Pc&rimpic&tt v gotovim IZHAJA VM* ponedeljek ob 4. t Jut rs J. NAROČNINA mesečno 4 Dtn, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani, Ma» riboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ul 5, telefon št 3/22. 3/23. 3/24. 3/25. 3/26 UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ui 54, telefon it 3/22, 3/2.3. 3/24, 3/25. 3/26 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani, l>r+ Sernova ul. 4, telefon it 2491 Leto III. Ljubljana, 22. aprila 1929. Stev »Frankovd v objemu „ „ „makedonstvu|uscih Svečan sprejem ..hrvatskega delegata" dr. Pavetioa i Sofiji - Protijagoslovraske demon-stradie in politika zbližaiiia - Ogorčenje e Beogradu - Hrvati odklanjajo pomoč make*«- ' ' | » VVlI stvujuscih i Beograd, 21. aprila. Znani zagrebški odvetnik in frankovski politik dr. Ante Pavelič, ki je kmalu po 6. januarju odpotoval v inozemstvo ter se je v zadnjem času mudil na Dunaju, ie te dni preko Madžarske in Rumunje odpotoval v Bolgarijo. Njegova pot bi bila ostala neopažena, če bi mu ne bili ma-kedonstvujušči priredili že v Vidinu svečan sprejem. Tam ga je pozdravilo okrog tisoč pristašev makedonske revolucionarne organizacije, na katere je imel dr. Pavelič nagovor povdariajoč, da prihaja v imenu vsega Hrvatstva. ki goji iskreno prijateljstvo do makedonskih Bolgarov in se hoče skupno z njimi boriti za svoje pravice. Tudi v Sofiji so mu priredili makedonstvujušči sijajen sprejem. Vsi listi posvečajo dr. Paveličevemu bivanju v Sofiji obširne članke in naglašajo, da bo dr. Pavelič vse čas svojega bivanja na Bolgarskem gost makedonstvujuščih. Beograd, 21. aprila. Vest o nastopu dr. Paveliča je izzvala v vseli tukajšnjih krogih veliko ogorčenje. Vsi današnji listi se obširno bavijo s smotri njegovega potovanja v Sofijo in vidijo v tem akcijo, ki je naperjena proti državi. »Pravda« objavlja na uvodnem mestu članek pod naslovom »Škandal bolgarske vlade,« v katerem povdarja, da v času, ko zastavlja beograjska vlada največje napore za ureditev jugoslov.-bolgarskih odnošajev, vlada Ljapčeva omogoča protijugoslovenske demonstracije v Sofiji ter prireja manifestacije jugoslovenskemu renegatu dr. Antu Pa-veiiču. Demonstracije proti naši državi, oziroma manifestacije dr. Paveliču. ki jih servira vlada Ljapčeva, niso v skladu z običaji mednarodne korektnosti, še manj pa kažejo sosedno prijateljstvo ter morejo samo škodovati medsebojnemu zbiižaniu. Ker so se banditi v Bolgarski, pravi »Pravda«, onemogočili s svojimi škandali ki so iih povzročali z bombami na jugu in ki so vznemirili vso Evropo, so našli sedaj renegata ter ga pripeljejo v Sofijo, kjer mu prirejajo celo manifestacije. Tako delo pa mora samo onemogočiti tesnejše sodelovanje med Beogradom in Sofijo. Zagreb, 21. aprila Današnje »Novosti« dostavljajo vesti o potovanju dr. Paveliča komentar, v katerem naglašajo med drugim: »Dr. Pavelič hodi po stopinjah Ivice Franka, ki se je združil z D'Annunziem proti svojemu lastnemu narodu. Dr. Pavelič je krenil na drugo stran in se je znašel v objemu makedonstvujuščih, največjih sovražnikov naše države In našega naroda, ki so za časa svetovne vojne z orožjem podpirali osvajanje Balkana in podjarmljenje hrvatskega in srbskega naroda s strani Avstrije in Madžarske. Ta človek nima pravice govoriti v imenu Hrvatov in Hrvati ne potrebujejo nikake pomoči makedonstvujuščih, da dobijo v svoji državi, Hi nosi njihovo ime in ki sloni na njih samih, ono mesto, ki iim gre. Z make-donstvujuščimi in sllčnlml našimi sovražniki lahko sodelujejo samo ljudje take politične preteklosti, kakor jo imajo Ivica Frank in njegovi tovariši.« Sofija, 21. aprila. Dr. Pavelič ie danes odpotoval Iz Sofije. Pred odhodom je izjavil bolgarskim novinarjem, da potuje v Angoro, kjer bo informiral turško vlado o razmerah v Jugoslaviji. Hrvatski trgovci pozdravljajo kraljeve odločitve Občni zbor Zveze trgovcev za Hrvatsko in Slavonijo — Politični razkroj je vplival tndi na gospodarsko življenje v državi hal, ker so se gospodarski krogi neprestano bali. da se vsak njihov korak kontrolira od političnih strank. Zato pozdravljajo trgovci odločitev kralja, ki hoče celokupno življenje naše države povesti po drugi poti. Nato je predsednik Qriinwald podal daljli ekspoze o gospodarskih in trgovskih razmerah v naši državi sploh. Na zborovanju so bili prečitani tudi došli pozdravi trgovskih organizacij iz Ljubljane. Po odobritvi raznih poročil se je izvršila volitev tretjine članov odbora, ki se vsako leto obnavlja. Zagreb, 21. aprila. Danes se je v Trgovskem domu vršil občni zbor Zveze trgovcev za Hrvatsko in Slavonijo. Predsednik zveze Grunwald je v svojem otvoritvenem govoru povdarjal, koliko škode je v preteklem letu povzročila strankarska mržnja tudi gospodarskim krogom. Prišlo je celo tako daleč. da so konzumenti enega dela države bojkotirali prozivode drugega dela države. Mnogi trgovci so raje kupovali blago v inozemstvu, čeprav bi ga mogli dobiti za isto ceno doma v kakem drugem delu države. Medsebojni trgovski promet v državi sami je znatno pone- Novi pomočnik ministra trgovine Beograd, 21. aprila. Kralj ie popisal ukaz, s katerim ie imenovan za pomočnika ministra trgovine in Industrije dr. Vladimir Pevec, bivši banski svetnik v Zagrebu, v zadnjem času pa direktor Jugoslovenske banke. Dr. Pevec le znan gospodarski strokovnjak. Naš konzul v Odesi umrl Beograd, 21. aprila. Umrl je naš dolgolet« r,i generalni konzul v Odesi Hugon Sutpi« čič. Avdijenca dunajskega poslanika Beograd, 21. aprila. Danes je odpotoval na Dunaj naš tamošnji poslanik Milan Mi® lojevič, ki je bil sinoči sprejet od kralja v avdijenci. 75letnica evangeljske cerkve v Beogradu Beograd, 21. aprila. Danes je bila v tu» kajšnji evangeljski cerkvi svečana prosla» va 75»letnice osnovanja evangeljske cerk» vene občine v Beogradu. Pri tej priliki je bil predstojnik evangeljske cerkve v Beo» gradu, dr. Ferdinand Gramberg, odlikovan 7. redom sv. Save III. stopnje. Homatije v starokatoliški cerkvi Zagreb, 21. aprila. DoDoldne bi se imelo vršiti zborovanje članov hrvatske staro-katoliške župnije in sicer v hotelu Roval. Zboro-vanie ie policija prepovedala. Nato so hoteli imeti starokatoliki zauoen sestanek. vendar oa je tudi teea prepovedala policija. Zbrani člani starokatoliške cerkve so odšli za tem v Drostore svoie cerkvene unrave. kier so se Dosvetovali o stali šču. ki ea nai zavzameio do sabora starokatoliške cerkve, ki ea ie sklical škof Kalo-diera za 20. maj. Zaradi afere, ki ie nastala med starokatoliki. ie noliciia s teea sestanka pustila privesti dva starokatoliška svečenika na ravnatelistvo. kier iu ie nek! uradnik zaslišal o notraniem položaju v starokatoliSki cerkvi, nakar sta bila izpuščena na svobodo. izpremembe F'hr"-seljskem poslaništvu Beograd. 21. aprila. Istočasno z imenovanjem dosedanjega šefa eeneralneea štaba Petra Pešiča za poslanika v Brusim ie postavljen na razpoloženje naš dosedanji ta-mošnii poslanik Jovan Vučkovič. Škof Greig ori patrijarhu Beograd, 21. aprila. Anglikanski škof Jon Greig je bil danes na obedu pri patrijarhu. Obeda so se udeležili tudi nekateri člani vlade. Intervencija najemnikov glede stanovanjskega zakona Zagreb. 