Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina » dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov; Upravništvo »Zarje« v Ljubljani. Šelenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in J od 6.-7. zvečer._________________k Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratomt Cnostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste. Posamezna številka 6 vinarjev. Stev. 81. V Ljubljani, v ponedeljek dne 11. septembra 1911. Leto L Delavsko ljudstvo proti draginji. Izkoriščevalcem in zasmehovalcem ljudske bede je dalo delavsko ljudstvo v Ljubljani včeraj odgovor, ki jim bo brnel v ušesih in če bodo tudi skušali ubirati šaljive in posmehu-joče glasove, jim vendar ne bodo prihajali od srca. Kdorkoli je bil včeraj navzoč na shodu, ki ga je priredila organizacija socialno demokratične stranke, je moral spoznati, da ne gre za šalo in za igro, temveč da se je ljudstvo t resnici naveličalo in ne mara potrpežljivo prenašati roparskih manevrov, ki mu izpodkopavajo tla pod nogami in onemogočajo dostojno človeško življenje. Dobro bi bilo, če bi slavni merodajni faktorji vpričo tega položaja začeli nekoliko misliti, ali ne po starih avstrijskih šegah tako, da se vleče misel brez konca in kraja kakor megla brez vetra in da ne porodi vse božje čase nobenega dejanja. Draginja je v Avstriji že dolgo na dnevnem redu. Ali če je doslej povzročala samo nezadovoljnost, je sedaj čas, ko poraja nevarnost. Osel je potrpežljiva žival in marsikaj se mu lahko natovori, pa bo nosil, dokler bo mogel. Ali kadar je preveč, se upre še osel. Ljudstvo pa, naj ga tudi mogotci prezirajo, kolikor se jim ljubi, ni osel; in če ne najde nikoder pomoči, koder je išče po pravici, tedaj se ne srne nihče čuditi, ako ga mine vsaka potrpežljivost in če prekipi davno v duši kopi-čena jeza in izbruhne strast. Ura gre na dvanajsto I Pri nas še ni bilo revolt kakor na Francoskem in v Belgiji. Ali kdo je povedal našim gromovnikom, da je naše ljudstvo iz drugega mesa in da ima drugačno kri v žilah ? Kdo jim je pravil, da more prenašati še več bede kakor drugi trpini? Ni še bilo draginjskih kravalov pri nas. Ali da jih ne bo, je zdaj skrb vlade in državnega zbora. Ta dva imata besedo, pa naj pozabita, da je od njiju dejanj odvisno več kakor kakšna opazka v stenografičnem protokolu ali pa kakšna ministrska listnica. Mi ne želimo revolte. Ne vemo sploh, kdo bi je mogel želeti. Ljudstvo ne, ker so žrtve ob takih prilikah vedno na njegovi strani. Vlada menda ne, saj je od nekdaj smatrala očuvanje „javnega redu in miru“ za svojo poglavitno nalogo. .Ce jih pa tudi kapitalistične agrarne klike ne žele, moraja to dokazati; ne s praznimi besedami, temveč z dejanji. Draginja je postala neznosna. To naj preudarijo tisti, ki bodo imeli v najkrajšem času odločati. Neznosna — to se ne pravi več huda, sitna, nerodna; to se pravi, da se kratkomalo ne da več prenašati in da se ji za vsako ceno mora napraviti konec, tudi če gredo veleagrarni oderuhi med antipatriote. Ljudstvo mora živeti. To je prvi pogoj vsega; tudi država ne sine pozabiti, da je to njena prva, najabsolutnejša potreba; nujnejša od dre-dnovtov, nujnejša od novih cerkva, skratka nujnejša od vsega drugega Razmere pa so se razvile tako, da je postalo pereče vprašanje: Kako naj ljudstvo živi ?! Odgovora na to vprašanje še ni. Pričakujemo ga od vlade, pričakujemo ga od državnega zbora. In upamo, še upamo, da ga dobimo. Naj pazijo konzuli, da ne ostane ljudstvo še enkrat razočarano in da se ne naseli tam, kjer bi moralo biti zaupanje v institucije, goli obup! Mi ne bi hoteli prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi tedaj utegnile nastati. Menimo, da jih tudi „gori“ ne bi hoteli prevzeti. In tega nočejo, tedaj ostane ne le eno samo sredstvo: Neodvlačni uspešni sklepi m nezamudua izvršitev I Ne morejo se več izgovarjati, da ne poznajo razmer. Ne morejo trditi, da jim ni znana resnost položaja. Poučeni so, posvarjeni so. Naj ravnajo 1 Impozanten protestni shod. Malo je bilo v Ljubljani shodov tako obiskanih in v vsakem oziru tako impozantnih, tako zgovornih, kakor včerajšnji v „Mestnem Domu“. Ljubljansko in okoličansko delavstvo je trumoma prihitelo in ko je videlo svoje vrste, je mislilo, da bo shod na prostem, na G> sarja Jožefa trgu, ker se je zdelo nemogoče spraviti to maso pod streho. Toda shod ni imel le demonstrativnega namena, temveč je imel informirati in dognati nepopačeno mnenje ^udstva. Na odprtem trgu je vsak daljši govor, če ga imajo udeleženci res slišati, nemogoč. Zatorej se je množica stlačila v „Mestni Dom“, kakor je bilo pač mogoče. Nabita je bila velika dvorana tako, da so se delavci tlačili tik do odra; polna je bila galerija ; odpreti se je morala mala dvorana, pa so še trume stale po hodnikih, po stopnjišču in kljub temu so morale še cele gruče ostati zunaj. Bil je shod skrajno ogorčene množice in še na nobenem shodu niso bili poslušalci tako živahni in niso dajali svoji razburjenosti toliko duška kolikor včeraj. Bil je svarilen shod. — Izvršil se je tako: V imenu socialno demokratične stranke otvarja protestni shod sdr. Fran B a r t e 1 in predlaga: Za predsednika sodr. Petriča, za podpredsednika sodr. U d o v č a in za zapisnikarja sodr. D r a ži 1 a. Predsedstvo se izvoli z vzklikom. V uvodnih besedah povdarja sodr. Petrič pomen današnjega protestnega shoda. Predvsem se ne more tajiti okoluost, da je v zadnjih mesecih draginja tako narasla, da ne samo delavec, ampak tudi meščanski srednji stanovi ne morejo več izhajati s svojimi dohodki. Tudi vlada in meščanski poslanci deloma priznavajo draginjo, vendar je v zadnjem zasedanju državnega zbora vladna večina odklonila vse predloge socialnodemokratičnih poslancev za nadaljni uvoz argentinskega mesa. Govornik povdarja važnost sedanjega položaja, ker gre zato, da v boju zoper draginjo delavstvo res kaj pridobi. Nato podeli besedo prvemu govorniku današnjega shoda. Sodr. Anton Kristan v kratkih in jedrnatih besedah uvodoma oriše dogodke, ki so imeli več ali manj vpliv na sedanjo draginjo. Imeli smo letos na pomlad v Avstriji v o 1 i 1 n o g i b a n j e. V tem pomembnem času so socialni demokratje nastopili tudi s tem, da so ljudstvu kazali delovanje meščanskih poslancev v prejšnji državni zbornici in obenem opozarjali na naloge, ki čakajo prihodnji državni zbor. Dejali smo: politična vprašanja so v prvi vrsti gospodarska vprašanja. Ce smo tedaj povdarjali, da agitirajte in podpirajte socialno demokratičnega kandidata, s tem nismo mislili kandidata kot osebo, s tem smo mislili program, ki pa kandidat kot član stranke zastopa. V volilnem gibanju smo tudi pokazali na predloge, ki jih je socialna demokratična stranka stavila proti draginji v prejšnji zbornici, zlasti na predloge posl. Bennerja in Schrammla, ki so stiemeli za tem, da bi se odprle meje za meso in krmo. Govornik izrecno povdarja, da se slovenski poslanci niso nikdar dosti brigali za draginjo^ |ter kritizira klerikalni nastop v kranjskem deželnem zborčiču. Nato obširneje po-jasnuje dogodke v draginjskem odseku, kakor tudi v plenarni seji državne zbornice. Jedrnato oriše splošno stanje današnjega delavca. Mesa delavec vne more jesti vsak dan, privošči si ga le tupatam ob nedeljah in praznikih. Sedaj so mu pa podražili še druga živila: kavo, cikorijo, ki je nekdaj stala 18—20, sedaj 26 kr. Sladkor, ki daje kavi nekaj redilne snovi, je prej stal 82, 34, 37 kr, danes 1 K in najnovejša borzna poročila naznanjajo, da se še podraži. (Veliko ogorčenje med zborovalci^. Podražil se je v najkrajšem času tudi krompir. Draginja narašča dalje in dalje, a naša potrpežljivost je prišla do konca. Izvajanja sodr. A. Kristana so zborovalci sprejeli z viharnim odobravanjem. Kot drugi govornik je nastopil sodr. Etbin Kristan, ki v svojih uvodnih besedah predvsem omenja nečedno postopanje slovenskih klerikalcev glede na draginjsko akcijo ter povdarja dvojno moralo njihovih prvakov napram nasprotnikom. Njegovo s pikrim sarkaznom zabeljeno kritiko je ljudstvo sprejelo z ogorčenjem, ki je kazalo, da razume žalostno igro klerikalcev odnosno agrarcev. — Govornik osvetljuje v značilnih črtah položaj in boje zoper draginjo in oriše taktiko nasprotnikov, ki hočejo odvrniti pozornost delavskega ljudstva od naj važne« a vprašanja. Naši pobožni, veleučeni in mogočni klerikalci so se sedaj vrgli na kartele. Tista družba ki je velekapitalistična organizacija od Bima do zadnje hribovske vasi, se svetohlini, kakor da je proti kapitalistična! Natančno pojasnjuje usodo zadnjih poši-Ijatev argentinskega mesa, ki gre v Italijo, kjer se ga ne boje kakor pri nas. Ostro kritizira govornik gospodarsko politiko, ki je dospela tako daleč, da berači ponosna Avstrija tako-rekoč na kolenih, da bi ji madjarski grofi in baroni dovolili uvesti košček mesa. Baron Gautsch bi moral pred vsem braniti koristi avstrijskega prebivalstva in aroganci madjarske klike bi bil moral odgovoriti z ukazom: Meso naj gre med ljudi!" čim dalje tem bolj pazljivo so poslušali zborovalci vedno zanimivejša izvajanja sodr. E. Kristana ter dajali duška svojemu ogorčenju z viharnimi medklici. Pomoč mora biti. Socialni demokrati so zadnje dni z ozirom na naraščajočo draginjo zahtevali od državnozborskega predseduika dr. Sylvestra. da skliče državno zbornico, da ta sklene hitro in uspešno odpomoč proti draginji. Dr. Sylvester je sklical za petek sejo klubskih načelnikov tei odgovoril socialnim demokratom, da skliče državno zborniko. Petek je važen dan. Z a se zgoditi, da bodo načelniki rekli, da je še čas, da še ni treba sklicati. To bi bil največji greh, ki bi ga mogli storiti. Ce pa se skliče zbornica, moramo zahtevati, da se reši vprašanje draginje pred vsako drugo rečjo. Pomoč mora priti. (Dolgotrajno viharno odobravanje) Pred vsem ohranite za sedaj še mirno kri! (Klici: Nič več! Dosti!) V kratkih dneh se mora odločiti Naj ne odločijo tako, da bi bili prisiljeni odkloniti odgovornost za posledice. Bodite pripravljeni, da vam naznanimo, kaj se je gori napravilo. (Viharno odobravanje.) Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je sodrug Petrič po kratkem resumeju prečital sledečo Resolucijo. Današnji ljudski shod konstatira z ogorčenjem, da je splošna draginja, ki se je že nekoliko let udomačila v Avstriji, zadnji čas dosegla take oblike, da jih ljudstvo ne more več premagati. Med zaslužki delavskega ljudstva in med izdatki za najpotrebnejša sredstva življenja je razlika že tako velikanska, da morajo od svojega dela živeči razredi omejevati svoje najnujnejše potrebščine in da so velike množice ljudstva zabredle že v očitno bedo. Materialno življenje avstrijskega delavstva je že davno zaostalo za življenjem enakih razredov v naprednejših državah. Sedanji položaj pa postaja obupen, kajti ne le da je delavstvu vsaka udobnost samo lepa želja, ampak onemogočeno mu je že naipriprostejše življenje v dostojnih oblikah. Zakaj ne da se več utajiti resnica, daje hrana zlasti v večjih delavskih družinah nezadostna in da nadomeščajo le še malovredni surogati živila, ki so potrebna, da si more človek ob težkem delu ohraniti moči. Vsled tega je treba izreči, da je sedanji položaj nevaren in da se more nevarnost odstraniti le s hitro, izdatno, neposredno učinkujočo pomočjo. Nevaren je industrijskim, obrtniškim, prometnim in sploh delovnim podjetjem, ker mora delo opešanega ljudstva oslabiti in podjetja izgubiti konkurenčno sposobnost. Nevaren je ljudstvu, ker mu žuga lakota in prezebanje. Nevaren pa je tudi javnemu miru in redu, ker povzroča stalno naraščajočo razbuijenost z znanim začetkom ali s popolnoma neznanim koncem. Zaradi tega zahteva shod z vso odločnostjo, da store kompetentni faktorji brez obotavljanja take korake, da se pride draginji, kolikor je v kapitalistični državi mogoče, v okom. Ljudski shod ponavlja na mnogih delavskih zborovanjih izrečeno izjavo, da je draginja kot socialna prikazen pač posledica kapitalističnega reda in da izgine le s padcem kapitalizma. Vendar pa so proti sedanjim divjim draginjskim izgredom mogoči uspešni koraki tudi v obstojajoči državni obliki. Shod zahteva od poklicanih faktorjev tem bolj, da store take korake, ker se država smatra za organizacijo vsega prebivalstva, pa ima vsled tega neoporečno dolžnost predpostavljati interese splošnosti interesom posameznih samoljubnih klik. Shod konstatira, da doslej omenjeni faktorji, predvsem vlada in državnozborska večina nista vršili te dolžnosti. Vsa zunanja gospodarska politika je agrarno plutokratična in blaginji širokih slojev škodljiva. Trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, zlasti s Srbijo so sklenjene izključno v interesu avstro-ogrskih vele-agrarcev. Prepoved uvoza živine in znižanje mesnega kontingenta iz Srbije je povečalo pomanjkanje mesa in pospešilo oderuštvo na domačih trgih. Nezaslišani carinski tarif je podražil živila in ustvaril posameznim kapitalističnim kategorijam pravi privilegij za brezvestno izkoriščanje. Eksportne in podobne premije protežirajo druge kapitalistične skupine na škodo splošnosti. Vrhutega podpira vlada z državnimi sredstvi snovanje kartelov, ki očitno obračajo svojo ost proti konsumentom. Državnozborska večina pa je doslej preprečila vsak resnejši nastop zoper javno oderuštvo in je zavrgla takorekoč vse predloge socialnih demokratov, ki so imeli namen olajšati bremena delavskega ljudstva. Zlasti slovenski klerikalni in z njimi združeni nadstrankarski poslanci so se postavljali dosledno na vele-agrarno stališče in sistematično uganjali ljudstvu sovražno, draginjo pospešujočo gospodarsko politiko, poslužujoč se neresnične in neutemeljene pretveze, da varujejo interese kmečkega prebivalstva, neresnične in neutemeljene, ker je tudi večina našega kmečkega ljudstva proletarizirana in ima, kakor delavstvo, škodo od draginje. Nasprotno pa pomagajo nakladati ljudstvu nezaslišana bremena, ki jih zahtevata militarizem in marinizem. Od novembra leta 1907. pa doslej so socialni demokratje v popolnem soglasju z delavskim ljudstvom predlagali odpravo carine na živino, meso, žito in krmo. Predlagali so boljše trgovinske pogodbe. Nastopali so za uvoz prekomorskega ohlajenega mesa. Državnozborska večina, klanjajoča se prevzetnosti vele-agrarne klike, je onemogočila vse te predloge, ki so jih socialni demokratje vlagali za pospeševanje domače živinoreje. Pod pritiskom velikih delavskih demonstracij lanske jeseni je Bienerthova vlada dovolila uvoz argentinskega mesa. Ali tudi tedaj je državnozborska večina pod pritiskom tedanjega trgovinskega ministra Weisskirchnerja odklonila edino umestni predlog socialnih demokratov, da se dovoli časovno in kvantitativno neomejen uvoz takega mesa. Vlada se je postavila na pravno napačno stališče, da je za vsak uvoz mesa potrebno dovoljenje ogrske vlade in s tem so bili avstrijski konsumenti izročeni samovolii ogrskih agrarcev in ogrske vlade. Ko se je zadnji mesec avstrijska vlada pogajala z ogrsko zaradi uvoza argentinskega mesa, se ogrski pooblaščenci sami niso upali izreči, da je ta uvoz nevaren iz veterinarnih razlogov. Za Avstrijo torej ni absolutno nobenega povoda, da bi iskala dovoljenje Ogrske. Da obljubuje vlada boljše razmere za bodočnost. ne more nikakor potolažiti ljudstva, ki strada že sedaj in potrebuje nujne, hitro učinkujoče in izdatne pomoči. Današnji ljudski shod torej glasno in odločno protestira proti dosedanji najširšim slojem sovražni, ljudske sile uničujoči enostransko agrarni gospodarski politiki; shod obsoja klikarsko postopanje slovenskih klerikalcev in z njimi združenih agrarcev, ki dosledno in vedoma zanemarjajo živ-ljenske interese mestnega in vsega delavskega prebivalstva in izročajo to ljudstvo brezvestnemu oderuštvu egoističnih koristolovcev; shod zavrača ministrsko teorijo, da bi bilo avstrijsko prebivalstvo za vsak grižljej inozemskega mesa odvisno od volje ali nevolje ogrske vlade in od nje protežiranih ogrskih vele-agrarcev; shod zahteva resno in odločno: a) da se pred vsem in brez zavlačenja dovoli neomejen uvoz argentinskega mesa, ker je to v sedanji bedi edino sredstvo, ki lahko hitro vsaj deloma oblaži draginjo; b) da se odpravi carina za najnujnejša živila: Za meso in žito ter za krmo; c) da se vrhu tega doseže neomejen uvoz zdrave živine in zdravega mesa iz Srbije; d) da se v zmislu socialno demokratičnih predlogov v državnem Zboru store vsi koraki za pospešitev domače živinoreje, ne da bi se pristransko protežirali veleposestniki proti manjšim kmetom; e) da se sprejme predlog socialne demokracije zaradi kartelne ankete in pospeši akcija proti kartelnim zlorabam. Shod izreka, da zahteva neznosni položaj ljudstva, da se nemudoma sestane državni zbor in da predvsem, ne oziraje se na vsakovrstne državne potrebe reši vprašanje najnujnejše ljudske potrebe ter sklene odločne korake, s katerimi se hitro omeji draginja, tako da bodo delavske množice lahko pričakovale zimo brez strahu, da bi morale z ženami in otroci vred stradati in prezebati. Vse delavstvo pa pozivlje shod z vso resnostjo, naj se čvrsto organizira, da bo moglo svoje pravične zahteve zastopati ne le z besedo, ampak tudi z učinkujočo močjo. Eesolucija se je soglasno sprejela in sodr. Petrič je zaključil shod. Pred Mestnim Domom je opazovalec še le sedaj dobil pravo sliko udeležbe. Iz poslopja so se valile množice in dasi so prve gruče takoj odhajale, je bil trg cesarja Jožefa hipoma preplavljen, če bi se bilo zborovalo na prostem, bi bil to še za tako velik prostor impozanten shod. Te manifestacije ni omalovaževati. Kdor ima oči in se ne dela namenoma slepega, je včeraj moral videti. Z ognjem se ni igrati — naj bi torej tam, kjer bodo odločevali, upoštevali glasni klic ljudstva, preden je prepozno. Delavstvo ostane na straži. Kongres strokovnih organizacij v Trstu. Trst, 8. septembra 1911. Danes ob 9. dopoldne se je v Trstu otvo-lil V. kongres primorskih strokovnih organizacij, katerega se udeležuje preko 100 delegatov in se bo nadaljeval še jutri in v nedeljo. Na kongres so poslale svoje delegate skoro vse večje strokovne skupine iz dežel, ki pripadajo tržaški strokovni komisiji. Le iz Dalmacije ni vsled prevelike oddaljenosti prišel noben delegat. Pač pa je došlo mnogo delegatov iz Istre in Furlanije in tudi doslej še ne zastopana Opatija je poslala svojega zastopnika Kongres je otvoril predsednik strokovne komisije sodr. Oliva. Po kratkem nagovoru in pozdravu, je takoj prišel na sedaj najbolj pereče delavsko vprašanje, na grozovito rastočo in vse vznemirjajočo draginjo živil in stanovanj. Pojasnil je v lepih besedah bedo delavnega ljudstva in je predlagal sledečo resolucijo. „Kongres strokovnih organizacij konštatira da so se življeuske razmere delavstvu vsled rastoče draginje živil in stanovanj znatno poslabšale. Naravnost grozovito se množeča splošna beda je žalostna posledica razvoja kapitalističnega proizvajanja. Privatna last proizvajalnih sred stev je postala zanka za proizvajalno delavno moč in ovira tehničnemu napredku. Anarhija v kapitalističnem proizvajanju nas je dovedla do najburnejših posledic, ki nam kažejo na eni strani velike množice delavstva, obsojene na brezposelnost in ogromno število strojev zapuščenih in nerabljenih, na drugi strani pa pomanikanje najpotrebnejših živil in stanovanj. Koncentracija kapitala, razvoj kartelov in tru stov je kriv, da množi tehnični napredek, od katerega se je pričakovalo znižanje cen blaga, samo dobičke in moč kapitala. Na ta način se kapitalistično proizvajanje postavlja v nevzdrž-ljivi kontrast s potrebami delavstva. Splošna beda ne bo ponehala, dokler si ne bo delavstvo osvojilo moči v državi in dokler ne bo vzelo kapitalistom proizvajalnih sredstev in jih izprčmeni o v plodonosno skupno last vsega delavnega ljudstva. Draginja je splošen nestvor, ki črpa svoje moči iz temeljnih zakonov sedanjega kapitalističnega zistema Toda v Avstriji je draginja še poostrena s carinami na živlienske potrebščine s prepovedmi proti uvažanju blaga in prekomorskega mesa, z indirektnimi davki in želez-ničnimi tarifi. V času, ko rastejo na svetovnih trgih cene živil z neverjetno hitrostjo, se po notranjih trgih draže živila nad cene svetovnega trga in to vsled posredovauia države, ki živi pod vplivom velekapitalistov in agrarcev. Zaradi tega vabi strokovni kongres delavstvo, naj se aktivno udeleži političnega boj a zoper kapitalistično - agrarno politiko draginje ter na delo za organizacijo delavskega konzuma. Ker je draginja zmaujšala vrednost mezd mora delavstvo zahtevati, da se mu mezde zvišajo. Toda le močne strokovne organizacije so sposobne prisiliti delodajalce do zvišanja mezd. Draginja! sili delavstvo vseh na- rodov in vseh strok, da ojači svoje organizacije. Zaradi tega vabi zbor delavce na delo za pridobitev novih članov organizaciji, na delo za pomnožitev bojnih sredstev in za izpopolnitev notranje strukture. Močuo organizacijo smatra kongres za najmočnejše, najvažnejše, najplodo-nosnejše sredstvo v boju zoper strahovite posledice bede. “ Resolucija je bila sprejeta z aklamacijo soglasno. Nato je kongres izvolil za predsednika sodruga Olivo in Kermolja, poleg tega pa še šest podpredsednikov. Za tem so bile izvoljene komisije. Za pregledovanje mandatov, za revizijo, za pregledovanje predlogov in za predložitev članov v novo strokovno komisijo. 8 tem je bil izčrpan dopoldanski čas kongresa. Popoldne so sledila poročila. Sodr. Oliva je otvoril zborovanje ob 8. Prvi je poročal sodr. Podeschini o delovanju strokovne komisije od IV. kongresa do danes. Iz poročila, ki ga bomo skušali v glavnih potezah objaviti v eni prihodnjih številk, posnamemo, da je strokovna komisija, čeravno ni mogla izvršiti vsega, kar ji je bilo naloženo na zadnjem strokovnem zboru, vendar le storila veliko plodonosnega dela. Strokovna komisija je morala v prvi vrsti skušati da odstrani krizo v strokovnih organizacijah, kar se ji je tudi popolnoma posrečilo. Imela je vsak teden redne seje in 15 izrednih sej. Posredovala je brezuspešno pri občini za ustanovitev posredovalnice dela skupno z organizacijami. Sklicala je 21 shodov proti podraženju živil. 9 6hodov zoper draginjo stanovanj, 3 shode zoper namen plinarniške občinske komisije, ki je hotela jemati veliko množino plina iz škedenjskih plažev in 17 shodov zoper Timanski vodovod. Izdala je obilo različnih letakov in brošuric. Vodila je vsa strokovna gibanja, ki so nastala v njenem delokrožju. Iz blagajničnega poročila posnamemo, da je imela 7484*26 K dohodkov in 5742 90 K stroškov. V blagajni ima sedaj 173 1*30 K. Temu so sledila poročila strokovnih tajnikov sodr. Remiščeka, Ohiussija, Petejana in Kopača in za temi skoro vseskozi razveseljujoča poročila iz raznih dežel in mest, ki so danes na kongresu zastopana. Slučaj je naletel, da je ravno po najlepšem poročilu sodr. Petejana došel br-zojav iz Pulja, ki naznanja, da so dosegli zidarji v Pulju po dolgem in vztrajnem boju popoln uspeh. V dvorani je zavladalo veselje in gromovit aplavz je izražal radost zborovalcev ob novi in lepi zmagi puljskih zidarjev Sklenilo se je takoj odposlati brzojavni odzdrav in voščilo puljskim zidarjem. Druga poročila izmed katerih so zlasti od zidarjev in prometnih delavcev, izredno razveseljujoča, objavim v eni prihodnjih številk. NOVICE. * Baron Gantsch je odgodil svojo potovanje v Prago. Uradoma utemeljujejo to od-goditev z nujnimi opravki. Ker je sklicana seja klubskih načelnikov v državnem zboru, je to že razumljivo Nekateri praški in dunajski listi pa naglašajo, da je postalo Gautschevo potovanje tudi vsled tega nepotrebno, ker je permeuenca narodnopolitične komisije v Pragi, ki ima pripravljati pot češko nemški spravi, sklenjena stvar. Gautschu torej ni treba pose-zati vmes. Pač pa obišče kneza Thuna pozneje. * Državni zbor bo po vesteh nekaterih dunajskih listov baje sklican 5. oktobra. Nekoliko hitrejše delo nebi škodovalo. * Poslanec Borčič utonil. Iz Trsta javljajo; Dalmatinski deželni poslanec Lovro Borčič, ki je bil tudi dolga leta član državnega zbora, se je v četrtek pripeljal v Trst in si vzel stanovanje v nekem tukajšnjem hotelu. V petek pa so ga mrtvega potegnili iz morja v Žavljab. Kako je utonil, se ne ve. Mislijo pa, da je v hipni zmedenosti zašel in padel v morje, pa da se ni mogel rešiti iz vodnih rastlin, katerih je v žavelskem zalivu vse polno. * V Otakringu na Dunaju bo v torek dne 3. oktobra nadomestna državnozborska volitev. Kakor je znano, je sodrug Schuhmeier odložil ta mandat, ker je bil izvoljen tudi v Leopoldovem m*-stu. Nedvomno je, da ostane otakriuški mandat v socialno demokratičnih rokah. * Sodrug dr. Souknp se je odpeljal, kakor javha „Pravo Lidu“, v Ameriko, da opravi agitacijsko turo pri ondotnih čeških socialnih demokratih. Dr. Soukup ostane v Ameriki par mesecev. * Vaščani napadli generala. Velitelj 3. armadnega zbora Karel Fekovsky se je v spremstvu nekega generala pripeljal v avtomobilu z manevrov v vas Plavče pri Znojmu. Ko so kmetje zvedeli za generalov prihod, so na lep način pozdravili visokega gospoda. Iz skrivnih kotov je začelo nanj deževat, kamenje in je priletel debr.l kamen v njegovo glavo tik ušes, ki ga je opasno ranil. Orožniki storilcev niso zasledili. * Statistika samomorov na Dunaju. Mesca avgusta je na Dunaju storilo samomor 56 oseb, med temi se jih je 23 (4 ženske) obesilo, 15 (1 ženska) ustrelilo, 7 (4 ženske) zastrupilo, 5 (3 ženske) utopilo, 3 možki so se vrgli pod vlak in 1 ženska je skočila z okna. Ob istem času lanskega leta je bilo 42 samomorov. * Železniška nesreča. Na industrijski železnici hunyadske družbe za lesno industrijo je prišel v soboto vlak iz tira in se je zrušilo 13 delavcev v prepad. Eden je bil takoj mrtev, drugi so težko poškodovani. * Ritinojster pohojen. Pri vojaških vajah okoli Cernovic se je 6. t. m. zgodila velika nesreča. Osmi ulanski polk je v uajvečjem diru vadil za napad. Pri tem je padel ritmoj-ster pl. Ritter raz konja in vsa eskadrona je jahala čez njegovo telo. Nezavestnega so prenesli v garnizijsko bolnico. Njegovo stanje je zelo slabo. * Očetje dominikanci — varuhi nedolžnosti. List „Az Est“ poroča iz Kaše: Pred nedavnim časom se je tam po prizadevanju dominikancev ustanovilo posebno društvo, ki si je nadelo nalogo čuvati nedolžnost svojih udov. Društvu je pristopilo več sto žena in devic. Vse članice društva so se moiale zavezati nositi „pas nedolžnosti", podoben onim srednjega veka, katerega pa sme odvzeti le kak menih dominikanskega reda. Ker so se zakonske žene-Članice tega društva baje branile izpolujevati svoje zakonske dolžnosti, so nekateri možje vložili tožbe na ločitev zakona. * Prevaran zapeljivec. V občini Vagos pri Debreczinu na Ogrskem je imel dalj časa kmetski sin Ludvik Szabo razmerje z ženo Vincenca Szabo, obenem pa je zapeljal tudi njeno nedoletno hčer. Ljubosumna in prevarana mati je sklenila maščevanje in je ljubimca povabila na svoje stanovanje ob uri, ko je vedela, da gotovo pride njen mož domov. Mož je zalotil par v čudnem položaju in ves razburjen je prijel za lovsko puško. Na licu mesta je ustrelil tatu svoje časti Nezvesto ženo pa je hudo pretepel. Orožniki so moža odvedli v zapor. * Kako se razburja ljudstvo. V Fried-richshagenu tik Berlina je neki učitelj v šoli razlagal fraucosko-nemško vojno in pri tem govoril tudi o napetosti med Nemčijo in Francijo zaradi maročanskega vpi ašanja. Mora biti pač posebno moder patriot, da govori take reči otrokom v ljudski šoli! Otroci so to pripovedovali doma, pa se je takoj raznesla govorica, da bo vojna. In ljudstvo je hitelo v hranilnico po svoje fenige, Sicer pa poročajo o takih „runih“ na hranilnice iz vseh mogočih nemških mest, iz Kolina. Cah, Essena, Kčnigsberga, posebno pa iz zapadnih krajev. * Proti naredbi Jagovva. Berolinski mestni svet je sklenil: „Zbor protestira proti ukazu policijskega predsednika Jagowa, s katerim žuga, da bo kaznoval vsakega redarja, ki bi ^prepozno streljal", ker je ta ukaz protizakonit in ker pomeni veliko nevarnost za prebivalstvo. Zbor nalaga magistratu, naj stori korake, da se nemudoma prekliče ta ukaz." * Letalčeva smrt. Iz Stuttgarta javljajo : Aviatik Eyring je v soboto večer s svojim letalnim strojem zadel ob visok drog in strmoglavil na zemljo. Poškodoval se je tako močno, da je kmalu umrl. * Pri francoskih manevrih v Nantes se je mnogo vojakov ponesrečilo vsled vročine. Dvesto jih je vsled solnčarice v bolnišnici, štirje pa so umrli. * Samostanski zakladi na Portugalskem Pretečeno sredo je sodnija cenila in zapisovala cerkveno premoženje stolnice v Oportu v: Tolsto viška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer Je tudi g°stllna» letovišče in prenočišče, gj g) g) Svoji k svojim! amerikanski delavec angleški francoski „ belgijski „ švicarski „ avstrijski 17-66 15-64 12-— 11-48 11-84 732 Za ostale potrebščine je ostalo na teden: Anaerikanskemu delavcu...............K 28-72 angleškemu „ „ 18-20 francoskemu „ „ 1345 belgijskemu „ 10-94 švicarskemu „ ............. 9 82 avstrijskemu „ 458 Te številke kažejo, kako nesramno nizke so mezde avstrijskega delavstva v primeri z drugimi delavci. 'In vzlic temu naši kapitalistični in klerikalni nasprotniki v genljivi slogi venomer ponavljajo, da delavstvo „dela draginjo", da „visoke" delavske mezde draže cene. Iz navedenih številk je razvidno, da n. pr. belgijska delavska družina toliko poje, kolikor znaša pri nas vsa mezda, in da belgijskemu delavcu za stanovanje, obleko in za duševne potrebe še vzlic temu ostaja toliko denarja, kolikor ga dobiva avstrijski delavec za vse življenjske potrebe. Bazmere v drugih deželah pa so še vse boljše: mezda amerikanskega delavca je povrečno štirikrat tolikšna kot naša mezda, angleški delavec dobiva za svoje delo trikrat toliko kot avstrijski delavec. Na vrhu vsega je življenje pri nas neprimerno dražje kot drugod. Zlasti moka in meso, ki sta glavni sestavini ljudske hrane, nista nikjer tako neznansko draga kakor pri nas. Kar iztrga avstrijski delavec skopim rokam kapitalista, se prime agrarnih grabelj. ** N« poti do mesnega trusta. So-, drug Compere-Morel piše v „Huraanite“ o novi razvojni stopinji mesnega obrta na Francoskem ki je prenešena v Evropo iz Amerike. Od začetka t. 1. obstoja v Parizu delniška družba „Nationaleu z enim milionom frankov kapitala za izvrševanje mesarskega obrta. Dovršeno sestavljen stroj, ki ubije in očisti 188 prešičev v 15 minutah, izgotavlja vsakovrstne mesne izdelke. Bavnokar so pa sklenili povišati glavnico na štiri milione frankov, da se napravijo če večji stroji, ki bodo še več izgotavjjali. Pri St. Etienne zgradijo zavod, ki bo imel lastno elektriko, neposredno zvezo z železnico, odvodni kanal v Loire za odpadke itd. V Zgornji Viene nameravajo zgraditi zavod za pitanje prešičev na 60 ha obsežnem zemljišču. Na ta način nameravajo povečati promet, ki je že od 1. aprila 1910 do 31. januarja 1911 znašal nad 4 in pol miliona frankov. Drugo podjetje Blične vrste je francosko-madagaskarska družba za živila, ki je ustanovljena s polmilionsko glavnico in ki dovaža govejo živino in konservi-rano govedino iz Madagaskarja. Veliki obrat z urnimi koraki napreduje Francoska poljedelska družba je predkratkim ugotovila, da se mora dosedanja organizacija mesnega razpečavanja spremeniti. „Treba je živino klati tam, kjer se odreja in spravljati meso na trge velikih mest". Zdaj so vola težkega 500 kg, ki je pri gospodarju vreden 400 frankov, vsled slabe trgovske in razpečevalne organizacije za 166 frankov podražili. V modernih klavnicah bi bili stroški za 51 frankov manjši, a hkrati bi se doseglo za 52 frankov več produktov: to je 103 franke Srihranka pri volu, 20 centimov pri kg! Compere-[orel napoveduje, da se take delniške družbe kmalu splošno udomače in da prevzamejo ves mesni obrat v svoje roke, Kot čvrsto organizirani monopolski obrati bodo potem absolutni gospodarji zavladali, na živinskem in mesnem trgu kot kupovalci živine in prodajalci mesa kakor je že danes v Ameriki. Bes, lepa pri-hodnjost čaka producente in konsumente, ako bodo mirno gledali kapitalistično gospodstvo tudi na tem polju. Delavsko gibanje. = Gibanje med londonskimi poštnimi uslužbenci. Društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev, ki šteje 60.000 članov, je imelo 5. m. shod, na katerem so razpravljali o gmotnem položaju londonskega poštnega osobja ter sklenili odposlati deputacijo k poštnemu ministru, da izposluje imenovanje posebnega parlamentarnega odseka, ki naj bi proučil vprašanje o zboljšanju razmer poštnih uslužbencev. Odbor društva namerava v to Bvrbo tudi razviti obsežno akcijo po vsej državi. ZADNJE VESTI. SchOnaichov naslednik. Dunaj, 10.sept. Imenovanje Schonaiho-vega naslednika še ni razglašeno. Ogrska korespondenca trdi, da se razglasi jutri ali v torek. Sehbnaich ne bo vpokojen, ampak cesarju na razpolaganje. Cesar mu pošlje ročno pismo ▼ jako toplem tonu. Njegov naslednik bo baje vendar Auffenberg. ki baje uživa popolno zaupanje prestolonaslednika. Pattai proti klerikalizmu. Dunaj, 10. sept. Pattai je poslal Steinerju pismo, v katerem nastopa proti dosedanji taktiki krščansko-socialne stranke in svari pred zvezo s klerikalci. Nadalje priporoča ustanovitev velike nemško-meščanske stranke. Nemci in češki deželni zbor. Praga, 10. sept. Načelništvo nemških deželnih poslancev je po dolgem posvetovanju sklenilo: „Vlada skliče deželni zbor dne 20. septembra. Načelništvo soglaša, da ostane narodno politična komisija v permanenci, ki se naj posvetuje o učiteljskih plačah, ne ugovarja. Stvarne razprave pred poročilom narodnopolitične komisije v deželusm zboru niso dopustne. Zveza nemških deželnih poslancev se skliče v soboto na zborovanje z dnevnim redom: 1.Politični položaj in sklicanje deželnega zbora. 2. Vprašanje učiteljskih plač. Brambne predloge. Budimpešta, 10. septembra. „Ma-gyarorszag“ trdi, da pojdejo brambne predloge nazaj v vojno ministrsvo, da se predelajo. Zbor nemške socialne demokracije. Jena, 11. sept. Snoči se je tukaj ob velikanski udeležbi otvoril kongres nemške socialno demokratične stranke. Bazprave se prično danes. Draginjskl nemiri. Pariz, 10. sept. V provinciji se pojavljajo draginjski nemiri. Mestoma je prišlo do spopada z vojaštvom. V Boubaii je množica zgradila barikado. Mnogo ljudi je ranjenih. Perzija. Peterburg, 10. septembra. Iz Teherana javljajo, da je Serdar ed Davle pri Kumu porazil bahtjarskega vodjo emira Mufa-kama, ki se je umaknil v Sultanabad. Izjava Sardar Aršada pred usmrtitvijo, da je govoril z ruskim poslanikom na Dunaju, je izmišljena. Poslanik ni govori) ne z njim ne z bivšim šahom. Draglnjska revolta v Koreji. B e r o 1 i n , 10. septembra. Iz Šangaja poročajo, da se nemiri zaradi lakote v Cangse silno razširjajo in je prišlo v mnogih krajih do spopadov med vojaštvom in množicami, ki obupavajo. Pri Kvisonu so uporniki oplenili in razdejali kapelo amerikanskih baptistov. Velik del dežele je poplavljen. Odgovorni urednik Pran Bartl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. m Pozor! Zadnji da se obnovi naročnina. I \ Vse na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami Kleinmayr & Bamberg LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 2. Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. D- Demšar zopet ordinira. Restavracija .International* na Resljevi cesti št. 22 v neposredni bližini južnega kolodvora. Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila. Na razpolago je vrt s kegljiščem in vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi. Shajališče sodrugovi Na prijazen poset vabi Marija Petrič, gostilničarka. Kupujte „Zarjo“ izvod samo 6 vinarjev. 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovale«, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajajp zdravila p. t. članom okr. boln. Magajna V Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne In bolniške blagajne južne železnice. Šolske knjige za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schvrontner v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 3 Poslopje Mestne hranilnice. cilindre in čepice v najnovejših fasonah in v veliki izberi priporoča IVAN SOKLIČ, Ljubljana Pod Trančo št. 2. Slovenska trgovina z železnino FR. STUPICA Liubljani Marije Terezije cesta št. 1. vzdržuje vedno veliko zalogo kuhinjske oprave, štedilnikov, peči, tehtnic, kopalnih banj, ličnih kletk, železne oprave stavbenih potrebščin in vseh drugih v železninsko stroko spadajočih predmetov. | —| ■ Konsnmno društvo za Ljubljano in okolico vpisana zadruga z omejeno zavezo ima dosedaj sledeče prodajalne: I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c., II. na Viču (Glince, Tržaška cesta), III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica, IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4, V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10, VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici), VII. na Savi na Gorenjskem, VIII. na Jesenicah na Gorenjskem. Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. Uradne ure za stranke od 8.—1. ure popoldne. članov ima 1474, podpisanega kapitala 44-220 K, vplačanega 81.715 K; garancije 88.440 K. Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež 30 K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. — Dosedanje stanje hranilnih vlog 45.000 kron. Cene v prodajalnah zmerne 1 Blago sveže 1 V letu 1910 — 4% dividende. ■I ““““m* #zzdgžH: