mačistično samoparodijo. Aranžmajsko navduši s trobili okrepčana Svako od nas je rob, odločnejši ritem in spogledovanje s punk rock motivi je odlika fatalne Zbog jadne žene. Posebno mesto v kolekciji osebno-izpovednih, ki mejijo na patetiko in kritično analiziranje zunanjega sveta, pripada enemu izmed vrhuncev albuma, pesmi U zdravlje tebi, drugi na projektu, za katero se bo posnel videospot. Poleg osebnoizpovednih so tu še družbenopolitično kritične (Adios, Buenos Aires, Svako od nas je rob) in novokomponi-rane borbene pesmi (Jugoslavija blues) z dvoumnimi, včasih celo malce nerazumljivimi sporočili. V nekaterih skladbah pa se ljubezenske teme pravzaprav prepletajo s socialnimi in političnimi nazori. Za marsikoga provokativna beseda so popestrili s primemo ikonografijo, ki krasi ovitek, za katerega izgled je poskrbel Blaž Erzetič. Na ovitku je poleg natisnjenih besedil moč zaslediti tudi “punkovsko - pankerski razlikovalni slovarčičck”, ki je priložen za lažje razumevanje skladbe Cist’ pank, za kar je zaslužen Borut Cerkovnik. Vse skladbe, razen dveh, so bile posnete v ljubljanskem studiu Kif-Kif pod producentsko palico Žarka Paka. Poleg članov skupine Zaklonišče prepeva je pri studijskem projetku sodelovala tudi izbrana eminenat gostujočih glasbenikov, ki je - bog jim daj zdravja - z zlatimi črkami zapisana na ovinku. Zaklonišče prepeva so enkrat več dokaz, da se z osamosvojitvijo Slovenije niso pretrgale vse bratske vezi, in da je ob pomoči nostalgije s kančkom dobre voje Novo vreme - stare dimele izdelek, ki nepretcnciozno posega v sam vrh slovenske rock produkcije devetdesetih. Če niso avantgarda, še ne pomeni, da ne znajo igrati, in če nič drugega, so za razliko od mnogih slovenskih skupin tremo na realnih tleh, angažirani in pošteni sami do sebe. Računajte na njih.
21. februatja, so v sredi Žalca v Šport Clubu Korona pričarali vlak Bratstva in enomosti v koncertni različici.
G.Č.
ROBERTO MAGMFtCO -A UŠLA no ER AUS BALCAN
Roberto Magnifico je papeževa božja poslanica slovenski umetnosti. Auslander aus Baleari, kot sebe imenuje, se je za vas pustil hipnotizirati. Pod hipnozo mu je izletela marsikatera huda. Ko boste izvedeli o njegovi odf....i preteklosti, bo svet za vas postal dosti lepši. Začeli boste zajemati življenje z veliko žlico. Zato je skrajni čas, da se sprostite, odprete gumbe na hlačah, da vas ne bo tiščalo in se odpravite na nevsakdanji tnp s tem nepozabnim umetnikom, lomilcem ženskih src, ljubiteljem rajnega vinca in, kot sam pravi, bodočim predsednikom republike.
Ali je SASHA VRTNAR tvoj učitelj borilnih veščin, kot je razvidno iz enega od tvojih spotov?
Ko sem bil majhen, sem treniral judo. Bil sem suh in visok, kar je takrat pomenilo, da sem bil v svoji katerogiji brez konkurence. Nimam učitelja, imam pa vzornika. To je BRUCE LEE. Poznam nekaj fint iz njegovih filmov, to pa je bilo za videospot več kot dovolj. Sasha pa je prijatelj, sosed in glasbeni sodelavec, s katerim sva rasla skupaj od malega.
V tvojih besedilih se dostikrat pojavljajo pregrešne misli. Veljaš za pravega moškega. Kako bi se rešU iz zadrege, če bi naletel v postelji na žensko, ki to ni?
Ki ni kaj, a moški? Iskreno povedano sem že naletel na eno takšno izkušnjo. Niti ni bila tako slaba. Nimam predsodkov do moških. V pravilnem doziranju večera, brez hujših zavor in eksotike, si lahko marsikaj privoščiš. Ne vem, kaj bi naredil. Ne dam roke zase v ogenj. Stoodstotno nisem peder, morda pa je v meni en odstotek drugačnosti.
vrnem.
Ali si razmišljal, da bi te zaneslo in bi improviziral scenarij?
Bal sem se, da ne bi zaneslo njo. Sam v sebi sem se počutil dosti suverenega. Vedno se človek bolj zanese na sebe kot pa na druge. Ne bi me zaneslo, vsaj ne tam na licu mesta. Bile so kamere in ne moreš šlatati kar tako. To je intima.
V Stereotipu so ti stregli po življenju. Zelo nenavadna je bila tvoja reakcija. Kako bi si skušal pomagati, če bi ti res nekdo nastavil pištolo m čelo?
Dve varianti sta, da se čist useiješ... Ali si že dobil pištolo na glavo? Jaz sem jo. Čisti adrenalin. Usral sem se. Kadar vzame ženska pištolo “redkokdaj” takrat misli
resno, in takrat se ni za zajebavat z njo.
Film je pač film. Tu je bila le erotični pripomoček.
Ali je bil Robert Magnijico v prejšnjem življenju Maks Dolar?
Stari, to so hude debate. Prejšnje življenje, to ni kar tako. Zato bi si morala vzeti več časa. Ne vem veliko o tem, vendar p ver-jamem v eno vrsto reinkarnacije. Nisem še dojel, kdo sem bil. Maks Dolar sem konec koncev sam. To je moj način življenja. Glasbo smo zamenjali s slikanjem in to je to. V igri lahko narediš marsikaj, vendar ves čas izhajaš iz sebe.