21 aprila. Danes ie odpotovala v Beosrad deleeacija zaerebške oreaniz. stanovaniskih naiemnikov Dod vodstvom predsednika Kurelca. da izposluie ori pristojnih ministrih nekatere izpremembe v načrtu noveea stanovaniskeea zakona Delegacija bo zaprosila tudi za avdilenco pri kralju. Nesreča vojaškega letala Beograd, 21. aprila. Pri Vranji se je po« nesrečilo vojaško letalo tipa Breguet XIX. Zadelo je ob neko drevo in se popolnoma razbilo, pilota pa sta po STečnem naključju ostala pri življenju. Občni zbor zagrebške Jčl. Zagreb, 21. aprila. Dopoldne se ie vršil v oficirskem domu na Zrlnievcu občni zbor JČL. Zborovanje ie otvoril podpredsednik Edo MarkovSč. direktor Jueoslovensike banke, nakar ie tainik Beloševič ooročal o Doslovaniu Li.ee. Pri volitvi noveea odbor3 ie bil izvol-en za predsednika zdravnik dr. Ante Pavelič. na-nesto dosedanieea predsednika dr. Josipa Šiloviča. Po izvolitvi ie imel novi predsednik dališi eovor o smernicah dela noveea odbora. Sam stesal krsto in umrl Vel. Bečkerek, 21. aprila V bližini Bele Cerkve si je seljak Jovan Bitahovski sam stesal krsto. Ko je bila gotova, je umrl za * det od kapi. Občni zbor Slovenskega prosvetnega društva v Zagrebu Zagreb, 21. aprila. Danes se je v dvorani borze vršil drugi letni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Zborovanje je otvoril predsednik Ivan Okretič, sedanji predsednik Stola sedmori-ce, nakar je tajnik Makso Pitamic poročal o poslovanju društva v pretekli poslovni dobi. Iz njegovega poročila je razvidno, da je društvo lani priredilo več proslav povodom jubilejev naših najznamenitejših mož. Tako je društvo v Glasbenem zavodu priredilo dobro uspelo proslavo Otona Župančiča, za tem proslavo Ivana Cankarja itd. Sedaj pripravlja društvo proslavo 60-letni-ce slovenskega slikarja Riharda Jakopiča, ki bj 7. in 8. Junija. Ob tej priliki bo v zagrebškem gledališču tudi predstava Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjau-ski«, v umetniškem paviljonu pa bodo raz-stalkna dela Riharda Jakopiča. Po blagajniškem in revizijskem poročilu je bil dosedanjemu odboru izrečen absolutorij. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: za predsednika predsednik Stola sedmorice Ivan Okretič, za podpredsednika profesor dr. Boris Zarnik. za prvega tajnika Makso Pitamic, za drugega tajnika dr. Robert Zalokar, za blagajnika Anton Kofolj, za odbornike gospa Eleonora Švr-Uuga ln Ven Šenoa ter gg. dr. Arzelin, Viljem Bizjak, dr. Ivan Cerne, prof. Josip Klemene, Hinko Nušič, Mirko Vavpotič. kot namestniki pa dr. Janko Barle, Josip Cerne, dr Nikolaj Domeniko in Ivan Ser Jak. Za revizorja sta bila izvoljena Jožef Mi-klavčič in dr. Anton Primožič. V odbor se kooptirata tudi po en zastopnik akademskega društva »Danica« in društva »Triglav«. „Nov železniški savski most pri Zagrebu" Uredništvu novlna »Ponedeljek« Ltubljana. U broiu 14 Vašee cenienoe lista od 8. IV 1929 na strani 1 odštamnan ie nanis »Nov železniški savski most ori Zaerebu«. u kome le predstavljeno da ie eradienie novoe mosta preko Save kod Zaereba potrebno, fer su popustili temelji tako da most u sredini oopušta. Kako eomii napis ne odeovara istini. ier se prema pribavlienom izveStaiu Gradie-vinskoe OdelienSa ove Direkcile utvrdilo. da su temelji mosta ootouno intaktnj j da eradienje novog mosta potrebno ie iz razloza što konstrukcija ne do-zvoliava uootrebn teških lokomotiva, koji se mojaiu staviti u saobračaj iz ekonomskih razloea to se v smislu člana 9 Zakona o izmenama i dominama Zakona o štampi od 6. I. 1929 dostavlja ova ispravka molbom da se ista oštampa u prvom narednom broiu Vašez lista. Iz Generalne Direkciie Državnih Železnica 15. aprila 1929 eodlne G. D. Br. 30.601 — 19 29 Po naredbi Generalnoe Direktora za načelnika opštoe odelenia Mih. Lontkilevič. Poljski glas o nemški spomenici Nemška vlada mora desavuirati dr« Schachta v interesu evropskega miru Varšava, 21. aprila. sEpoba«, organ zunanjega ministrstva, objavlja članek, ki komentira izvajanja dr. Scbacbta, ki propagira potrebo izpremembe teritorijalnega stanja v Evropi. List citira nemške deman-tije, po katerih dr. Schachtova spomenica ni prekoračila okvirja gospodarske razprave, ter izjavlja, da je poljsko javno mnenje pripravljeno sprejeti to spomenico kot osebno mnenje dr. Scbacbta v primeru, ako bo nemška vlada nedvoumno desavuirala dr. Schachta. Ako pa se to ne bo zgodilo se zaradi koraka dr. Schachta po vsem svetu nastali nemir ne bo zmanjšal, temveč v i»-redni meri povečal. Berlin, 21. aprila. Nemška strokovnjaka dr. Schacht in dr. Vogler sta poročala vladi o pomenu nemške spomenice. Strokovnjaka sta pri tem ugotovila, da spomenica ne vsebuje nobenih političnih, temveč samo gospodarske inicijative. O onem delu spomenice, kateremu pripisujejo politični enačaj, se ni razpravljalo niti v pododboru niti v plenumu. Ministri so vzeli na znanje to poročilo ter so izjavili, da prepustijo strokovnjakoma neizpremenjeno nadaljnje postopanje. Pater Hlinka - spo- i kornik Dunaj, 21. aprila. Pater Hlinka jc danes v spremstvu generalnega tajnika slovaške ljudske stranke Mahačka in nekaterih novinarjev dospel semkaj. Dopoldne je v eni dunajskih cerkva maševal. Opoldne so njemu na čast priredili dunajski katoliški slovaški krogi svečan obed. Hlinka je imel govor, v katerem se je zavzel za sodelovanje Cehov ln Slovakov v Češkoslovaški republiki. On je sicer, je dejal, avtonomist, vendar pa bi moral postati najhujši nasprotnik avtonomije, ako bi ta ogrožala to sodelovanje. Zvečer se je vršila svečana večerja, pri kateri Je Hlinka večkrat govoril. Avstrijskim Slovakom je priporočal, naj ostanejo zvesti svojemu narodu in katoliški cerkvi Povdarjal je, da Je konsolidacija na Češkoslovaškem zelo napredovala. Ob II. zvečer se Je zopet vrnil v Bratislavo. Trockizem med francoskimi komunisti Pariz, 21. aprila. Komunistični poslanec Gautier je bil izključen iz stranke, ker je vzdrževal politične odnošaje z voditeljem pristašev Trockega Snvarinom. Smrt bivšega pruskega princa Berlin, 21. aprila. Pruski princ Henrik je včeraj umrl. Princ Henrik ie bil starejši brat bišega cesarja Viljema. Volitve v graški občinski svet Gradec, 21. aprila. Današnje volitve v občinski svet so potekle popolnoma mirno. Slabo vreme je onemogočilo intenzivno agi» tacijo, vendar pa je bila volilna udeležba zelo velika Do sedaj znani delni rezultati dokazujejo, da volitve ne bodo prinesle no« benih iztprememb. Natančni rezultati bodo znani šele jutri zjutraj. Aretacije komunistov v Varšavi Varšava, 21. aprila. Policija nadaljuje z aretacijami komunistov. V pretekli noči je bilo izvedenih mnogo hišnih preiskav pri komunističnih voditeljih. Pri tej priliki je policija razkrila v stanovanju komunističnega voditelja Frunkina tajno tiskarno, kjer so se izdelovali letaki za proslavo 1. maja. Postopanje policije je zelo strogo, ker razvijajo komunisti zelo živahno delovanje za proslavo I. maja. V ta namen so prejeli baje tudi visoke denarne zneske iz Moskve. Skrivnosten preko-oceanski polet London, 21. aprila. Iz Malienheaia na Irskem poročajo, da so podvzeli Američani nov prekooceanski polet. Včeraj dopoldne ob 9.23 je sporočil po radiu angleški ribiški parnik »Shlackleton«, da je letelo nad parnikom v vzhodni smeri zjutraj ob 5 uri neznano letalo. Parnik je zavzemal, ko je oddal radio-vest, pozicijo 58.10 sto-pnij severne širine in 14.20 stopinj vzhod-ne dolžine. V nadaljnjem poročilu na United Pre«s je potrdil kapetan parnika svoje prvo poročilo in dostavil, da je opazoval letalo prav od blizu. Letalo ni oddalo 6ignalov. Zadeva je tem bolj skrivnostna, ker ne vedo v Ameriki ničesar o tem letalu, ki leti sedaj nad Atlantskim oceanom. Nemško-turški odnošaji Berlin, 21. aprila. Tukajšnji zunanji minister Teufik Ruždi beg je prispel včeraj s svoje soprogo in hčerko v Berlin. Ob tej priliki bo podpisana turško-nemška razso-diščna pogodba, ki je po diplomatih že dali časa pripravljena. Volitve v Grčiji Atene, 21. aprila. Volitve potekajo mirno. Kategorična izjava Venizelosa, da bo de» misijoniral, ako ne bo dc£>il večine v sena. tu, je dala volitvam poseben značaj. Občni zbor Jadranske straže v Dalmaciji Šibenik, 21. aprila. Danes se je vršil tu» kaj občni zbor Jadranske straže za severno in srednjo Dalmacijo, s katerega je bil po« slan pozdravni brzojav kralju. Iz podanih poročil o poslovanju Jadranske Straže je razvidno, da ima v Dalmaciji 200 organi« zacij ter približno 60.000 članov. Na zboro« vanju je bilo sklenjeno, da priredi Jadran« ska straža povodom odkritja spomenika Grgorju Ninskemu velike pomorske mani* festacije. Samomor oficirja v Mostarju Mostar, 21. aprila. V minuli noči ie izvr-šil samomor v vojašnici artilieriiski poročnik Milan Starčev, rodom iz Noveea Sada. Ustrelil se je z revolverjem v elavo. Pred par dnevi ie postal zelo zamišlien. ni.haie oa ni slutil, da misli na samomor. Poročnik ie zaipustil pismo naslovljeno na svoio mater. v katterem prosi oproščeni a Dvakrat poizkušen in preprečen samomor obupane žene Mož se ne zmeni za delo in zaslužek družine. — Nesrečna žena se je skušala obesiti in vreči pod vlak. — Rešitev v zadnjih tren4 tirih. Maribor. 