štev. 24 ^pr Ptuj, dne 20. junija 1958 Letnik xi Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj številka 604-708-3-206. — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bautnan — Elokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev m^kmtmm^mi^mt^tmmmmmmmmmmm^mm^mam^m^^mm^mmmm^mi ^mtmmmmmmmmmmmmm PMi 11 oilDOlilli I UzhoM PrejSnjo nedeljo je na proslain 150-letnice rudnika Raše v Labi- nu pred 50.000-glavo množico go- ooril predsednik Tito. Uvodoma je predsednik Tito če- stital rudarjem ter jih pozdravil, nato pa je govoril o razvoju v na- ši državi. Rekel je, da bi bil ta hitrejši, če se ne bi postavljale pred nas zopet ovire od tistih, od katerih bi to najmanj pričakova- li. Mislil je na gonjo, ki se je zo- pet začela s strani vzhodnih dr- žav proti naši ZKJ in proti naši državi in ki nikakor ne izvira iz razlik v gledanju na nekatere formulacije statuta ZKJ ali refe- rate, ki so bili podani na kongre- su ZKJ, temveč je bila pripravlje- na že ves čas od takrat, ko naši predstavniki niso hoteli podpisati znane deklaracije 12 držav v Mo- skvi, s čimer je bil odklonjen vstop naše države v takozvani so- cialistični tabor. Ta odločitev pa temelji na dejstvu, da .smo proti razdelitvi sveta na bloke. S tem, da smo odklonili podpis deklara- cije, je rekel tov. Tito, seveda ni rečeno, da smo proti sodelovanju s socialističnimi državami, smo pa mnenja, da je v trenutni situaciji koristneje, če vodimo konstruk- tivno miroljubno politiko skupno z drugimi državami izven blokov, kot pa da bi se vključili v tabor ter tako zaostrili že tak"* napeti položaj v svetu. Tov. Tito je nato ugotovil, da uporabljajo nkritiki« iz vzhoda v kampanji proti nam netočne, vča- sih ponarejene ali potvorjene ci- tate, ki dajejo povsem napačno predstavo o naših stališčih. Tako med drugim trdijo, da je tov. Ti- to na kongresu hvalil ameriško pomoč in ameriški imperializem, da je napadal SZ in da je prezrl njeno pomoč. Tov. Tito je nato citiral odlomke iz svojega poroči- la na kongresu, iz katerih je raz- vidno pravo stališče naše države do Amerike kakor do Sovjetske zveze. Prav tako je z drugimi obtož- bami, predvsem s tistimi, ki so jih naperili proti tovarišu Ranko- viču. Ni dobra praksa, ki jo uve- ljavljajo v pogledu objavljanja svojih in naših stališč v določenih vprašanjih. Tako na primer ob- javljajo in široko piiblicirajo na- pade na našo državo, naših mate- rialov, ki bi njihovim ljud- stvom pojasnili naša stališča, pa ne objavljajo. Tov. Tito je rekel. da tako postopanje ni tot^ariško in da teoretične postavke iz pro- grama in referatov, s katerimi se ne strinjajo, ne morejo biti raz- log za tako ostro hajko proti vod- stvu ZKJ in naši socialistični dr- žavi. Tov. Tito je nato zavrnil neka- tere očitke, ki so jih usmerili na nas predvsem Kitajci zaradi naše zunanje politike koeksistence med narodi in državami različnih družbenih sistemov. To pa v svo- jem bistvu pomeni, da so proti popuščanju mednarodne napetosti in da zagovarjajo v tem pogledu ista stališča kot najbolj reakcio- narni vojnohujskaški elementi na zahodu. Bolgari in drugi ne za- ostajajo daleč za Kitajci, da ne govorimo o Albancih, ki so vedno med prvimi, kadar je treba napa- dati Jugoslavijo. Sedmi kongres bolgarskih komunistov je bil po- svečen napadom na Jugoslavijo. Ne glede na vse to pa bo naša dr- žava še naprej ostala na stališču, da se meddržavni odnosi ne po- slabšajo. Toda ti napadi nedvom- no slabšajo državne odnose med našo državo in državami, katerih odgovorni ljudje nas napadajo. Da je to prešlo tudi na državne od- nose dokazuje, da je sovjetska vlada takoj po našem kongresu prekinila meddržavni sporazum o kreditiranju nekaterih objektov v naši državi in da je odpovedala vrnitev državniškega obiska in prihod raznih napovedanih dele- gacij, kar je bilo že prej dogo- vorjeno. S tem v zvezi je tovariš Tito rekel: »Na VII. kongresu bol- garske komunistične partije je to- variš Hruščev popolnoma neupra- vičeno napadel Jugoslavijo in vo- ditelje ZKJ s takimi izrazi, ki ni- majo nobene zveze s kakršnokoli prijateljsko kritiko. Imenoval nas je trojanskega konja, s katerim naj bi zahodni imperialisti uničili socialistične države. V svojem govoru ni napadel samo jugoslo- vanskih voditeljev, temveč tudi naše narode. Naši narodi so mno- go pretrpeli zaradi Stalinove po- litike gospodarskega in politične- ga pritiska in nam je zato težko, ko tov. Hruščev to danes ponavlja in opravičuje, čeprav je tako po- litiko na XX. kongresu KP SZ ostro obsodil .« Tov. Tito je nato nadaljeval: »Tov. Hruščev pogo- sto ponavlja, da se socializem ne da graditi z ameriško pšenico. Mi- slim, da to lahko napravi tisti, ki zna, tisti pa, ki ne zna, ne more graditi socializma niti z lastno pšenico. Tov. Hruščev pravi v svojem govoru, da živimo od mi- loščine, ki jo dobivamo od impe- rialističnih držav v obliki neku- rantnega blaga. Prvič, naši narodi ne žive od miloščine nikogar, temveč sami vlagajo ogromne na- pore, da bi si ustvarili boljše živ- ljenje; drugič, že prej sem rekel, zak tj moramo tudi danes do ne- ke mere sprejemati določeno po- moč} v obliki dolgoročnih kredi- tov, ne pa brezplačno; tretjič, ameriška pšenica, bombaž in mast niso nikako nekurantno blago, temveč blago, ki je na vseh sve- tovnih trgih zelo iskano. V osta- lem ameriška pšenica ni prav nič slabša kot sovjetska, ki je ne do- bivamo, ameriško pa dobivamo, kar velja tudi za ostalo blago. Tov. Tito je nato nadaljeval, da se vsak lahko prepriča, da so ostali tudi po teh napadih naši vo- dilni ljudje in naši narodi popol- noma mirni in hladnokrvni. Zatr- dil je, da se bodo vodilni ljudje , tudi. v bodoče trudili, da se ne bi ogorčenje, ki ga povzroča seda- nja gonja pri naših ljudeh, pre- globoko vsidralo v srca naših lju- di. »Naši narodi fie gojijo nobene mržnje do narodov Sovjetske zve- ze, niti do kateregakoli drugega naroda na svetu.« Prav tako ne bomo zaradi te gonje odstopili od nadaljnje graditve socializma in bomo znali prebroditi tudi te nove težave. Na konferenci Okrajnega odbo- ra SZDL v Mariboru v petek in soboto 13. in 14. junija t. I. so biJi izvoljeni v Okrajni odbor SZDL Maribor s področja bivšega ptujskega okraja: tov. Franc Bel- šak, Vladimir Bračič, Alojz Fran- geš, Alojz Jere, Dra^o Klobučar, Lidunka Kranjc, Ivan Kranjčič, Milan Lacko, Matija Panjkiher, Janez Petrovič, Jože Predanič, Jože Šegula in Jože Tramšek. Iz referatov, poročil komisij in diskusij so delegati na konferenci spoznajli stanje dn probleme orga- nizacij SZDL v okraju, izkušnje organov delavskega in družbenega upravljanja, probleme politike na vasi, perspektive stanovanjskih skupnosti in probleme družbene- ga upravljanja v trgovini. Tov. Stane Kuštnin, olan Okraj- nega odbora SZDL je seznanil de- legate in goste, med katerimi je bi.la tudi podipredisednica Glavne- ga odbora SZDL Slovenije tov. Vida Tomšičeva, s problemi sa- mouipraivljanja v komuni. Med drugim je poudairil, da so kljub uspešni borbi delavskih svetov za racionatoejše gospodarjenje, za ekcnomsiko-družbeno ter politič- no uveljavitev organov de^lavske- ga sa-moupravljanja ponekod še pojavi, ki kažejo, da ni i>ovsod dovcrij skrb; za človeka in celo mnogo manj kot za stroje in na- prave, zato še marsikje delavci tožijo o slabih delovnih pogojih, o slabi prehrani, stanovanjih, o slabih zdravstvenih in kuilturno- prosvetnih razmerah. Neurejena tarifna politika, neupravičeno zvi- ševanje tarifnih postavk, slaba premijska politika in podobni po- javi kažejo, da se bodo mora': organ; delavskega upravljanja potrud:t)i in odpraviti tudi te ne- praivilnostL Glede stanovanjskih skupnosti je dejal, da bodo mo- rale biti stanovanjske skupmosti, enako pa tudi potrošniški sveti deležni večje pozornosti m {»od- pore vse javnosti in da jdh bo potrebno okrep;ti ter uveljaviti, kjer že 06taja'jo ter p>odpreti ini- ciativne odbore pn ustanavljanju novih. Slaba skrb za človeka se v ne- katerih komunah odraža tud: s slabo razvito uslužno obrtjo, go- sti^nstvom in trgovino, čeprav so potrošniki na zlx>riih volivcev, na sestankih SZDL m potom svetov občinskim odborom prikazali mož- nosti za izboljšanje stanja. Na- dalje je tov. Kustrin kritiziral p>ojave . v občinah, kjer nepravil- no ra^vnajo z volivci m njihov.m: zbon, predlogi in p»x)blem:, z obrati in podjetji, društvi :n or- ganizacijamii ter jim onemogo- čajo sodelovanje pn reševanju problemov v komuni in v akcijah za izboljšanje stanja. Tov. Ančka Globačnikova, se- kretarka Okrajnega odbora SZDL Maribor, je poročala o delti or- ganizacij SZDL v okraj-u v zad- njih dveh letih, o ddoa raznih komisij Okrajnega odbora SZDL Mariibor pa so poročali tov. Ivo Janžekovič, Jože Tramšek, Stane Škof, Janko Mrkič, Jože Gk>bač- nik in Ivan Kranjčič. V razpravi o stanovanjskih skupnostih je sodelovala tov. Vi- da Tomšičeva v zvezi z uspehi' in izkušnjami stanovanjske skup- nosti v Marriiboru, ki kažejo, da bo potrebno v industrijskih cen- trih ustanoviti iniciativne odbo- re, ki bodo poskrbeli za ustano- vitev skuipnosti