V filmu si zelo dobro improviziral gibanje, ki ga nekateri jiojmujejo kot ples. Malo me spominja na Pili J1 FICTION. Kaj bi storil, če bi ti ponudili vlogo v baletu iMbodje jezero?
To je prevelik zalogaj zame. Vzornik, pri katerem bi se največ naučil, je John Tra-volta. Igral je v filmu Grease, ki je edini film, ki me je res zadel. Ta del, ko poskakujem p sobi, smo naredili brez glasbe, gola improvizacija. Šele kasneje, ko sem deliti glasbo za ta del, sem ugotovil skladnost. Prišel sem do spoznanja, da se ti lahko spontano asetjejo stvari, ki pa izpadejo prav prisrčne.
V filmu si si kot Maks Dolar zamislil teorijo o nastanku novega slovenskega turizma. Če bi bil na položaju, ali bi imel jajca in to res storil?
A misliš legalizacijo in bla, bla, bla? To bodo tako ali tako morali narediti. Meni se je zdel dialog zabaven. Ni bilo točno določeno, kaj se bomo menili. Mislim, da nisem rekel nič kaj takega, kar bi lahko koga ujezilo. Govoriti o jointu, je kot govoriti o pivu. Tu ni nikakršne hude pravokacije.
Kako je ustvarjati s takimi nevsakdanjimi nadmodeli, kot so THE P1SSMAKERS?
Kako bi rešil svojo najbolj zagreto oboževalko, ki ti je všeč in si hoče vzeti življenje zaradi tebe?
To je nekaj najlepšega. To sem si vedno najbolj želel. Imeti čim boljši spremljevalni band. To sem tudi dobil. V bendu smo vsi individualisti. Najbolj noro je to, da smo vsi nezvesti kot svinja.
Zakaj in kako si se odločil za osvežitev skupine?
Piz..., take ne poznam. Ha, ha, ha. Jaz sem slab razlog. Če bi dosti najedala, ha, ha. Ne vem. Rad imam človeško življenje. Porabil bi vse sile, da jo od-
Kaj se ti je sprehajalo po glavi, ko si snemal “erotični”,
____ a-L.* .'IJ. .I.KZ •________________ ------- „ 'TV 	______I, ‘J
Ves čas nam je manjkal Davor. V upanju, da bomo našli primernega člana za naš band, se je zgodilo z ŠANK ROČK-i to, kar se je zgodilo. Ko smo ga poklicali, je takoj pristal. On je zelo dobra osvežitev. Zdaj je bend popoln.
verjetno tebi najljubši prizor v filmu s Tino Gorenjak?
Gregor Čulk
(r	S\
NAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset
Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520
V__________________/
NOVOSTI
-	MADONNA - Ray of light
-	ALL SAINTS - Ali Saints
-	MARTA ZORE -Povej mi zakaj
-	RICHIE SAMBORA -Undiscovered soul

PRODAJALNE TOP MUSIČ
01.	CELINE DION -Let's talk about love
02.	THE KELLV FAMILV -GrowinVp
03.	ADI SMOIAR Jaz sem nor
04.	EROS RAMAZZOTI The Best of
05.	PARNI VALJAR -Samo snovi teku uzvodno
06.	VILI RESNIK -Rad hi bil s teboj
07.	THE ROLLING STONES -Bridges to Babylon
OS. DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO Kruh i vino
09.	METALLICA -Reload
10.	ŠPICE GIRLS -Špice World
Pri nakupu večjih količin
popusti in ugodnosti za člane.
VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE
VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE
NA FREKVENCI
KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO
vsak dan od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure.
TOP MUSIC-KVAUTET/^ KI SE NE VIDI, AMPAK SLISH
CD -ji IZ ŽANE
RES NULLIUS / ZDRAVO JE BITI DIVJI
Velenjski RES NULLIUS so skupaj z vrhniškimi HIC ET NUNC že na začetku devetdesetih napovedali preporod prvinskega rock’n’rolla, ki je dodobra 'prevetrir naše zatohlo glasbeno prizorišče.
Če je bil na prvih dveh ploščah prisoten močan vpliv IGGVJA POPA (iz obdobja skupine Tite Stooges), pa so se RES NULLIUS na novi plošči ZDRAVO JE BITI DIVJI nekoliko otresli že kar moteče podobnosti. Z novo ritem sekcijo in pod producentsko taktirko Mira Kusačiča (ex Messerschmitt) so posneli trinajst kratkih energičnih rock žn’ rollov. Opustili so namenoma popačen zvok s prejšnjih plošč in razširili svoj glasbeni izraz z rhythm’n’bluesom v skladbah ZDRAVO JE BITI DIVJI in ČAKAM NA SEBE. Vendar pa je njihov sodoben drveč rock žn’ roli se vedno najprepričljivcjši ravno v predelavi Iggi 'Popove ROCK ŽN’ ROLL PARTY in skladbah, ki sc navezujejo na njegovo glasbeno zapuščino. Novost so tudi besedila v slovenščini, ki je na zahtevo založbe zamenjala angleščino s prvih dveh plošč. Zal pa so le ta najšibkejša stran plošče, saj so prepotentne zgodbe o jeznih upornikih (žal brez razloga) precej naivne in banalne. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je plošča ZDRAVO JE BITI DIVJI njihov najbolj dodelan in zrel izdelek. Skratka, sodoben rock s koreninami v tradiciji.
ROOTS OF OK JAZZ / ZAIRE CLASSICS VOL. 3
Plošče z afriško glasbo sc zelo redko pojavijo na prodajnih policah naših glasbenih trgovin. Zato sem si od plošče ROOTS OF OK JAZZ / ZAIRE CLASSICS VOL. 3 obetal zanimivo potovanje v skrivnostni glasbeni svet črne celine. Vendar pa se vsa eksotika razblini že ob prvem poslušanju, saj so skladbe zelo blizu evropskemu glasbenemu okusu. Eksotičen je le nam povsem nerazumljiv jezik, v katerem prepevajo, zato je plošči priložena knjižica z opisi in
prevodi besedil v angleščini in francoščini.