21. aprila. Med redkimi doeodki današnie nedelje ie v mestu vzbudil senzacijo primer dvakrat poizknšeneea in obakrat preprečenega samomora obupane zakonske žene in matere H S. Stara ie 36 let in doma iz Kamnika ter mati 3 otrok. Nesrečen ie nien zakon, ker se njen mož že doleo ne zmeni za delo in zaslužek ter lahkomiselno orenušča svoio družino bedi in oropadaniu. Obuo ie nesrečno mater in ženo pritiral takn daleč, da se je danes nodala v znani eozdič ori mestnem vodovodu, namenjena, da konča svoie bedno življenje. Z vrvio okoli vratu se ie ravno vzpenjala na drevo, ko io fe opazil neki pasant, ki Se takoi pohitel k niei in DreDre-čil nieno obupno nakano. Le navidezno potolažena ie obuoanka nato krenila po Tržaški cesti in se podala pioti železniški proei. A delavec Josip Horvat s Ptuiske ceste, ki se mu le ženska videla sumljivo potrta, ii ie neprestano sledil in io opazoval. Pri železniškem prelazu se je žena vrgla na tir. oo katerem ie baš prihajala lokomotiva. Bilo oa ie še dovoli časa da ie Horvat lahko poklical na pomoč dva mladeniča, s katerima ie nohitel na prozo ter nesrečno žensko v zadnjem hipu potegnil s tira in io tako rešil strašne smrti. Zgraditev koče na Sv. Gori Včeraj se je na Sv. Gori nad Liti o vršil občni zbor litijske podružnice SPD. ki ie bi! izredno številno obiskan. Vršil se ie kar na prostem in se ie spremeni' v pravcato malo planinsko slavje. Prihiteli so na Sv Goro posebno Številni člani SPD in običajni nedeljski izletniki iz Litiie. Šmartna Zagorja in Save. nadalie iz Liubliane predsednik SPD dr. Tominšek in odbornik Hro-vatin. iz Celia vss. dr. Tiller ter — ravnatelj Zupan, iz Maribora dr. Senior in Brtrnon Rotter. na še cela vrsta odličnih slovenskih in tudi vnetih hrvatskih olani-nariev. Razpoloženje ie bilo navzlic ne baš ugodnim vremenskim prilikam naiueodnei-še Komisionelno se ie določil stavbni prostor za novo kočo na tei prilhiblini posavski izletni točki ter ie bil izvoli en cradbeifl odbor, ki mu načeluie e. Tomazin iz Litiie in industriialec Gvidon Birolla iz Zieoria. Smrt starega prevoznika V Pijavi eorici ie včerai v čestiti starosti umrl posestnik in prevoznik e. Franc Dol en u Z njim leea v zemlio k večne'r'i počitku eden izmed še redko živečih st3-rh voznikov, ki ie vozil vino čez Ooriance m Hrvatsko na tudi v Pr;-nor'e in drugam r»1 ie znan po vsem Kraniskem Povsod «b likih cestah so ea poznali, vselei ie h:1 dobrodošel in povsod nriliublien kot šaliicev in dobrodušen, pošten s'overs'-i mož. Na Goreniskem ie bil posebno znan pod Imenom »Karlovčan« Mnoeo Se prevozil. z marsikaterim dovtipom in šalo Se razvedril znance in tovariše, zdai oa ie tudi on — stari furman, kakršnih ie v Sloveniji vedno manj. Nai mu bo la'i-ik nnč'-tek vo izkušeni polnem življenju. Žalujočim Pa. naSe iskreno soialie! Podrobnosti o velikem požaru v ponoviških gozdovih Preko noči je bil ogenj lokaliziran. — Kako je požar uničeval mlade gow§ne nasade. — Nezgode gasilcev. — Škoda še ni ugotovljena. Litija. 21. aprila. 'Jako velikega gozdnega požara, divjajo-cega včeraj ia še nocojšnjo noč, ki bi zajel tolike površine, ne pomnijo pri nas. Gozdovi, ki leže ob železniški progi so navadno vsako leto v zgodnji pomladi žrtev isker, ki padajo iz lokomotive. Kronika zadnjih let beleži že nekaj večjih požarov ob progi; omenjamo samo nekatere: požar Drnovškovega "posestva na Savi. velik požar Rotarje-\o žage v Mošeniku, ki je zajel precejšen kompleks gozda, hrib Svibno je bil že tudi nekajkrat žrtev plamenečih isker, prejšnji teden pa so opazili parkrat kmalu po odhodu vlakov, kako je gorel les okrog Po-novič in Mačkovne. V večernih urah se je v mraku ognjeni sijaj videl prav mogočno, pn ?o ogenj domačini kmalu pogasili. Sve-tlikanje v savski soteski pa se je videlo celo v Litijo, še lepše pa so se dali slični prizori opazovati z visoke Dobrave. V prvem razburjenju po izbruhu včerajšnjega požara, ko je bila skrb vseh namenjena le misli, kako zajeziti napredovanje ognjenemu valu, ki je z neverjetno brzino rinil ognjeno črto v gozd in ga neprestano uničeval, ni bilo možno ugotoviti vseh podrobnosti, niti ne nastanka požara. Gotovo je. da bodo krivca, ki je prizadejal tako visoko škodo, težko našli, ugotovljeno pa je. da se je ogenj najprej pojavil v hribu nad Rampami. Odtam se je s kinematografsko naglico širil na vse strani, posebno še, ker je "dobil zvestega zaveznika v močnem vetru, ki je vladal ves dan. skoro vsi požgane čevlje in opekline na nogah in rokah. Visoko v hribu .ie tolkel z vejami goreče ogorke litijski dimnikar. Na mah pa se je vnel del lesa v njegovi bližini. Mož je bil ves v ognju in dušečem plamenu: _ »Kar sape mi je že primanjkovalo, in sem rekel, da bo kar po meni. Saj nisem v gostem dimu nič več videl! Pa mi je padla dobra misel v glavo. Skozi dušečo ograjo sem se spustil navzdol, drsajoč se po svojih usnjenih službenih hlačah ... Nekaj deset metrov nižje pa sem že našel izpaljen prostor. kjer sem si opomogel... « Druge nezgode Gasilec Tišler je stal nad Kosovo hišo, ki je bila v nevarnosti, da jo napade ognjeno valovje, in je z brizgalno zadrževal napredovanje ognja. Nenadoma pa so prileteli ogorki za njegov hrbet, stal je ves v plamenu. — in tisti hip j.e bas zmanjkovalo vodnega curka. Bil je brez moči napram ognjenemu polipu, ki se je stegoval po njem. Da se reši iz opasnega položaja, se je zagnal navzdol skozi dimaste gošče, pa ie pri tem zdrknil preko skal in se je poškodoval na kolenu in roki. Odvesti so ga morali k zdravniku. V minuli noči, ko se je vnel hrib v bližini predilniških stavb in so orožniki pozvali na reševanje predilniearje, se je utrgala v bregu skala, ki je zdrvela v nižino. Enemu izmed predilniških delavcev ie priletel kos kamna precej močno v glavo in inu je prebil ličnico. Razen navedenih nesreč pa so se dogodile še nekatere druge, manjše. Komisijonalni ogled Dim iz gorečega levaga savskega brega je bil tako gost in težak, da se je vlekel celo preko Save po gozdih na desnem savskem bregu. Videti je bilo že tako, kakor da se je vnel celo že tudi desni breg. Ponoči šele se je posrečilo ogenj omejiti, na mestu pa je še vedno gasilska straža. Litijski srezki poglavar g. Podboj o poža-ru stalno obvešča ljubljanski oblastni odbor in velikega župana. Razen dr. Mila-vca, ki je prišel k požaru včeraj popoldne 7, avtom, so prišli z večernim vlakom še tudi drugi gospodje od oblastnega odbora. Jutri bodo komisijonclno ogledali vse pogorišče in precenili škodo. Brzojavno je j>i 1 o obveščeno o požaru tudi notranje ministrstvo in ministrstvo za šume. Uničujoč ognjeni val v Strešnici Z besom prerijskega požara bi se dal primerjati ognjeni val, ki je udaril popoldne okrog 14. v hrib Strešnieo. V Strešnici. ki se vleče od železniškega prehoda pri Ko-sovi čuvajnici in preide kasneje v bližini po-noviškega gradu v gozd Smrekarico, je rastjo mlado smrečje in borovci, ki so bili tam nasajeni za časa upravitelja g. Ferda Tomaž i na v letih 1915. in 1916. Silen vrtinec vetra je vrgel tjakaj ognjeno bakljo iz bližnjega gozda, ki je bil že ves v ognjeni tančici. Najprej se je vnela posušena trava, lup nato pa se je zagrizel ognjeni jezik v mladi nasad. To je pokalo in nalilo, ognjeni trak pa je ovil nežna drevesca (nekatera no bila visoka največ 4 metre). Kar v hipu > objel ognjeni vrtinec smreko ali borovec, % vršička se je vzdignila plamenasta baklja in zadušila mlado drevesce. Prask in plamen ie bil pod Strešnieo, koder tik ob njenem' robu pelje cesta proti Savi. tako silen, da so se pričeli plašiti konji, ki so pasirali pot ob kritičnih tre-notkih. Vozniki so morali poekakati z voz in stopiti do konj, da niso preplašeni zdivjali po bregu, ki se spušča pod cesto. Val je prišel namreč lako br/.o. da se ga ni nibče nadejal, zginil pa je tudi tako brzo, da so se preplašene priče neobičajnega divjega prizora komaj zavedle prestane groze. Kjer je bila prej lepo obetajoča Strešnica, «toji zidaj nemo pokopališče zoglenelega mladega nasada, izžgana zemi.ja kaže kame-nita rebra, iz osamelih panjev pa se kadi. Res žalostna slika!... Ob tej poti so se ogrinjali danes ljudje, ki so šli tamkaj na «prehod in je vse prešinjal neki grozoten občutek ob pogledu na pusto zapuščino požara. Burni prizori pri gašenju Litijski orožniki so alarmirali takoj včeraj dopoldne ljudi iz Litije. Šmartna, predilni-š%a uprava