Ameriška Domovi ima
AMOUCAN IN SPIRIT fORGGN IN lANGUAOCf ONLY
NO. 102
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 25, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II
Naša dežela prevzela dominikanske finance
Združene države so poskrbele za plače uradništvu, policiji in vojski ter skrbe za prehrano prebivalstva.
SANTO DOMINGO, • Dom. rep. — Dočim se naša diplomacija z Bundyjem na čelu trudi, da bi spravila vojaško junto in Upornike za skupno mizo in jih pridobila za razgovore o novi dominikanski vladi, imajo ostali voditelji našega poslaništva čez glavo dela z dominikanskimi bolečinami, ki so posledica revolucije, pa se zanje nihče ne rneni.
Blagajni prazne
Po izbruhu revolucije so,ostale vse dominikanske državne blagajne prazne. Uradniki bi bili ostali brez plače, ako ne bi Uaše poslaništvo porabilo dobro-imetij, ki jih ima pri dominikanski narodni baniki, za izplačilo mesečnih plač. Dobroimet-ja so se mu nabrala iz prejšnjih dobav deželnih pridelkov, ki smo jih dominikanski republiki prodajali za njene denarje. Ta denar je bil namenjen za podpiranje dominikanskega gospodarstva, revolucija ga je usmerila čisto nekam drugam. Sedaj bo Ireba dati plače še policiji in vojakom. Že dosedaj je naše poslaništvo porabilo v gornje nadene nad $3 milijone.
Pomanjkanje hrajie
Revolucija je zavrla ^udi do-Uiačo industrijsko proizvodnjo Ih trgovski promet. Trenutno hajbolj manjka riža in jedilnega °lja. Naša administracij« je organizirala 9 postojank, kjer re-vcži dobijo brezplačno riž in jedilno Ije. Ker je edina tovarna rafiniranje surovega olja o-stala brez surovin, jih je moralo haše poslaništvo neutegoma pre-skrbeti iz New Yorka. Podpor je do sedaj deležno 46 občin, prija-vHe se bodo seveda še ostale, ^odpore v hrani delijo lokalne dobrodelne organizacije pod a-hieriškim nadzorstvom.
2D A čaka še težko breme
Redno poslovanje Zveze za hapredek, ki je do revolucije dodelila Dominikanski republiki $160 milijonov, je seveda sedaj čisto zamrlo. Podpiranje bo dobivalo vedno večji obseg. Že sedaj cenijo, da bo morala A-’herika pokloniti $100-200 mili-l°hov, da pride dežela zopet v sianje, kot je bilo pred revolu-cijo.
Uotok beguncev v “medna-, °dno cono” ne poneha. Kjer-°ii padajo v državljanski vojni streli, se od tam vsuje curek beguncev, ki skušajo po vseh mo-g°čih ovinkih najti pot do pri-ežališča v coni. če imajo tam spravljene svoje družine vsi vid-voditelji upornikov s Caama-d°hi na čelu, zakaj ne bi bežali tudi navadni ljudje?
^odporne akcije vprid domi-‘kanski revščini organizira po-^žni državni tajnik za gospo-arske zadeve Salomon, ki ima Enkrat 70 sodelavcev, kar je a menda veliko premalo, j. "sega tega pa mednarodni po-v mi nočejo ne videti ne vpo-SteVati. :
Vremenski
Večinoma vedro, toplo in so-mno. Možnost neviht. Najvišja emperatura blizu 80.	,	■ .
Kongoika visoka šola za javno upravo bifa izvrstna investicija
LEOPOLDVILLE, Kongo. Znana Fordova ustanova je leta 1960 namenila $1.5 milijona za Narodno šolo za javno upravo v Kongu. S tem zneskom je bi' organiziran prvi letnik te šole, ki je mogel sprejeti kakih 100 kandidatov. Kandidatje so bili nabrani med najboljšimi kon-goškimi dijaki na srednjih šolah. Učna doba traja 4 leta. Po izpitu, ki je vanj vključena tu di samostojna razprava vsakega kandidata o Kongu, dobijo diplomanti takoj službe v presto-lici in notranjosti, kjer jih čaka hitro napredovanje, ako bodo sposobni tudi v praksi. Zanimivo je, da so letošnji kandidatje obravnavali v svojih razpravah samo kongoške domače razmere, kolikor jih mora urejati javna uprava.
Letos je diplomiralo prvih 100 kandidatov. Šolo bi bilo treba še razširiti, kajti samo za prvo res nujno potrebo bi Kongo rabil najmanj 4,000 tako izvežbanih uradnikov. V šolo se pa priglasi vsako leto toliko dijakov, da pride komaj vsak deseti na vrsto.
Ker stroški stalno rastejo, je tudi prispevek naše dežele zmeraj večji. Naše poslaništvo v Kongu rabi v ta namen tisti denar, ki ga ima v kongoških bankah in ki ga je dobilo od kongoške vlade v domači valuti za prodano hrano.
Pravijo, da je to med najbolj posrečenimi ameriškimi investicijami v Kongu. Pri akciji sodelujejo tudi Francija, Belgija in Kanada.
Socialist izvoljen za predsednika Avstrije
DUNAJ, Avstr. — Pri predsedniških volitvah preteklo nedeljo je dobil socialistični kandidat Franz Jonas, 65 let stari župan Dunaja, 2,324,474 glasov, njegov tekmec kandidat Ljudske stranke kancler Alfons Gor-bach pa 2,260,992. Zmagal je torej socialist.
Ljudska in socialistična stranka vladata Avstrijo ves čas v koaliciji. Socialist je predsednik republike, član ljudske stranke pa predsednik vlade. Na tem mestu je sedaj Josef Klaus. Jonas je bil izvoljen na mesto v februarju umrlega Adolfa Schaerfa.
Kraljica Elizabeta II. v Zah. Nemčiji povsod navdušeno sprejeta
Obisk angleške kraljice v Nemčiji naj bi odstranil sovraštvo med obema narodoma in odprl vrata novemu sodelovanju.
BONN, Z. Nem. — Ko je stopila angleška kraljica Elizabeta H. pretekli teden na nemška tla, ni bil nihče gotov, kako bo sprejem potekal in ali bo prinesel pomiritev med Angleži in Nemci v duhu nove Evrope. V Bonnu so angleško kraljico sprejeli prav vljudno, toda v začetku je manjkalo vsake toplote. V naslednjih dneh so bile množice, ki so se zbirale ob poti in na sprejemih, nad angleško kraljico dosti bolj navdušene, pa tudi ta je pokazala precej voč toplote in ljubeznive naklonjenosti tistim, ki so jo prihajali pozdravljat. Posebno navdušen je bil sprejem v Monako-vem, glavnem mestu Bavarske, ki je imela od nekdaj boljše vezi z Anglijo kot severna Nemčija.
Za konec tedna je angleška kraljica imela kratek odmor v nekem gradu, kjer se je sestala s svojimi sorodniki med visokim nemškim plemstvom. Obisk v Nemčiji bo končan v Zahodnem Berlinu v četrtek, 27. maja.
Kancler dr. Erhard je izjavil, da je bila z obiskom dosežena “končna pomiritev” med obema narodoma. Kraljica Elizabeta je položila pred spomenik v drugi svetovni vojni padlih v Bonnu venec nekako 25 let potem, ko sta se Nemčija in Anglija pripravljali na odločilni boj “za Britanijo”.
Obisk angleška kraljice, prvi obisk angleškega monarha po letu 1913, bo imel verjetno tudi nekaj vpliva na prihodnje nemške volitve. Socialisti si obetajo od njega korist, ker je bila angleška delavska stranka, ki je na ta obisk pristala, med tem vo so ga konservativne vlade vztrajno odlagale. Nad obiskom so bili v Nemčiji na splošno precej bolj navdušeni kot v Veliki Britaniji. Tam je sovraštVo proti Nemcem še vedno močno.
— Na Norveškem je povprečno najmanj zločinov in zločincev.	: i
Za obsedno stanje v Kolumbiji je povod gospodarski položaj
BOGOTA, Kolumb. — Vlada je proglasila obsedno stanje in utemeljila svoj odlok s sklicevanjem na študentovske nemire. Politična javnost ji tega ne verjame. Študentje so res razburkali življenje v prestolici, toda vlado žuli čevelj nekje drugje. Gospodarsko stanje se je namreč zadnje čase tako poslabšalo, da mora vlada resno misliti na sklepe, ki bi omejili inflacijo in zaustavili draginjo. Predvsem je treba jenjati s primanjkljaji v državnem proračunu.
Vlada ve, da bi ji Kongres takih sklepov ne odobril. Zato je zagrabila za obsedno stanje, ki ji dovoljuje, da uveljavi potrebne gospodarske mere tudi brez soglasja Kongresa. Seveda mora Kongres vse skupaj naknadno odobriti, kakor hitro je obsednega stanja konec.
Kot vlada kriza v gospodarstvu, vlada kriza tudi v varnosti. Teroristi uganjajo svoje zločine pri belem dnevu, policija jim ni kos. Kar vsakdanji so že postali zasebni “civilni varnostni odbori,” ki varujejo svoje okolice pred ropanji, napadi, ugrabljanji itd. Obsedno stanje daje vladi tudi pravico, da postavlja vse zločince pred vojaško sodišče. Predsednik Valencia upa, da bo obsedno stanje kratkotrajno, vendar pa o tem niso prepričani niti člani njegovega kabineta. Ako bi kdo vedel, kaj naj sledi sedanji vladni koaliciji konservativcev in liberalcev, bi sedanjega režima že davno ne bilo. Strah pred neznano bodočnostjo ga drži na oblasti.
Trgovinska atomska mornarica
r
WASHINGTON, D. C. — Pretekli teden je vlada podpisala dogovor z American Export Is-brandtsen Lines o uporabi atomske prevozne ladje Savannah. Ta bo s 1. julijem začela redni tovorni promet med Združenimi državami in Evropo.
Ista družba ima v načrtu zgraditi še štiri ladje te vrste. Pri tem upa na malo podporo zvezne vlade, kateri je sicer Kongres že odobril 3.1 milijone za izboljšanje atomskega reaktorja za to vrsto ladij.
LETALA BOMBARDIRAJO STRAJKUJOCE V BOLIVIJI
V republiki Boliviji v Južni Ameriki je prišlo do dejanske državljanske vojne, ko skušajo vladne čete pokoriti štrajkujoče rudarje, ki so se jim z orožjem postavili po robu. V boj so posegla tudi vladna letala, ki so metala bombe na rudnike. Do sinoči je bilo 48 mrtvih in 284 ranjenih.
LA PAZ, Bol. — Spor med vlado predsednika Bar-rientosa, ki ga podpirajo vojaške sile, in med rudarji ter z njimi zvezanimi drugimi organiziranimi delavskimi skupinami pod vodstvom levičarjev, je prešel v pravo državljansko vojno. Poskusi pomiritve niso uspeli, tako so vladne čete včeraj znova prešle v napad. Rudarji v rudnikih kositra, ki so proglasili štrajk, so se vladnim četam uprli z orožjem. Nato so letala bombardirala rudnike. Do sinoči je bilo 48 mrtvih in 284 ranjenih. Do bojev je prišlo tudi v samem glavnem mestu La Paz in okolici, kjer so se organizirane delavske skupine dvignile v podporo štrajkujočih rudarjev.
Bolivija je v stalnih nemirih
in vrenju že vrsto let. Predsednik Estensoro je skušal ponovno izvesti gospodarske in socialne reforme, pa je obtičal po nacionalizaciji kositrnih rudnikov, glavne gospodarske panoge, ki je prinašala republiki redne dohodke. Ti rudniki so po državni zasegi postali za državo pravo breme. Delavstvo je prešlo pod levičarski vpliv in se oskrbelo z orožjem. Že Estensoro sam, ki je bil usmerjen precej na levo, je imel z njim težave. Ko ga je lani vojaštvo pognalo z oblasti in je prevzel vodstvo dežele gen. Barrientos, je nezadovoljnost med delavstvom še porastla.
Za letošnji oktober so bile napovedane državne volitve, ki naj bi Boliviji vrnile ustavno vlado. Barrientos bi rad sam kandidiral za predsednika, pa je spoznal, da je to precej tvegana zadeva. Tako je svojo kandidaturo odpovedal, par dni nato pa tudi volitve same. Vodnika levičarskega delavstva Lechina je poslal v izgnanstvo. To je nasprotnike vlade združilo in prišlo je do hudih demonstracij v glavnem mestu in do splošnega štrajka v rudarskih področjih. Vlada se je odločila vzpostaviti mir z orožjem. Nasprotniki so se temu uprli in dežela se je nenadno znašla v državljanski vojni. ,
Gospodarske in socialne razmere v Boliviji so skrajno zaostale. Brez temeljite reforme do notranjega miru in ustaljenosti ne more priti. Poskus te izvesti je obtičal ob odporu vladajočega
sloja in ob vrsti težav, ki so se pojavile s podržavi j en jem rudnikov kositra.
Kongresu se zopet kopiči zakonodajno delo
WASHINGTON, D.C. — Ce bi šlo vse tako, kot ne gre, bi kongresniki in senatorji že lahko šteli tedne, ki jih še ločijo od počitnic. Nabralo se je pa zadnje tedne toliko zakonodajnega dela, da niti prordkovati ne upajo, kdaj bo letošnje zasedanje končano. Uradni viri sicer trdijo, da bo končano v juliju, toda čim dalje manj političnih opazovalcev verjame, da bo tudi res. Samo ta teden bo moral Kongres obravnavati sledeče kočljive politične predmete: Danes bo v senatu — ako se preko noči kaj ne zgodi — odločilno glasovanje o zakonu o civilnih pravicah. Debata o njih traja že pet tednov in južni konservativni senatorji še zmeraj gledajo, kako bi postopek zavlekli. Zato je pretekli petek 38 senatorjev predlagalo konec debate. Za predlog morata glasovati dve tretjini navzočih senatorjev. Zagovorniki konca debate so prepričani, da bodo dobili potrebno število glasov, toda previdnost pravi, da je bolje po-
čakati na izid glasovanja. Ako Powell omejil z njemu lastno
bo konec debate izglasovan, bo vsak senator mogel govoriti samo še eno uro. To bi pomenilo, da bo do glasovanja o zalkonu samem lahko prišlo že prihodnji teden.
Plenum predstavniškega doma se bo pečal ta teden z zakonom o podpiranju tujine. Hudega prerekanja ne bo, pač pa verjetni spreminjevalnih in dodatnih predlogov, ki bodo po tradiciji vsi zavrnjeni. Plenum se navadno drži tega, kar je Mill-sov odbor sklenil. Boj za končno besedilo se bo pa odigral v kongresni komisiji, kajti senat in predstavniški dom imata vsak svoje besedilo. Komisija bo pa obravnavala besedilo šele proti koncu kongresnega zasedanja.
Powellov odbor predstavniškega doma, ki presoja zakonske načrte o socijalni zakonodaji, bo pa začel z debato o zakonih, ki jih predlaga zadnja Johnsonova socijalna spomenica. Debata bo huda, zasliševanje interesentov bo trajalo dolgo, ako ga ne bo
nasilnostjo. Odbor se pri tem predmetu ne bo držal partijske linije, liberalni kongresniki o-beh strank bodo potegnili skupaj, konservativni pa tudi. Najbolj se bodo besede kresale tekom debate o pravici do dela. Lobisti za in proti tej pravici so že vsi v zagonu. Vzeli so na piko tiste kongresnike, ki še omahujejo, kam bi se odločili.
Ni še končano delo na zakonu o bolniškem zavarovanju. Ga ima v rokah Byrdov senatni finančni odbor. Byrdu se nič ne mudi, toda dela na zakonu ne bo obstruiral, tako je predsedniku obljubil.
Zaostal je tudi zakonodajni postopek o zakonu za podpiranje gradnje cenenih stanovanj. Johnson je pretekli teden opozoril Kongres, da naj ga čimprej izglasuje. Postopek se bo ta teden premaknil z mrtve točke.
Predsednik je pretekli teden opozoril člane Kongresa, da želi, da bi hitrejše obravnavali zakon o imigraciji, kot ga predvi-
deva njegova posebna spomenica od 13. januarja. Kongresnik Celler mu je menda obljubil, da bo njegov odbor začel debato o osnutku že koncem tega tedna. Seveda ga mora do takrat dobiti iz Feighanovega pododbora. Feighan ni o tej zadevi nič govoril, odkar je v Clevelandu pojasnil, v kakšnem stanju se načrt nahaja v njegovem pododboru. V senatu je pododbor pravnega odbora začel z debato o načrtu že marca, potem jo je prekinil, da je mogel obravnavati predlog o civilnih pravicah. Pododborov predsednik je senator Edward Kennedy. Ker je za zakon vnet, gotovo ne bo postopka zavlačeval. Izjavil je, da bo pododbor začel znova obravnavati načrt 2. junija in bo predvidoma vse delo v pododboru o-pravljeno do srede junija.
Za nameček ima pa Kongres pred seboj še celo vrsto naka-zilnih zakonov, ki dopolnjujejo zakon o federalnem proračunu. Tudi to delo mora biti opravljeno pred koncem zasedanja.
Pcljski vojaški ataše prebegnil na zahod in prinesel važne fajnosti
Načelnik poljske vojaške misije v Zahodnem Berlinu je prebegnil na Zahod in razkril rdečo vohunsko mrežo.
BERLIN, Nem. — Združene države upajo dobiti boljšo sliko o organizaciji komunistične vohunske službe v zahodni Evropi, odkar je prebegnil na zahod načelnik poljske vojaške misije v Zahodnem Berlinu Wladislaw Tykocinski. Poljak je ustavil 16. maja ameriškega armadnega narednika in ga prosil za pomoč. Združene države so mu dale začasno zavetje in ga prepeljale v letalu v Zahodno Nemčijo, od tam pa pojde seveda dalje, če je “dovolj velika riba”.
Tykocinski je bil v Berlinu dalj časa, po političnem prepričanju je bil baje socialist, ne komunist. Kljub vsemu so mu izgleda v Varšavi popolnoma zaupali in računali z njegovo zvestobo, če ne kompnistični, pa vsaj poljski stvari. Zmota u-tegne biti draga za vso komunistično vohunsko mrežo. Zahodni poznavalci razmer so namreč prepričani, da so satelitske vojaške misije v glavnih mestih zahodnih držav središča vsakovrstne vohunske dejavnosti.
Poleg omenjenega diplomata je pobegnil v preteklem tednu na zahod v Berlinu še drug Poljak, 19 let stari Marek Radom-ski, sin poljskega diplomata v Vzhodnem Berlinu.
Za vse življenje
Dojenček, ki je pred kratkim zagledal luč sveta v vagonu cestne železnice v Hong Kongu, je prejel te dni od mestne uprave svojevrstno darilo: do smrti se bo lahko brezplačno vozil s tramvajem.
WASHINGTON, D. C. — Zakladno tajništvo je objavilo, da se je premislilo in ne bo kovalo 45 milijonov srebrnih dolarjev, kot je bilo javljeno komaj 15. maja.
LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija je včeraj objavila načrt za uvedbo meterskega sistema pri merah. Decimalne mere bodo uvajali postopno tekom prihodnjih 10 let.
Iz Clevelanda in okolice
Asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment.
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment danes od 5.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
Tajnik Društva sv. Vida št. 25 KSKJ bo pobiral danes od 6. do 8. zv. asesment v šoli sv. Vida. Slov. pisarna sporoča—
Te dni je prišel drugi del Mau-serjevega romana “Ljudje pod bičem.” Dobi se v Slov. pisarni v Baragovem domu. Cena $4.50 vezana, $3.50 broširana.
K molitvi—
Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj po cerkveni pobožnosti v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Ano Zupančič.
Zapovedan praznik—
V	četrtek je Gospodov Vnebohod, zapovedan praznik, ko mora vsak katoličan k sv. maši.
Dopolnilo—
Pok. Jernej Papež, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil star 81 let. Zapustil je tudi sina Louisa. Pogreb bo jutri ob devetih iz Hopko pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca, nato na pokopališče.
Zopet med prvimi—
John R. Telich, C.L.U., zastopnik Sun Life Assurance Company of Canada, je zopet dobil za milijon dolarjev nove zavarovalnine in s tem postal član Million Dollar Round Table.” Čestitamo in mu želimo še veliko podobnih uspehov. Zadušnica—
V	četrtek, na Vnebohod, ob pol desetih dop. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Janeza Štefančiča St. z Addison Rd. ob prvi obletnici smrti.
V bolnišnici—
Mrs. Anna Blatnik s 3557 E. 82 St. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, soba št. 442.
Pevska vaja za Spominsko proslavo—
Nocoj ob osmih bo v šoli sv. Vida pevska vaja pod vodstvom M. Košnika za nedeljsko Spominsko proslavo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Sen. Frank Lausche je včeraj v senatu svaril pred možnostjo, da pride Dominikanska republika pod komunistično oblast, če bo postal A. Guzman njen predsednik. To ni še gotovo, posebno odkar so odkrili nered-nosti pri banki, katere direktor je bil Guzman.
KONTUM, Juž. Viet. — Vladne čete so prešle v napad v osrednjem višavju, kjer se zbirajo komunistični gverilci. Ti se izogibljejo večjim spopadom in čakajo na deževje, ko vladnim četam v boju ne bodo mogla pomagati letala.
DETROIT, Mich. — Znani Cyrus S. Eaton, industrialist iz Clevelanda, se je vrnil z obiska v Sovjetiji in satelitskih deželah. Sinoči je tu govoril Ekonomskemu klubu Detroita, nato pa imel tiskovno konferenco. Na tej je trdil, da bo Sov-jetija v “enem do štirih tednih” posegla v vojno v Vietnamu. To naj bi mu dejal sam predsednik vlade Sovjet, zveze Kosygin, češ da je Amerika Rusijo k temu prisilila. Podobno naj bi mu govoril tudi Mi-kojan. Eaton se je izrazil za umik Združenih držav iz Vietnama, češ da ta za nas ni prav nič važen.
.®ff| Hmekism/i fiommtm


6117 St. Ciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ž* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
| sti, kot je pričakoval. Ako jih ni, ali se izplača, da jih na-I daljuje do maja prihodnjega leta? Ali ni bolj pametno mi-' šiiti na sporazum, ne morda z Ameriko, ampak s sajgonsko I vlado? Kaj naj reče k takemu rdečemu načrtu naša dežela?
Na to vprašanje mora pripraviti naša diplomacija več odgovorov. Po njih se bodo ravnale naše vojaške operacije po deževni dobi. Ravno zato so prihodnji 4 meseci tako važni za razvoj vietnamske krize.
Naša administracija je pa že sedaj jasno povedala, da svojih resničnih prijateljev v Vietnamu ne bo v nobenem slučaju izročila rdečemu terorju. Bo ostala toliko časa tam, da se bodo vsi ali izselili ali pa čutili varne. Ako bo držala besedo, bo naša javnost gledala na njene sklepe z večjim zaupanjem, ko to dela sedaj. Ne bo ji pa težko držati besedo, saj bo ameriška armada sedela v dobro utrjenih postojankah, dokler bo to šlo v račun naši politiki v jugovzhodni Aziji.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 102 Tues., May 25, 1965
Pred kritičnimi meseci v Vietnamu
V	Vietnamu se začenja ta mesec deževna doba, ki bo trajala do konca septembra, torej dobre 4 mesece. Kako bo potekalo vojskovanje na drobno, ne vemo. So pa nekateri znaki, ki povedo, kakšno taktiko bodo imele čete obeh nasprotnikov. Premik komunističnih čet, raba zmeraj močnejšega orožja, zmeraj večja udeležba v moštvu pri vojnih spopadih, vse to namiguje, da hočejo komunisti izrabiti vse ugodnosti, ki jim jih nudi zamočvirjena zemlja in nebo, pokrito s težkimi, nizkimi oblaki. Njihov namen je zmleti armado sajgonske vlade, amerikanskim četam pa onemogočiti operacije na širokem terenu. Ta cilj bi mogle doseči samo v slučaju, da inicijativa na frontah ostane v njihovih rokah, kajti tudi zanje ni premikanje čet nobena zabava, ker so čete močne po številu in navezane na orožje težjega kalibra. Ako bi se komunistom posrečilo, da razbijejo sajgonsko armado do konca septembra, bi po tem mesecu postali gospodarji notranjosti, kjer bi jih niti ameriške čete same ne mogle tako preganjati, kot jih danes združene ameriške in sajgonske vojne sile.
Ni nobenih znakov, da bi sajgonska armada imela po sebne načrte za vojskovanje v deževni dobi. Morda jih ima, pa jih ne pove, morda se o njih še ni sporazumela z ameriškimi zavezniki. Morda pa tudi ne da ničesar na komu nistične načrte in misli, da niso izvedljivi v deževni dobi.
Zato je na ameriški strani nekaj več jasnosti. Ameriške čete se opirajo na skrbno izbrane postojanke, ki izpolnjujejo razumljive pogoje: morajo imeti dobre zveze z morjem, ne smejo biti preblizu hribov in gorovij, prostor zanje mora biti pregleden in dati tudi mesto za letališča. Utrjevanje postojank ne sme biti zvezano s prevelikimi ovirami. Okoli postojank mora biti dosti prostora za običajne manevre pri vojaških spopadih. Končno naj bi bile postojanke vsaj ob nekaterih prometnih žilah, ki omogočajo zvezo z notranjostjo. Kolikor se more soditi, ima naša armada sedaj že pet takih postojank. Najbolj znana in tipična je postojanka v Danangu. Te postojanke bodo odskočne deske za operacije ameriških čet in vojnih letal. Nasi vojaški oddelki se bodo pa oddaljevali od njih samo takrat in tako daleč, da si ne odrežejo poti nazaj na oporišča. To narekuje skušnja z Dienbienphou iz 1. 1954, kjer je francoska armada doživela svoj zadnji poraz v Vietnamu. Razume se, da bodo komunisti skušali blokirati vse te postojanke in da pri tem ne bodo varčevali s človeškimi življenji. So jih parkrat že napadli, bili odbiti in utrpeli hude izgube na moštvu.
V	bojih v deževni dobi ne bo dosti zanesljivih novic o sovražnikovih izgubah. Dež, megla, oblaki, močvirje, vse nagaja pri ugotavljanju komunističnih izgub.
Med tem bo seveda šlo diplomatsko in politično vojskovanje svojo pot. Bo verjetno ostalo tako živahno kot zadnje tedne. Celo predsednik Johnson je tekom dobrih par tednov kar 12-krat govoril o Vietnamu. Uradni povodi za njegove govore niso važni, prave povode pa lahko na-slutimo samo iz njegovih besedi. Kdor tolikokrat govori v tako kratkem času, ne more popolnoma zatajiti svojih skrivnih misli. Se tupatam vendarle izda.
Johnson je na primer enkrat omenil, da posredovalci ustvarjajo kanale za posredne stike z azijskimi komunisti, da ve za te kanale in da ni slep in gluh zanje. Pa tudi, ako tega ne bi namignil, bi se njegovi govori dali velikokrat razlagati kot reakcija na poročila, ki jih naša administracija dobiva po zakulisnih kanalih. Zadnji njegov govor je na primer bil v veliki meri posvečen dobrotam, ki bi jih Vietnam lahko dobil od Amerike, ako bi med obema deželama zavladal mir. Za svobodni svet taka izjava ni potrebna, ker vse to že davno ve. Namenjena more biti samo nekomu za bambusovo zaveso, ki sedi v Hanoju. Podoben političen namen ima tudi zastoj v bombardiranju Severnega Vietnama.
Johnson tudi dobro ve, da sajgonski politiki, tisti, ki so v vladi, in tisti, ki so zunaj nje, ki jo hvalijo in kritizirajo, niso brez stikov z vodstvom vietnamske osvobodilne fronte in da ti stiki ne prenašajo, recimo, vremenskih poročil. Ameriška taktika teh stikov ne zavira, pa tudi ne posega vanje. Saj ni izključeno, da Hanoj izve po tej poti marsikaj, česar drugi kanali ne povedo. Morda celo več verjame novicam iz teh kanalov kot pa novicam, ki prihajajo preko tujih uradnih in neuradnih virov, na primer francoskih, ruskih, kanadskih, indijskih itd.
Vse te diplomatske in politične akcije se razlikujejo od vojaških po tem, da jih ne moti ne dež, ne megla, ne o-blaki, ne slabo vreme. Dajejo naši diplomaciji možnost, da s primerjavo kontrolira vesti, ki se ji zdijo važne in obenem nenavadne.
Naša administracija bo torej tekom deževne dobe lahko zmeraj ugbtavljaja, kakšno je razpoloženje v Hanoju. Morda bo dočakala trenutek, ko bo Hanoj spoznal, da od deževne dobe nimajo rdeče vojne operacije toliko kori-
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
prtijo na ramena komu druge-]jo k Sv. Vidu v Slovensko šolo, M. JAKOPIČ:
mu. Veliko težkoč so že pred'po pošti še posebno povabilo na
zadnjo vojno in med njo oprtili politično spretno naši Ameriki v Aziji. Tudi težkoče v Afriki in še drugod so kar nekam umetno oprtili nam. Dokler je bilo kje kaj žetve, so bili zraven vedno prvi. A pri težkočah znajo pa spretno simulirati.”
Težka in neprijetna je ta sodba o angleški politiki. Kar težko je verjeti. Govori pa se o Angležih marsikje tako.
Na mene je pa pri teh razgovorih pritiskalo vprašanje, ki sem ga. stavil navzočim trem: Kaj nam to ocenjevanje Anglije, njene preteklosti in sedanjosti, dokaže in pove?
Šved Eric me je ošvrknil z
redni letni občni zbor Odbora staršev. Občni zbor bo v petek, 28. t. m. po šmarnicah (okoli pol 8. ure zvečer) v Marijini sobi v podpritličju vidovske župnijske šole. V interesu vseh naših o-trok je, da se starši občnega zbora udeleže.
SKLEP SLOVENSKE ŠOLE. — Učenci vidovske Slovenske šole bodo v soboto, 29. t. m., prejeli spričevala; najbolj pridni med njimi pa tudi nagrade. K razdelitvi spričeval in podelitvi nagrad so povabljeni tudi starši učencev kot tudi vsi prijatelji Slovenske šole.
KAREL MAUSER:	LJUDJE
POD BIČEM, II. DEL. — Pre-
resnim pogledom in mi odgovo- petek je končno dobila Slo-
Duluth, Minn. — Sodobni zgodovinarji, ki govorijo, pišejo in razpravljajo o gospodarskih in politični preteklosti raznih dežel, nekateri radovedno gledajo v bodočnost, kaj ima ta za svojimi zagrinjali za nekatere dosedanje vodilne dežele in države za prihodnjost. O zmernih in praktičnih zgodovinarjih pravijo, da vozijo po sredini in so le nekaki arhivarji dogodkov, takih in takih, ki jih beležijo, da ostanejo družbi opisani taki, kakor so se dogajali, ali vsaj tako, kakor jih tisti, ki jih ohranjajo v pisani besedi, zdaj tudi v slikah. Da ostanejo ali v dober vzgled, ali da bi bili lahko dru-gačnejši, kakor so bili in kakor so se dogajali v razmerah kakih časov in dob. To naj bi bila glavna in prva dolžnost poklicnih zgodovinarjev.
Seveda so pa med zgodovinarji tudi ljudje, ki poleg svojega poklica premnogi izmed njih tudi rad pogleda preko ograje svojega poklica tudi na razne druge dogodke in poteke življenja in če bi kdo rekel, da ravno zgodovinarji, ki jim je znana preteklost tega in onega, znajo bolj trezno gledati, pa tudi soditi, kaj je bilo prav v preteklosti in kaj ne, in. baš to poznanje je najboljši učitelj in svetovalec, kaj naj bi bilo najboljše za bodočnost v tem ali onem oziru. Zato, kadar zgodovinarji govore, je na mestu, da bi jih svet in javnost poslušala.
Zgodovina je učiteljica!
O tem smo pred nedolgim razpravljali “štirje modrijani”, ki takole ob večerih sedeč v prostorih prodajalne avtomobilov govorimo in razpravljamo o tem in onem, kadar imamo čas in da nas kupci in tisti, ki prihajajo ogle dovat avtomobile, preveč ne nadlegujejo. En Irec in en Šved sta pri takih razgovorih zelo zgovorna in oba zanimiva. Šved Eric je mnenja, da je Velika Britanija zaenkrat vsaj za eno generacijo na potu v neko gospodarsko osamljenost. Zna po to trajati dalj in lahko je, da se ne bo vrnila nikdar več na tisto vsegospodarsko važno pot, po kateri je vozila zadnjih 300 let in iz katere je gospodarsko in politično diktirala več ali manj skoraj vsemu svetu.
Irec mu je ugovarjal, da je to drzna napoved. Eric pa mu je nazaj dokazoval, da zajema povprečnega Angleža in več ali manj je zajel tudi že vso Arngli-jo nekak anomaličen — brezbrižen in popustljiv duh in da jim! ni več za tisto nekdanjo staro slavo, da so ravno oni poklicani za vzdrževanje ravnotežja med tekmujočimi silami po svetu.
Ko ga je Irec povpraševal o dokazih za to, je Eric poudaril, da po zadnji svetovni vojni so Angleži spoznali, da v sedanjih atomskih časih je njih dežela na preveč riskantnem kraju in prostoru. Že v Hitlerjevih na-
če napraviti tako, da jo ne bo kdo smatral za izzivalno, ali kako drugače. V političnih krogih ima še velik vpliv. Vojaško ne več toliko. To počasi prepušča drugim in vso večjo odgovornost za vzdrževanje ravnotežja med Vzhodom in Zapadom in vsepovsod drugod.
Eric je nadalje dokazoval, da je v pravem v svojem dokazovanju o tem tudi v tem, da Anglija pri vračanju v osamljenost in oddaljevanju od odgovornosti v svetu se nekako podaja na zmerno socialistično pot, na kateri se bo lahko srečavala z ortodoksnim kap italističnim redom Zapada in med skrajnim komunizmom Vzhoda z Vsemi, ki se, bo dalo in kakor bo kazalo. V tem je viden stari kramarski angleški duh. Tja se o-bračaj in tako se sukaj, kjer kaj kaže ... Angleži so v tem ne-prekosljivi.
Eric je omenjal dalje, da vred z načrtnim umikanjem iz glavnih položajev v svetovni politiki v ozadja, znižuje Angliji tudi njeno gospodarsko moč in sposobnost. To da dokazuje statistika zadnjih par let. Pred drugo svetovno ali zadnjo vojno je bilo okrog 33% vse mednarodne svetovne trgovine v angleških rokah. Zdaj jo ni več niti 10'%. V produktivnosti jo zdaj daleč nadkriljuje Zapadna Nemčija, Francija in Japonska, da ne omenjam Z.D. Anglija je danes v produktivnosti na šestem mestu. Težave in silne žrtve v zadnji vojni so vidno zadale angle ški trgovski podjetnosti hud u soden udarec. To se je začelo poznati takoj po zadnji vojni le ta 1945, ko je v narodnih angleških volitvah izgubil pokojni Churchill svoj položaj prvega ministra. Z njim vred je začela politična in trgovska navdušenost iti navzdol. In od tedaj naprej ni stopil do danes še v o-spredje noben kak nov navdušen politični vodja, ki bi znal podžigati in poganjati v obrat in tek angleško nekdaj občudovano podjetnost. Le bolj in bolj v ozadju so. Eric je omenil dalje, da ko je bil okrog božiča v Evropi, da mu je nek angleški časnikar rekel: “Mi Angleži smo za Evropo in svet dali že mnogo krvi in žrtev. Zdaj naj preliva kri in doprinaša žrtve kdo drugi.”
Eric je dejal: “Jaz bi mu rad povedal nazaj: A za vse žrtve ste bili vedno tudi dobro plačani! Gospodarsko in politično ste bili vedno pred drugimi in nad vsemi drugimi v ospredju in mednarodne gospodarske koristi ste imeli vedno kot dobro molzno kravo privezano v vaših hlevih. Vedno ste dobro molzli — med tem, ko so drugi propadali. To bi mu bil rad zabrusil pod nos, pa ni bilo prilike za to,” je končal Eric.
Irec je na to hudomušno pristavil: “V sebičnosti je Angleže težko prekositi. Irci jih v teh o-padih bi bila skoraj'totalno raz-!zirih poznamo bolje, kakor kdo rušena. Zdaj bi lahko postala drugi. Pa tudi od zlomka so
žrtev nekaj bomb. Zato je spretno napravila umik iz Indije, iz Afrike, iz južne Azije in se ho-
spretni Angleži. Kadar zaidejo v težkoče, jih znajo spretno odložiti s svojih ramen in jih na-
“Kdor more razumeti sedanji tok angleškega gospodarskega in političnega življenja, lahko vidi, da Angleži gledajo na prihodnost ter da pričakujejo, da bo treba prej ali slej sopotovati s socializmom in njegovimi načini življenja. Ne takim, kakršen kruto vlada za železnim zastorom (komunizmom), ampak z nekim zmernim socializmom, ki bo demokratičen, a bo nosil na svojih plečih odgovornost za zmerno in pravično, kolikor je to socialno mogoče, za bolj pravično urejeno življenje mladih in starih in vse družbe.
Pravilna uredba vsega tega pa bo odvisna od mnenja angleške javnosti, kolikor bo ta imela vpliva na vse. Ampak stare Britanije, kakršna je bila tja do druge svetovne vojne, take Britanije ne bo več.
Tako meni Eric.
Andrejček
MVIGE 00 SV. VM
CLEVELAND, O. — VNEBOHOD. — Prihodnji četrtek, 27. t. m., je praznik Vnebohoda našega Gospoda Jezusa Kristusa. Jezus bi bil po svoji smrti lahko takoj odšel s svojim telesom častitljivo v nebesa, pa ni šel. Ostal je še štirideset dni na zemlji. To je storil zato, da bi njegovi učenci ter vsi, ki bodo vanj verovali, dokončno, t. j. neomajno verovali v njegovo božjo naravo, in da bi moral zadnji cilj vsakega človeškega otroka biti nebesa.
Vnebohod je za katoličane v ZDA zapovedan praznik, ko mora biti vsak pri sv. maši. Pri Sv. Vidu bodo ta dan maše ob 6, 7, 8.30, 9.30, 12 in ob 5.30 ter 6.30 popoldne, tako da bo vsak izmed nas imel priložnost opraviti svojo versko dolžnost. V sredo pred Vnebohodom bo tudi priložnost za spoved kakor ob sobotah.
KRIŽEV ALI PROŠNJI TEDEN. — Teden, v katerem obhajamo praznik Gospodovega Vnebohoda, imenujemo na Slovenskem tudi križev ali prošnji teden. Prvo poimenovanje, t. j. križev teden, je dobil po križih, ki jih tri dni pred Vnebohodom nosijo pred procesijami. Ime prošnji teden pa ima po prošnjah, t. j. po odpevih ali odgovorih pri litanijah vseh svetnikov, ki jih opravljajo med temi procesijami.
K prošnjim dnem prištevamo zadnje tri dni pred Vnebohodom in pa dan godu sv. Marka. Na ta dan je šla doma zgodaj zjutraj navadno iz župnijske cerkve procesija v po eno izmed župnijskih podružnic. Procesija je šla navadno po poljskih potih mimo vrtov, njiv in travnikov. Vsaka od procesij je bila združena z litanijami vseh svetnikov — navadno petimi. V podružnični cerkvi je bila nato sv. maša, pri kateri smo molili v prvi vrsti za božji blagoslov polju in njegovim posevkom, za božjo pomoč in varstvo pred hudo uro, sušo in drugimi nesrečami. Na ta dan dopoldne na polju navadno ni nobeden delal.
OBČNI ZBOR ODBORA STARŠEV. — Te dni bodo dobili vsi starši, katerih otroci hodi-
venska pisarna v Baragovem domu tako težko pričakovano 2. knjigo velike Mauser jeve povesti “Ljudje pod bičem”. Tistim, ki so jo vnaprej naročili, jo je g. Lončar, voditelj pisarne, takoj poslal in jo morajo že imeti.
Kakor je 1. knjiga, prav tako bo čisto gotovo zajela tudi 2. knjiga “Ljudje pod bičem” vse njene bralce. Znani slovenski literarni zgodovinar dr. Tine Debeljak je v Glasu SKA zapisal o njej, da je “umetniško enotnejša, da je “preprosta, enočrt-na, toda napeta in močna ter psihološko izdelana”. O njenem pisatelju pa je zapisal: “Mauser je s to povestjo stopil med prve oblikovalce naše celotne medvojne usode ter je ta drugi del po objektivnem podajanju snovi ter po umetnostni sili gotovo ena njegovih najbolj uspelih knjig, vrednih branja. Deležna bo gotovo velikega uspeha in hvaležnosti.”
PONOVITEV “KRESNIČKA”. — Preteklo soboto, 22. t. m., so otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu ponovili lepo spevoigrico “Kresniček” in drugo, kar so nedeljo prej podali svojim mamicam za njihov dan. S ponovitvijo smo, hvala Bogu, vsi zadovoljni; najbolj pa otroci-igralci. Zaigrali in zapeli so z istim, če ne še z večjim ognjem kot prvič. E, tudi otrok se rad postavi! Pa to ni nič slabega. Vsem, ki so k uspehu pomagali, Bog povrni! Mladini pa dajmo še velikokrat priložnost, da nastopi in se postavi!
DAR SLOVENSKI ŠOLI. — Pred dobrim mesecem (19. a-prila 1.1.) je umrl v Ljubljani apostolski protonotar znani slovenski duhovnik Josip Šimenc. Ker mu “ni bilo dano posloviti se od njega in ne spremiti ga na zadnji poti”, je daroval Slovenski šoli pri Sv. Vidu g. Janez Likozar z 5908 Bonna avenije $15, “kar (da) bo šopek, katerega bo gospod gotovo tudi vesel”. Odbor staršev izreka g. Janezu Likozarju v imenu mladine in njenega učiteljstva kot tudi v svojem prisrčno zahvalo za njegov plemeniti dar. Bog mu povrni s svojimi darovi!
IZRAZI SPOŠTOVANJA DO RANJKEGA DR. H. LOBETA. ■— V nedeljo, 25. pr. m,, je umrl dr. Hinko Lobe. Poleg slovenske AD in obeh tukajšnjih angleških dnevnikov (The Cleveland Plain Dealer in The Cleveland Press) sta se rajnkega našega rojaka javnega delavca spomnila z lepima nekrologoma tudi tukajšnji madžarski dnevnik “Szabadsag” (Svoboda) od 29. pr. m. in clevelandski nemški tednik “Waechter und An-zeiger” od 30. pr. m. (s sliko). V nemškem listu je še prav posebej poudarjena delavnost rajnkega dr. Lobeta za čim tesnejšo delovno povezavo vseh clevelandskih narodnostnih skupin. V trojki Ralph J. Perk in Vaclav Hivnar je bil dr. Lobe ena izmed najbolj močnih gonilnih sil. Na zadnjem rednem mesečnem sestanku zastopnikov clevelandskih narodnostnih skupin v češkem Narodnem domu na Broadway dne 3. t. m. so se zastopniki vseh narodnosti s spošt-
VETRHN
Vetrinj, Vetrinj!
Večno boleči spomin. Razpadajoči samostan, s čudno tesnobo stopamo vanj. Mati Marija Žalostna,
Mati Marija Usmiljena!
Ugasli ognji na večer.
Koče iz lubja napravljene, človeštvu v posmeh postavljene iz solz in bolečin.
Vetrinj, Vetrinj!
Zadnji zbor mladih čet; zadnji nagelj k srcu pripet; zadnja zastava plapola, potem omahne, pade na tla, —■ prekrije s tenčico se črno ... Vrbsko jezero zvalovi, sonce gozdove pordeči, veter ne more najti poti... Uničeno kleno je zrno.
Sedemdesetim mladcem iz naših
vasi,
je rdeča zvezda skl j uvala oči, jih zmetala kot mrhovino v grob, s kletvijo jih požegnala za pokop.
Sedemdesetim junakom iz naših
vasi,
iz Vasi oh Savi,
bratu, vaščanom, prijateljem,
zvestobe večne pozdravi!
in silnih žrtev za skupno stvar.
SLOVEN SKI SPOMINSKI DAN. — Že vsa leta po zadnji vojski clevelandski in okoliški Slovenci obhajamo konec meseca maja pri Materi božji turški na Providence Hts. svoj SD' venski spominski dan. Lepo j8 to! Dovolj imamo razlogov za to. Za svoj narodnostni in kul' turni obstanek smo morali Slo' venci v svoji dosedanji nad tisočletni zgodovini, zlasti pa v času zadnje revolucije, dati strašne žrtve. Svoboda, prava, na krščanskih temeljih temelječa svoboda, je draga stvar; vendar vredna vsake žrtve, tudi one lastnega življenja.
V nedeljo, 30. tm., ob pol H-uri dopoldne bo v lurški kapeli na Providence Hts. sv. maša. Opravil jo bo, kakor lani, Father Jože Cvelbar. Med sv. mašo bo ljudsko petje. Popoldne ob pol treh pa bo v cerkvi pP Sv. Vidu cerkvena pobožnost, po njej pa v župnijski dvorani komemoracija.
Da bi bila tudi naša letošnja spominska proslava slovenskih narodnih žrtev kar se da lepa, naj bi se sv. maše čim več fantov in deklet, očetov in mater ter mladine udeležilo v narod' nih nošah.
ŠE EN DAR ZA SLOVENSKO ŠOLO. — Znani slovenski kulturnik s 1253 E. 80. ceste g. dr. Edi Gobec je ob zadnji prireditvi vidovske Slovenske šole podaril Odboru staršev za šolske potrebe $10. — Cast g°' spodu doktorju in Bog mu bogato povrni! Naj bi dobil zlasti tudi med slovenskimi izobraženci veliko posnemovalcev!
Zilufala prijatsfje^
Cleveland, O. — Podpisana s8 iskreno zahvaljujeva vsem pU' jateljem za njihove čestitke darila za najino 60-letnico zakonskega življenja. Bila sva jih vesela, še bolj pa sva bila vesela-ko sva videla, koliko dobrih pri' jateljev še imava.
Naj vsem dobri Bog vse obh' no povrne.
Frank in Antonija Trepal
/Z NAŠIH VRSl

Timmins, Ont. — Pozdravlj6' ni! Danes nam poteče narccnk19 za list, zato jo obnavljam in V0' šiljam ček za pol leta. List na^1 je kar v veselje, imam le 81)0 prošnjo, če je mogoče, da bi vsal enkrat na teden bilo' malo ‘m02' ganske maže,’ mislim na križat1' ke, katere zelo rada rešujem h1 katere so v skoraj vsakem dne’ niku.
Vas prisrčno pozdravljamo ^
Ijivimi izrazi pietete do rajnke- prijaznega mesteca Timminsa
ga spominjali njegovega truda'
Mrs. Jožica Gru
.bF
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
V maju po dvajsetih letih različno t>^aS° na odplačevanje,
seveda proti primernim obrestim. Hranilnicam in posojilnicam (Credit Unions) dolgujemo
Maj je resnično lep mesec. Cel mesec je praznik najlepše žene, Marije; v njem je dan naših mater, so dnevi zelenja in cvetja, kar oboje vzbuja upanje ter veselje; to dvoje pa daje življenje.
Tak je tudi letošnji maj. Pred 20 leti ni bil nič drugačen. Tudi tedaj sta nam narava in nadna-rava ponujali isto kot danes: upanje, da bo konec gorja in se bo začelo novo življenje, ki da bo še lepše in svobodnejše kot kdajkoli. Upanju pa je sledilo razočaranje in to prav v
maju.
Kakšen madež, če kdo poman-dra majsko cvetje! Kakšen greh, ee kdo uniči upanje in kakšen zločin, če kdo v tem lepem mesecu preliva kri zvezanih, izdanih in ogoljufanih. Pred 20 leti se je to godilo v Sloveniji, pa ne samo v Sloveniji.
Za nas Slovence bo mesec maj ostal do konca dni, še več do sodnjega dne, krvavi mesec. Vsako leto je obletnica. Letos je dvajsta, čez pet let bo petindvajseta in tako naprej. Vsako leto se bomo v mesecu maju spomnili pokončanega upanja in po-mandranega cvetja. Bilo je leta 1945, ko so v mlaki mlade krvi hoteli utopiti še celo misel na svobodo.
Ali smo se, ali se bomo, vsega tega res spomnili vsaj mi, ki imamo svobode v izobilju? Mogoče, da bo vsak sam premišljal, kako se je pred 20 leti v tnaju trgal od rodnega doma, od domačih in od zemlje, ki nam je dala življenje, mladost in upanje. Toda zgrešili bomo bistvo, ee bomo ob teh spominih mislili samo na lastno izgubo, in če bomo negovali samo svojo osebno bolečino. Okrog prireditev za 20 letnico ni prostora za osebne tožbe in še manj za pritožbe Proti komurkoli. Pokolj in mor-jo osebnih tragedij pred 20 leti, vse to je bilo samo zunanji znak, da se je tedaj za slovenski narod Začela strahovlada, temna doba, V njegovi zgodovini. Komuni-ztične sile so tedaj napele vse moči, da narod ekonomsko oslabijo in da mu skazijo duhovno podobo. Danes je že nastavljena sekira na njegove življenjske korenine. Toda to se ni zgodilo sa~ 2 našim narodom. Ista usoda je tedaj doletela vse narode srednje in vzhodne Evrope in proces1 Se nadaljuje že dvajset let. Da-rms sega že na ameriško celino; boj se bije v jugovzhodni Aziji, boj za človečansko in krščansko Podobo svobodnega človeka. V ta boj je praktično zapleten že ves svet.
Letošnja 20 letnica ni torej samo spomin na pokolje zvezanih, izdanih in ogoljufanih, ni le spomin na konec nečesa, je tudi spomin na začetek neke dobe, je Prilika, da to dobo 20 let temeljito pretehtamo: da pregledamo, kaj nam je teh 20 let pri-•Tsslo; da preštejemo, kaj smo mi sami žrtvovali kot dokaz, da Se pred 20 leti v načelu nismo Zmotili; da se vprašamo ali smo Se česa naučili, ali znamo in upamo pogledati 30, 40 let nazaj, treba; vsekakor se ob tej 20 letnici moramo vprašati, kaj smo Zgradili, na kar bi mogel narod v domovini položiti svoje upanje v letošnjem maju.
$770,000,000.00. Vsakdo sam lahko izračuna koliko obresti je treba plačati na to ogromno goro dolga.
Nekoč je bilo rečeno mladim: Boj se dolga!” “Ne kupuj na upanje!” “Varčuj denar in imo-vino.” Danes se taka gesla zdijo zastarela, nemoderna in nepraktična. Merilo za nakupovanje niso več potrebe, temveč želje imeti to in ono. V resnici je pa še vedno bolj upoštevan tisti, ki nekaj ima, kot tisti, ki veliko dolguje.
Torontu bo v soboto, 12. junija pripravilo to komemoracijo v cerkveni dvorani na Manning Ave. Zvečer v soboto bo torej spominska proslava, v nedeljo pa romanje, ko bodo sestre, bratje in prijatelji slovenskih mučencev molili na grobovih kanadskih mučencev. Nasvidenje torej!	S. V.
V maju pri “Mariji Pomagaj”
Tudi pri “Mariji Pomagaj” je bil letošnji maj lep. Vsak dan zvečer majniška pobožnost s šmarnicami, ki jih je spisal pater Fortunat OFM v Lemontu. Tvarina šmarničnega branja je sodobna in globoka, le škoda, da je cerkev ob večerih premalo polna.
V tem mesecu je bil v župniji velik praznik: 50 otrok je pristopilo k prvemu sv. obhajilu. Za verne družine in tudi posameznike je to vsekakor ganljiv dan, res dan duhovne lepote. Prav tako je bil praznik, ko je bila birma, čeprav ni bila nedelja.
Vpisovanje v slovensko šolo se bo tudi začelo že v maju in sicer zadnjo nedeljo. V maju sta imeli občni zbor tudi dve župnijski organizaciji: društvo NI J in Marijina družba. Tako so se ves mesec polagali temelji za novo delo v organizacijah in za novo življenje čisto duhovnega značaja. Kateri mesec je za to bolj potreben kot maj, ko se že življenje v naravi prebuja z novo močjo.
•--------O'----------
Igiiasip sil 2i4efnid
TORONTO, Ont. — Slovenci radi romamo. Romarske cerkve v domovini in romarska središča po svetu to izpričujejo. Romanje je še danes v domovini eden zelo važnih načinov, kako priti do potrebnih vrelcev duhovnega življenja.
Slovenci v Ontariju, zlasti v Torontu, tudi romamo in sicer vsako leto, odkar so nas razmere po drugi svetovni vojni pripeljale1 sem. Vsako leto' se v maju, juniju ali juliju zberemo na sveti zemlji, ki jo je poškropila mučeniška kri. Tja v Midland gremo, da tam na grobovih kanadskih mučencev pomolimo in se skupaj pokesamo. Tja romamo vsi, ko prej doma pustimo vse, kar nas morda loči, ali razdvaja ali o čemer imamo vsak svoje misli in poglede. S seboj vzamemo samo svojo vero in svoje slovensko prepričanje.
Letos bomo zopet romali. 13. junija vsi Slovenci iz Toronta in Ontarija v Midland, na grobove mučencev, da se ob 20-let-nici slovenskih mučencev spomnimo, da oni še nimajo grobov.
Vsakoletno romanje v Midland so začeli pred leti tisti, ki so bili 20 let nazaj tudi sami zapisani smrti, pa so z božjo pomočjo dosegli svobodo in novo življenje. Zato je bilo to romanje (in naj še vedno bo) dejanje zahvale za rešitev pred komunističnimi morijami. Bilo je (in naj še vedno
^ dolgove se pogrezamo
Kanadčani smo v 1. 1864 zvi- ^
®ali svoje dolgove; breme dol- 'bo) prošnja za vse, ki jih je ko-S°v, ki pritiska na nas, se je povečalo. Naš skupen dolg je horastel za 14%, kakor poroča ^anadski statistični urad. Izraženo v denarju bi se to reklo, da s° naši dolgovi lani znašali 5.4 bilijona dolarjev. In komu smo dolžni? Finančnim družbam, ki posojajo denar, bankam, velikim i*1 niaiim trgovcem, ki dajejo
munizem pokončal. Bilo je (in naj še vedno bo) klic svobodnih Slovencev k Vsemogočnemu za rešitev naroda, ki mu je bila svoboda pred 20 leti zatrta.
Letošnje romanje v Midland
¥ spomin padli
TORONTO, Ont. — Doba, ko so se pisale naj tragičnejše strani naše narodne zgodovine, se nam je odmaknila za dvajset let. V teh dvajsetih letih nam je marsikaj obledelo. Prvotni idealizem je samo še žerjavica, ki je ostala od ognja prve povojne e-migracije. Počasi se trgamo z vezi, ki so nas nekdaj tako tesno družile in nas priklepale na skupno misel. Vse, kar moti naše udobje in mir, nam je postalo odveč. Novi ljudje postajamo. Ljudje, oblikovani v okolju, ki je otopelo za ideale, kateri so nas družili z našimi mrtvimi brati. Težko je to razumeti. Težko iskati pravih razlogov za našo brezbrižnost in duhovno odsotnost od naših skupnih problemov in nalog. In vendar bi morali vsako leto zopet in zopet vsi, od prvega do zadnjega stati v strnjenih vrstah ob grobovih naših narodnih mučencev s čisto in iskreno mislijo v srcih, z jasno podobo naše tragične preteklosti pred očmi, z dvignjeno glavo in odločnim pogledom v prihodnost, kajti boj proti komunizmu še ni končan.
Naši pobiti in pomorjeni bratje niso bili prvi in ne zadnji, ki so padli pod streli rdečih revolucionarjev. Samo člen v verigi milijonov ljudi so bili, katere je komunistični stroj zdrobil od prve bolj še viške revolucije do danes. A vendar, za naš majhen narod je bil to velik doprinos za obrambo svobode in krščanske kulture. Po dvajsetih letih je ta doprinos dobil povsem nov značaj in pomen. Ni več omejen na lokalnost domačih krajev, temveč je uvrščen v borbo svobodnega sveta proti komunizmu. S tem tudi naši padli in pomorjeni borci niso bili zgolj branitelji svojih domov, temveč branitelji svobodne Evrope, svobodnega sveta. In prišel bo čas, ko jim bo svet to priznal.
Naša sveta dolžnost pa je v prvi vrsti, da spomin na te borce ohranjamo svež in ga z vsakim letom bolj in bolj utrjujemo za tak čas. Ob tem se tudi sami navzemajmo pravega in iskrenega duha, ki nas bo družil in ne razdvajal; ki nas bo dvigal in v nas netil gorečnost za delo, nas utrjeval v dobrem in globljem narodnem prepričanju. S tem bodo žrtve naših bratov dobile še poseben blesk.
Vseh teh naših padlih in pomorjenih bratov, vseh ki so po ječah in koncentracijskih taboriščih od muk in lakote umirali za svoje slovensko prepričanje, bomo spomnili na žalni komemoraciji v soboto, 12. junija, ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani na Manning Ave. Vsi ste lepo vabljeni, da se skupno oddolžimo spominu naših mučencev, zakaj blagor narodu, ki ima može, ki so pripravljeni za vero in svoj narod dati svoje življenje.
Za Društvo Slovenskih Protikomunističnih Borcev tajnik: Otmar Mauser
Oariijps la Mm vojne in r@¥@lis©|e
TORONTO, Ont. — Dragi rojak in rojakinja! Letos poteka dvajseto leto, odkar se je končala druga svetovna vojna in bo tako del proslave ali bolje'dvajseto leto, odkar smo se slo-komemoracije ob 20-letnici po-‘venski emigranti raztepli po sve-kolja slovenskih protikomunistu. V teh letih so pridne sloven-stičnih borcev. Društvo S.P.B. v ske roke ustvarile veliko tako v
zasebnem, kakor tudi v skupnem življenjskem krogu, ki nas po krvi veže. Ob tej dvajsetletnici smo lahko hvaležni Bogu, da nas je pri življenju in zdravju ohranil, da smo v svetu zgradili domove za svoje družine in tako nekaj domovine.
Mnogim ta sreča ni bila naklonjena. Ker so zaradi ran, za-dobljenih med revolucijo, ostali invalidi ali so morda bolehali za različnimi boleznimi, so jih komisije za emigriranje zavrgle kot nesposobne. Tako danes veliko teh ljudi životari po Avstriji, Italiji in Nemčiji in njih
ob bedi naših bratov, trpljenju vdov in osamelosti osivelih mater. Enkrat na leto, vsaj enkrat na leto pozabimo nase in svoje udobje ter darujmo žarek ljubezni tudi tem našim ljudem. Hvaležni bodo za vsak dar, še posebej pa za izkazano jim ljubezen. Zato darujte v sklad za pomoč tem ljudem. Precej dobrotnikov se je že oglasilo. Ali si Ti že med njimi??
Naj Bog v tej pomoči meri našo dobroto, da bodo tudi za nas veljale njegove besede: “Lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti;
borba za vsakdanji kruh je do- : popotnik sem bil in ste me spre-
sti težja od naše. Ali ni naša sveta dolžnost spomniti se teh naših bratov vsaj enkrat na leto? Ali ni naša sveta dolžnost spomniti se vdov naših pobitih in padlih borcev, ki danes morda same rinejo v življenje za kosom kruha? Koliko je osivelih mater, ki so izgubile vse svoje sinove in so’ na stara leta ostale same brez pomoči? Ne moremo in ne smemo ostati trdi in mrzli
jeli; nag sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me obiskali; v ječi sem bil in ste prišli k meni... Resnično povem vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.” Darove pošiljajte: Ciril Pre-želj, 468 Ossington Ave., Toronto, Ont.
Za Društvo SPB tajnik: Otmar Mauser
F© zapadli Kanada sia misijonski pol;
WINNIPEG, Man. enim mesecem sem že končal pomladanske misijone po zapa-du, pa šele danes prihajam z nekaj vrsticami o njih poteku. Je pač tako, da je treba najprej doma spraviti v red vse, kar je v času odsotnosti zastalo. Odlašanje na drugi dan pa tudi malo pripomore k temu.
Ko pridem v SASKATOON, se najprej zglasim na škofiji. Tamkajšnji škof je tako dober in prijazen, pa še nam revežem beguncem skrajno naklonjen. Nikdar mi ni treba čakati na avdienco in navadno se pogovor zavleče ikar do ene ure. Letos mi je ob odhodu napravil presenečenje s tem, da me je vprašal, kako je z mojim finančnim vprašanjem, ko hodim za našimi novonaseljenci. “O, toliko mi že dajo, da krijem stroške, pa še kakšno malenkost domov prinesem,” sem mu odkrito povedal. “Ali imate za nocoj sv. mašo že naročeno?” je spet hotel vedeti. “Od doma odhajam vedno brez vsake obveznosti, da tudi v tem pogledu lahko ustre-žem ljudem,” se je glasil moj odgovor. “Potem pa vzemite tole in opravite sv. mašo po mojem namenu. Ljudem pa povejte, da mašujete zanje; da tukajšnji škof prav tako misli, skrbi in moli zanje kakor za tiste, ki so bili tukaj rojeni.” — Ko sem se zvečer po končanem spovedovanju v zakristiji pripravljal, da grem maševat, se mi je približal g. župnik in me prosil, naj ljudem povem, “da jih on pričakuje tudi druge dneve, zlasti pa ob nedeljah v cerkvi in da jim je tudi v pisarni vedno na razpolago v kakršnikoli zadevi: iskanje službe, urejanje papirjev, podpora v stiski. Naj se počutijo kakor doma, saj jih on tudi smatra za svoje župljane.” Poleg škofa in župnika je prav, da omenim, še dobre redovnice “Sisters of Service”, ki se res z ljubeznijo posvečajo novonase-Ijencem.
V	EDMONTONU se je v zad-
njem času število rojakov znatno zvišalo. Pa ne toliko z novimi priseljenci, kakor z “odkrivanjem” takih, ki jih nismo poznali. Odkar je bil ustanovljen Slovenski klub, se to res pozna. Zavedajo se, da jih je za ustanovitev samostojne župnije premalo. Zato bodo pa pod okriljem društva lahko dosegali zastavljene. cilje:	povezati vse rojake
med seboj ter jih tako narodno in versko ohranjati; pripravljati družabne prireditve in zabave ter priskočiti potrebnim na pomoč. Navdušenja ne manjka. Daj Bog, da bi pri njem dolgo ostalo.
V	EDSONU me je iznenadila
Pred| novica o četvorčkih. Ko sem potrkal na vrata slovenske družine, ki je lani začela z majhno farmo, mi je gospa ob odpiranju taikoj zaklicala:	“Gospod, če-
tverčke imamo; dva sta moška, dve pa ženski!” In res je imela v rokah v kocu nekaj zavitega. Za njo še druga ženska s prav takim bremenom, za obema pa še dva fotografa. No, sem si mislil, letos se pa res uresničuje napoved inž. Janeza Fabijana iz Calgaryja, “da je hroščevo leto”. V Winnipegu smo prav pred odhodom na misijon dobili dvojčke, tukaj pa naletim kar na četverčke. Seveda sem bil radoveden, kakšni so, kako je z njihovim zdravjem. Približal sem se, pogledal in zagledal jagnjetovo glavo. Vsi skupaj smo se začeli smejati, gospa je pa hitela: Saj so četverčki, samo ne moji; ovca je njihova mati... Kar v procesiji smo šli v hlev, da postavimo male k tako rodovitni materi in jih z njo vred fotografiramo. Saj so redki taki primeri. “Samo eno ovco imajo, pa jim je ta takoj v prvem letu povrgla kar 4 mladiče. Lepo za začetek ...” sem razmišljal, ko sem odhajal.
O VANCOUVER JU je bilo lani težko kaj reči. Letos se je pa pokazalo, da bo kar lepo šlo. tudi v misijonskem pogledu. V zimskem času so imeli ne le novoletno in pustno prireditev, marveč so se potrudili in uprizorili igro, za njo pa še koncert. V svoji sredi imajo zadostno število sposobnih in požrtvovalnih ljudi, ki jim ni žal žrtev za take stvari. Pevci so tudi pri misijonu lepo sodelovali. Večer za večerom so prihajali ter dvigali slovesnost in pobožnost. Prav gotovo je tudi petje po svoje pripomoglo, da je bila u-deležba v cerkvi znatno boljša od lanske. Prepričan sem, da bo prihodnjič še kaj več, tudi med tednom, ne le v nedeljo.
V LETHBRIDGU so naši pridni kot mravlje. Čeprav ni industrije, čeprav nekateri odhajajo v večje kraje, naši ostajajo. Mesto se jim je priljubilo.
ganizirali par piknikov, da sejslabšajo. bodo malo bolj spoznali. Morda bodo potem tudi prišli do svojega društva. Toliko jih gotovo je. Pri obiskih družin sem naletel na dve deklici v starosti 4 in 2 let. Ker sta oče in mati Slovenca, sem se pri teh sestricah hotel prepričati, če doma govore slovensko. “Metka, koliko si pa stara?” sem vprašal starejšo. Pa me je le gledala. Ponovil sem vprašanje in nazadnje le dobil odgovor, ki me je presenetil.
Dekletce je tbko jasno in odločno reklo: “Jaz nisem stara, jaz sem lepa.” Res je bil lušten krempelj ček, a da se te svoje lepote tako zaveda, pa res nisem pričakoval. Kaj šele bo čez nekaj let...
Za REGINO bi za sedaj lahko zapisal: nič posebno novega.
Na njih prošnjo sem prišel v mesto že v nedeljo zvečer, tako da so imeli vsi priliko, da pridejo na misijon. So prišli? Nekateri so verjetno manjkali... E-den izmed fantov se je prav tiste dni odpravljal domov.. V Prekmurje gre in ženil se bo.
Vsaj tako mi je zatrjeval. “Dobro ženo moram dobiti. Ne vrnem se preje, pa četudi ostanem pol leta doma.” Po 6 letih se vrača, pa ne praznih rok. Pametno je živel in dobro delal.
Svoj lepi Buick je vzel s seboj.
Že sam je lepe postave; sedeč v takem avtomobilu bo kakor kralj v Prekmurju. Ne bo mu treba iskati deklet. Otepati se jih bo moral, ko bodo silile za njim. Daj Bog, da bi res dobro dobil!
V PORT ARTHURJU smo imeli misijonsko pobožnost kar 4 dni. Zaradi delavcev v gozdovih, ki pridejo za konec tedna domov, je bilo treba podaljšati za en dan. Prepričan pa sem, da nobenemu ni škodilo malo več pobožnosti. Cerkvica se je kar lepo polnila. Prišlo je tudi precej Hrvatov, saj že nekaj let ni bilo nobenega njihovega duhovnika k njim.
Povsod smo imeli sv. mašo v slovenskem jeziku in z ljudskim petjem. Tako je bilo res skupno sodelovanje pri sv. daritvi. Verniki so bili te spremembe veseli in v njihovo pohvalo lahko rečem, da so se takoj znašli.
Brez kakšnih vaj in posebnih razlag je kar prvič lepo uspelo.
Na splošno so ljudje misijonarjevega obiska veseli in porabijo priliko za svojo duhovno obnovo. Seveda jih je tudi nekaj, ki šteje ob strani, kakor da jim ni mar za nadnaravne dobrote. Tu in tam se pa najde kdo, ki misijonarju tudi kakšno grenko in debelo pove. Morda se na ta način sam olajša in potem malo lažje nosi svoja bremena. Misijonar je pa na take stvari že dolgo navajen. So nujne stvari, ki so povezane z njegovim poklicnim delom.
Ob koncu tega skromnega poročila ponovna zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri misijonu. V jeseni pa spet na svidenje.	Jože Mejač, CM.
iraije, ilapiššajle, da iti Kllapi epgrafelfi wa!@ kosti in leti za IsJ
SAJGIN, J. Viet. — Gornje besede so jedro letakov, ki so jih ameriška in južnovietnamska letala trosila nad mesti Severnega Vietnama, ko so se preteklo nedeljo približala Hanoju na 55 milj. Letaki, namenjeni predvsem vojakom, pozivajo te, naj ne hodijo v boj v Južni Vietnam
Po tolikih letih se počutijo ka-|po kostanj za Kitajce in svoje kor doma in gotovo bi bilo malo rdeče gospodarje.
težko sedaj začenjati kje drugje, ko imajo vsi tako lične hiše. Vsi lepo delajo, če ne v mestu, pa malo ven iz njega. Pobožni so tudi, izmed vseh skupin na zapadu najbolj. Naj jim Bog deli v obilju svoj blagoslov!
V CALGARY JU gre tudi na bolje. Če pomislim na prvi o-bisk, ko je bilo le 13 ljudi v cerkvi in gledam fotografijo, ki jo imam od letošnjega misijona, je to očitno. Prepričan sem pa, da bo v . prihodnje že znatno boljše. Za letošnje poletje bodo or-
Nihče ne more presoditi, koliko uspeha bi mogli ti letaki imeti, očitno je med tem, da je severnovietnamska vlada trdno v sedlu in da tuji opazovalci niso odkrili nobenih znakov neza-dovoljstev v oboroženih silah Severnega Vietnama, čeprav je stiska v deželi precejšnja, zlasti kar zadeva prehrano. Sev. Vietnam ne more pridelati dovolj hrane za svojih 17 milijonov prebivalcev. . Letalska bombardiranja Severnega Vietnama že tako težavno gospodarsko stanje še
Vojna se med tem v Južnem! Vietnamu nadaljuje in še vedno računajo na obsežnejšo ofenzivo rdečih v času deževne dobe. Združene države hočejo biti za tak slučaj pripravljene in bodo poslale v Južni Vietnam več tisoč novega vojaštva.
CLEVELAND, O.
Help Wanted Female
Girls or women for factory work. 7:30 to 4 pm.
ATLAS PAPER BOX CO. 1849 E. 65 St.
between Chester & Euclid Ave
(103)
MALI OGLASI
V najem
4	velike sobe z garažo na 8 akrov zemlje v Thompsonu, Ohio, na Rt. 286. Pod ugodnimi pogoji. Kličite po 6. zv. RE 2-8645.	(104)
Hiša naprodaj
Hiša, Colonial tipa, 3 spalnice, zaprt porč, ekstra lot vključen, nizki davki. Kličite IV 1-8177.	(104)
Grovewood—dvodružinska
Dober kup za $17,900, v zelo čistem stanju, blizu E. 161 St. Lastnik se seli k sorodnikom; nizki davki, velik lot.
PENA REALTY INC.
AN 1-2300	620 E. 222 St.
______________ (106)
V najem
5	sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Hiša naprodaj
V Euclidu, lep bungalov s 4 spalnicami, dvojna garaža, kompletno vse, v fari sv. Kristine. Prodaja lastnik, cena 23.500. Kličite RE 2-S027.
(103)
V najem
6	sob zgoraj, na novo deko-rirane, nič furneza, $55 na mesec. Bljzu cerkve in šole sv. Vida. Kličite HE 1-6169 po 4.30 pop.	(105)
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Iščemo žensko za splošna gospodinjska dela in varstvo otrok. Mora stanovati pri nas. Lep dom na Shaker Heights. Lastna soba, ugodni pogoji. Kličite 464-9393.	(104)
V najem
Petsobno stanovanje oddajo na 18667 Abby Ave., v Euclidu, Ohio. Kličite po 6. uri zvečer IV 1-4874.	—(105)
V najem
V kratkem bo v najem 4-sobno stanovanje; kopalnica, svoj furnez, gorka voda, zaprt porč, spodaj. Pripravno za-odrasle ali mladi par. Vprašajte za 7023 St. Clair Ave.
(103)
Lastnik prodaja
hišo, dva akra zemlje, sadno drevje in grozdje, na 33951 Eddy Rd., Willoughby Hills. Kličite po 8. uri zv. 1VH 3-0415.	(106)
Trdna enodružinska hiša
Na 889 E. 73 St., 8 sob, 2 garaži, plinski furnez, trd pod, preproge vseskozi. Zmerna cena.
MAIN LINE REALTY 1191 E. 73 St. HE 1-8181
V najem
4 sobe, kopalnica, vroča voda, furnez, vse na novo dekorirano, se odda mirnim ljudem. Blizu cerkve sv. Vida. Kličite EX 1-1390.
(Tu-Fr-X)
V najem
4 sobe s kopalnico, zgoraj, podstrešje, klet, sprednja veranda, garaža po želji. Odrasli imajo prednost. Na 1261 E. 60 St., telefon 431-4842.
0<Z>00<CZ>0(><=>0(><CZ>0(^^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
0<c^0<=^0<r=>00<=^0<c^(><c>0
“To ni dovolj,” je rekel. “Kaka je navada pri ljubezni? Ljubezen se daje na posodo. Ljubezen je skopuh, ki zahteva visoke obresti. Ne, ne samo obresti, marveč kapital z obrestmi vred. O Zvezda, kaj se godi možu, ki je zblaznel in vzljubil egipčansko kraljico?”
Tua je razmišljala o tem vprašanju, kakor da je uganka, katero mora razrešiti.
“Kdo ve?” je odgovorila slednjič tiho. “Morda ga stane življenje, morda — morda pa
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Chemica! Operator
We need a Chemical Operator and or...
Compounder
Some Chemical plant experience desired. Starting wage
$2,75 per Hour
With fringe benefits. Steady.
Overtime
available depending on Production Apply in Person to
PELRON CORP.
7847 W. 47th St.
Lyons, III.
(103)
DRAFTSMAN
To Move Into Design or Sale. Top $$$$ WILL TRAIN CALL John Weiss FI 6-8400 Days Or 271-9643 Evenings.
(103)
iaohinisi
Leading power tool mfr. needs machinists capable of running lathe and milling machines. — Steady work. — Good working conditions.
Call R. O’Brien at 666-6344.
(104)
Itlaehlnist Engine Lathe
NIGHTS
Radial Dritf Press Assemblers
SEE MR. L. GOREY
Chicago Pump
2336 W. Wolfram Street
(Near Western, & Diversey)
BE 5-7660
(104)
HOUSEHOLD HELP
MATURE HOUSEKEEPER Plain cooking. 5 day week. Sat. and Sundays off. Own room and TV. Pleasant home. Good pay. In La Grange. FLeetwood 2-0462.	(102)
Good permanent home for MOTHER and child Housekeeping and child care. — Small salary. Live in; own room. Call 349-2811.	(104)
REAL ESTATE FOR SALE
IRVING — MILWAUKEE 3717 N. Kenneth. Owner. — Open house Sun. 1-5. — Delx. brk. mod. 5 rm. plus 4 rm. Good inc. 2 car gar. Close to everything. Reasonable. — AV 3-1587.	(102)
GLENVIEW — BY OWNER ~ Immediate occupancy in this 2 yr. old 8 rm. Colonial with 4 bdrms. 2t£baths, on a landscaped lot. Dishwasher, intercom, Finish bsmt. Plus other extras. Low 50’s. 729-2515.
(105)
se poroči z njo in postane egipčanski faraon. Nemara j e mnogo odvisno od tega, ali ta kraljica slučajno mara tega moža.”
Tedaj je Rames vztrepetal kakor trst v večernem vetru in jo je pogledal z žarečimi očmi.
“Tua,” je zašepetal, “ali je mogoče — ali sem ti resnično ljub, ali pa me hočeš potisniti v sramoto in pogubo?”
Odgovorila mu ni z besedami, marveč je samo z neko zamišljeno resnobo odložila malo, slonokoščeno žezlo, ki ga je držala, se zazrla z žalostnim pogledom v njegove oči, se sklonila naprej in iztegnila roke proti njemu.
“Da, Rames,” mu je šepetala malo pozneje na uho, “pritisnila te bom na svoje prsi, naj bo na njih karkoli, ljubezen ali veličastvo, ali sramota ali poguba, ali smrt naju obeh ali vse to. Ali se hočeš prepustiti, Rames, slučajem te nevarne igre?”
“Ne izprašuj, Tua. Saj veš, saj veš!”
Poljubila ga je na ustnice in vse njeno srce in sva njena mladost je bila v tem poljubu. Nato pa je prijazno odrinila od sebe in rekla:
“čuj, govoriti moram s teboj in časa je malo, kakor sem rekla. Poslušaj me, Rames! Prav imaš: vem, kakor sem vedno vedela in kakor bi tudi ti bil moral vedeti, če bi ne bil tako nespameten, kot si. Ti ljubiš mene in jaz ljubim tebe, zakaj tako je bilo sklenjeno tamkaj, kjer se ustvarjajo človeške duše, tako je bilo od začetka in bo ostalo do konca.
Ti, egipčanski plemič, ljubiš egipčansko kraljico in ona je tvoja pa nobenega drugega moža. Tako je odločil tisti, ki je storil, da sva se rodila istega dne in da sva pila mleko na istih dobrih prsih. Zakaj bi slednjič ne bilo tako? če nama ljubezen prinese smrt, kar se utegne zgoditi, ostane nama vsaj ljubezen, ki je vsega vredna, in onstran življenja je še nekaj.”
“žene iščem, Tua, in ne prestola, toda moja ljubezen te utegne pregnati z visokega mesta.”
“Prestol gre z ženo, Rames, ne moreta se ločiti. Toda povej mi, nekaj mi hodi na um; če bi se to res zgodilo, če bi jaz bila pregnana, popotnica, če bi ne imela nič drugega razen svojega telesa in svoje duše in če bi ti sedel na prestolu, ali bi me tudi tedaj ljubil, Rames?”
“Kaj me tako izprašuješ?” je odgovoril užaljen. “Tvoje govorjenje je otročje. Na kakšnem prestolu bi mogel jaz kdaj sedeti?”
Pri teh besedah se je Tua spremenila. Nič več ni bila hrepeneča, strastna ženska, marveč je nenadoma postala zopet močna, modra kraljica.
“Rames,” je dejala, “ti razumeš, zakaj te pošljam, čeprav se mi trga srce, tako daleč in v tolike nevarnosti, kaj-
ne? Da rešim tvoje življenje, ker po tem, kar se je zgodilo nocoj, bi moral umreti tako ali drugače in bi bil izdihnil že pred dvema urama, ko bi ne bilo mojega načrta. Mnogo jih je, ki te sovražijo, Rames, in faraon more okrevati, kakor prosim bogove, ter preklicati moje povelje, zakaj umoril si mu gosta, ki je prišel, da me zasnubi.”
‘ Vse to razumem, kraljica.” “Tedaj se zbudi, Rames, poglej v bodočnost in razumi tudi ostalo, če si pameten, kakor upam. Pošiljam te z močnim spremstvom, kajne? Kralj v Kešu pa je star in slaboten in ti imaš pravico do njegove krone. Vzemi si jo, človek, deni si jo na glavo in kot kralj v Kešu zasnubi egipčansko kraljico. Kdo bi ti jo tedaj odklonil — mislim, da egipčanska kraljica gotovo ne, pa tudi ne egipčansko ljudstvo, ki hrepeni po teh bogatih, izgubljenih Južnih deželah.”
Tako je govorila, in ko je izrekla te pomenljive besede, je bila tako krasna in kraljevska, da se je Rames, oslepljen po njeni mogočnosti in veličastvu, poklonil pred njo, kakor da je boginja. Ko je pa opazil, da ga preizkuša na tehtnici svoje sodbe, se je vzravnal in
Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72nd St., Cleveland, Ohio 44103, Ph.: 361-0563. Auditors Frances Tavčar - Chairman, Mary Ko-legar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, predsed. Joseph Babnik, podpredsed. Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Louis Dular, Joseph Drobnich, Frank Majer, Joseph Može, Louis Intihar; reditelj: Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton. Zupan, Carl Stwan in Anthony Cliich. Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne.
Woodmen Circle
WATERLOO GROVE NO. 110 W C.
Predsednica Emma Janz, podpredsed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Frank Krince, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O., tel. EL 7-6614; blagajnik Stanley J. Bober, zapisnikarica Rose Intihar. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Zapadna slovanska zveza	■a'?;#
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, pod-
je spregovoril, kakor govori zvečer v SDd na Waterloo Rd. princ princesi:
(Dalje prihodnjič)	Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
predsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8533; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 4B3 T. M.
Commander Pauline Debevec, Lt.
po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., MI 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. L. Baznik, predsednik Frank L. Grdina, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik John Škrabec, zapisnikar Clarence Tomšič, slov. zapisnikar John Ovsenik, tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Frank Sfiligoj. — Skupno sveto obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PSI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobam predsednik George Basilone, l4®3 E. 172 St, tel. KE 1-7646; 1. P°d' preds. Frank Žnidar; 2. podpreos-Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik JacK Šimenc, 799 E. 155 St., tel. MU b 8111; fin. tajnik Richard Mooney blagajnik Michael Turpack, _ 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic« načelnik programov Anthony Nacb' tigal; načelnik bolniške oskrbe FraHK Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE k 8622; načel. kat. akcije Guy DeMaA poročev. v angl. Anthony Nach«' gal; poročev. v slov. Ernest TerpiJ1’ mladinski načel. Edward Zadni«’ načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsak drugo nedeljo v mesecu pri osm maši; po maši seja v šolski dvorani'
_	^i*.
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
COSMOS PARCELS EXPRESS C0RP0RAT10II
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
COSMOS PARCELS EXPRESS DCRP0P.AT10R
45 West 45th Street	NEW YORK, N.Y. 10036
Tel.: Cl 5-7711

OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; predsednica Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV-1-5617; podpredsednica Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, MU-1-0313; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: MaryPan-chur, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura;
SEDAJ - V MAJU -
nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o
PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA
TONY KRISTAVNiK
PAINTING 1171 E. 61 St.
DECORATING
HE 1 -0965
r ,	K”
ItjLiiiif Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUOA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9111
■*, "..v:;.	A'.;::.
J^aznanilo
in
JZahnJala
Vsi pretreseni in razžaloščeni javljamo, da je dne 25. aprila 1965 nenadoma preminul naš ljubljeni soprog, oče, zet, svak in bratranec
Dr. Hinko Cobe
Pokojni je bil rojen dne 10. avgusta 1917 v Zagradcu na Dolenjskem. V Ljubljani žalujejo za njim sestre Pepca Tonin, Dana Jarc, Zora Testen, Milena Špilar, Olga Krejči; brata Milan in dr. Frank s svojimi družinami; člani družin Vidmar in Lobe ter drugi sorodniki v Ljubljani, Zagradcu
in Ambrusu.
Pokopali smo ga dne 29. aprila 1965 na pokopališču Kalvarija. Velečastiti gospod prelat Louis Baznik je vodil vse cerkvene pogrebne obrede: blagoslovil truplo v Zakraj-škovem pogrebnem zavodu, daroval slovesno pogrebno sveto mašo v župni cerkvi sv. Vida in ob grobu molil za večno srečo pokojnikove duše. Svete maše in pogrebnih slovesnosti v cerkvi so se udeležili tudi častiti gospodje Jože Godina, o. Klaudij Okorn OEM, župnik pri Sv. Janezu v Milwaukee, Wis. in Raymond Hobart. O. Klaudij Okorn je tudi asistiral pri žalnih slovesnostih na pokopališču.
Za vso ljubeznivo naklonjenost in duhovno tolažbo naj prejmejo velečastiti gospod prelat Baznik in častiti gospodje duhovniki našo najtoplejšo zahvalo. Posebej se naj lepše zahvalimo č. g. Anthony Muzic, ki je prihitel ob napadu in podelil pokojnemu sveto poslednje maziljenje. Hvala čč. gg. Martelancu in Hobartu, da sta vodila skupne) molitve ob krsti.
Ob odru v Zakrajškovem pogrebnem zavodu je pokojnemu govoril v zahvalo in slovo častiti gospod J. Martelanc v imenu Slovenske pristave in Slovenske šole pri Sv. Vidu. Združeni pevci, člani slovenskih pevskih zborov v Clevelandu, so pod vodstvom Franca Zupana peli žalostinke in skupine so se vrstile v molitvi sv. rožnega venca. Molili so šolarji petega in sedmega razrede župnijske ljudske šole! pri Sv. Vidu, Katoliški Vojni Veterani pri Sv. Vidu — Catholic War Veterans —- Dekliška Marijina Družba — Junior Sodality — Katoliško Mladinsko Društvo — C. Y. O., otroci in starši Slovenske šole pri Sv. Vidu, člani Slovenske
pristave, člani in članice Dramatskega Društva Lilija, vaditelji in telovadci Slovenske Telovadne Zveze v Clevelandu ter zastopstva številnih drugih združenj Slovencev s področja mesta Cleveland. Trajno jim ostanemo hvaležni za to.
Prisrčna hvala društvu Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ za vso počastitev pokojnega člana.	t
Zastopstva odbora demokratske stranke za 23. vardo, odbora Zveze narodnostnih skupin in mnogo drugih zastopnikov uradov in združenj so prišla v pogrebni zavod in k pogrebu, da so počastila pokojnega v imenu svojih članov. Vsem najiskrenejša hvala.
Naši dobri sosedje so zbrali sklad za sv. maše in za skupni venec. Zbirali sta Mrs. Jernej Zupan in Viola Gest. Naj dobri Bog povrne zbiralkama in vsem, ki so darovali.
Častna straža ob krsti in nosilci krste so bili člani odborov Zveze narodnostnih skupin in Slovenske pristave na čelu z gospodoma Ralph J. Perk in Vaclav Hybnar, ki sta tudi zastopala uslužbence okrajnega urada, kjer je pokojni delal. Hvala jim.
Iskrena hvala urednikom in naznanjevalcem radijskih oddaj Rado Menartu, dr. Milanu Pavlovčiču, Tony Petkovšku in Janko Škrbinu, ki so v angleškem, slovenskem in hrvaškem jeziku toplo in prisrčno govorili o pokojnem, njegovih prizadevanjih in zaslugah za skupni napredek.
Zakrajškov pogrebni zavod je oskrbel pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod, ki se je razvil v izredno močno manifestacijo spoštovanja in ljubezni, ki
jo je pokojni užival med rojaki, ki so ga poznali in z njim sodelovali. Antonu Zakrajšku in njegovim sodelavcem prisrčna hvala za skrbno in ljubeznivo postrežbo.
Bog povrni vsem, ki so dali za sv. maše, za Bom ostarelih in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Najlepša hvala vsem, ki so prišli krepit, bili pri sveti maši ali spremljali pokojnika do groba.
Zahvalili smo se vsem posebej, kolikor smo imeli naslove. Tiste, ki morda pomotoma naše zahvale niso dobili, lepo prosimo naj nam oproste in sprejmejo tole javno zahvalo, ki naj bo izraz naše globoke in iskrene hvaležnosti prav vsem, ki so kakorkoli pokojnega počastili, nam v največji žalosti bili v pomoč ali kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo veličastne. Iskrena hvala tudi za vse osebne in pismene izraze sožalja.
Radi Tvojega neskončnega zasluženja in usmiljenja, o Gospod, naj bo naš ljubi Hinko med Tvojimi izvoljenimi na veke; prosimo Te, usliši nas!
Žalujoči:	j
soproga BERTA;	,
hči DANA; sinova LOUIS in THOMAS;
tašča ANNA ERSTE; svakinja ANNE J. ERSTE; sestrična MILENA ZAPER.
Cleveland, Ohio, 25. maja 1965.