Gre za zvočni zapis zgodovine AD MIGHTV KINSHASA JAZZ ORKESTRA, ene najpomembnejših in najpopularnejših zasedb afriške popularne glasbe oziroma kongoleške rumbe, ki je desetletja vladala plesiščem. Na plošči so zbrani njihovi najstarejši posnetki iz leta 1955 in 1956. Nastajali so pod vplivom takrat popularne afro kubanske glasbe, ki ima v okviru latinsko ameriške glasbe precej poslušalcev tudi pri nas v Sloveniji.
Sladke, vendar nikoli osladne melodije kitare in in vroča pihalna sekcija so poleg zvonkega večglasnega petja zaščitni znak kongoleške rumbe, ob kateri vas bodo zasrbele pete. Zato brž obujte plesne čevlje, pozabite vsakdanje skrbi in pobegnite v čudoviti brcz.skrbni svet glasbe.
CREAM / FRESH ČRKAM
Britanska zasedba CREAM si je že takoj ob ustanovitvi leta 1967 zagotovila status superskupinc, saj so se bobnar Ginger Baker, basist Jack Bruce in kitarist Erič Clapton že uveljavili kot člani skupin GRAHAM BOND ORGANIZATION, YARD-BIRDS in Mayalovih BLUES-BREAKERSOV.
Šestdeseta so ustoličila kitaro kot najpomembnejši inštrument v popularni glasbi. Zato so bile oči javnosti uprte predvsem v mladega kitarskega virtuoza Eriča Claptona, četudi so bili vsi trije kot odlični glasbeniki in avtorji povsem enakopravni. Že na prvencu FRESH CREAM so razvili razpoznaven glasbeni slog s prepletanjem trdega kitarskega rocka in psihede-lije z močnimi vplivi bluesa, kar je nedvomno zasluga Eriča Claptona, ki je kot velik ljubitelj in poznavalec bluesa na ploščo uvrstil priredbe skladb SPOONFUL, in ROLLIN’ AND TUMBLIN’. Če sta bila Willie Dixon in Muddy Waters s klasikami chikaškcga bluesa dokaj predvidljiv izbor, pa je nekaj povsem drugega skladba I’M SO GLAD kultnega bluesovskega glasbenika Skipa Jamesa. Med avtorskimi skladbami izstopajo še I FEEL FREE, N.S.U. in bluesovsko obarvana SLEEPV TIME TIME.
Plošča FRESH CREAM je naslovu navkljub v dobrih treh desetletjih zgubila nekaj glasbene svežine. Vsekakor pa bo razveselila predvsem ljubitelje Eriča Claptona in vse raziskovalce zabavnoglasbene zgodovine.
GEORGE THORIGOOD AND THE DESTROVERS
GEORGE THOROGOOD sodi med tiste redke glasbenike, ki se nikoli niso podrejali trenutnim modnim muham
j?-
glasbene industrije. Skozi vsa leta je timasto vztrajal pri lastnem glasbenem izrazu in si ustvaril dovolj širok krog zvestih poslušalcev. Prvo ploščo, preprosto naslovljeno kar GEORGE THOROGOOD AND THE DESTROVERS, je posnel že davnega leta 1977 in je po mnenju mnogih kritikov ter poznavalcev njegova najboljša. No, Thorogood je kasneje posnel še kar nekaj odličnih plošč, gotovo pa gre za ključno delo, s katerim si je postavil visoke standarde. GEORGE THOROGOOD se nikoli ni uveljavil kot avtor, saj je dovolj odličnih skladb našel v bogati zapuščini velikanov bluesa.Ušesa parajoča slide kitara in podivjani boogie ritmi začinjeni z ostrim drvečim in uživaškim rock’n’rol-lom v skladbah MADISON BLUES, ONE BOURBON ONE SCOTCH ONE BEER, CANT STOP LOVIN’, RIDE ON JOSEPHINE... so postali in ostali zaščitni znak njegove glasbe. Kot protiutež sta na plošči dva akustična bluesa: KIND HEARTED WOMAN kralja bluesa iz delte Mis-sissippija ROBERTA JOHNSONA in ponarodela JOHN HARDV znana iz repertoatja legendarnega LEAD BEL-LVJA. Energičen blues rock na sledi ELMORJA JAMESA in JOHNA LEE HOOKERJA, ki bo zagotovo prepričal tudi najbolj zadrte ljubitelje bluesa in rocka.
Vasja Volavšek
VROČIH
10 ŽANA
ODDELEK TEHNIKE
TUJE:
1.	Aqua - Aquarium
2.	Lutricia McNeal -My side of town
3.	La Bouche-A moment of love
4.	Hole - Ask for it
5.	Parni Valjak -Samo snovi teku uzvodno
DOMAČE:
1. Adi Smolar - Jaz sem nor
2.	Simona Weiss - Pleten par
3.	Zmeikovv - Srebrna
4.	Štajerskih 7-Prijateljem
5.	Gimme 5 -Mata hari
OPEL O
AVTOHIŠA
JAKOPEC
0(M®ISKf DSGMDffi? IM) S E®? OKI ES^SIIKJ©
Prodaja novih vozil Servis - kleparstvo - ličarstvo Menjava staro za novo Prodaja rabljenih vozil
Obiščite nas na sejmu AVTO IN VZDRŽEVANJE od 1.4. do 5.4.98 na Celjskem sejmu hala D
IP[p©ll©8©	(Ml®v 8m (il®dM£n©
®0xhme©9	©<^® ° ©tarffio®^
PLAČILO NA VEČ ČEKOV!
VELENJE 063/855-975,864-380 Kosovelova 16
CELJE
Mariborska 93 063/411-909
SALON POHIŠTVA
V MOZIRJU, Šolska ul. 10
tel. (063) 833-446 833-455
AKCIJSKA
PONUDBA
Zelo ugodno vzmetnice od 9.900 SIT naprej!
MALI OGLASI
AC LEVEC
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Mercedes Benz C 220, L 94, 38.900 DEM Mercedes Benz E 260, I. 88, 16.900 DEM Ornega, 20 i 16V, L 94, 1. lastnik, 27.900
Za vsa mbtiem vodki je močen krak. Informa-gje: 0631471409.__
AC KRALJ
ZALOGA RABUENIH VOZIL
HVUNDAI SONATA 20,
L 93, 12900 DEM SUZUKI SWIFT 13 GS, 3V,
L 94. 10.900 DEM
HVUNDAI COUPE 16 BASE PLUS,
L 97. 25.000 DEM HVUNDAI PONV 13 LS,
L 91, 6.900 DEM
HVUNDAI LANTRA WAGON 1.6 GLS,
L 96
HVUNDAI LANTRA WAGON, 18 TOP-K, L 96
VUGO 45, L 90, 1.700 DEM GOLF JXD, l 86, 5500 DEM Za usa mH/ena vadla mečen kredit Informacije na Ul: 063/720-283 ak 0631720-116.
AVTOHIŠA KOS
ZALOGA RABUENIH VOZIL NISSAN PRIMERA, L 92 ZX, L 92
Kombi C25 B, L 93
Informacije na tckjbn 702-230.
AVTOHIŠA DREV
ZALOGA RABUENIH VOZIL SEAT IBIZA 1.9 D, L 94, 14.900 DEM SEAT IBIZA 1.4, L 96 15.900 DEM SEAT CORDOBA 1.6 CLX,
L 95, 15.900 DEM
SEAT CORDOBA 1.6 (100 PS),
L 97, 21800 DEM
PASSAT 1.6 TDI, L 90, 12900 DEM PASSAT CARAVAN. L 90, 13.100 DEM TOLEDO TDI, L 97, 22700 DEM Rcgistrirdna vazik GOLF 1.6 JXD, L 90, 8.900 DEM Informacije na tek 0631707-365 in 063/707-395.
AVTOHIŠA JAKOPEC
ZALOGA RABUENIH VOZIL
ASTRA 1.4 karavan, L 92 reg. 9/98, radio, priklop, katalizator
OORSA cnv 1.0 12V, 3 vrata, nov, od 14.990 DEM CORSA ECO 1.4, 3 vrata, nov, od 17322 DEM
VECTRA GL PLUS 1.6 16V, 4 vrata nov, od 30.416 DEM
COMBO TUUR 1.4, nov, od 16835 DEM Močnat nakupa na kredit in kosmi; do 5 let Informacije: 063/864-380 855-975 in 063/411-
AVTOCENTER MEH
ZALOGA RABUENIH VOZIL
AUDI A4 16 L 95, 30.000 DEM AUDI 100 20 E, L 91, 18500 DEM AUDI 80 18 S, bel, L 92 14.600 DEM
PASSAT VARIANT 1.8, L 93, 54.000 km, 1. lastnik, 17500 DEM
VW TRANSPORTER FORGON 24 D DMR, L 93, 17800 DEM
Za vsa nikljala vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informatik na teL 063/852-955.
PSC PRAPROTNIK
ZALOGA VOZIL
ŠKODA FAVORIT, sivi,
L 92 478800,00 SIT ŠKODA FAVORIT, tdeča,
L 92 525.000,«) srr ŠKODA FAVORIT, zelena,
L 93, 63000090 SIT ŠKODA FAVORIT, L 94, cena od 760.000,«) - 8«).000,00 SIT InfOrmacije na Idefon 0631861-570.
AVTO CELJE
RABLJENA VOZILA CEUE:
CITROEN ZX 1.4 Avantage, srebrna metal,
L 93 1,169350,00 SIT
CITROEN AX 11 TRS, siva metal,
1 89, 399.800,00 SIT
FORD MONDEO 1.6 CLX, 5V, ideča,
1 94, 1,699500,00 SIT FORD TRANSIT 25 D, bel,
L 94, 1,697500,00 SIT FORD ESCORT 1.4 CDC,
L 97, moder, 1,934.77200 SIT FORD ESCORT 1.4 CU 3 vrata, rdeča,
L 94, 1243.900j00 SIT
FIAT PUNTO 60 SX, 5 vrat, srcbm metal,
L 97, 1,637.120,00 SIT
FIAT PUNTO 55 S5 vrat, modra metal,
L 94, 1,029.000,00 SIT FIAT UNO 60 S 5 vrat, rdeča,
L 88, 387800,00 SIT LADA SAMARA 1300 5v, bela,
L 94, 599.000,00 SIT OPEL ASTRA 1.6 i karavan,
L 92 ava metal, 1,329.000,«) SIT PEUGEOT BOXER 25 D, bel,
1 9495, 1,937250,00 SIT R 5 F1VE, 5 vrat, rdeč,
L 96 1,016500,00 SIT R 5 HVE, 5 v, bel, L 95, 880.700,00 SIT R 5 FIVE, 3V, bela, L 94, 839.000,00 SIT VELENJE:
CITROEN ZX AURA 1.6 I,
L 91, 1,100.000«) SIT FIAT TIPO 1.4 S, L 90, 766500«) SIT FIAT TIPO 1.4 IES, L 93, 1,010.651,00 SIT FORD FIESTA, L 94, 865.04600 SIT FORD MONDEO 1.6 CLX, 5V, 16V,
L 93, 1869.600«) SIT
IMV R5 CAMPUS, I. 89, 485.100,00 SIT
LADA 15«) KARAVAN,
L 94, 630.000,00 SIT
NISSAN MICRA GL L 87, 399.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL L 92 1,4G0.«)0«) SIT PEUGEOT 205 ROLAND GARR,
L 93, 1,418.0«),00 SIT SEAT IBIZA 12 SPECIAL 1 92 795.053,00 SIT
Ugomi krediti T + 75% menjava stom za novo, vozila so tehnično brezhibna, za ilobčenc Upe vozil dajano pprancijo.
Informacije na tdifon: 0631412-328 - Celje, 0631851-060 - vdenie.___________
AVTO MURŠIČ
ZALOGA RABUENIH VOZIL
AX CITROEN, L 95, 27000 km, temna stekla, radio, 802000,00 SIT GOLF 1.6 B, L 91, 8800 DEM FORD ESCORT, L 91, 93.000 km, CZ, 1,036.000«) SIT
R 5 Grmpus, 1. 92 88.0«) km, radio, kovinska barva, temna stekla, 581.000,00 STr ZX 18, L 94, 16.000 DEM testni avto SAXO 1.6 VTL metal zelen, 1.
96 cena po dogovora
lifamactie na telefon 063/856852.________
KOVINOTEHNA
ZALOGA RABUENIH VOZIL
ALFA ROMEO 90 20, L 87, 500.000.«) SIT AUDI 100, L 92 19.900 DEM DAIHATSU CHARADE,
L 90, rdeča, 4.900 DEM FIAT TEMPRA, L 93, siv, 11800 DEM FIAT TIPO 1.4, L 91, moder, 800.«««) SIT FORD ORION 1.6 CDC,
L 93, srebrn, 1280.«X)«) SIT FORD ESCORT 18 D, 1. 92 rdeč,
1. lastnik, 12700 DEM GOLF 13, L 91, 10.«X) DEM HVUNDAI SONATA 20 GLS,
L 92 1320.000«) srr
LANCIA DEDRA INTEGRALE,
L 93, črna, 2000.000,00 SIT MITSUBISHI GALANT 18,
L 90, LOaiOO),«) SIT
ROVER 114 GS, L 94, 11.9«) DEM
SEAT CORDOBA 1.4 CDC,
L 95, 14/600 DEM VW PASSAT 1.6 CL L 90, siv, 13500 DEM Informacije na telefon 063/432807.
RO+SO
MARGIT
ZALOGA RABLJENIH VOZIL
GOLF 1.4, L 95, 195«) DEM ŠKODA FORMAN, L 90, 4.1«) DEM ŠKODA FORMAN, L 93, 6300 DEM LADA 1500 SAMARA, L 93, 4800 DEM R 19 CHAMADE,
L 91, dodatna oprema, 11.900 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit Informacije na kL 063/37-506.
AVTO ŠKORJANEC
PRODAJA RABUENIH VOZIL
FORD MONDEO 20 GHIA, I. 93, reg 5/98, metalna barva, 19500 DEM KADET 1.7 D karavan, bel,
L 89, 9.600 DEM
KADET 13, 5V, moder, l 88, 7200 DEM MARUH 800, siv, L 95, 7300 DEM MERCEDEZ BENZ 230 E, I. 85, metalna barva, reg 898, 13.900 DEM RENAULT CUO 1.4 a rdeč,
L 92 8500 DEM PEUGEOT 106 XR, rdeč,
L 93, 10200 DEM
Informacije na telefon 063/412245._
SELMAR
ZALOGA RABLJENIH VOZIL
AUDI 100 23 E, 1. 9495, met črna,
27.900	DEM
AUDI 1«) 28 E OUATRO,
L 91, met. črn, 21.900 DEM AX 11 TRE, 1. 88, 3.900 DEM BMW 52« L 92 moder, 21.900 DEM BMW 850 CI,
1. 91, vsa oprema, 49.000 DEM JEEP CHEROKEE GRAND 52 LTD,
L 9596, 58900 DEM KIA SEPHIA 1.6 SUC,
L 95, met modra, 11.900 DEM OPEL ASTRA 1.6 i GL L 92 met modra, 12900 DEM OPEL KADET 20 GSI 16 V,
L 90, bel, 11.900 DEM PONTIAC TRANSPORT 23 16 V,
L 94, bel, 24.900 DEM ROVER 214 Si/5,
L 96 biserno moder, 19.900 DEM ROVER 214 Si/5,
L 9394, met. čm, 13.900 DEM RENAULT CUO 1.4 RT,
L 94, bel, 13.900 DEM
SUBARU LEGACI 20 GL L 894, metal dodatna oprema, 20.900 DEM TOVOTA COROLLA 13 XL l 90, met. siva, 9.900 DEM VOLVO 850, L 95, vsa oprema,
44.900	DEM
Informacije na Uh 063/34-320 in 063/32524.
MOTO CENTER - TOGI
VEČJA MOTORNA KOLESA HONDA CBR 900 RR, L 95, 12700 DEM VAMAHA X'IZ 750, SUPER TNR, L 92 8800 DEM
VAMAHA 250 VIRAGO L 93, 5500 DEM Sprejemamo naročila za Lrverdc letnik 98 Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa. Uredimo kredit Sprejemamo naročila za motoma kolesa ICrvvasaki I. 98 in Honda 1. 98. čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov.
Na zalogi plastični oklepi za motoma kolesa. Vilke up sidc-down za Kavvasaki ZRX 400, cena 500 DEM.
Gume DUNLOP, MICHELIN,
MEJZELER na zalogi, možnost plačila na več čekovTOelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov.
Injimnacije na tdifon 063/853471.
ACI
ZALOGA RABUENIH VOZIL
BMW 318 IS, l 93, reg 598 30.000 DEM R 5 CAMPUS, L 93, reg 1298 7200 DEM R 5 FIVE D, L 94, nereg 8500 DEM VUGO 45 K, L 89, reg 798 1-950 DEM VUGO 45 K, 1 91, reg 698 2500 DEM Informacije na tekfon 063/412666
ZALOGA RABUENIH VOZIL
HAT TIPO 1.7 DGT, L 88 reg: 898 skerzclen metalik, CZ, SV, ES, GOLF JXD, L 86 reg celo leto, bel, 113.000 km, 5.900 DEM, novoletni popust NEXIA 15 GDČ, 16V, z vso dodatno opremo, testno vozilo, 16.900 DEM -možnost prevzema leasinga RENAULT CUO 12 OASIS, nov, dalin-sko centralno zaklepanju SV, ES, odbijači v barvi vouil, bel, 15.990 DEM z novoletnim popusto,
ŠKODA FELICIA karavan 1.6 VW, nova, modra, CZ, 1500 DEM novoletnega popusta ŠKODA FAVORIT, l 90, krem, reg: 598 servisna knjiga, 1. lastnik 30.000 km, 35«) DEM
VUGO 45, L 87, reg: 398 750 DEM
Možnost kraUta na 5 la brez polom, ladamo Uidi fnjrise. Infiremacijc 0609]640-204.
FINEX
NOVA VOZILA DAENVOO
TICO SX nov, že za polog + obrok na mesec 159 DEM, preko položnic LANOS STD 3DR nov, že za polog + obrok na mesce 274 DEM, preko položnic LANOS SE 4DR nov, že za polog + obrok na mesec 322 DEM, preko položnic NUBIRA S 4DR ABGD nova, že za polog + obrok na mcscc 375 DEM, preko položnic
NUBIRA S 4 DR nova, že za polog + obrok na mesec 349 DEM, preko položnic NUBIRA S 5DR nova, že za polog + obrok na mcscc 352 DEM, preko položnic NUBIRA WAG. SX ABGD nova, že za polog + obrok na mcscc 397 DEM, preko položnic
NEXIA GL 4DR nova, že za polog + obrok na mesec 240 DEM, preko položnic ESPERO CD nov, že za polog + obrok na mesec 318 DEM preko položnic VOZILA NA LASTNI ZALOGI ALFA ROMEO 33 13 8 l 87,47o.ax)«} srr
DAIHATSU CHARADE 13 COMPACT,
L 90, 710.000,«) SIT
FIAT TIPO 1.4, L 91, 760.0)800 SIT
HVUNDAI PONV 15 GLS,
L 92 7.950 DEM
KIA SPORTAGE 20 TDI,
L 97, 47.000 DEM
LADA SAMARA 1300 8
L 93, bel, 420.000,00 SIT
MAZDA 626 20 i, L 92 1,730.«»,00 SIT
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 D,
L 92 rdeč, 14.0)0 DEM PEUGEOT 205 GL L 88 6200 DEM RENAULT CUO 1.4 RT,
L 93, bel, 12450 DEM RENAULT CUO 1.4 RT,
L 94, 13.950 DEM
ROVER 416 Si, L 92 srebrna metalik, 1300.000«) SIT
VW GOLF JXB 13, L 89, 7/600 DEM VOZILA NA KOMISIJSKI PRODAJI AUDI S2 COUPE 4x4, L 92 31500 DEM ALFA ROMEO 33 15 Ti, 5V,
L 90, 6800 DEM ALFA ROMEO 33 15 iE L 92 11.000 DEM BMW 316 3V, l 88 9300 DEM BMW 316 L 92 22000 DEM BMW 320i, L 85, 95«) DEM BMW 325i, L 86 11550 DEM CITROEN AX 1.1 FIRST,
L 92 7.«» DEM
CITROEN BX 16 TRS, L 88 7500 DEM CITROEN BX 1.6 TRS, L 84 DAEXOO NEXIA GLE 15,
L 95, 15.000 DEM
DAIHATSU FEROZA ROCKV EX 28 TD, L 91, 18.900 DEM DAIHATSU FEROZA EL II,
L 94, 25200 DEM
HAT TIPO 1.4 IES, l 94, 14.400 DEM FIAT TIPO 1.4 IES, 5V, L 94, 13.700 DEM HAT TIPO 1.6 SX, L 93, 13300 DEM HAT TIPO 1.6 iE S, L 9293, 11.990 DEM HAT UNO TD 1.4, L 93, 9.7«) DEM FORD SIERRA 20, L 85, 4.410 DEM
FORD SIERA 1.8 GL TD,
L 91, 12100 DEM FORD MONDEO 20 GHIA,
L 93, 22500 DEM HVUNDAl PONY 13 LS,
L 90, 6.950 DEM
KIA SPORTAGE 20 MRDi
L 96 32500 DEM
LANGA PRIMA 1.6 1. 88, 85)0 DEM LANGA THEMA 20 IE TURBO,
L 90, 13.650 DEM
MASERATI OUATROPORTE 28, L 95 mazda 626 20 i ooupc,
I- 92 14500 DEM
mazda xedos 6 201, l 94,32150 dem
Mazda 626 22i, 4x4, L 91, 17.400 DEM Mercedes 190 261.88,15.700 dem Mercedes s 320, l 94 MERCEDES KOMBI 208-33 D,
1+8, 198«) DEM
MITSUBISHI PAJERO 28 TDI GLS,
L 97, mooo DEM MITSUBISHI PAJRO 24 TD,
L 83, 10.950 DEM
Mitsubishi lancer 1500 glx,
'• 90, 11.050 DEM
NISSAN MICRA l.R L 90, 6500 DEM OPEL OMEGA 20i GL L 92 13.700 DEM
°PEL VECTRA 18 i, 1. 93, 14500 DEM OREL KADET KARAVAN 1.61 CLUB,
1 90, 10500 DEM
OPEL KADET 1.4 LS, 1 90, 8900 DEM OREL KADET IDA 13 LS,
1 89, 8375 DEM
OPEL KADET GSI, L 90, 11.025 DEM OPEL ASTRA 1.41, L 95, 15.61» DEM OPEL ASTRA 18 i, 1 92 14200 DEM OPEL ASTRA KARAVAN 1.61,
>• 94, 18.400 DEM
PEUGEOT 205 GU L 86 7350 DEM PEUGEOT 605 SVI 2(U 93, 16500 DEM PEUGEOT BOXER KOMBI 25 TD,
L 95, 27.100 DEM PORSCHE 944 TURBO,
L 85, 20.«» DEM
POLONEZ FSO TRUCK 1.9 D, TOVORNO VOZIIT), L 96 16500 DEM PONTIAC 38 AVT, L 91, 25.600 DEM R 4 GTE L 91, 3.990 DEM R4 GTE L 91, 4575 DEM R 5 CAMPUS, L 93, 7350 DEM R 5 HVE PLUS, l 96 11.000 DEM
Renault trapic, i. 94, ir4go dem Renault trapic avtodom 20 d,
L 87, 7500 DEM
SEAT IBIZA 12, L 90, 6900 DEM
Seat ibiza cljc 12,1.93,9.900 dem Seat cordoba 18 clx,
L 95, 19500 DEM
SEAT CORDOBA 1.8,1. 95, 18350 DEM SUZUKI SWIFT 13 GE I. 93, 7.900 DEM SUZUKI SAMURAI 13 4x4,
\ 9091, 12200 DEM
Skoda pick up, l 93,6000 dem volvo sso tdi, l 96 52500 dem
vw POLO 60 1.4, L 96, 17500 DEM VW GOLF 1.9 TDI EUROPA,
L 94, 23.700 DEM
VW GOLF 1.9D CE L 96 21.000 DEM VW GOLF 1.9 TD, l 95/96 258«) DEM VW GOLF GL 18 EUROPA L 95, 21300 DEM VW GOLF 1.4 EUROPA L 95, 20500 DEM
VW GOLF CL 13, L 94, 1781» DEM VW GOLF JXD CE 1. 88, 7.990 DEM
i
VW GOLF JXD, L 86 6.700 DEM VW GOLF 1.6 JXD, 1 88, 82(» DEM VW GOLF 1.4, L 94, 17.800 DEM VW GOLF JXD, 3V, L 91, 11.100 DEM VW CORADO G60, L 91, 18.91» DEM VW PASAT VARIANT 1.9 TDi,
L 94, 26500 DEM
ZASTAVA VUGO 55, L 89, 2600 DEM Informacije m kkfmu PE CEIJE 06314X2-011, 4X24)12; PE DRAVOGRAD 06021X3-643; PE RAVNE 0602/2X7-560, 0602/287-561
PRODAM
Prodam SUZUKI SWIFT 13 GLX, nlcč, L 91, CZ, d ogledala, dobro ohraniea Tel: 041/714-969.
Prodam odscscvalno napravo (z ažignvino in prah) primemo za mizaijc. Tel: 843590.
Pnxtim svinje cxl 100 - 120 ki’ 28«00 SlT/kg domii&i hrana, Slov. BkOui 062811-
Pnxtim seno, koruzo in skrinjo 410 L Td: 708-722
V ccntm Ljubnega prodam sbircjši hišo z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom, centralno peč z vsemi priključki za etažno ogrevanje in dva nova s parafiram zaščitena 120-litTska hrastova soda. V zameno za skoraj novo peč vzamem tudi drva Td: 841-401, od 12 do 13. ure.
Prodam avtoradio Blaupunkt Oslo RCC 24 za 250 DEM in Modem 33600 za 13.0» SIT. Td»6V715424.
RAZNO
V oskrbo prejmemo žrcbcte in korac. Boksi so z izpustim. Ogled je možen. 843-590.
SEDEM LET V TIBETU
Jean-Jacques Annaud nas popelje na osupljivo popotovanje v eksotično in prepovedano mesto Lhasa v Tibetu, v njegovih zadnjih nemirnih letih neodvisnosti. Brad Pitt igra Heinricha Harrerja, arogantnega avstrijskega hribolazca, ki na svojem potovanju pobegne iz taborišča, se prebije čez Himalajo in končno pristane pri dalajlama___________________________
POLIGRAF
Judith še vedno ne da miru smrt njene prijateljice Marie-Claire pred dvema letoma, zato sklene izpeljati svoj načrt - o nerešenem primeru hoče posneti film. Lucic, igralka, ki naj bi odigrala glavno vlogo, sprva niti ne pomisli, da je Judith kako povezana z umotjenko, potem pa izve, da je bil njen prijatelj in sosed Franaris ljubimec pokojne Marie-Claire. Lucie se vse bolj poglablja v to skrivnostno zadevo in pretresena ugotovi, da je Francois glavni osumljenec policijske preiskave.
®2B3m5STigs hest	HsiffliLoV
EstLuStdE -St mnBUCESOTiB,,
■Jjglovni čas: »d 8.00 - 16.00 ure, sobota od 8.00 - 12.00 ure.
LgE PRIPOROČAMO Tel./faJt: 083/478-421 ,
ŠAKAL
Mednarodna mafijska organizacija najame plačanca (Bruce Willis), da bi izvedel atentat na osebo v samem vrhu ameriške vlade. Cena njegove storitve: 70 milijonov dolatjev. Je najboljši in najtolj brezobziren v svojem poklicu. Nikoli na istem mestu, z vedno drugo identiteto, vse, kar se dogaja v njegovem življenju, tudi njegove naloge, so zavite v skrivnost. Vsi ga poznajo le pod imenom Šakal.
POLJUB ZA LAHKO NOČ
Ona stelja, ubija in uči v osnovni šoli.
Glavno vlogo Samanthe Cainc, predmestne učiteljice, ki ima amnezijo, je Harlin zaupal svoji soprogi, Geeni Davis. Skrivnostna preteklost prične nišiti idilično družinsko življenje s hčerko in vdanim soprogom. V hišo vdre skrivnostni morilec, ki je pravkar prišel iz zapora, ona pa brez težav obračuna z njim, ne da bi vedela, kako to, da obvlada borilne veščine. Kmalu zatem Samantha med rezanjem solate odkrije, da je izvrstna metakla nožev in ugotovi, da ni druge možnosti kot ta, da odkrije svojo pravo identiteto. S pomočjo Micha, privatnega detektiva, se Samantha podil po sledeh svoje skrivnostne preteklosti. S tem pa se vse bolj spreminja v Charly Baltimore, kruto tajno agentko, ki se je pričela prebujati v njej. Primer, na katerem je delala prej, postaja vedno bolj jasen in prične se razkrivati tajna afera na državnem nivoju. Nikomur več ne more zaupati, skrivnostni nepridipravi, ki jih vodi njen bivši sodelavec Timothy, pa ji zadajo hud udarec: ugrabijo ji hčerko.
HUDIČEV ADVOKAT
Kevin Lomax (Keanu Reeves) je mlad floridski odvetnik, ki je izjemno uspešen v sodnih dvoranah in zelo srečen v zasebnem življenju. V svoji karieri, ki jo je začel v pisarni državnega tožilca, ni izgubil še nobenega primera. Naj bo njegov klient obožen še tako gnusnega zločina, naj bo še tako očitno, da je kriv -Kevin Lomax zna porotnike s svojimi argumetni prepričati v naspromo in zmagati, če k strmo vzpenjajoči karieri prištejemo še seksi ženo Mary Ann (Chrilize Theron), je njegovo življenje skoraj popolno. Raj na zemlji. Lomaxov raj na zemlji se je iztekel. Vstopil je v pekel. Na vratih ga je pozdravil John Milton (Al Pac-ino)._____
UDIO CELJE
WM
95,1 95,9 1(0,3 MNi
CELJSKI** KINEMATOGRAFI **
OKVIRNI PROGRAM V CELJSKIH KINOMATOGRAFIH
BOLJE NE BO NIKOLI (As Good As It Gets), romantična komedija Režija: James LBrooks; Vloge: Jack Nicholson, Helen Hunt, Greg Kin-near, Cuba Gooding Jr. (Na programu do 253.)
VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANKSO POLETJE (I Know What You Did Last Summer), mladinska grozljivka
Režija: Jim Gillcspie; Vloge: Jennifer Love, Sarah M.Gellar, Ryan Phillipe (Na programu od 123.)
OGNJENO OBZORJE (Fire Dotvn Beloiv), akcijski
Režija: Feliv Alcala; Vloge: Števen Sea-giJ, M;ug Helgcnbeiger (Na pro-
VESOUSKI BOJEVNIKI (Starchip Troopets), ZF spektakel Režija: Paul Verhoeven; Vloge: Gašper Van Dien, Dina Mayer, Michael Ironside (Na programu od 193.)
Tl FANIK (Titanic), epska ljubezenska drama
Režija: James Cameron, Vloge: Kate Winšlct, Leonardo DiCaprio, Billy Žane, Gloria Stuart, Bill Paxton (Na programu od 193.)
LA ZAUPNO (IA Confidential), kriminalka
Režija: Curtis Hanson; Vloge: Kevin Snacev, Russel Crovve, Guy Pierce, Kim Bcsinger, Danny de Vito (Na programu od 263.)
DO NAGEGA (Full Monly), komedija
Režija: Peter Cattaneo, Vbge: Robert Carlyle, Mark Addy, Tom Wilkin.son, Paul Barber (Na programu od 263.)
AMISTAD (Amistad), zgodovinska drama
Režija: Števen Spielbeig Vloge: Dji-mon Hotmsou, Matthew McConaughey, Morgan Frceman, An-thony Hopkias, Nigel Havvthome (Na programu od 263.)
MIŠJI LOV (Mousehunt), družinska komedija
Režija: Gore Verbinski; Vloge: nepremagljiva miška, Nathan Lane. Lee Evans (Na programu od 24.) MARVINOVA SOBA (M;uvin’s Room), drama
Režija: Jeny Zaks; Vloge: Diane Kea-ton, Mciyl Strcep Leonardb DiCa-prio, Roocr de Niro (Na programu
FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC
petelj 133. ob 20. uri HUDIČEV
sobota, 14. 3, ob 20. uri OSMI POTNIK, ponovno vstajenje - znanstvenofantastični triler
nedelja, 153, ob 18. uri OSMI POTNIK, ponovno vstajenje - znanstveno-fantastičjii triler, ob 20.15 uri HUDIČEV ADVOKAT četrtek, 193, ob 20. uri KOUA 20. - 223. VESOLJSKI BOJEVNIK -akcijski film, ROMEO IN JUIJJA -romanci
27. - 293. NABRITA DRUŽAB-NICA - komedija 3. - 5.4. ŠAKAL - psihološki triler, HIŠA MATERE KORAJŽE - drar
10. - 13.4. BEAN - družinska komedija, BOLJE NE BO NIKOLI -komedija
Vsa tedenksa sporočila lahko Mranljate na njihovih oglasnih deskah, ker se program lahko spranem. Injimnacije tudi
MLEKARNA CEL
Celje - skladišče
D-Per
mlekarstvo in sirarstvo, d, 131 /1998 Arja vas
Edinstven po sestavi in učinku
Visoke biološke in terapevtske vrednosti.
Osvežilnega in dietetičnega učinka.