jim je nudila na razpolago do nekaj desetin svojih delavcev, takisto litijska progovna sekcija. Komandir litijskega nrožniška voda g. Rebernik je razdelil ljudi v posamezne skupine iu jih je odposlal pod vodstvom orožnikov v vse dele gorečih gozdnih kompleksov. Zaradi gostega dima. ki se je valil visoko pod nebo, pa so postali na pretečo nevarnost opozorjeni tudi prebivalci iz Vač in tamkajšnje oko-licer ter so prišli pomagat s krampi in rov-ricami. Pri gasilni akciji je bilo kmalu zaposlenih več sto ljudi. Iz Hotiču, Spodnjega Loga in iz Konja so prišli domala vsi ljudje, Vedra!. Pokojnik jc z največio vneno. izredno ljubeznijo in veliko pedagoško spretnostjo deloval 34 let kot violinski orofesor na šoli in kon-servatoriju Glasbene .Matice v Ljubljani. Svo iih odličnih sposobnosti pa ni posvečal samo šoli, temveč ie tudi kot skladatelj 7. marsikaterim svojim delom obogatil našo glasbeno literaturo. Niegove skladbe so izšle v raznih založbah, tako v Novih Akordih. tiskala iih .ie Jugoslovenska knjigarna in Glasbena .Matica je izdala niegovo priredbo slovenskih narodnih pesmi za violino s spremljevalnem klavirja. Mnogo del pa i a zaradi njegove znane skromnosti ostalo v rokoDisu. Josip Vedral ie bil rojen 15. avgusta 1S72. v Stavropolu v Rusiji, bi! ie češkoslovaški državljan, ie pozneje spreiel jugoslovansko državljanstvo. Leta 1891. ie absol-vira! konservatorii v Pragi, državni izpit iz gosli, klavirja in Detja pa ie napravil z odličnim uspehom leta 1899. odnosno leta 1901. ravnotako v Pragi. V Liubliano ga je poklicala Glasbena Matica ieseni 1895. i rt od takrat dalje ie brez presledka in skoro brez vsakega dopusta deloval v prospeh raccvoja slovenske glasbe. Krog njegovih violinskih in klavirskih učencev ie silno velik in vsi se bodo z izredno hvaležnostjo spominjali blagega Vedrala. ki iin ie ucepliai glasbene nauke na izredno liubez-nJiv način od prvih oočetkov do višie stopnje in umetniške popolnosti. Leta 1924. ?rnio in nevredno Hermesa, ki letos prosla-\ i desetletnico svojega obstoja. Pribiti moramo, da je v satovi igri prednja«! samo Hermes in če je sodnik izključil v drugem polčasu tri nie-gcve igralce, jc storil samo svojo dolžnost. Šivalna publika, kj je bila na igrišču, se je nad početjem Hermežanov upravičeno zgražala. Le pojde" v tem praveu dalje, si bodo klubi za-ijsraii vse simpatije publike, ki so itak vedno TU a tliš e. V nastopnem poročila posameznih tekem: Ilirija - Hermes 4:0 (1:0) Tekma je ves čas potekla v absolutni premoč: Ilirije. Hermes je prodrl v prvem polčasu le enkrat in tudi v drugem polčasu enkrat. Rezultat tega je bil en kot ter en prosti srrcl proti Iliriji, ki pa sta ostala oba neizrah-taa. V prvem polčasu je zabila Ilirija samo en „oI. Pri tem razmerju je ostalo tudi do odmora, dasi bi po poteku igre Ilirija zaslužila boljši rezultat. To je preprečila izvrstna Herniesova obramba, v kateri je zopet igral Sernec in kateri ie dobro pomagala krilska vrsta, ki pa je igrala povsem defenzivno. Včasih je obrambi pomagal tudi ves napad. V drugem polčasu je Ilirija ob ogromni premoč; po Omanu, Doberletu in Jenku (11 metrov ka) zvišala na 4:0. Ta rezultat je ostal do konca. Sodnik je izključil tri Igrače Hermesa a rt Jenka cd Ilirije. Hermes se je branil z obupom, spremljala ga pa je tudi precejšnja sreča. Bravutpoz-no je branil vratar Burja. Ilirija, ki si je včeraj s težavo izvoievala to zrnato, dasi bi bila zaslužila ugodnejši re-zuita^, je imela najboljši del moštva v krilsiki ■vrsti. kjer je bil Lado kot srednji krilec i zboren. Zelo dobra sta bila tudi Jenko in Pleš. Obramba ni imela t.žkcga posia ter ga je opravila sigurno. Napad je zaigral prav smiselno. Zaradi defenzivne Igre Hermesa pa seveda ni mogel razviti svoje prodornosti. Dobra Se bMa zia-sii leva stran napada z Omanom, dočim je bila desna nekoliko šibkejša. Tekmo je dobro sodil g. Deržai, napram kateremu se je de! publike vede! skrajno nedi-? 03pbTUTa.no. V predteknrl je rezerva Ilirije porazila Hermesovo rezervo v razmerju 7:0. Sodil je g. Jesih. Primorje - Jadran 5:0 (1:0) Dočlrri je prvak LNP nastopil po daljšem ča-t.:; zopet kompleten, je uastopll Jadran samo 7. 10 igrači, kar ni baš znak najboljše discipline. .Manjkal je vratar Vidmar, ki ga je izborno ridomestoval Logar, kateremu se ima Jadran •v veliki meri zahvaliti, da je dosegel relativno dober rezultat, ker je ubranil precejšnje število ostrih strelov na gol. Primorje ni predvedlo igre, ki se je pričakovala po krasni igri pretekle nedelje proti Hermesu. Pokazalo je sicer lepe Iconrbraacijske poteze in homogeno igro, ni pa sen a io prilagoditi Igro močnemu vetru. V prvem polčasu igra Primorie z vetrom, toda večina nemočno strel jan ih žog gre preko prečke. Edini gol je doseglo Primorje 2 upravičeno diktirajo enajstmetrovko. V drugem polčasu, ko igra Primorje proti vetaru. se tekom prvih 30 minut slika ne menja. Primorie torsira visoko igro, ne more pa doseči nobenega uspeha. Prvi go! pade v 20. minuti zopet iz enajstmetrovke. Zadnjih 15 minut pa sc Primorje znajde ter potisne JadTana popolnoma v dereitzivo. V 33. minuti pade krasen gol, v 34. mioUfhi pa prodre igrač, ki je zabil tudi prvi gol, sok> ter pošlje neubranljivo v irerežo. V 40. minuti lep prodor Uršič a po krilu, ki predloži Senici, ki zabije petij in zadnji gol. Pri Primorju je imel slab dan Jug, ki nikakor ni moge! zadovoljiti. Pri Jadranu je briljS-ral. kafcor že omenjeno, vratar Logar. Sodil še g. Cimperman prav dobro. V . prediefemi je izborna rezerva Primorja porazila rezervo Jadrana m 8:1 (4:0). Junak dneva je bi! Ter ček, ki je sam žabi! sedem golov. Stanje prvenstva v Ljubljani je sedaj naslednic: Primorje 7 7 0 0 41:6 14 Ilirija 7 6 1 0 42:S 12 Hermes 7 3 4 0 16:31 6 Jadran 8 17 0 9:37 2 Slovar. 7 1 6 0 6:32 2 Kakor znano, se vrši prihodnjo nedeljo tekma med Primorjem in Ilirijo, ki bo doloSia prvaka v 'julijanskem okrožju. Po včerajšnijUi tekmah :e ^zicija Cenj 1 bčinstvu naznanjamo, da priredi Julio Meinl, podružnica Ptuj Panonska ulica štev. 3 dne 25. t. m. poskusno kuhanje kave. na katero sc conj. občinstvo najvljudneje vabi. Primorja zelo ugodna, kajti lahko tvega v skrajnem slučaju tudi poraz z enim golom razlike, ne da bi s tem pokvarila svoj položaj. Ako hoče Ilirija postati letošnji prvak, mora poraziti Primorje z najmanj dvema goloma razlike. I SSK Maribor - SK Celje 3:1 (1:0) Celje, 21. aprila. Danes popoldne se je odigrala v Celju na igrišču SK Celje na Glaziji prva semitinalna prvenstvena tekma med prvakom mariborskega nogometnega okrožja I. SSK Maribor in prvakom celjskega nogometnega okrožja SK Celje. Igra je bila zlasti v drugem polčasu zelo napeta in zanimiva. Škoda je bilo le nekaterih neizrabljenih šans pred obema goloma. Igralo se je dostojno in tudi obnašanje publike je z malimi izjemami odgovarjalo. V prvem polčasu je bil Maribor v stalni premoči in je dosegel v 26. minuti prvi gol. Celjani so morali igrati proti močnemu vetru. V drugi polovici pa so Celjani bili v boljši formi in je postala igra zelo napeta. V 16. minuti so Celjani izravnali, nakar so prevzeli Mariborčani v 22. minuti vodstvo in dosegli v 28. minuti tretji in s tem zadnji gol. Sodil je namesto prvotno napovedanega g. Beretta g. Schneller objektivno. Spregledal je nekaj pogrešk tako na eni kakor na drugi strani. Druga semifinalna tekma med obema kluboma se vrši prihodnjo nedeljo v Mariboru. S to tekmo se bo določil prvak za mariborsko oblasit. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Šesto kolo prvenstvenih tekem je prineslo naslednje rezultate: Hašk : Derby 8.0 (6:0), Gradjanskj : Viktorija 6:0 (2:0), Concordia : Sparta 7:2 (3:0), Croatia : Železničarja 2:1 (0:0). BEOGRAD: Busk : Obilic 1:0 (0:0). Neaa-služena zmaga Busk a. Jugoslavija : S oko 1:0 (0:0). Zelo živahna in napeta igra. SARAJEVO: Slavija : SaSk 5:0 (3:0). S to zmago je Slavija postala prvak Sarajeva. PRAGA: Sparta : Kladno 6:1, Slavija : Viktorija Žižkov 1:1 (1:1), Bohemians : Cedrie Kar li n 4:0. BRNO: \Vacker (Dunaj) : Zidenice 4:2 (2:1), DFC : .Moravska Slavija 5:2 (3:1). TOPLICE: Teplitzer FC : Hertha (Berlin) 4:2. DUNAJ: Na Hohe VVarte sta se vršili dve (pokalni semifinalni tekmi, ki sta nudili prav napet šport. Viemna je gladko porazila Šport klub, tekma med Rapidom in \VAC pa je tudi v podaljšku ostala neodločena. Ta tekma se bo torej morala ponoviti. Rezultati so bili: Vienna : Sportktab 3:1 (0:0), WAC : Rapid 4:4 (3:3, 2:0). Prijateljske: BAC : Cricketer 2:1. BUDIMPEŠTA: Ferenczvaros : »33c 6:2 (2:1), Bastya : Vasas 3:2 (1:2), Uipest : Kispest 3:0 (0:0). SEGEDIN: Hungaria : Bastya 2:0 (0:0). DEBRECIN: Bocskay : III. okraj 2:0 (0:0). KAPOSVAR: Somogyi : Nemzeti 4:1 (0:1). BERLIN: Rumpler Juniors : Tennis Borus-sia 1:0. Olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije ki je bil določen za včeraj dopoldne, se ni mogel vršiti, ker ni bilo sodnikov. Tudi svojevrsten pojav. Jugosiovenska reprezentanca za Dawisov poka! Samo še dva tedna nas ločita od dneva, ko bodo morali naši tenis*igrači nastopiti v Atenah proti grški reprezentanci v borbi za Davisov pokal. Da se določijo naši najboljši igrači, je Jugoslovenski tenis»savez pozval v Zagreb najboljše jugoslovenske igrače, da izmed njih izbere najboljše, katerim bo pripadla čast. da zastopajo naše barve v največjem teniškem tekmovanju na svetu. V soboto dne 20. aprila t. 1. so se pričela na igriščih Haška v Maksimiru izločilna tekmovanja, katerih so se pod vodstvom našega znane« ga in uglednega strokovnjaka g. Wiirtha udeležili nastopni igrači: šeleketinski (Bcck grad), Leyrer, Hitzel, Bergant (Maribor), Balaš (Veliki Bečkerek), dr. Bazala, Antol* kovic, Krešo Friedrich, Schaffer, Kukulje. vič in Podvinec (vsi Zagreb). Do sedaj sta bila salno v naši reprezentanci igrača Po» povič in Djundjerski. Popovič je odpoto« val v Kanado, a Djundjerski je prestal tež* ko bolezien, zaradi česar ne more priti v poštev za tekmovanje v Atenah. Po sobotnih in nedeljskih izločilnih tek« mah je bilo določeno, da bosta nastopila v Atenah proti grški teniški reprezentanci Haškovca Schaffer in Krešo Friedrich. in siccr v singlih in v dbubleu. Mrlič iz voska V bližini Gdanskega se ie neki posestnik zavaroval pri ameriški zavarovalnici za .10.000 dolarjev za primer smrti. Te dni ie prišel v zavarovalnico, se predstavil kot brat zavarovanega, predložil dokument o njegovi smrti in zahteval kot edini dedič zavarovalnino. Ker se ie zadeva zdela zavarovalnici sumljiva, ie Doslala k pogrebu svojega agenta. Ko so hoteli krsto spustiti v grob. je agent zahteval, da io odpre. V krsti so našli mesto mrliča kip iz voska. Nedelja mirna kakor redkokdaj Vremenska negotovost je zadržala v mestu mnoge izletnike. — Promenadni koncert. — Počitek policije in rešilne postaje. Ljubljana, 21. aprila. Barometer je napovedoval že dva dneva spremembo vremena. Pa se dunajska vremenska napoved tudi tokrat ni zmotila. Zjutraj je sicer kazalo, da je pred nami ena najlepših pomladanskih nedelj in da bo ostalo nebo ves dan tako kristalno čisto in plavo. Pihala je sapa, vendar se je veter sukal v vrtincih. Solnce je sijalo skoro do poldneva, naenkrat pa se je zasukalo in so se pod nebeškim svodom nakopičili oblaki. Nebo se je zastrlo proti jugu in zapadu in že smo čakali dežja — ki ga pa vendar ni bilo. Deževne oblake je razpihavaia sapa in jih gonila v vse smeri, da Jupiter Pluvius za danes ie ni mogel stopiti akcijo. i;i vremenski izgledi so zadržali v mestu mnogo izletnikov in turistov. Promet na kolodvorih je bil popolnoma normalen in ni bilo nikakega navala ne na jutranje, ne na popoldanske vlake. Avtobusi pa so vendar imeli tudi danes prav mnogo prometa. In če bi ne bil datum že tako visok, bi bilo navzlic vetrovnemu in oblačnemu popoldnevu še bolj živahno. Ljubljančani so se dopoldne zabavali na promenadnem koncertu, ki se je vršil kakor zdaj že par nedeij v Tivoliju. Tam je bilo zbranega par tisoč naroda, ki je poslušal godbo in kjer se je pomenkovalo o vsem mogočem, kar je prinesel s seboj minuli teden. Največ pomenka je bilo seveda o skrbeh, ki jih prinaša s seboj pomlad v pogledu oblačenja, pa tudi o težavah, ki obhajajo mlada srca... Sicer pa nedelja ni prinesla s seboj uika-kih posebnih dogodkov. Na policiji so imeli skoro absoluten mir. V prvih dopoldanskih urah so spravili spat domov le nekaj znanih krokarjev, ki so se nekaj nočnih ur premetavali po prisiljenem zaključku nočnega pohoda na pričnah. Bilo je sicer precej robantenja, vendar se je vse izmi-rilo in so bili nesrečniki veseli, da so opravili samo s primerno globo. Rešilne postaje danes celo telefon ui kaj motil. Uslužbenci so počivali in čakali nesreč, ki jih pa ni bilo. Avtomobil je napravil samo eno kratko vožnjo ter odpeljal v bolnico nekega starčka z Rimske ceste, ki je hiral že dalje časa. Splošno je mogoče konstatirati, da tako mirne nedelje, kakor je bila današnja, Ljubljančani že dolgo niso preživeli. Koncert Zškovega kvarteta v Ljubljani Nocoj bo koncertiral v Filharmonični dvorani svetovnoznani komorni kvartet ZEKA. izvajal bo komorne kvartete če$k¥h komponistov PSchlaria in Dvofaka ter našega ro- » jaka dr. Josipa Mandiča. Vsak koncert, ki ga je priredil v našem mestu komorni kvartet Zika. je bil za nas dogodek prav posebne vrste. Prepričani smo. da bo to tudi danes zvečer, zato opozarjamo vse prijatelje komorne glasbe, posebno oa še čestilcc Zikovcev. da v obilnem številu uosetiio nocojšnji koncert. VstoDnic vseh vrst ie še dovoli na razpolago v Matični kniigarni. Pričetek ob 20. Ganljiv pogreb tragično preminulega Mirka Prošeka Pogreb tragično preminulega prokurista Mirka Prošeka se je vršil danes ob pol 17. ob zelo številni udeležbi občinstva izpred mrtvašnice ljubljanske splošne bolnice na ježiško pokopališče. Pred bolnico je pevsko društvo »Slavec« zapelo ganljivo žalostin-ko, nakar se je razvil velik kondukt, ki so ga vodili trije duhovniki. Za mnogimi venci, poklotijenimi od sorodnikov, prijateljev in športnikov, so stopali predstavniki najrazličnejših športnih organizacij. Jugoslovenski Moto-savez je bil zastopan po 3 odbornikih s podpredsednikom Josom Gor-cem na čelu, sledil je odbor Moto-kolesar-ske »Ilirije« z vencem, opremljenim s krasnim trakom v belo-zeleni barvi, nakar so se razvrstili motociklisti in kolesarji »Ilirije«, ki so svojega dobrega tovariša in odbornika spremili na zadnji poti korporativ-no. Za krsto so stopali globoko užaloščeni sorodniki za njimi pa so se razvrstili člani Steletove tvrdke ter zastopniki raznih ljubljanskih avtomobilskih tvrdk in mnogoštevilno ljubljansko občinstvo. Pred cerkvijo sv. Krištofa je »Slavec« zopet zapel žalostinko in so duhovniki blagoslovili krsto, nakar se je znova formiral impozanten žalobni sprevod, ki je nadaljeval turobno pot po Dunajski cesti proti Ježici. Tam, kjer se odcepi cesta na ježiško farno pokopališče pri podružnici sv. Jurja v Stožicah, je sprejel in blagoslovil krsto ježiški župnik. Motociklisti »Ilirije* so nato dvignili krsto in jo nesli na pokopališče, kjer je že bilo zbrano mnogoštevilno prebivalstvo z Ježice in okolice. Prihiteli pa so h pokopu tudi mnogi ljubljanski in okoliški športniki. Vladala je na pokopališču pravcata grdeča in je vse nazoče prevzemala najgloblja tuga, ki je tiho svedočila, kako veliko priljubljenost je užival tako tragično preminuli Mirko Prošek. Ko je že legal mrak, je po župnikovi blagoslovitvi komaj slišno zdrsela krsta v sveži grob in je zemlja zagrnila mnogo obetajočo mladost nesrečnega Mirka Prošeka. Ni bilo očesa, v katerem ne bi bila zablestela solza, ko so se ljudje razhajali s pokopališča. Naj bo pokojniku lahak počitek v domači zemlji! F7* ^ iF^ D1N JE- ZAVAROVAN VSAH JUTROV ur ! ^ naročnik za primer smrtne nezgode //.'