m za pravilno uporabo sredstev, ki jih bodo v ta namen prispevale gospodarske organizacije, občinski ljudski cd- bori in potrošniki, ki bodo tudi pKMnagali izdelati programe naj- nujnejših potreib predvsem gied^ na zaiposlene žene in družine v industrijsikih centrih in na pode- želju. Stanovanjske skupnosti za pK>drcčje s po 5000 prebivalci bodo v začetku najprimernejše za industrijske centre, na pode- želju pa bodo zajemale področja krajevnih odborov. Namen teh skupnosti bo predvsem omogo- čiti ženam oziroma družinam ob manjših stroških, časovnih zamu- dah in trpljenju prehrano, pra- nje penila, varstvo otrok med delom in podobno. Vse oblike de- javnosti stanovanjskih skupnosti in njahove materialne možnosti bodo sikupnosti dobro proučile in zajele v skupnem programu dela. V zvezi, s problemi vasi so de- legati raizpravljali, da bo potreb- no v bodoče glede na dosežene uspehe kmetijskih zadrug te ne- nehno naprej krepiti in jih eko- nomsko utrjevati, da bodo laže in uspešneje opravile svoje p>o- slanstvo prj iizbcijševanju kme- tijske proi2rvodnje in utrjevanju socialističnih odnosov v vaseh. Tudi v zveza z ostalimi pnaročili komisij je billa razprava prav ži- vahna in v njej so vsd delegati poudarili, da bo tudi novoizvo- ljeni Okrajni odbor SZDL dose- gel uspvehe, kjer bodo aktivi ZK, SZDL, sindikatov in ostalih orga- nizacij skupno z delovno množico samostojno usmerjali politiko na vseh področjih našega gos.F>odar- stva in ne bodo s svojo aiktiv- nostjo in vplivom nikomiir prive- sek, pač pa široka ljudska tri- buna. V. J. Predavanje o Sutjeski Združenje rezervniai oficirjev v Ptuju je organiiziralo predavanje o Sutjeski, ki bo v ponedeljek, 25. junija 1953, ob 20. uri v Ptuju v Titovem domu za rezervne ofi- cirje in ptujsko občinstvo. Pre- daval bo tov. Miro Bračič, ravna- telj ptujske gimnazije. Za rezervne oficirje je preda- vanje obvezno, ptujsko občinstvo pa je vljudno vabljeno. Odbor. Obvestila mestnega od- bora ZB NOV v Ptuju V ponedeljek, 23. .junija, bo ob 20. un v Ptuju v Titovem domu predavanje o borbah na Sutjeski. EVedaval bo tov. Miro Bračič, predsednik MO ZB NOV EHuj. K predavanju so vabljeni vsi člani in članice ZB NOV in ostalo občinstvo. ★ V četrtek, 3. julija, bo ob 20. uri v Ptuju v Titovem domu aka- demija za dan borca. Vabljeno prebivalstvo Ptuja in okolice. — Spored bo pester. . ★ V petek, 4. julija 1958, na dan borca, bo v Ljudskem vrtu ob 14. ur sprejem partizanskih pa- trulj ki bodo v zvezi z dnevom borca .jbiskale partizanske druži- ne in partizanske postojanke ter se bodo ob napo>'edani uri zbrale k sprejemu v Ptuju. Po sprejemu patrulj bo v Ljud- skem vrtu prosta zabava. Popravek V štev. 23-38 se je na 1. strani v 4. stolpcu v članku o volitvah predsednika SZDL vrinila neljuba pom.ota. Prvi odstavek se pravilno glasi: »Prejšnji petek, 6. junija, je b:J izvoljen na 1. seji občinsikega od- bcra SZDL za predsednika tov. Ivan Kranjčič, za sekretarja tov. Franjo Hribemiik. za blagajnika pa tov. Jože StropnJc.a Menda so ljudje v malokateri vasi ob večerih tako nemirni kot v Lancovi vasi, k]er je v daljših in krajših presledkih že štirikrat gorelo. Nazadnje je gorelo v če- trtek 12. junija t. L zvečer okrog 22. ure in to pri Jožetu Kmetecu, ki mu je požar uničil stanovanj- sko in gospodarsko poslopje. Pri nedavnem požaru v Lanco- vi vasi pri Malekovih v istem času zvečer, ko je Malekovim zgorelo gospodarsko poslopje, ki niti ni bilo zavarovano pri DOZ-u so ve- deli ljudje povedati, da se je požar razvil pri zadnjem delu gospodar- skega poslopja. Sam gospodar je v obupu ves zmeden ponavljal: »Kaj sem jaz komu storil, da me je moral spraviti v tako nesrečo!« Pri svinjaku, kjer je nizka streha, je začelo goreti... Vaščani so hitro pritekli na pomoč in izvlekli orodje, voze in živino in kar se je pač rešiti dalo. K sreči ni bilo vetra v času požara, sicer bi se požarna nesreča enako razširila kot v Mihovcih pri Cirkovcih, saj tudi v Lancovi vasi hiše niso da- leč druga od druge in so še mno- ga ostrešja krita s slamo. Ob požaru pri Jožetu Kmetcu se je baje ogenj razvil v sked- nju. Tako so vsaj pravili ljudje, ki so stali ob cesti in gledali na požarišče. Tokrat je izbruhni! požar v deževni noči kljub temu, da je ostrešje več dni namakal dež. Goreti je torej začelo zno- traj gospodarskega poslopja. Do- ma je bil sam gospodar z dvo- letnim otrokom, žena pa je delala v tovarni v Ptuju, kjer je zapo- slena. Gasilci iz Vida, Ptuja in Gerečje vasi so storili, kar se je pač storiti dalo. Vaščani so tudi tokrat rešili pred požarom, kar je bilo mogoče rešiti. Pri Jožetu Kmetcu so imeli kar tretjo nesre- čo v kratkem času. V 14 dneh pred požarom so imeli dve sed- mini. Umrla sta gospodar in go- spodinja, ki sta Jožeta Tementa, doma iz Pobrežja, vzela za svo- jega in mu dala. svoje ime Kme- tec. Pri njiju je dorastel in se tudi pri njiju poročil. Komaj bi začela gospodariti mlada gospo- darja, pa ju je že doletela po- žarna nesreča, katere posledice bo njuna družina dolgo občutila, čeprav je bila hiša z gos{x>dar- skim poslopjem zavarovana za okrog 900.000 din. Ljudje v Lancovi vasi se spra- šujejo, kdo je kriv tako pogo- stnih požarov? Nesreče sovašča- nov silijo mnoge, da hodijo pozno spat, da pred počitkom pregle- dajo po dvorišču in po poslopjih, če je vse v redu. V vseh primerih je bila uvede- na preiskava, vendar doslej ni bilo mogoče dognati krivca. V vseh primerih ne more veljati splošno mneje. da prihaja do po- žarov zaradi slabega električnega omrežja tem manj pri hišah, kjer so ga napeljevali ljudje pod stro- kovnim nadzorstvom p>odjetja in kjer so up>orabili dober material. Kot vsaka zagonetka, bo kdaj gotovo razjasnjena tudi ta, za- kaj je v Lancovi vasi letos 4-krat gorelo, nakar si bodo vaščani zo- pet oddahnili. Motiv iz Juršinc, ki jih je nedavno močno prizadela toča OBVEZNO CEPLJENJE PROTI NALEZLJIVIM BOLEZNIM Beograd, 19. junija (Tanjug) — V zadnji številki »Službenega li- sta« je objavljen pravilnik taj- ništva ZIS za ljudsko zdravje o izpolnitvi odloka o cepljenju pre- bivalstva proti nalezljivim bo- leznim. S pravilnikom je natanko določeno, da so cepljenju proti davici in tetanusu podvrženi otroci od 3 mesecev do 6. leta. E^i dehi na njivi ali travniku se prileze kratek počitek ob južini Vznemirljivi vetrovi nad Fran- cijo in Alžirom se še niso prav razpodili in že je postal Libanon središče svetovne politike ter gro- zeča nevarnost za mir. Na Cipru kjer so že pred poldrugim letom zbirali čete za invazijo na Suez že zopet prihajajo čete, ki naj b intervenirale v Libanonu. Pred njeno obalo pa patruljirajo ame- riške in francoske vojne ladje Čakajo na poziv Šamunovega reži- ma, naj jim zahodne sile poma- gajo uničiti svojega notranjega sovražnika. Svet sedaj čaka m Šamunovo odločitev. Še pred tem je Varnostni svel sklenil, da bo poslal na libanon- sko-sirsko mejo opazovalce. V Bejrut je odpoto^-al tudi glavni tajnik OZN Dag Hammarskjbld Pričakujejo, da bo uredil vso za- devo na miren način, ker je s svojo avtoriteto že nekajkrat pre- prečil hujše zapletljaje. Taka so dejstva, vzroki za an- glo-ameriško pripravljenost pa so drugje. Ne zanima jih mnogo, da je v Libanonu notranje trenje, ker jim ni všeč Šamunova pro- zahodna politika. Gre za to, da ne izgubijo na Bližnjem vzhodu še ene dežele, ki bi vodila neodvis- no politiko. Na tem vročem ozem- lju je poleg porajajočega se arab- skega nacionalizma še ločnica med vzhodnimi in zahodnimi trenji Sovjeti za zdaj molčijo in to dela zahodnim silam največ skrbi, zato pa Anglo-američani govorijo, da bodo vkorakali v Libanon, da bi zaščitili svoje državljane. Izgo- vor, ki ga kolonialistične sile ve- dno uporabljajo za vojaško inter- vencijo. Mir je sedaj odvisen od Hammarskjbldovega uspeha. Položaj v Franciji je trenutno miren. De Gaulle je začel izvajati politiko, ki alžirsfkemu odboru javne rešitve ni preveč všeč, ven- dar ima general toliko moči, da polagoma odrinja prenapete ge- nerale in jim prepušča manj po- membna civilna mesta. Massu je postal, na primer, prefekt mesta Alžira. Odbor se tudi nima pra- vice vmešavati se v oblastvene zadeve, temveč lahko vodi samo politično propagando. Posebnost de Gaullove diploma- cije je sklenitev sporaztmta z Ma- rokom in Tunisom, da delno umaknejo francoske čete in jih zberejo v Bizerti ter Casablanci. Čeprav ni mnogo, je vendar zna- čilno, da je general s hitrim de- janjem uredil to, zaradi česar je padla Gaillardova vlada. Francija se bo sedaj jsopet in- tenzivneje zanimala za zunanjo politiko. Tako so številni politiki odpotovali v razilične dele sveta, da utrdijo francoski položaj. Za konec junija in začetek julija sta pripravljena, tudi obiska MacmiBa- na in Dullesa. V tem tednu je svet doživel še več presenečenj. Najprej smrtna obsodba nad Imrom Nagyem, če- prav je Kadarjeva vlada leta 1956 pismeno zajamčila, da ne bo pre- ganjala bivšega predsednika, če bo zapustil jugoslovansko velepo- slaništvo v Budimpešti. V trenut- ku, ko so naši odnosi z vzhodnimi državami zelo