/s/ ' Mariborsko pismo »Ponedeljku" Hladna zimska sapa. — Aretacije in nezgode. Maribor, 21. aprila. Po včerajšnjem lepem vremenu je v današnjih jutranjih urah zapihala prav hladna zimska sapa in do kosti segajoči mraz je vladal do večera. Vsi. ki so si delah svetle nade s pomladanskimi, odnosno že letnimi oblekami, so bili prav aprilsko razočarani. Atrakcija dopoldneva je bila pač velika gasilska vaja na objektih mestne plinarne. Vaja se je obnesla, izvedena v velikem slogu s tremi turbinami in parno briz-galno, brez vsake nezgode. Tudi ves rešilni tren je nastopil. Nad uro trajajoča gasilska vežba je seveda privabila mnogo radovednežev. Druga zanimivost je bil prvi letošnji promenadni koncert, kamor je kljub skrajno neiprUetnem vremenu prispelo mnogo prijateljev glasbe. V nekem hotelu so imeli čuden obisk. Znan delomržnež A. V., ki se najraje preživlja z beračenjem, Je pričel nadlegovati goste. Nezadovoljen z malimi parskimi darovi ie začel razgrajati ter metati svoje dokumente po tleh. Napravil je tak trušč, da so morali poklicati stražnika, ki je nasilneža odvedel v Grafov hotel, kjer mu je poleg brezplačne oskrbe zajamčena tudi nakaznica za še modernejši »hotel« v Sodni ulici Izmed včerai izvršenih aretacij je omeniti aretacijo zidarskega pomočnika Matije Z., ki je po Dvo?akovi ulici razgrajal ter na policijski stražnici Izjavil, da ga je neki gostilničar zaradi pozne ure natepel in vrgel na mrzlo cesto. Tudi L. H. je doživel isto usodo in sta morala na prenočišče pri Grafu, kjer imata 27 ur časa za premišljevanje o nevšečnostih na tem svetu. Med ženskimi aretiranci pa je zopet zna- na Karolinka, ki je komaj pred dnevi od-sedela zaradi prepovedanega povratka v Maribor mesec dni zapora. Gnana od silnega hrepenenja po našem mestu se je zopet vrnila, toda bistro oko postave jo Je takoj zasledilo. Karolinca bo od Grafa ponovno izročena sodišču, kjer jo že dobro poznajo. Aretirana je bila tudi Ivanka E., ki Je prodajala pomladansko ljubezen. Od Grafa jo bodo sprejeli v bolnico, od tam pa na sodišče, kjer imajo za to vrsto trgovine posebne paragrafe. Med dospelimi prijavami jih je bilo zaradi prestopkov cestno-po-Iicijskega reda 12. Nedeljska kronika beleži tudi dve nezgodi. 36-letna Terezija Novakova iz Zg. Radgone se ie pred gostilno pri »Zlati kroni« v Vetrinjski ulici zgrudila nezavestna na tla. Stražnik je takoj obvestil o dogodku rešilni oddelek, ki je žensko odpeljal v bolnico. V Slivnici pri Mariboru pa je 13-letnega posestnikovega sina Josipa Koma-verja udaril konj v čeljust in ga zlasti na ustnicah, zobeh in na nosu tako poškodoval, da ga je moral rešilni voz prepeljati v mariborsko bolnico. Samo po sebi je pač razumljivo, da je za proslavo nedelje poleg razgrajanja neobhodno potrebno tudi kako preklanje. V Jezdarski ulici je prišel v pretep Martin V. pleskarski pomočnik. Iz neke gostilne Je odnesel zelo občuten sunek z nožem v desno roko. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. Kljub mrazu se je Maribor koncentriral v raznih vinotočih v najbližji okolici. Ko so se izletniki proti večeru vračali v mesto, smo na žalost opazili, da so mnogi nosili cele veje prvih sadnih cvetov domov, kar je vzbudilo marsikako pikro opazko. POŽAR UNIČIL RAZSTAV* NO PALAČO Ogromen požar je uničil v Amsterdamu 1. 1864. zgrajeno veliko razstavno palačo »Palais foor Voiksflijt«. V palači je bilo eno največjih amsterdam* skih gledišč in več restavracij Dve narodoslovski deli G. Jeremija M. Pavlovič je nedavno ob* javil dvoje lepih knjig, plod 10*letnega raz* isk&vanja: Kačer i Kačerci (z 48 slikami, 241 str. velike osmine, Din 30.—) ter Male: evo i Maleševci (109 slik, zemljevid, 468 str. velike osminke, Din 60.—•). Obe študiji opisujeta narodne šege in običaje, prva v Visoki Šumadiji, druga ob izvoru Bregalni* ce. V pestrem redu se vrste pred nami: na« seljc, stanovništvo, jezik, poljedelstvo ne» kdaj in sedaj, ženski opravki, trgovanje, hi« ša in druge zgradbe, domače življenje v prošlosti in sodobnosti, narodne jedi, noša, družba, običaji, praznoverje, vraže, zabave, pripovedke, pesmi, igre itd Skratka: telesni in duševni človek z vso okolico je prikazan na lahko umljiv in strokovnjaški način. * Vzemimo za zgled kako pripovedko iz Maleševcev. BOGA VARAL! Bogatašu zboli sin edinec. Vse stori, kar ve in zna, da bi mu sin ozdravel, a zaman. Naposled svetuje vrač; »Pokloni nekaj sa» mostanu, kar je veliko (in drago) kakor konj, pa bode sin okreval. »Mož in žeria. trda skopuha, sta se dogovorila, da hočeta prodati na sejmu petelina in konja, in sicer enemu kupcu: za kokota bi zahtevala 300 grošev, a za konja 3. In te 3 groše, doblje« ne za konja, bi potem podarila samostanu. Rečeno, storjeno. Na trgu sc je našel člo> vek, ki je plačal za obe živali 303 groše, in monastir je prejel izkupiček, uboge pare, plačane za konjsko paro. ZEMLJA ZEMLJO KRADE. Lončar prodaja lonce, a pride nekdo, da mu enega ukrade. Lončar to opazi, ali sc dela nevednega. Ko pa ga sosed opozori, da mu bo nekdo pisker izmaknil, odgovori: »Naj ga, naj ga odnese! Zemlja zemljo kra» de!« (Lopov, človek od prsti, se povrne v zemljo.) Vzorec za praznoversivo: Dete, ki se ro« di v nedeljo, bo slab delavec ... Od sv. An. dreja do božiča se ne kroji nič volnenega, da volčje ne koljejo ovac... Rilec božič* nega prašička se deva v podstrešje. V dobi sužnosti se je uravnaval tako, da ga je bilo videti že oddaleč, ker tedaj so Turki na ta. ko hišo pljuvali in bežali od nje. Ogibali so se tudi krščanske devojke, ako je imela na nogah svinj-ske opanke... V torek ne velja počenjati nikakega posla, zakaj na ta dan je neka ura slaba, vendar točno se ne ve, katera... Pa še kako zagonetko? Dva brata, dokler sta slepa, jih ljubim; ko izpregledata, jih mrzim (nova in raztrgana obutev). Roge ima, pa ni vol; s peresom piše, pa ni pop (polž). Rdeč kužek črez plot laje (jeziki Za konec še to ali ono zafrkljivo »pitali' to«, tokrat iz Kačercev: »Kako jajce nosi kokoš?« — Belo. Kadar se zarotiš: »boga ti!« se mu odgovarja: »pa bogati konja Mu* ško! — Sta se najdulje rodi? — Orevo ... Zubu slobodno psu j oca! — Jer on nema oca, pošto je nikao posle rodjenja. — Kaj je resnica v novinah? — Smrtni oglas!... Kakor kaže zadnji primer, sega avtorjevo gradivo čisto v naše dni. Obilica tvarine je tolikšna, da je vredno omisliti oba snopiča v knjižnice, zasebne in javne, šolske itd. Naroča se pri piscu, Beograd. Karadjordje* va 79/a. Ako se znesek pošlje naprej, nosi pošiljatvene stroške založnik sam. Leoenje raka brez zdravil in operacij Rak je tako strašna in razširjena bo* lezen, da sprejemajo ljudje vsako vest o kakšni novi zdravilni metodi na* ravnost kot senzacijo, čeprav ne mo* re po drugi strani nihče tajiti, da smo imeli z vsemi dosedanjimi zdravilnimi načini, ki jih je legijon, precej šibke uspehe. Saj še tega ne vemo dobro, kako ta bolezen prav za prav nastaja. Vemo le to, da število njenih žrtev od leta do leta narašča. Dočim je veljala prej n. pr. tuberkuloza kot bolezen, ki zahteva največ smrtnih slučajev, se jc v povojni dobi ta stvar v mnogih de* želah odločno spremenila v prid raku. L. 1926. je presegalo število na raku umrlih oseb v Nemčiji število tistih, ki jih je pokosila tuberkuloza, n. pr. celih 22.000. Bilo jih je vsega skupaj 75.000. Še slabše stoji stvar drugod, recimo v Avstriji. Nemški listi pravkar poročajo o no« vi zdravilni metodi, ki bo zanimala vse, ki posvečajo svojo pozornost pro* blemu raka. Z novo metodo je nasto* pil bivši višji zdravnik na berlinskem institutu za pobijanje raka dr. Fr. Endler in vzbuja posebno pozornost, ker ne uporablja ne specijalnih lekov, ne ope* racij, dasi jim dr. Endler za lokalni postopek ne taji nekega pomena. Zla* sti obžarevanje z Rontgenovimi žarki se mu zdi učinkovito. V splošnem pa stoji na stališču, da je rak bolezen, ki temelji o konstituciji celotnega organizma in jo je treba tudi temu primerno zdra* viti. Lokalno omejeni postopki ne pri* našajo nikoli popolnega uspeha. No, in njegova metoda, ki jo imenu* je bijologično, obstoji v tem. da od* vzame pacijentu neko količino krvi. iz kater nridela na poseben način raz* strupljen serum in ta serum vbrizgava bolniku po preteku 24 ur. Bolnika zdravi z njegovo lastno krvjo! Čas zdravljenja traja najmanj tri do štiri tedne včasih seveda še mnogo več. Omeniti je treba, da je metoda : popolnoma neškodljiva — vsaj tako ' trdi berlinski raziskovalec sam — ker 1 ne povzroči vbrizgavanje omenjenega seruma v telo niti običajne »zdravilne mrzlice«, kakor se to dogaja pri dose* danjih injekcijah beljakovinastih sno* vi. Newyork v evropskih očeh Ce premišljujem, kaj ie napravilo name v Newyorku največji vtis, moram odkrito priznati, da niso bili to nebotičniki niti eleganten Brooklvnski most niti brazde hiš. ki se širijo fiki ogromne Doiiane. Mnozo boli se me ie dojmila umazanost teea velemesta in šum množic, ki nikdar ne izpraznijo ulic Prosim, umazanost: ulice so pokrite z odpadki in s prahom, in kadar dežuje, se izpremene v dolffa znoiišča. v pravcato blatno morje. Ko sem se videl sredi tesra vrveža in sem bil kakor ukle-njen v tei nesnagi, sem si rekel: Tu ne bi liote! niti mocrel živeti. Drugi vzrok je za Evropca še tehtneiši. Niuiorška ulica ne miruje nikoli. Neprestano se premika, prehiteva, drvi. Vsa ta množica, ki brez prenehanja valuie sem in tia. se nikoli ne ustavi in hiti. kakor bi ii bile furiie za petami. Tisti, ki ne pozna razmer v Ameriki, misli, da človek pozabi nase ali pa da se baš v tem vrvežu sooii z množico. Res Da ie čisto nasprotno: človek se v tem moriu teijcev čuti samotnega in se zdi samemu sebi kakor osamljen otok. mirno katerega drve vedno novi valovi v sivo večnost. Nihče nima časa, da bi se brigal za kaj drugega izvzemši stvari, ki se tičejo niega samega. Tu je čisto na mestu pesnikova beseda, ki pravi: Vsak elei nase. kai delaš, kje si in pazi kie tvoia noga stoii. Še nikjer na svetu nisem imel občutka, da ie človek v svoiem živlieniu Dri slehernem koraku, ki ga napravi, tako ogražen kakor v tem vrtincu Konkurenca Tako je čisto naravno, da ie vsak zase konkurent, celo lasten konkurent. Načelo konkurence se čuti povsod: v podzemni železnici, kjer se ljudje trgaio za prostor: v restavraciji ali gostilni, kier se prerivaio za mizo: v buffetu. kier tišči drug v drugega. da pride na vrsto s svoiim želodcem in kier mora kliub avtomatičnemu delovanju priprav čakati na postrežbo: končno celo v drveniu po cestah in ulicah, zakai tam se očituje fizična konkurenca telesa oziroma prostora, ki ca zavzame telo. Šport — zrcalo tekmovanja Nič mani se ne kaže koiikurenca v športnem udejstvovanju. Tu ie prav za prav šele doma. zakaj šport ie v bistvu le tekmovanje in sarno v tekmi ie zmaga. To ie menda tisti globlji pomen soorta. ki ga Ev-ropec doma ne more poimiti in zaoopasti. Dr. Viktor Pletschmann I Zato ie od športa v Ameriki vse kakor obsedeno. Če se kie bijeta dva boksarja, hite ljudje sto in sto kilometrov daleč, da lahko prisostvujejo produkciii In kakšni prizori se odigravajo ob takih odlikah! Arena trepeče. v gledalcih vibriraio živci. In vse te občutke žive množice prenaša radio tistim. ki nimajo časa. da bi prišli sami na tekmo ter bi mogli z očmi sPremliati potek merjenja dveh nasprotnikov. Umetnost reklame »Kdor prei pride prej melie.« Ta pregovor ie v Ameriki več nego ori-slovičen — temveč krvavo praktičen. Boiu za vsak centimeter prostora ie izenačen tudi v pogledu reklame Reklama — to ie tisto, kar ie Američanu prav tako pri srcu kakor lastna toola kri. Zato il oodreia vsa sredstva modernega živlienia Zvečer delajo reklamo s svetlobnimi efekti celo z žarometi, in če bi mogli, bi pribili desko za plakate na nebo. Konkurenca torei tudi v reklami. Vsa iznajdljivost počiva v tei stroki, ki ima svoje specijaliste dobro plačane strokovnjake Virtuoznost se preliva tu v tisoč niansah in se poslužuje zdaj tega. zdai onega, samo da prekani nasprotnika in potisne sebe v prvo vrsto. Korakati v prvi vrsti pa ie ideal Američana. Pod rem vidikom razumemo popolnoma lahko, da se ie razvila reklama v Ameriki ne le do posebne virtuoznosti. veščine, ampak naravnost do umetnosti. Reklama oa ie res v mnogih ozirih umetniška. Pogleite n. pr. ameriške magazine! Na niih ie no-vdarek na naslovni strani, na sliki, ki skuša biti čim privlačneiša In tako izpodriniti konkurenco. Če Da odpreš matrazin in pogledaš vsebino, spoznaš, da ie siromašna in revna. Glavno ie efekt, zavoievanie na pivi mah. vse ostalo ie postranskega pomena. Zajtrk na brzo roko Evropejec bi zjutrai prav široko zazijal če bi ga Drenesli v ameriško »kavarno*. Z našo kavarno nima ameriška zaitrkoval-nica nobene podobnosti. Pri nas gremo v kavarno čitat liste, pregledovat ilustraciie in kavo pijemo zraven zaradi lepšega. V Ameriki ie drugače. StoDiš v »kavarno« in si oreskrbiš »ticket«. listek, ki te upravi-čuie do jutranjega okreočila. Buffet ie vedno dolg prostor. V niem strežeio večinoma črnci. ki se zdijo ob tem delu dvakrat črni. Jedi so zelo zapeljive. Kavn v direktnem pomenu ceni Američan le kot pridatek. Ziutrai se iedo v Ameriki druge iedi: cor- ned beef z zeljem, kar odgovaria nekako naši govedini, ali pa pork and boans — riav fižol z nasoljenim mesom. ied. ki ie priljubljena zlasti v Bostonu in okolici. Na ponudbo pa so tudi vse mocoče vrste sand\vichev s solato, paradižniki in česnom. Naglo se odloči lakotnik pred »ticketom« za ied. naglo si izbere krožnik, na katerem lo bo povžil. Kava ic. kakor rečeno, zgoli dodatek. Črnec ti io natoči oolno skodelo. zraven 03 ti prinese še čašo nealkoliolne pijače, navadno vroče. Medtem ko gostie zajtrkuiejo. švigaio nf«rl>''—' do ti i i Ii oči nadzornika, ki oazi. da ne vtakne lakotnik pribora Domotoma v žeo kateremu ni namenjen Zajtrk plačaš navadno z novcem za Det centov. Ko si ooiedel ti dosc-ben uslužbenec Dreščitme »ticketc in če si nasičen, lahko odideš. tvoi prostor pa zasede drugi, ki ie ves čas tvoiega zaitrko-vania čuval mesto za se. Mize posoraviio šele DOtem. ko se napravijo na povoščenelem Dlatnu luže od kave in drugih Diiač in ko sp na niih nagrmadijo krož-nrv; v Med zaitrkom ooravi Američan še drugo, »duševno« delo: z očmi naglo pregleda časopis. Tei si ga ie medpotoma kupil in ori tem Dazi. da ne ostane za mizo niti sekundo več nego ie treba. Delo — kakor pri nas Hrup ie torei v ameriškem živlieniu nepopisen. O tem se nailaže uveriš. če stopiš na podzemno železnico, ki ie vedno natrpana. Vse teka sem in tia. kakor bi hotelo utoniti v nemiru dneva. Delo samo. ki se začne potem, ko ic najnujnejše opravljeno, pa ie dokai podobno našemu v Evropi. Če stopiš v ameriško delavnico, ne dobiš vtisa da se dela drugače kakor pri nas. Nasprotno tempo ie isti. samo da ie v Ameriki smotrenost večja in to ie baš tisto, kar imenujejo pri nas »amerikanizacija«. Kar človeka v Ameriki mori in ubija, ni delo samo na sebi. amoak tisto, kar leži pred delom in za njim — brzina in naglica. s katero se ljudje prebiiaio. da Drideio do dela, ki iih Dreživlia. Delo samo na sebi Da ie tako razdelieno. da ga nihče ne opravlja z dušo ampak tudi mehanično tla v en dan. Tega se vsak polagoma naleze v praksi. Postaja v trgovski hiši Kdor govori o ameriškem delu. ima predvsem v mislih ropot strojev, ki ea spremlja. Stopi n. pr. v trgovsko hišo! Videl boš. da ie nekakšno mestece zase. In vsako takšno mestece ima svoio postajo, svoio »železnico* — lift. nakladače in razklada-če za blago, »brzovlake«. ki drve iz nadstropja v nadstropie. orijentaciiske table. na tisoče prodajalcev in ureicvalcev ter na desettisoče obiskovalcev. Vse hiti in drvi skozi labirint Hrup. ki se razvija v takih Drostorih. ie neooDisen. To ie zopet tisto, kar »mori« in »ubija« človeka Ni vsak za vse in redki so. ki se s svojimi živci dolgo prebiiaio skozi takšno življenje. Opoldne postaneš lačen in sedeš ter s! naročiš lunch. Takrat oosediš minutico dalie kakor navadno. Potem na zopet na delo! Tn zvečer greš v cirkus, da si oi!e-daš vratolomno vaio akrobatov. Sele noc Prinese Njuiorčanu urico zadovoljstva. Telo ie zbičano in trudno: živci napeti: zdelanost brez orimere. Kam tedai? V kino in varijete. kier se ookažeio oče-su druge barve. Na platnu vidiš neverietne zgodbe, med slikami streliaio. pokajo s pištolami in nad Connev Islandom se razlije morje svetlobe Množicp sc gneto no ulicah potem Da utone vse skuoai v spanje, da se okrepi za novo dirko naslednie-2a dne. (Agio American N. S.. Coovright). »Ponedeljkov" humor Tožitelj: Obtoženec mi jc preti! z orob jem. Sodnik: Z revolverjem? Tožitelj: Ne vem ... Poslednji ud »Veš. kdo sem jaz?« vpraša mlad vasovalec domačega dečka. »Vem. vem.< se moško odreže otrok, »mama pravi, da si zad-ii i a nada naše Nadice.« Med klateži Prvi potepuh: *Zakai si danes tako potrt in otožen?« Drugi: =Suni! sem nekie 50 dinarjev. na delam žalosten obraz, da se ne izdam.« Teslo »K:e oa so tisti papirii z moie mize. ste jih kai videli. Marjana?« — »Pometala sem jih v koš. nekai pa sežgala.« — »Bog ne zadeni!« vzklikne profesor v strahu za svoi rokopis tOosood. ne delaite si nobenih skrbi sai sem samo oooisane kosce vrgla v štedilnik!