napeti, menijo na Vzhodu, da je najbolje, če se zne- bijo vseh nevarnih ljudi Všeč jhn je načelo — mrtev človek je naj- boljši človek. Poleg tega je še važna sovjet- ska odločitev, da bo sodek>vala na konferenci v Ženevi, kjer naj bi komisija izvedencev pripravila načrt za mednarodno nadzorstvo nad jedrskimi poizkusi. Tudi Mac- millanov obisk v Ameriki je po- memben, posebno ker je britanski premier potoval tokr^ v novi svet kot enakopra,vni partner in ne več kot podložnik. Strelsko tekmovanje v Kidričevem Na strelišču v Kidričevem so se na vabilo tamkajšnje strelske družine v soboto popoldne pome- rili prvič v tem letu / vojaško pu- ško strelci družin Kidričevo, Železničar in Turnišče. Po zelo zanimivi borbi so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Železničar 410 krogov 2. Kidričevo 409 krogov 3. Turnišče 311 krogov Od posameznikov pa so bili naj- uspešnejši: Rašl (Žel.) z 99 krogi Kolarič (Kidrič.) s 93 krogi in Laura (Žel.) s 89 krogi. V nedeljo popoldne pa je bi- lo tekmovanje z zračno puško, na katerem je sodelovalo 7 ekip, ki so se po doseženih krogih takole razvrstile: 1. Kidričevo 763 krogov 2. Železničar 750 krogov 3. Turnišče 717 krogov 4. Delta 701 krogov 5. Pletarna 683 krogov 6. Petovia 675 krogov 7. Breg 661 krogov Od posameznikov pa je bil naj- uspešnejši Hojnik (Kidričevo) s 165 krogi, sledili pa so Rašl (Žel.) 163 krogov, Gojkovič Ivan (Ple- tarna) 158 krogov itd. Slabšim rezultatom od navadnili je pripisati napako teh. vodstva, ki jo je storilo z neprimerno po- stavljenim streliščem. Stran ? PTUJSKI TEDNI A PTT.'J. DNE 20. JUNIJA 1958 Zaposlevanje invalidnih in za delo manj zmožnih oseb je vseka- kor ena izmed izredno važnih na- log. s katerimi se bavi služba po- sredovanja dela in razne druge organizacije, ki imajo kakorkoli opravka z invalidi. Če je v večjih mestih in industrijskih središčih zaposlevanje oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo pereč so.jialni in družbeni problem, je to vpra- šanje tembolj pereče pri nas v Ptuju, kjer smo skoraj brez indu- strije. Osebe, katerih delovna spo- sobnost je zmanjšana s tem, da imajo skrajšani delovni čas, ali pa so od zdravnikov odrejene za laž- ja dela, za katera nimajo kvalifi- kacij, namreč zelo težko najdejo primerna delovna mesta in so na- vadno mesece ali celo leta na spi- skih trenutno nezaposlenih. Pod- jetja zelo nerada nastavljajo ose- be z zmanjšano delovno sposob- nostjo, ker takih delovnih mestni mnogo in so navadno že popol- njena. Le malo je takih podjetij, ki imajo razumevanje in pravilen odnos do tega važnega vprašanja. Stališča nekaterih podjetij do in- validnih oseb, češ da te osebe ni- so polno produktivno in da pod- jetje ne more biti socialna usta- nova, so zgrešena. Ni malo takih primerov, da pri vključitvi osebe z zmanjšano delovno sposobnost- jo, vodilni organi podjetja dajajo razne pripombe, da za njih pred- stavlja zaposlitev invalida prjo- blem, da se proizvodnja na tem delovnem mestu ne bi mogla ne- moteno odvijati in podobno. Stri- njamo se s tem, da podjetje ne more biti socialna ustanova in da mora biti sleherni delavec v pod- jetju polno produktiven. Toda če je neka oseba invalidna, hkrati še ne pomeni, da ne more biti polno produktivna, če se je zaposlila na pravem delovnem mestu, ki ustre- za njeni strokovni in fizični spo- sobnosti Ta trditev je v praksi že večkrat potrjena. Nešteto invalid- nih os?b, celo s 100-odstotno in- validnostjo, je, če se jih postavi na pravo mesto, v storilnosti do- seglo, pa celo preseglo zdrave de- lavce. Težko je nazorno opisati, kako težavno in naporno je delo v zvezi z zaposlevanjem invalid- nih ljudi. To se zlasti očituje pri iskanju primernih delovnih mest in prepričevanju odgovornih fak- torjev v gospodarskih organizaci- jah, da je tudi invalidne osebe treba vključiti v vrste aktivnih proizvajalcev. Prav tako je treba skoraj slehernega invalida pazlji- vo in potrpežljivo zaslišati, se z njim pogovoriti, kar povprečno traja po 30 do 40 minut pa tudi celo uro, preden se tako osebo prepriča, da bo le zmogla oprav- ljati ponujeno ji delo. Omeniti je treba, da se invalidne osebe vča- sih zelo nerade zaposlijo še zlasti, če imajo iz naslova invalidnosti ali iz drugih socialnih virov kakš- ne večje prejemke, kot so: oskrb- nina, otroški dodatek, socialna podpora in podobno. Vzroke je morda iskati tudi v tem, da so se doslej invalidne in za delo manj zmožne osebe praktično za- poslevale v glavnem le na primi- tivnih delovnih mestih, ki ne za- htevajo večjega fizičnega napora in sposobnosti (razni' čuvaji, vra- tarji, kurirji in podobno). Razum- ljivo je. da se s tako prakso ne more doseči zaželenega uspeha, to je, da bi se invalidne osebe pri- memo in zadovoljivo zaposlile. Saj so te osebe poleg tega s ta- kimi zaposlitvami običajno priza- dete pri svojih prejemkih, kot je na splošno znano, imajo taka de- lovna mesta nizko tarifno postav- ko. Potrebno je uvideti, da so mno- ge invalidne osebe sposobne pod pogoji prilagoditve delovnega me- sta in priučitve na to delovno me- sto opravljati določeno delo kot vsaka zdrava oseba. Ne bo odveč, če primerjamo tudi izdatke, ki jih je imela ptujska posredovalnica za delo v preteklem letu na ra- čun nezaposlenih, v katerih so predvsem všteti izdatki za neza- poslene invalide in za delo manj zmožne osebe, z dotacijo 3 mili- jonov din novo ustanovljenemu zavodu za začet|w ob^tovanje, so ti izdatki bili sledeči: 1144 ose- bam je za 35.952 delovnih dni bi- lo izplačano za oskrbnine 5,308.284 din (za področje ptujske občine 2,821.904 din). Otroški dodatek je prejemalo 679 oseb za 1564 otrok in je bilo izplačanih 4,034.518 din. Za zdravstveno zavarovanje je bilo odvedenih 405.618 din. Za kreditirano vožnje iz Ptuja in do namembnega podjetja je bilo iz- plačanih 55.424 din. Podobno kot v Ljubljani, Kra- nju in nekaterih drugih mestih, so tudi pri nas v Ptuju v začetku marca meseca vsaj delno rešili ta problem z ustanovitvijo Zavoda za zaposlevanje invalidnih in drugih oseb, v katerem že sedaj dobi pri- mernoszaposlitev in zaslužek nad 70 oseb. Ustanovitev zavoda se je že v teh nekaj tednih pokazala kot ekonomsko in socialno ute- meljena. Moralni uspeh, ki se ka- že v tem, da so osebe z zmanjša- no delovno sposobnostjo dobile dolgo iskano primerno delo in so s tem prenehale biti družbi v bre- me, pa je seveda mnogo večji in ga v denarnih enotah ni mogoče izraziti. ŽE SEDAJ — TRI MILIJONE MESEČNEGA PROMETA Zavod za zaposlevanje invalid- nih in drugih oseb v Ptuju je za- enkrat začel tri vrste dejavnosti — izdelava otroške konfekcije, pletenin in usnjene galanterije. Čeprav je vse šele v začetkih, saj je bil zavod ustanovljen šele 15. marca 1958, znaša že sedaj brutto promet okrog tri milijone. Odde- lek za izdelavo raznih pletenin ima že sedaj toliko naročil, da jih bo s sedanjo zmogljivostjo komaj v dveh mesecih opravil. Oddelek za izdelavo otroške konfekcije pa svojih obvez tekom dveh mesecev zelo verjetno sploh ne bo rpogel realizirati. Saj je znano, da so ne- kateri izdelki (otroške jopce, brez- rokavniki, otroške hlačke, ženske mesečne podveze in drugo) pro- dani že v naprej, tako rekoč iz- pod strojev. Tudi oddelek za čev- ljarstvo se že uspešno uveljavlja, čeprav je bil ustanovljen šele 15. aprila 1958 in tudi komaj zmagu- je naročila. Z lično izdelano otroško konfekcijo, ki je sicer v naših trgovinah tako primanjku- je, so zadovoljna trgovska podjet- ja in tudi potrošniki. PLETILJSTVO — KONJIČfeK ZAVODA Pomanjkanje pletenin za otroke in pretežno ženska delovna sila Zavoda sta bila glavna činitelja, da so se v zavodu odločili za to panogo ,v kateri so do sedaj že dosegli lepe uspehe in jim vedno nova naročila narekujejo razširi- tev proizvodnje. Zaenkrat imajo v pogonu šest večjih pletilnih stro- jev, na katerih delajo v dveh iz- menah. V bližnji prihodnosti pa bo vrženih v pogon še nekaj strojev in se bo s tem proizvodnja ple- tiljskega oddelka skoraj podvoji- la. Dejstvo je, da cenenih pletilj- skih izdelkov, predvsem za otroke v naših trgovinah skoraj ni, ali pa so v slabi izbiri in kakovosti in po sorazmerno visokih cenah. Tovarne pletenin namreč tožijo, da se jim ne izplača izdelovati iz- delkov za otroke, ker delajo v zgubo, a v ptujskem zavodu za- posleni tu lepo zaslužijo in so nji- hovi lično in okusno fzdelani iz- delki znatno cenejši od ostalih. Obvestilo UDELEŽENCEM SUTJESKE Organizacijski odbor za pro- slavo 15-letnice bitke na Sutje- ski obvešča udeležence bojev na Sutjeski in skupine, ki so se prek Centralnega odbora ZB prijavile za udeležbo, da jih bo pravočasno obvestil, kdaj morajo prispeti na Sutjesko. Obvestilo bo objavlje- no v dnevem tisku. Vse organi- zacije, ustanove in podjetja lah- ko namesto vencev na skupno grobnico na Sutjeski padhh bor- cev prispevajo v sklad za šola- je otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja pri Central- nem odboru ZB NOV. Tekoči ra- čun sklada je 101-12-3-931. Vzrok temu je prav gotovo iz- najdljivost in prizadevnost tega mladega kolektiva, ki uporablja vse svoje, sicer skromne možno- sti za okusno in kakovostno izde- lavo raznih pletiljskih izdelkov. KAJ PRAVIJO POSAMEZNI ČLA- NI TEGA MLADEGA KOLEKTIVA Osebe z zmanjšano delovno spo- sobnostjo imajo pri zavodu lep vir zaslužka, saj najbolj pridnj v oddelku za izdelavo otroške kon- fekcije zaslužijo do 18 tisoč din mesečno. V oddelku za pletiljstvo so v večini zaposlene partizanske sirote (vajenke), katere se priuču- jejo in zaslužijo od 28 do 33 din na uro. Lahko trdimo, da so do mala vsi zaposleni v Zavodu za- dovoljni z delom in plačo. Tudi v mehanični delavnici, kjer delajo pretežno usluge (popravljajo pi- salne, šivalne, pletiljske stroje in drugo) so zadovoljni. S to delav- nico pa so zadovoljni tudi Ptuj- čani, saj jim teh strojev ni treba več nositi v popravilo v Maribor, Celje ali celo kam drugam. Na upravi zavoda pa so mi^ po- jasnili, da imajo v programu še ustanoviti vrsto uslužnostnih in obrtnih oddelkov. Med drugim tudi pralnico in sušilnico, za ka- tero je tolikšno povpraševanje v Ptuju. Do ustanovitve pralnice bi že prišlo, če bi zavod imel na raz- polago ustrezne prostore. Prav ta- ko nameravajo ustanoviti oddelek za izdelovanje perzijskih preprog, za kar so že v dogovoru z nekim podjetjem iz Makedonije. Če bo- do uspeli nabaviti ustrezne stroje za varjenje, bo še v tem letu pri- čel obratovati tudi oddelek za po- livinil izdelke. V načtru imajo tudi več tečajev, predvsem za ši- vilje, s katerimi bodo pričeli v najkrajšem času. Poleg izdelova- nja otroške konfekcije po naroči- lih trgovske mreže, izdelujejo za- vodove šivilje za male prebivalce Ptuja tudi oblekce po meri. Pri /sem tem pa jim dela največ pre- glavic pomanjkanje prostorov, kar zavira razširitev njihove dejavno- sti. Zaradi pomanjkanja primer- nih prostorov Zavod zaposluje večje število zaposlenih na njiho- vih domovih. V ta namen jim do- deljuje in dostavlja na dom po- treben material. Za zaposlevanje na domu pa bo potrebno urediti status teh ljudi, to je pravno urediti njihovo delovno razmerje in priznanje te zaposlitve v staž za pokojnino. Pri tem bo se pr- votno moralo urediti vprašanje prispevka za socialno zavarova- nje, ki naj ga zavod odvaja od iz- plačanih plač. Vsekakor bi ta pri- spevek moral biti nižji od pri- spevka .ki se plačuje od oseb v redni zaposlitvi. Dosedanji rezultati dela potrju- jejo, da je ta Zavod na najboljši poti svojega razvoja in koristne- ga ekonomsko-družbenega in so- cialno-skrbstvenega delovanja. Po utrditvi posameznih dejavnosti te- ga zavoda ni izključena možnost, da se iz njega razvijejo samostoj- ne obrtne delavnice, ki bodo ko- ristne za družbo in za osebje, ki bo v njih zaposleno. Hkrati pa bo ta Zavod nudil možnosti za pre- kvalifikacijo in strokovno uspo- sabljanje invalidnih oseb ter jih pripravljal za stalno zaposlitev v gospodarskih cwganizacijah. Ob zaključku je treba poudari- ti, da bo zaposlevanje invalidnih oseb uspešno le, če se bodo za to vprašanje zainteresirali vsi odgo- vorni upravni organi, gospodar- ske in družbene organizacije. Za- vod za socialno zavarovanje in drugi, ne pa samo Posredovalnica za delo in njen Upravni odbor, ki sta dala iniciativo in izposlovala ustrezna sredstva iz sklada za oskrbnine nezaposlenim, da je do ustanovitve tega zavoda sploh lahko prišlo. Sredstva, s katerimi razpolagajo določene organizacije in zavodi, naj bi se v bodoče smo- trno in organizirano izkoristile za usposabljanje invalidnih oseb. S tem se bo nudila velika pomoč invalidnim osebam. Posredovalnici za delo pa možnost uspešnega vključevanja v delo in ivrščanje teh oseb v vrste aktivnih proizva- jalcev. FRANJO ŽMAUC Ptuj: nove hiše v Ciril-Metodovem drevoredu »Proslava 15-Ietnice borbe na Sutjeski mora ostati ne samo večen spomin, temveč trajna svetloba, ki se je začela bleščati v tistih dnevih, ko so morali naši narodi vzdržati naj\'ečje bre- me na svojih plečih. Sutjeska mora biti kraj, kamor bodo ho- dile naše mlade generacije in se spominjale, kako je nastala današnja Jugoslavija, socialisti čna Jugoslavija, v kateri vladata bratstvo in enotnost.« Titn Nešteto je krajev v naši domo- vini, ki so znami po dogodikilh iz naše buime zgodovine. Eden naj- bolj znanih pa je Suitjesika. ' Beseda, pojem Sutjeska nam dandanes ne predstavlja le majh- ne plaminiske reke, ki se prebija med planinami Magliča, Volujika in Zelengore do Drine, temveč je kraj, kjer so biJe najhujše in naj- slavnejše bitke konec maja in v prvi podovici junija 1943. leta. Sutjeska ne ž.ivi samo na zem- ljevidu, temveč predstavlja in je silavno pog.lavje naše zgodovine in bo živeJa v srcih vseh bodočih rodov kot pojem heroizma, slave in patriotizma. Vse to področje Sutjeske pred- stavlja tudi izredno prirodno le- poto, ki vsakogar osvoji že ob prvem pogledu nanj. ★ Sutjeska je majhna, hitra pla- ninska reka, ki izvira pK>d Lebrš- nikom na hercegovski strani in se rK> vijugasti strugi prebija med Volujikom in Magličem z desne ter Zelengore z leve stra- ni, da bi na vsej svoji dolžini 40 km izkopala enega najlepših kanjonov v naši domovinii. Pr; vasi Bas tava okoli 20 km od Foče pa se izliva v Drino kot njen prvi levi pritok. Kjer je njena dolžina nekoliiko širša, je tudi nekaj manjših naselij, od katerih so iz NOB naibolj pvoznana Tjentište, S\iha, Čuirevo in druga. Desna oba.la kanjona med vasjo Grabo in Tjentištem se imenuje Peruči- ca in to je tudi p>oslednjli' pra- gozd v Evropi. Prav tu, v tem delu kanjona, so si enote G!a'vne operativne skupine 16 brigad NOB s cen- trailno bolnišnico moraJe utirat! pot, i>o kateri so se prebile čez reko Sutjesiko v smeri Zelengore. Z obronkov Mag biča, pravzaprav z Vučeva, z višine oikoli 1000 m po zelo strmih greiberuih so se morali po kozjih steizah spustiti 1000 m globoko do Sutjeske in se nato povzipeti na 1300 m viso/ke obronke Zelengore. Dva dneva j« kolona potrebovalla za to pot, na vsakem koraiku pa so se moraili boriti s sovražnikom in se pre- bijati skozi njtihove obroče. Na tej poti so neipozabni krajd, k; j.;h je bilo treba osvajati druge- ga za drugiim, koraik koraikom, vse do Sirtjeske in ZeSenoore in še dalje. Ti krajij kot so Dragaš S^lo, Borovno, Košur, Krejkovi. Miilinj klade, Hrčava, Bare, Ljubin grob, Balinovac dn taiko dailje niso naseJja, temveč vrhovi, ki jih je sovražnik spremenil v močne trdnjave. Med njimi je naj.bolj poznan Milinj Klada, kjer je bil ranjen tudi vrhovni komandant Tito. Sutjeska je ozka reka, široka vsega 10 metrov. V maju in ju- niju najibolj naraste, ker se v tem času na planinah topi sneg, zato pa je takrat tudi manj prehodov preko nje. Toda prav v takšnem času so moraili borci gaziti čez valovito in ledeno Sutjesko. Glav- nina edinic jo je prešla sicer preko mosta med Suho in Tjenti- štem, ki ga je sovražnik nenehno obdeloval s kroglami s svojih okrož.'i:j, številne edinice pa so morade bresti Sutjesko. Ko zapustimo dolino Sutjeske, se začenja planinska planota Ze- lengore, na kateri so najbolj zna- čilni kraji iz borb Ljubin grob, Lučke. Vrbničke kolii'be, Bare, Ba- linovac in Rataji.. Kakšni so ti krajn? Ljubin grob je naselje na veliiki livadi, kjer so pod pašn'ki kolibe in staje. Vse to p>odročje pa je obdano z gozdovi, sem pa tja pa so tudi redko zarasli go- zdiči aJi pa so osamljena drevesa. Poleti nepregledni zeleni pejsaž, pozimi pa snežna pustinja z vi- sokimi zameti. Prav ta-kšne so tu- di Lučke in Vrbniške kolibe v bližini Ljubin groba. ★ Vsi ti kraji niso znani in po- membni izključno le zaradi naše najslavnejše zmaoe nad združe- nim sovražnikom 1943. leta, tem- več tudi zaradi dogodkov iz re- volucije, ki so se tu in v bližnji okolici odigravali že eno leto poprej. Konec januarja 1942. leta je prišel v Fočo Vrhovni štab NOV in POJ. kjer je po približno 4 me- secih bivanja izdeJad načrte za nadaJjnjd razvoj NOB in sociali- stične revolucije. Prav takrat je tja prišla po slavnem Igmanskem maršu tudi prva proletarska bri- gada. y Foči Š6 bili fetiruarja 1942 sprejeti prvi predpisi o nalogah in ustroju narodno-osvoboditoih odiborov — znani pod imenom FočansJci predpisi. Tu Je vrhovn": štab odločil tudi o formiranju II. proletarske bri- gade, ki je bila formirana 1. mar- ca 1943, leta v Čajnici. 1. maja 1942 je bila na osvobojenem ozemlju Foče proslava praznika dela, ki jii je prisostvovali tudi tov. Tito. Za bivanja vrhovnega štaba na Zelengori je ta izdal še odločbe o formiranju III. Sandač- ke in IV. in V čmogorsko-prole- ta^rske brigade, ki so bile vse formirane še istega leta junija meseca. V teh krajih na področju se- danjega Gorazdanskega'okraja je biilo torej formiranih vseh pet prvih proletarskih brigad NOV Jugoslavije. Spomini na slavne dogodke, ki so bili v teh krajih, so oveko- večeni z vrsto spomenikov. Del doline Sutjesike je po od- ločbi Izvršnega sveta BiH z dne 8. marca 1958 v zaščiti države. Zaščitena površina (okoli 40 ha) je okoli Tjentišta ob reki Sutje- ski. V zaščiti države pa so še drugi pomembnejši kraji iz tega F>odročja, kjer so bile hude borbe, in vse pvoti, ki peljejo iz Tjentišta tja. Na p>odročju Sutjeske je tudi partizanska grobnica, kjer so ix)- smrtni ostanki vseh partizanov, ki so izgubili svoje življenje v borbah med 15. majem in 15. ju- nijem 1943 na tem razsežnem predelu, in spomenik dalmatin- skim brigadam. Na Čurevem stoji spomenik VI. vzhodno-bosanske brigade, na Popovem mostu IV. in V. čmogorsiko-proletenske bri- gade, na Brodu v bližini Foče I. in II. dailmatinske brigade. Na Miiljevini pa je spomenik I. pro- letarske brigade, ki je na tem kraju prebijala drugi sovražni- kov obroč in tu so postavili spo- minsko grobnico vsem tistim bor- cem, ki so izgubili svoje življe- nje v tej bitki. (Iz brošure »Dokler bo tekla Sutjeska«) Gasilci tudi v Žetalah V žetalah so v nedeljo, 15. junija, ob velikih slovesnostih prevzeli od občine Lešje poklo- njeno motorno brizgalno, ki jo bo uporabljala za gasilske vaje in po- moč pri požarnih nesrečah 12- članska novoustanovljena gasilska četa. Gasilci in oblastni funkcionarji iz Maribora, E^uja in Lešja so v svojih govorih v prvi vrsti česti- tali pobudnikom iz Žetal, da so ustanovili gasilsko četo in s tem začeli v tem delu Haloz gasilsko tradicijo, v nadaljnjem pa so že- leli, da bi ob aktivnem delu ga- silcev cela oj^ica Žetal predvsem občutila veliko vrednost preven- tivnih mer proti nevarnostim po- žarov pa tudi vrednost pomoči ga- silcev ob požarnih nesrečah. Predsednik novoustanovljene ga- silske čete iz Žetal tov. Avgust Bedenik se je vsem navzočim, zlasti pa govornikom tov. Antonu Kolenku kot predsedniku občine Lešje in drugim zahvalil za vso naklonjenost, da je lahko prišlo do tega slavja in do možnosti, da se bo tudi v tem delu Haloz ved- no več slišalo o gasilcih in nji- hovem uspešnem delu. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) Carli Silvo se je rodil 28. de- cembra 1923 v Žužemberku na Dolenjskem. Ko so očeta leta 1925 prp^mestili v Ptuj, se je družna preselila. V Ptuju je Silvo končal osnovno šolo, nato pa odšel na gimnazijo, kjer je v sedmem raz- redu učakal nacistioslali v Mariibor. kjer so ga ustrelili po- leg talcev 4. novembra 1941. Nje- gova smrt je biila hud udarec za svojce in prijatelje, ki so Silvota ljubili zar^i njegovega plemeni- tega značaja in ni čudno, da je sovraštvo do krvnikov naših naj- boljših sinov raslo iz dneva v dan. Čuček France se je rodil dne 17. maja 1915 v Ptuju. Njegov oče je bili trgovec. Po gimnazij: se je vpisal na veterinarsko fa- kulteto v Zagrebu. Že na gimna- ziji se je vključil v vrste naipred- ne mladine. Ob prihodu okupator- ja se je z ženo preselil na Hr- vaško, v Dubico, kjer se je po- vezal z NOP. Postal je kurir cen- trailnega komiteja KPJ, zato se je preselil v LjutKljano. Poziimi leta 1942,43 je vodil Franc po nalogu CK v Zagrebu tov. Edvarda Kardelja iz Kortiu- na čez Kolpo v Belo Krajino. Prav tako pot Je prehod,iil še en- krat z Beblorjem in nato še z dr. Ahčinom. Nekoč je spremljal tov. Kardelja preoblečenega v želez- ničarja iz Bele Krajine v Ljublja- no in nazaj. Kot kurir CK KPS je prenaisal najbolj poverijive do- kumente iiZ Ljubljane v kočevske gozdove in nazaj. Dne 30. novem- bra 1943 je France potoval iz glavnega štaba NOV Slovenije z Dolenjske v Ljubljano. Pn vas: Zagradec so naleteli na zasedo belogardistov. V boju z njimi so čuček France in še dva to;^ariša zgubili svoja mlada življenja. Čarf Jurij se je rodil 5. novem- bra 1927 v Gradcu, kjer je bil njegov oče dr. Jurij Čarf na praksi na kldniiiki. Ko je oče nastopil službo v Ormožu leta 1930, se je z družino tam na&eldi. V Ormožu je hodili Jurij v osnovno šolo, nato pa v gimnazijo v Mariboru, kjer je zaradi vojne prekinil šo- lanje aipri la 1941. Odšel je k de- deku v Velikovec, kamor je iz vojnega ujetništva prišel tudii oce. Leta 1943 so začeli na Koroško vedno češče prihajati partizani, s katerimi se je* oče povezal. Obi- skoval jih je kot zdraivnik. Sin ga je pogosto spremljal na teh po- teh južno od Velikovca, pri Do- brlivasi, v Mokrinje in h Klopinj- skemu jezeru. Junj se je povezal z mladinci in je z njimi izvrše- val razne akcije saibotaznega zna- čaja. NeKoč so napadli okupator- jevo skladišče orožja in so pu- ške izročili borcem NOV. Leta .1944 je Jurij končal giimnazijo in se vpisal na tehniko. Ko pa je dobil pozw OF za NOV. se je od- zval. Z Gorenjske, kjer je bil na vojaških vajah, je očetu {>os.led- njič pisal. Dne 22. februarja 1945 so Nemci Jurija hudo ranili, ko je na izvidniški poti za^puščal ne- ko slovensko hišo v Knežah. SS- ovci so ga ujeli, mučiM in nazad- nje us-trelill. Sedaj počiva skupaj z drugimi koroškimi borci v Št. Rupertu pri Veiikovou v skupnem grobu. Čuš Janez se je rodili 15. okto- tH*a 1896 v Sp. Velovleku. Po po- klicu je bili kmet. V najtežjih ča- sih okupacije, to je leta 1941, ko so Nemci zmagovali na evropskih bojiščih, se je Janez Čuš neustra- šeno priključil borcem za svobo- do, tako da jim je pomagal ka- kor je mogel. Pri njem so se se- stajali, v njegovi zidanici so do- movalii. Zaradi izdajstva so Čuša aretirali in ga čez mesec dni ustrelili v Mariboru — 2. okto- bra 1942. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 18. .iunija 1958. Povrtnina: stari krompir 12, novi krompir 80, zelje v glavah 60, koleraba 60, cvetača 100, ku- mare 150, grah 80, špinača 80, čebula 80, česen 100, šopek ko- renčka 10, šopek peteršilja 10, radič 80. Sadje in sadeži: češnje 40—70, borovnice 80—100, vrtne jagode 130—200, gozdne jagode 160— 200. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30—40, proso 50—60, ječ- men 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruza moka 30, ajdova moka 50—60, koruzni zdrob 50. Sadike: zelje 1, cvetača 2—3, paradižnik 7—4. paprika 3—4, koleraba 1, ohrovt 1, solata 0,50. Perutnina: kokoši 300—500, piščanci 300—700, jajca 12—13. Maščobe: uvožena mast 325, domača mast 400, maslo 500. za- seka 300—400 din za kg. Meso: goveje meso 300, svinj- sko meso 340, teletina'300 din za kg. Ostali prehrambeni artikli: med 270—300 din za kg, mleko 30 din za liter. Delo invaliisfieiii imU v Ptniii mm PTUJ, DNE 20. JUNIJA 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran " Organizaciia osemletk v Ptuju Ljudska otovezna osemletna šo- la bo široka podlaga celotnega šoliakega sistema splošnoizobra- ževakiiih m najrazličnejših stro- ko'/niih šol. Zatx> morajo ljudske osemiletne šode prevzeti vso od- govornost iin skrb za izobraževa- nje mladine, ne glede na poznejšo šolsko in življenjsko orientacijo. Obvezno šolanje naših najmlaj- ših državljanov bo trajalo oesem let in to pravilloma od dopolnje- nega sedmega do dopolnjenega petnajstega leta starosti. Osem- letna šola mora daiti mladi gene- raciji sku.pen, trden temelj sploš- ne iizobrazbe in družbene vzgoje, ki ga zanteva od vtsakega člana naše skupnosti interes za socia- listi'čni demdkratitčni gospodairsjk: in kulturni raizvoj naše družbene skupnosti kakcr tudi interes za vsestranski razvoj im srečno, zdravo in kulturno ŽTvijenje člo- vekove osebnosti. Dalje mora dati mlademu državljanu trdno podlago splošne izobrazbe in družbene vzgoja, na kateri bo v nadfii'jnjem aiktiivnem družbenem življenju, jmdiividua.lnem delu in cazniiih obliikah izobraževanja iz- oblikoval ŠTciko razgledanega dr- žavljana, ki bo im«l razvit čut odgovomiosti pred skupnostjo in bo spodoben lotiti se problemov svoje ožje stroke dn pa splošnih •rprašanj družbene skuipnosti. v kateri bo lahko aktiivmo in ra- zumno sodelovati. Družbeni ipomen in vloga ljud- ske osemletne šole pa je tudii v tem, da bo povezovalla in vskla- jevalla svoje delo z družinsko vzgojo in pa da bo delala v svo- jem 'akcilju kot kuiltumo središče in žarišče napredne misili in da bo tesno soidelovaila s kudtumo- prosvetnimi in drugimi družbeni- mi organizacij amli. pleteni proces učno-vzgojne dejavnosti bo treiba usmeriti tako, da bomo na prvi' stopnji dosegli solidno pnsmienost in raizvijalii v mladini sposobnost opa^ziovanja ter jlo navadili na pravilno izra- žanje in delovanje. Seolitične organizacije v Ptuju skupaj s Svetom za teles- no vzgojo pri Občini Ptuj poslo- vanje tega društva nemudcana pregledajo in skupno izvolijo na izredni skupščini ŠD »Drave« nov upravni odbor. Prav nič odveč ne bi bilo, če bi občinski ljudski od- bor Ptuj po svojem finančnem organu pregledal finančno posk>- vanje društva in posameznih sek- cij ter tako ugotovil, kako so se do sedaj finančna sredstva pri- dobivala in v kakšne namene so se koristila. Nadaljevanje sledi PRAKTIČNI NASVETI če se nam mast razlije po po- lu, polijemo madež takoj z mrzlo fodo, da se mast hitro strdi in ;e zaradi tega ne more vpiti v es. * Mušje sledove na pohištvu od- stranimo z mešanico salmiaka in špirita (v razmerju 1:1), ki smo ji dodale nekaj vodikovega su- peroksida. Nato madeže umijemo z mlačno vodo. ★ Očala ne bodo motna, če jih narahlo namažemo z glicerinom in previdno obrišemo z jelenovo kožico. Vabilo Nastop malih ha,rmonr;ikarjev bo v ponedeljek, dne 23. junija, ob pol 19. uri (:{>ol sedmih) v dvo- rani Narodnega doma. Pridite vsi, ki ljubite glasbo naših malih. Vodstvo S koncem pouka na gimnaziji v Ptuju bo Prešernova ulica čez počitnice zopet tiha in prazna Delo in varnost štev. 3 !n 4 Izšli sta 3. in 4. številka me- i sečnika »Delo in varnost«, ki ga 1 izdaja Zavod za proučevanje de- la in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. Številka 3 vsebuje naslednje sestavke: Brez kontrole ni kvali- tete, ni produktivnosti; Za prak- tično analizo obstoječega premij- skega sistema; Konstrukcijsko napako na stroju odkriva smrtna nesreča pri delu; Varnost pri de- lu v laboratoriju; Medrepubliško posvetovanje o izobraževanju v podjetjih; Seminar za tehnologe- normirce iz črne metalurg ;ije Iz naše prakse; Preprečujmo delovne nezgode na . železniških progah; Prva pomoč ponesrečencem. Številka 4 pa prinaša: Anali- tična ocena zahtev delovnega me- sta — izhodiščna točka za var- stveno izobraževanje; Konstruk- cijsko napako na stroju odkriva smrtna nesreča pri delu; Inštruk- tor za izobraževanje v podjetju; Izdelujmo domače električne ru- darske svetilke; Preprečujmo de- lovne nezgode na železniških progah; Komisije za higijensko tehnično zaščito v LRS se uve- ljavljajo; Delo HTZ v delavnici železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru; Prva pomoč ponesre- Novi krvodajalci Janez Fuks, Biš 50; Marija Po- točnik, Zg. Leskovec 17; Janez Hrga, Črmlja 5; Elizabeta Krajnc, Trnovski vrh 15; Vinko Šalamtm, Biš 24; Genovefa Osterc, Mestni vrh 119; Antonija Kramberger, Trnovski vrh 6; Ivanka Bombek. Ptuj, Krempljeva 5; Katarina Jurgec, Ptuj, Muršičeva 12; Ana Bedenik, Dolena 44; Rozalija Ilec, Ptuj, Ljutomerska 7; Ana Bigec, Mestni vrh 14; Jera Cafuta, Bu- dina 20; Cecilija Forstnerič, Etuj, Trstenjakova 7; Stane Pemer, Ptuj, Zoisova pot; Marica Hrenič, Ptuj, Znidaričeva pot 2; Anica Vajdič, Biš 6; Rozalija Toplak, Trnovska vas 34; Elizabeta Lo- vrenčič. Trnovska vas 21; Danilo Klajderič, Trnovska vas; Marija Klajderič, Biš 3; Marija Horvat, Trnovska vas 6; Marija švarc, Črmlja 10; Milan Muršec, Biš 25; Katarina Črnko, Biš 5; Franc Hmčič, Trnovska vas 7; Marija Polanec, Trnovska vas 51; Ferdo Hrga. Vitcwnarci58; Helena Vršič. Biš 4; Marija Murko, Trnovska vas 18; Terezija Polanec, Trnov- ska vas 46; Stanko Zmazek, Bu- kovci 87; Hugo Vedernjak, Ptuj, Volkmajerjeva ul.; Ivan Habjanič, Paradiž 88; Hedvika Balon, Sp. Hajdina 64; Marija Vobner, Ptuj, Trstenjakova 7; Dora Mihelič. Ki- dričevo; Konrad Vela, Rogoznica 9; Janez Golob, Podvinci 135; Neža Prosenjak, Brstje 17; Franc Anžel, Kicar 44; Barbara Krajnc, Brstje 31; Marica Menoni, Nova vas 36; Ana Zamuda, Kicar 30; Rozalija Hedl, Kicar 110; Nežka Širec, Rogoznica 53; Lizika Vam- berger, Rogoznica 54; Anica Vela. Rogoznica 9; Justina Robin, Nova vas 33; Marija Lajh, Rogoznica 44; Angela Kekec, Zabjek 22; Ma- rija Brenčič, Nova vas 79; Olga Sok. Nova vas 78; Marija Kauče- vič,'Nova vas 71; Ivan Robin, No- va'vas 33; Ivana Črešnik, Nova vas 77; Genovefa Simonič, Nova vas 73; Katarina Ljubeč, Podvin- ci 112; Marija Rašl, Zabjak 27: Konrad Voda. Podvinci 136; Mi- lan Lacko. Nova vas 43; Ivan Ro- bin. Ptuj, Trg mladinskih brigad 7; Franc Zgeč, Rogoznica; Stanko Menoni, Nova vas 36; Martin Furšt, Kicar 28; Roza Pal, Sp. Hajdina 52. i Terezija Vefšič, Bukovci 81; Terezija, Petrovič. Podvinci 113; Marija Kekec, Podvinci 114; Ju- rij Kuhar, Podvinci 27; Stanko ^ Murko Podvinci 134; Marija Maj- cenovič, Ptuj. Na gradu 9; Jožica Rebernjak, Ptuj, Ciril Metodov drevored 4; Franjo Sardinšek, Budina 32; Marija Kojc, Ptuj, Volkmajerjeva 2; Srečko Kovač, Ptuj Ciril Metodov drevored 7; Ana' Kukovič, Ptuj, Trubarjeva ul.; Angela Kumrič, Ptuj, Cankar- jeva 2; Anica Kobe, Ptuj, Ciril Metodov drevored 2; Anton Pi- skar, Ptuj, Ljutomerska 15; Ma- rija Majcenovič, Ptuj, Na gradu 2; Marija Krajnc, Ptuj, Lackova 8; Jagoda Koter, Ptuj, Ciril Me- todov drevored 1; Eleonora Riba- rič, Ptuj, Lackova ulica 8; Janez Rebemak, Ptuj, Ciril Metodov drevored 4; Terezija Tašner, Ptuj, Mlinska ul.; Stanko Lenart, Pa- cinje 41; Terezija Roškar. Go- ršnica 89; ljudmila Pi'-^. .Tur- Rodile so: Jožefa Voglar, Žeta- e 18 — Alojza; Marija Zelenik, lanežovski vrh 49 — Mileno; Ivana Lončarič, Štatenberg 68 — Sonjo; Ivana Lerchbaumer, Gra- jena 72 — Darka; Barbara Emer- šič. Gradišče 3 — hčerko; Irena Komik, Ptuj, Vičava 16 — Dar- ka; Marija Podvršek, Kidričevo 38 — Alojza; Elizabeta Brec, Pa- radiž 41 — Marijo; Marija Irgl, Desternik 11 — Franca; Otilija Mlinarič, Markovci 6 — Janeza; Ljudmila Čeh, Rogoznica 43 — sina; Ljudmila Svenšek, Kidriče- vo 13 — Dušana, J. Rojko, Ptuj Prešernova 31 — Majdo; Terezija Mramor, Ptuj, Aškerčeva 3 — Vlasto; Kristina Murko, Majšperk 37 — Dragico; Rozalija Pemek, Sedlašek 20 — Ano; Marija Vi- dovič, Pobrežje 11 a — hčerko; Marija Marčič, Krčevina 148 — Zdenko; Angela Kelc, Pristava 35 — Janka; Marija Zebec, Tur- ški vrh 57 — Slavka; Helena Pri- rftovnik, Strgonjca 11 — hčerko; Justina Bratušek, Sp. Hajdina — Martina; Marija Horvat, Bišečki vrh 15 — Srečka; Marija Zoreč, Ptuj, Lackova 13 — Zvezdano; Terezija Prejac, Mihalovci 13 — Alojza; Marija Cafuta, Gomilce 11 — Ano. Poročila sta se: Marijan Strm- šek, Ptuj, Zagrebška 23 in Kristi- na (^rčenko, Ptuj, Ob Dravi 3, Franc Veg, Šiikole 63 in Mirosla- va Lešnik, Ptuj, Prešernova 2. Umrli so: Terezija Mavnc, U- janja 36, roj. 1881, umrla 4. ju- lija 1958; Angela Ovijač, Ptuj, ::ankarjeva 6, roj. 1900, umrla 3. junija 1958; Barbara Kranjc, Pobrežje 53, roj. 1890, umrla 7. junija 1958, Franc šmigoc. Va- reja 26, roj. 1957, umrl 16. ju- lija 1958; Martin Serdinšek, Vi- čava 19. roj. 1889, umrl 15. ju- nija 1958. Novi naročniki »Ptujskega tednika« Veronika Bračič. Počitniški dom občine Ptuj. Biograd na nv>ru; Peter Pulko, Hajdoše 11, Hajdina; Ludvik Jančič, Splošno gradbeno podjetje »Pionir« Hrast- nik; Neža Majcen, Botkovcl 46, Juršinci; Ludvik Cafuta, V. P. 1223/19, Tuzla, Bosna; Alojz Ma- rin. Savci 10. Tomaž pri Ormožu. Franc Rojko. Selce 93, Voliči- na; Marija Vrtič, Domava 128, Moškanjcl. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNT 20. JUNIJA 1958 Kako bi potekala atomska volna Ker se že toliko piše o atomski nevarnosti, o koristni uporabi atomske energije in podobnem, bi hoteli našim bralcem na kratko prikazati, kako si predstavljajo nekateri ameriški krogi, predvsem nekateri novinarji, vojskovanje v bodoči atomski vojni. V ^iT^eriki so prepričani, da bi se bodoča vojna lahko začela s sovjetskim napadom. Na splošno odklanjajo idejo preventivne voj- ne. VVASHINGTON PREDVIDEVA SOVJETSKI »PEARL HARBOUR« Američani so prepričani, da, če bo prišlo do vojne, se bo začela z nenadnim napadom proti njiho- vi deželi. Podobno kot so pred 17 leti Japonci napadli pomorsko ba- zo Pearl Harbour. Toda Pearl Harbour bi se tokrat imenoval New York, Chicago, Washington, Detroit. Tako misli večina Ameri- čanov. Napad bi prišel brez dvoma po zraku iz vzhodne Sibirije ter iz različnih točk Sovjetske zveze preko arktičnega kroga. To bi bil glavni napad. Ideja, da bodo mo- rale Združene države pretrpeti strašno atomsko bombardiranje, je močno zasidrana v Američanih. Tako vsaj izhaja iz pisanja ame- riških listov, ki skoraj do potan- kosti predvidevajo, kako naj bi se razvijal ta prvi napad. KAKO SI PREDSTAVLJAJO AMERIČANI PRVE URE VOJNE Rusi bi najbrž po ameriškem mnenju izkoristili^ za napad tudi podfhornice. Od 350 podmornic, kolikor naj bi jih imela Sovjetska zveza, bi jih bilo le 80 sposobnih da bi brez večjega rizika prišle do ameriških obal. Te bi se približale na 80 kilometrov ameriškemu obrežju ter bi se vse ob isti uri pojavile na površju ter vrgle vsa- ka po eden ali dva po radiu vo- deča izstrelka na določene objek- te. Istočasno bi se začeli zračni napadi. Žrtve bi bila velika me- sta. Po vsej verjetnosti bi bili usmerjeni tudi proti točkam, od koder bi sovjeti pričakovali proti- napade ter proti središčem, kjer Američani izdelujejo atomsko orožje. Američani predvidevajo, da bi ti napadi povzročili najmanj 1 mili- jon mrtvih. Napadi bi naleteli na mogočno protiobrambo. Predvsem bi zadeli na močno mrežo protile- talskih baterij, radarskega omrež- ja ter prisluškovalne službe, ki šteje danes 200.000 mož. Za oja- čitev te mreže mislijo v nasled- njih petih letih veliko izdati. Sicer pa je Združene dr- žave veliko laže braniti pred zrač- nim napadom kot Sovjetsko zve- zo. Američani mislijo, da imajo Ru- si več sto atomskih bomb. Od te- ga bi verjetno namenili 30 bomb za prvi napad. Po ameriškem mnenju bi 70 odst. bomb doseglo svoj cilj. SAC BI VODIL PROTINAPAD Strategical Air Comand (SAC) bi nekaj ur po sovjetskem napadu začel protinapad. To je poveljstvo ameriškega strateškega letalstva, ki ima svoj sedež v bližini Oma- he v državi Nebraski. Američani so zelo ponosni na svoje strate- ško letalstvo. To so letala, ki bi ponesla atomsko bombo v srce sovražnega ozemlja. Razrušila bi sovražnikove letalske baze, njego- vo industrijo in druga vojaška sredstva. Američani smatrajo, da njihovo strateško letalstvo od- vrača Sovjetsko zvezo, da ne zač- ne vojne. SAC je direktno podrejen ame- riškemu glavnemu stanu in pred- sedniku republike. Poleg v Zdru- ženih državah ima svoje baze na Groenlandiji, na Aljaski, na Islan- du, v severni Afriki in na tihomor- skih otokih. Iz svojih podzemnih zaklonišč je poveljstvo ameriške- ga strateškega letalstva direktno povezano s svojimi 12 bazami v Združenih državah ter z ostalimi po svetu, ki jih je kakih 25. To poveljstvo lahko vsak trenutek govori s katerimkoli svojim leta- lom, ki je v zraku, in to kjerkoli na zemeljski obli. SAC ima 165.000 oficirjev, pod- oficirjev in letalcev. Po mnenju ameriškega tiska so to najboljši ameriški letalci. Dan in noč so pripravljeni, da poletijo s svojimi atomskimi bombami na svojih su- perbombnikih na reakcijski pogon proti napadalčevemu ozemlju. To- da le na povelje predsednika re- publike. AMERIŠKO ATOMSKO OROŽJE ' Kakor kaže, imajo Američani za enkrat le bombo A, to je bombo, ki je porušila japonski mesti Hi- rošimo in Nagasaki. Bomba, ki so jo vrgli na ti dve japonski me- sti, je bila enaka po svoji sili 20 tisoč tonam razstreliva. Povpreč- ne ameriške A bombe, ki so na- menjene za strateško bombardi- ranje, imajo silo 50.000 ton eks- ploziva ter tehtajo 5 ton. Sodijo, da imajo danes Združene države okoli lOGO takih bomb. SAC bi lahko v nekaj dneh vrgel na Sov- jetsko zvezo eksplozivno silo, ki bi bila enaka po svoji moči vsem bonbam, ki jih je v petih letih vojne odvrglo vse zapadno letal- stvo na sovražnikovo ali okupira- no ozemlje. V enem mesecu bi bi- la uničena važna industrijska sre- dišča in važnejša mesta v Sov- jetski zvezi. To pa ne bi ustavilo sovjetske- ga napada v Evropi. UPORABA ATOMSKE BOMBE V TAKTIČNE NAMENE Medtem bi se razvijala bitka za Evropo. Strateško bombardiranje Sovjetske zveze bi imelo vsekakor neki posreden vpliv na to bitko. V tej bitki pa bi imelo veliko vlogo taktično bombardiranje z malimi atomskimi bombami, ki imajo moč le nekaj tisoč ton razstreli- va ter jih lahko vržejo iz lahkih lovskih bombarderjev. Atomsko bombo bi v bitki za Evropo upo- rabljali za bombardiranje nepo- srednega sovražnikovega zaledja ter v podporo četam. Tako bom- bardiranje bi imelo velik učinek zlasti pri koncentriranih sovraž- nikovih napadih v velikih ofenzi- vah. Pol ducata lahkih atomskih bomb bi povzročilo, da bi bile vo- jaške operacije, katerih so se po- služevali v prejšnji vojni Nemci ali Rusi pri prol;xDju sovražnikove fronte, močno tvegane. Velike množine pehote, topništva in tan- kov, ki so jih ob taki priložnosti skoncentrirali na nekaj kilome- trih, bi bile lahek cilj za atomske bombnike. Lahka atomska bomba bi na površini 5 km uničila vse, na precej večji površini pa bi po- vzročila težke opekline ljudem in živalim. Poleg tega razpolagajo Ameri- čani z atomskim topom, ki meče svoje'granate 30 kilometrov daleč. Tako naj bi se razvijala atom- ska vojna. Kakor vidimo, bi upo- raba atomskega orožja popolnoma spremenila način vojskovanja v bodoči vojni. Veliko tveganje za tistega, ki bi začel vojno, obstaja v tem, da danes nima samo ena država atomske bombe. To pa da- je precejšnje jamstvo, da se nih- če ne bo drznil spustiti se v voj- no pustolovščino. Varaždincani gradijo v Varaždinu bodo do 1961. leta zgradili 1.074 novih stanovanj in v te namene pKDnabili 1 milijardo 750 milijonov dinarjev iz sta- novanjskega sklada, iz deležev gospodarskih organizacij pri gra- ditvi ter JLA, del sredstev pa bodo vložili zasebniki. Po tozadevnem načrtu gradi- tve bodo letos zgradili 178 sta- novanj, leta 1959 209 stanovanj, 1960. leta 245 stanovanj in 1961. leta 276 stanovanj. Od skupnega števila 1074 stanovanj bo 805 stanovanj zgradil družbeni /sek- tor, ostalih 25 odst. pa zasebniki. Doslej t. j. po osvoboditvi so zgradili 812 stanovanj skupne površine skoraj 59.000 kvadrat- nih metrov, od tega 487 dvosob- nih, 177 enosobnih ter 148 tro- sobnih stanovanj. Največ stano- vanj so zgradili lani in sicer 161. Za stadionom Slobode so zgradili večje stanovanjske bloke, ki pa so preveč odmaknjeni iz mesta in so zunaj na prostem neopazni. V njih je večina udobnih in dragih stanovanj, ki jih nimajo več v novem gradbenem programu, ker so za povprečne ljudi glede na visoko najemnino nedosegljiva. V svrho čimboljše izvedbe gradbenega načrta do 1961. leta so določili v Varaždinu zazidalna mesta za nove zgradbe, določili posebne pogoje za graditev, od- redili tipizirane gradnje ter predpisali normative za stano- vanjsko površino, ki bodo obvez- ni za vse investicije. Ob teh no- vih i>ogojih bo vsako razmetava- nje družbenih sredstev za neeko- nomske graditve onemogočeno in zagotovljena graditev primernih stanovanj. POGUM ŠESTNAJSTLETNEGA OTROKA Camegijeva ustanova je razde- lila devet odlikovanj za razna he- rojska dejanja. Med nagrajenimi' je bil tudi šestnajstleten deček Rendel Preg, ki živi v neki vasi v planinah Nevade. Vsako jutro je deček nosil svojimu dedu go- zdarju kosilo v gozd. Nekega dne je prišel ravno takrat, ko je ve- lik, rjav medved napadal deda. Deček je zgrabil kol, ter začel hrabro napadati medveda. Posre- čilo se mu je, da ga je z udarci pobil in tako rešil gozdarju živ- ljenje. Ilulienski prostor Po netočnih podatkih je danes na svetu okoli dve milijardi lju- di. Po mišljenju učenjakov pa ima naša zemlja prostora najmanj za šest milijard prebivalcev. V Aziji je možnost naselitve zelo majhna, ker današnje število prebivalcev predstavlja 60 "/o vsega prebival- stva. Še manj pa je prostora v Evropi, ki ima 570 milijonov pre- bivalcev in je za naselitev pro- stega samo še 18 odstotkov celo- kupnega ozemlja. Največje mož- nosti za naselitev so v Južni Ameriki, kjer bi lahko živelo 1200 milijonov ljudi, sedanje število prebivalcev pa znaša samo 6 od- stotkov tega števila. Tudi v Se- verni Ameriki bi se še lahko na- SODNIK JE IZGUBIL ŽIVCE Na neki sodni obravnavi v Ri- mu je priča s svojimi izjavami tako vznemirila sodnika, da jo je polil s črnilom. Ob tem prizoru se je branilec tako smejal, da je dobil srčni napad in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Razpravo so odložili. selili, saj bi tam prebivalo lahko 600 milijonov prebivalcev (izko- riščenih pa je samo 19 odstot- kov). V Avstraliji je prostora za 280 milijonov ljudi, naseljeni so pa samo 3 odstotki tega števila. V Afriki bi bilo lahko 1650 mili- jonov prebivalcev, vendar jih za sedaj živi tamkaj samo 8 odstot- kov te številke. o^taMt. m&d itafttC Tonč spet kritizira Tonč je upokojenec. Pa ne eden tistih, ki pod malim bogom ne počno drugega, kakor da IX) ju- tranji kavi in dnevniku s i>enzio- nistovsko pa.lico hodijo svojo obi- čajno pot v park ah kam drugam, s .-iamovšečno besedo nergaško presojajo dogajanja v domovini ;n po svetu ter celo v vesoljstvu, gledajo na žepno uro, kdaj bo tn- četrt na dvanajst, gredo potem k obedu... itd. do večera. Ne, Tonč je drugačen. On pravi: »Še zdaj, ko že deset let prejemam pokojnino, se ne morem sprijaz- niti s ,poklicem' upokojenca. Upokojenec sem le po imenu. Že v ranem jutru zalivam vrt, nato delam kot honorarec v pisarni, popoldne sp^et rovljem pvo vrtu, zvečer včasiih v kino, gledališče ali na sestanek, enkrat na teden kam na dva deci itd. Življenje okrog sebe opazujem z odprtimi očmi, vse me zanima. Rad pokri- RACA ZRUŠILA REAKTIVNI AVION Neki pilot reaktivnega letala, ki je letelo nad nekim močvirjem v Avstraliji, je začutil, kako je ne- kaj udarilo v letalo. Motor se je ugasil in pilot je ugotovil, da se lahko reši, če takoj pristane. Po enem kilometru drsenja po moč- virju je avion pristal. Pilot je ne- poškodovan stopil iz aviona ter šel gledat, kaj se je pripetilo mo- torju. Našel je raco, ki je prišla skozi prednjo odprtino za zrak :n blokirala kolo turbine. OPICE BREZ REPOV NA SREDNJEVEŠKIH SLIKAH Na evropski obali gibraltarske ožine žive magoti, ki so edine opice v Evropi. Učenjaki niso mo- gli dognati, ali so magoti živeli tamkaj tudi tedaj, ko še ni bilo morske ožine, ko sta bili Španija in Afrika še povezani s kopnim pasom. Tudi niso mogli ugotoviti, ali so te opice zanesli na evrop- sko obalo slučajni potniki iz Afri- ke. Mogoti so dolgi do 75 centi- metrov in visoki okoli pol metra. Zanimivo pri teh opicah je, da so brez repov. Ker pa so magoti edine opice, ki žive v Evropi, so v srednjem veku slikali vse opi- ce brez repov, misleč da jih ni- majo. 7000 VRST MRAVELJ • V živalskem svetu so najbolj različna živa bitja mravlje. Naj- novejši računi entomologov kaže- jo, da poznamo danes nič manj kot 7000 razi. vrst mravelj. Naj- manjše mravlje so velike komaj en milimeter, največje so pvo- znani termiti, ki žive v južni Ameriki in dosežejo velikost do 22 centimetrov. tiziram. aiM moja kritika, upam, je konstruktivna. Graditev naše nove družbe gledam s simpatijo in skušam prt tem fx> svojih mo- čeh pomagati tudi sam. Ali smo imeli v stari državi kakšno per- spektivo in program? Ne. Danes je drugače. Škoda, da nisem vsaj dvajset let mlajši, da bi videl uresničeno to, čemur se danes polagajo temelji. Rad imam svoje mesto. Gledam, kako se tu in tam gradi, prenavlja, olepšuje. Zame. seveda, in tudi za druge gre vse to prepočasi. Kdaj bomo začelii zidati kulturni dom. o ka- terem se je toliko govorilo in pi- salo? Kdaj prepotrebni hotel? Kdaj sodobno trgovsko hišo, po- što, da ne omenjam stanovanj- skih hiš? Tudi kanalizacija, vo- dovod, ureditev cestišč, pločnikov in drugih komunalnih naprav leze le po polževo naprej. Opaizujem, kako se gradi naš novi človek. Saj se tudi človek gradi, ali ne? V šolah, v telovadnicah, na sta- dionih, v podjetjih, s knjigo, čas- nikom in radijem. Gradi ga živ- ljenje samo. In to naše novo živ- ljenje ni in ne more biti kaj dru- gega kot neprestana borba za še boljše, še lepše. Naš novi človek naj se kali v nenehnem nemirnem iskanju . ..« S takim plemenitim zanosom je govoril Tonč. Kradoma sem ga pogledal od strani. Res je to člo- vek, kakršnih bi naša družba po- trebovala povsod: pozitiven, na- preden, patriot ičen. A židica mi ni dala miru. Ho- tel sem ga spraviti na bolj re- alna vsakdanja tla. Povprašam ga: »Zdaj mi pa povej, kaj je po mestu novega?« »Novega, novega...« odgovarja Tonč. »Šilo je novo, zdaj je pa s|>et staro. Na primer v proda- jalni kruha v Lackovi ulici. Vsi, ki nam je pri srcu higienska stran postrežte v javnih lokalih, smo pred meseci pozdravili no- vost, da je prodajalka prijemala kruih z rokavicami. No, potem so to opustili in narediili tako, da je ena sprejemala denar, druga pa dajala kruh. Tudi to so zavrgli. Zdaj gre spet po stari navadi... Ali pa prijemanje peciva s p>oseb- nimi kleščami Veš, mamika me včasih pošlje po kekse. (Mamika pravi Tonč svoji žent.) Zdravnik ji je namreč predpisal nekakšno diieto, zato rada hrusta kekse. Največkrait sem jih kupoval pri Etelikatesi, ker so tam prvi uvedli klešče. Potem so si jih omiisliK tudi po drugih trgovinah. Le pri Nami kekse še vedno prijerrrajc z rokami. Oni dan Jih je v tej trgovini kupoval neki Francoz, ki je parkiral z avtom tam blizu ... Sicer pa ne gre le za klešče. Še marsiikaj bo treba zboljšati v na- ših trgovinah.« »Veš kaj, Torsč,« pravim, »pa naredimo tako, kakor imajo, re- cimo, v Benetkah. Zadnjič smo bila tam na iziletu. Kuipovali smo tudi pecivo. Tam imajo dve vrsti pekovskih prodajaln. Ljudje, ki ljubijo higieno, kupujejo kruh nn peciivo v boljših prodajannah. V njih dobe pecivo v lepih papirna- tih vrečicah. Ostali hodil jo po kruh v .navadne' pekarne. Tam so postrezeni tako kakor pri nas v Ptuju. Vidiš, rešitev je tu.« Tonč je bil hud: »A tako! Da bi se šili spet gospodo in delav- ce? Ali gradimo sooia.Mzem ? Če ga ne gradimo, pa naipravimo tako.« • Jaz: »Mislim in prepričan sem, da ga gradimo. Povedal sem ta primer le zato, da vidiš, kako re- šujejo take probleme drugod.« Potem sva govorila še o gostil- nah. Kakor rečeno, Tonč ne hodi dosti v gostilne, vendar marsi- kaj zve. »Zadnjič mi je pravil D., kako imajo pri Zu{>ančiču lepo. Vse prenovljeno: parket, nova opre- ma, zavese, televi!zi.ia. Lepi de- narci so šli za to. Saj je prav. Spet smo dobili Ptujčani sodoben gostinski lokal. Ali nekaj drugega ni prav. Kos peoiva, je pravil D., ki je prej veljal 20 dinarjev, sta- ne sedaj 40. Kos je sicer za ma- lenkost večji, ali raizlika v ceni je prevelika. Tovariš D. je rekel, da je to atentat na njegov žep Ali pa odnos strežnega osebja proti gostom. Nič ne rečem. Večji del tega osebja se trudi, da bi bili gostje zadovoljni. Ne zavidam natakaricam, ki marajo biti po 16 ali 17s ur na dan na nogah. Tudi gostje so včasih sitni, neučakani. Vendar takih natakaric, kakor je bila tam pozimi enkrat pri .Belem križu' ena (sedaj je nj več), si ne želimo. Bil sem zraven in vi- del in slišal. Pride gost m naroči dva deci vina. A vino v čaš: ni segalo do črte; od daleč se je videlo, da ga manjka morda pol deci. Gost pokliče natakarico in zahteva, da mu dolije do črte. Natakarica pride in pravi: ,Al'i smo malenkostni!' In mu z jeznim obrazom dolije. da je teklo čez rob. Bila je skrajno užaljena. Je to gostinstvo? No. kakor rečeno, namesto nje je danes tam dru- ga. bcklj prijazna. Če hočeš, se preoričava.« Šla sva in spila v prijetnem aopovoru vsak svojo merico. Pre- pričala se: vino je segalo do črte in tudi nataik^r ca je biila prav prijazna. Nanta Kukec Rezervni oficirj! so streljali Kot je bilo napovedano, so re- zervni oficirji z območja Občin- skega ljudskega odbora Ptuj iz- vršili dne 13. in 14. junija, šol- sko streljanje z avtomatično pi- štolo 9 m/m M 42 — »PARABE- LUM«. po številki 2 in 3 Nastav- nega plana in programa strelja- nja za to šolsko leto. Streljanje je bilo na šolskem strelišču v Rabelčji vasi pri Ptu- ju, po predvidenem načrtu, ki ga je sestavil Obč. odbor ZRO Ptuj na svoji zadnji seji. Kljub vsem težavam: deževne- mu in vetrovnemu vremenu, močvirnemu in neporavnanemu zemljišču ter zelo strogemu kri- teriju pri ocenjevanju uspehov in pogojih streljanja so naši rezerv- ni oficirji dosegli zelo lepe uspe- he in so s tem potrdih, da so kos svojim nalogam in sposobni iz- vrševati vse predvidene dolžnosti v miru in vojni. Čeprav pred streljanjem ni bilo nobenih posebnih vaj, ki se si- cer predvidevajo za izvedbo tako važnih in težkih streljanj iz pro- grama, so doseženi rezultati iz- nad vsakega pričakovanja. Naj- boljše uspehe so dosegli nasled- nji tovariši, rezervni oficirji: Konrad Vrtič iz Domave 46 krogov od 50 možniih; Franc Cetl iz Ptuja 41 krogov; Franc Omulec iz Ptuja 40 krogov; Alojz Kirbiš iz Starš 39 krogov; Boris Toš iz Vitomarc 38 krogov; Jože Klarič iz Ptuja 38 krogov; Kari Štrubelj iz Starš 37 krogov; Franc Flegar iz Ptuja 36 krogov cd 50 možnih ter številni tovariši, rezervni oficirji, ki so tudi do- segli zelo lepe uspehe ne samo v občinskem in okrajnem merilu, temveč tudi v republiškem in v zveznem. Obžalovati je. da se niso vsi rezervni oficirji okoristili s to redko priložnostjo. M. Preklic žaljivke proti Rozi Pal ni pre- klicala Angela Zupanič po doma- če Joštova, ampak Angela Zupa- nič pKJ domače Mihetova iz Sp. H^ajdine štev. 51. Angela Zupanič Sp. Hajdina 40 Objava Pozivamo vse agrarne intere- sente, ki jim je bila dodeljei^a agrarna zemlja do meseca aprila 1941 in njih lastništvo v zemlji- ški knjigi še ni prenešeno, naj najpozneje do 30. junija 1958 vlo- žijo pri Okrajnem odboru v Ma- riboru prošnje za prenos lastni- štva v zemljiški Imjigi. Prošnji, v kateri jo treba navesti katastr- sko občino, v kateri leži dodeljeno zemljišče, parcelne številke ter njih kulturo in površino, je pri- ložiti razlastitveno odločbo bivše komisije za likvidacijo agrarne reforme v Ljubljani ali pa po- godbo o fakultativnem odkupu in potrdilo občinskega ljudskega od- bora ali krajevnega urada, da je agrarni interesent dobil zemljo in jo vzel v posest do 6 aprila 1941 in jo še danes sam obdeluje. — Prošnje in potrdila so takse pro- sta. ObLO PTUJ DOBRO OHRANJENO SPALNICO iz mehkega lesa ugodno pro- dam. Vprašati I*tuj, Zagrebška ' C. 82. PRODAM HIŠO v Prešernovi ulici v Ptuju. Vprašati pri Alojzu Pihler, Bistrica ob Sotli. RAZTEGOIVO OKROGLO ORE- HOVO MIZO skoraj novo pro- dam. Naslov v upravi. PRODAM STAVBENO PARCELO (velikost po želji) v EHuju, Vi- čavska pot štev. 9. Vprašajte Zavmik, Ptuj. Murkova 1 ali Macun, Maribor, Gosposka 10. KOMPLETNO RABLJENO MIZAR- SKO ORODJE tudi pomožno in novi skobelnik prodam. Ptuj, Lackova ul. 13. PRODAM DOBRO OHRANJENO SPALNICO iz trdega lesa, kom- pletno z vložki. Naslov v upra- vi lista. PRODAM 60 LITROV DOBREGA BRAJDNEGA VINA. Naslov v upravi. SKLADIŠČNIKA v elektro-stroki sprejme Elektro-obrat Ptuj, Zadružni trg 8. TRGOVSKO PODJETJE MERKUR Ptuj sprejme moškega vajenca za trgovino elektro in radio materiala. Ponudbe na upravo podjetja. »PTUJSKI TEDNIK«' V VSAKO HIŠO! Komisija za sklepanje m odpovedovanje delovnih raz- merij pri trgovskem podjetju na veliko »P.ANONIJA« v Ptuju razpisuje štiri delovna mesta trgovskih delavcev (pomočnikov), in sicer dve delovni mesti v špecerijski in dve delovni mest v galanterojski stroki. V po štev pridejo samo moški kvalifi- cirani trgovski delavci. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je naslo- - r na upravo p^jetja. Obveščamo javnost, da se na dan 31. julija 1958, ukinja naša KOMISIJSK A TRGOVINA, Ptuj, Murkova 5, in 5 tem dnem preneha obstojati. Pozivamo vse zainteresirance, da do navedenega roka dvignejo v prodajo dano blago, oziroma da dvignejo de- nar za prodano blago. Po preteku gornjega roka preneha vsaka obveznost podjetja in bodo vsa nedvignjena sredstva zapadla Trg. podjetje »MERKUR« Ptuj ZAHVALA Ob izgubi, ki nas je zadela s smrtjo MARTINA SERDINŠKA iz Ptuja izražamo iskreno zahvalo tov. dr. Pircu za trud, ki ga je vložil v zdravljenje, vsem, ki so daro- vali vence in cvetje, pevcem in vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala' Žalujoči sin Alojz z družino hčerka Olga z možem in ostalo sorodstvo. Ravnateljstvo Gimnazije v Ptuju obvešča dijake, da bo razdelitev spričeval dne 26. junija 1958 ob 8. uri. Razstava ročnih del in risb bo od 21. junija do 25. ju- lija t. I. v prostorih gimnazi.ie. Vabljeni?