« Spomini »Kako ie bilo Dred desetimi leti vse drugače. ko sva se tod šetala. Raiko! Z roko si me obiemal okoli Pasu. sedai oa ...« — »Liuba duša tedai si bila ti še vitkega sta-sa. danes Da si zaietna. toda moia roka se ni nič podaljšala.« Molčečnost V družbi se oričkaio. kdo zna boli molčati mož ali žena. Kaka stara devica s& pobaha: »Jaz o sebi lahko trdim, da nisem brbljava. Ko sem prestopila 26. leto. nisem nikoli več priznala svoie starosti.« — »Do danes ie šlo. ali kdo ve doklei bo to trajalo.« ugovarja sobesednik. — »Eh. če sem znala 30 let držati iezik za zobmi, ga bom še poslej.« Pri zdravniku Doktor: »Torej leva noga vas boli. gospa? Ampak kaj hočete v svoiih letih?« Gospa: »Pa vendar moja desna noga ie enako stara in vendar zdrava!< Preveč navihana. Krasotica: »Viš, tako je kakor pri Gribo-jedovu, ki je napisal Gorje od uma. Pripetila se mi je huda smola, kc*r seui botola biti prebrisana.c Tovarišica: »Tak povej no jasno, kaj ti je!< Krasotica: >Zavrnila sem tovarnarja in on ini je verjel. Z največjo težavo sem ga preverila, da uisem zares mislila.« Šilo za ognjilo. Meri, književnik iz Marseilla, je spesni! sonet na mestnega slaščičarja. Ta mu v zahvalo pokloni okusen kolač. A ko ga sti-hotvorec použije, ogorčen opazi, da je bila slaščica nalepljena na njegove verze. »Gospod, to je nesramnost, kar počenjate z mojim umotvorom!« mu bridko očita užaljeni pevec. »Nikakor ne!« ugovarja obrtnik, »storil sem po vašem zgledu: vi ste zložili pesem na mojo torto, jaz pa torto na vašo pesem!« Naroolo, ui> are. cLopujp. tvioi&je, tnalih, oglaseo, j v poslah, na, Oglasno ods daUk -Jutra,' Jjublj/iruL. VrtJtnuniQ,^.TaL si. z+gi V ji prtslcjbisuL jt> vpada* ti obaruun, z fiaročtjuMu, ju ■ c*r rt oglasu no, prujbcuo čekovne raauv posbte. Ura, rulfuca C^ubkoJiaJt 11841 t JLaJLL, oglasi, hi, jlu ijjo o posrv^LcnjaLnA in, toojclL lLaA*Lv«,l wie, obSuuioa,. uroka bestuia, tfo pcu~- -Afaj- nJtlajruiALgci značaja, -, vsaha. bejtday J)^a/-| nhanjJi uiasak Vin, 5 -. Vru-h^bata, za> sifrv Vin, j- aicutjjrt zji&sek Via, to- Vrutojbuia, ta, šifro Via, 5- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino kličite tele!, štev. 34Q2 24Q? te* ekspozituro v šiški feM « Din 2.-tev. 3203. Za naslove S000 Din posodim ti«temu — ki mi preskrbi »talno službo Naslov pove celasni oddelek »Jutra«. 10527 Plačilna natakarica zmežaa tudi nemščine, želi mesta v boljši gostilni ali v kakem letovišču. Naslov nove oslasni oddelek Jutra 10505 Mesarski pomočnik prs r Smesečno brezplačno prakso k prekajevaleu in mesarju. Naslov v oglss. oddelku Jutra 10602 Mlad mlinarski pomočnik x dobrimi spričevali, vajen dela v valjčnem mlinu želi ♦lužbe Nastopi takoj. Naslov v oglaaraten vhod, za 1. maj oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10S41 Sobo z 2 posteljama na Taboru oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10845 2 ali 1 sobo meblovano event prazno z uporabo kuhinje, ipriprav-no za zakoneki par brez otrok, oddam. Ogleda se od 12. do 2. in od 6. do 8. zvečer. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10847 2 sobi od 1. junija 1929. dalje oddam v najem v vili, ležeči na zračnem prostoru mesta Kočevje — primerno za penzijoniste ali slič-no — event. tudi e postrežbo in hrano — najraje proti predplačilu za več let. Pogoji se izvejo pri G. KreoHcmaj-er, Kočevje, Rožna ulica 267. 10844 Perfektno šiviljo v samostojnem delu finib daioskih toalet išoe za takoj prvovrstni modni ate Ije v Ljubljani. Začetnice izključene; plača po dogo voru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10640 Natakarico kavcijo sprejmem na ra čun. Naolov v oglasnem oddelku Jutra. 10471 Prodajalko pošteno, tudi začetnic«, ki zna dobro računati, sprej mem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10735 Mesar, pomočnika veščega sekanja, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10811 Postrežnico snažno in pošteno sprejmem takoj za ve3 dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10819 Dostojno, mlado deklico ki razume malo nemško, sprejmem za hišno delo. Naslov v ogl. odd. J. 10651 Učenko za strejno pletenje sprej mem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10701 Zdravo žensko od 35 do 40 let staro, zanesljivo. želi gosipodična za na deželo Naslov pove ogl. oddelek Jutra. 10706 Plačilni natakar v večji restavraciji v Mariboru s kavcijo dobi elužbo PUmene ponudbe na ogl. odd »Jutra«, Ma ribor pod »Natakar«. 10853 Jabolčnika pristnega, 100 hektolitrov, prodam. D. Pačnik, Laško 10865 Hišo s pekarijo kupim takoj. Ponudbe pod »Slovenija« na podružnico »Jutra«, Celje. 10664 Slušalk več parov kupim. Ponudbe pod »ŠluSalke« na ogl. odd «Jutra». 10834 Vagon krajuvnikov najraje trdih, za drva, kupim Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Kupim takoj«. 10835 Zgubil se je pes 4 mesece star, sliši na ime Nero, znamke 714. Kdor ve o njem, naj ga odda proti nagradi. Gradišče 7, dvorišče, desno, Horak. 10862 Čitajte vedno naše oglsse! Zastopstva išče dobro v poljan zastopnik za trg Beograd, Zo-mun. Pančevo iz tpecerij-eke etroke. Cenj. ponudbe na A. Mihevc, Beograd, Masarikova 7. 10812 Agilnega družabnika s kapitalom iščem za ustanovitev večje trgovine na deželi, kjer se nahaja eod-nija in glavarstvo Ponudbe pod »Bodočnost 2S« na ogl. odd. »Jutra«. 10843 Velik svetel lokal lepe Izložbe ter velika svetla delavnica v središču mesta takoj na razpolago Ponudbe pod »Primerna odkupnina 20« na ogl. odd. »Jutra«. 10S40 KLAVIRJI pianlni: t Naznanjamo vsem soroda nikom, prijateljem in znan» cem, da nas je za vedno za» pustil, v 68. letu starosti, naš dobri soprog, oče, stari oče, gospod Franc Dolenc vmgo Kar ovtan posestnik in prevoznik Pogreb nepozabnega po* kojnika bo v torek ob 9. uri iz Pijave gorice na farno po> kopališče na Igu. Pijava gorica, 21. aprila 1929. ŽALUJOČI RODBINI: DOLENC * BIZJAK. HIŠNI POSESTNIKI! Lepe vrtove in dvorišča bosie i me H le, ako jih posujete z dolouiitnlra peskom. ^OSTILNKVHJ K?I fer lastnikom prostorov za balinanje priporočam droben pasek, ki s-e po parfcratnem valaajn strdi v gladko ploskev. — Nadalje priporočam vicw OBADBENIKO^I da ca uporabljajo kot gradbeni raaie-rijal, zlasti za fasade, ki je prisnato na}bo!|ši. Na željo ga tudi presecem v poljubno debelino. — Dostavim s-a na doin oziroma na jradben; prostor. K. VODNIK. Podutik št. 25, p. Ljubljana 7. Naročila sprejema tudi »Jeklo«, trzovina t želernino, Stari trs. LJubljana. Občina LJubljana Hesinj pogre&m rstoa BOsendorfer, HOlzl, F8r-ster, StingL Steinway etc. na najmanjše obroke edino v velikaci-ij zalogi Alfonza Breznika biv učit Glasb Matice. LJubljana, Mestni trg it 3 Uglaševanje popravila, najcenejša Izposojevalnica. Originalno !M9obanar~patenr~moko proizvajajo jedino ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE SE JMENUSL lČNl/H POTVORB ! | Novost! Novost! i Zdaj gremo! Pa kam? V novootvorjeno turško orientalsko kavarno »Ljubljanski dvor« ki 1« otvorjena veaki večer do 2. ure ponoči. ram to vsakemu takoj na razpolago ralnjičL če v&bčiči In druge dobre ter okusne stvari. Ta obilen obisk ce priporoča Ustanovljeno 1852. Teod. Kom i iiiri m* Poljanska c. štev. 8 (prej Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. Glasbena Matica v Ljubljani sporo> ča žalostno vest, da je umrl njen vzor« ni sodelavcc gospod Josip Vedral profesor glasbe Pogreb blagega pokojnika bo v torek dne 23. aprila 1929 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Odličnemu glasbeniku časten spo= min! Glasbena Mafica v Ljubljani. l ■■■ . r ;rv v • .j.-*' ? ' ■•- uVs v. Občina Ljubljana Mestrn pogrebni 'avod Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je ljubi Bog poklical k sebi našega nadvse ljubljenega soproga, predo: brega očeta, sina, bratas strica in svaka, gospoda Josipa Vedrala profesorja konservatorija ki jc dne 20. t. m. po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, boguvdano preminuL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 23. apri* la 1929. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. apTila 1929. Globoko žalujoča soproga Marija Vedral; Bogumil. sin; Ljudmila, hčerka in ostali sorodniki ——---■ 1 ----------------- Izdaj« za konzocij «Jutra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani.