URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 21	Ljubljana, četrtek 26. oktobra 1978	Cena 25 dinarjev	Leto XXXV
1388.
Na, podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice
Razglaša se zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 18. oktobra 1978.
St. 0100-10/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher l.er.
ZAKON
o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice
I.	TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Da bi skupaj pospeševale delo in poslovanje, usklajevale posebne, skupne in splošne družbene interese, dajale pobude za izdajanje zakonov, določanje ekonomske politike ter za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, dajale pomoč pri določanju razvojne politike in pripravljanju planov, se dogovarjale o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov ter obravnavale in reševale druga vprašanja skupnega pomena, se organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in njihove poslovne skupnosti, v skladu s tem zakonom, združujejo v občinske oziroma medobčinske gospodarske zbornice ter po njih in po splošnih združenjih. Ustanovljenih za posamezne panoge za območje Socialistične republike Slovenije, v Gospodarsko zbornico Slovenije.
V	gospodarske zbornice sc združujejo tudi bančne organizacije in skupnosti premoženjskega in oseb-bega zavarovanja.
Kmetijske zadruge, temeljne zadružne organiza-cije, temeljne organizacije združenega dela v sestavi knietljskih zadrug, temeljne organizacije kooperan-tnv in delovne organizacije kooperantov, ki v svoji se-stavi nimajo temeljnih organizacij, se združujejo vohunske zbornice neposredno, v Gospodarsko zbornico Slovenije pa po Zadružni zvezi Slovenije.
V	gospodarske zbornice se združujejo po obrtnih ^druženjih delovni ijtidje. ki samostojno opravljajo cnspodarsko dejavnost s sredstvi v lastnini občanov.
obrtne zadruge ter druge oblike združevanja dela in sredstev teh delovnih ljudi.
2.	člen
Gospodarske zbornice so občinske oziroma med-oočinske gospodarske zbornice in Gospodarska zbornica Slovenije.
3.	člen
O zadevah splošnih združenj in gospodarskih zbornic odločajo njihovi člani po delegatih v organih upravljanja teh združenj in zbornic.
Za delegata 'v organih splošnih združenj in gospodarskih zbornic je lahko izvoljen vsak delavec, ki je v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji — članu splošnih združenj oziroma gospodarskih zbornic.
Zakon o združevanju kmetov določa, kdo je lahko Izvoljen za delegata v organih Zadružne zveze Slovenije ter za delegata združenih kmetov in delavcev kmetijskih zadrug ter drugih organizacij iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona v organih gospodarskih zbornic.
4.	člen
Samoupravno sporazumevanje in udeležba organizacij združenega dela, splošnih združenj in gospodarskih zbornic v družbenem dogovarjanju sta glavni način uresničevanja ciljev združevanja v splošna združenja in gospodarske zbornice.
Organizacije združenega dela, splošna združenja in gospodarske zbornice so odgovorni za izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki so jih sklenili oziroma k njim pristopili, za uresničevanje ciljev združevanja v splošna združenja in gospodarske zbornice, kot tudi za izvrševanje njihovih nalog.
5.	člen
Medsebojna razmerja organizacij združenega dela v splošnih združenjih oziroma gospodarskih zbornicah urejajo v skladu s tem zakonom statut in drugi samoupravni splošni akti splošnih združenj oziroma gospodarskih zbornic.
6.	člen
Za uresničevanje ciljev iz 1. člena tega zakona, zlasti pa za usklajevanje programa skupnega razvoja, za pospeševanje odnosov organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu, za vzajemno obveščanje, izmenjavo izkušenj In dogovarjanje o drugih vprašanjih skupnega pomena sodeluje Gospodarska zbornica Slovenije z gospodarskimi zbornicami republik, gospodarskima zbornicama avtonomnih pokrajin in z Gospodarsko zbornico Jugoslavije.
7.	člen
Pri izpolnjevanju svojih nalog sodelujejo splošna združenja in gospodarske zbornice z organi in organizacijami družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi orga-
nizacijami, z drugimi organizacijami na območju SFR Jugoslavije ter z zbornicami v tujini in z mednarodnimi organizacijami; posebej sodelujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, se povezujejo z njimi za opravljanje posameznih nalog ter vzpostavljajo z njimi druge oblike sodelovanja.
8.	člen
Zaradi demokratične izmenjave mnenj, družbene koordinacije in zagotavljanja širšega družbenega vpliva pri uresničevanju funkcij gospodarskih zbornic se pri gospodarskih zbornicah v skladu z zakonom ustanovijo sveti, ki delujejo po enakih načelih kot družbeni sveti.
9.	člen
Delo splošnih združenj in gospodarskih zbornic je javno.
Splošna združenja in gospodarske zbornice skrbijo za redno obveščanje organizacij združenega dela in javnosti o svojem delu.
Javnost dela splošnih združenj in gospodarskih zbornic urejajo njihovi statuti.
10.	člen
Splošna združenja in gospodarske zbornice so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo ustava SR Slovenije, ta zakon in njihovi statuti.
11.	člen
Splošna združenja in gospodarske zbornice se konstituirajo s tem, da se sprejmejo njihovi statuti in izvolijo organi.
II.	OBČINSKE OZIROMA MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
12.	člen
Občinske oziroma medobčinske gospodarske zbornice (v nadaljnjem besedilu: občinske zbornice) se obvezno ustanovijo za območje ene oziroma več občin, da lahko v njih člani uresničujejo cilje in izpolnjujejo naloge, določene s tem zakonom in s statutom teh zbornic.
Občinske zbornice so samoupravne organizacije in skupnosti organizacij združenega dela, poslovnih skupnosti in drugih organizacij s področja gospodarstva.
13.	člen
V	občinske zbornice se obvezno združijo temeljne in druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in njihove poslovne skupnosti, bančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, kmetijske zadruge, temeljne zadružne organizacije in temeljne organizacije združenega dela v sestavi kmetijske zadruge, temeljne organizacije kooperantov in delovne organizacije kooperantov, ki nimajo v svoji sestavi temeljnih organizacij ter pogodbene organizacije združenega dela, če imajo »edež na območju, za katerega je ustanovljena posamezna občinska zbornica.
V	občinske zbornice se obvezno združujejo po obrtnih združenjih delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v lastnini občanov, obrtne zadruge ter druge oblike združevanja dela in sredstev teh delovnih ljudi.
V	občinske zbornice se lahko združijo tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, kakor tudi poklicna strokovna društva če se z njihovo dejavnostjo pospešujeta delo in poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo" gospodarske dejavnosti.
14.	člen	—* -
V	občinski zbornici njeni člani po svojih delegatih usklajujejo svoja stališča in interese ter se dogovarjajo in sporazumevajo o vprašanjih, ki so pomembna za območje, za katero je bila zbornica ustane oljena, in sicer:
—	o pripravi, sprejemanju in izvajanju družbenih planov občin s posebnim poudarkom na:"šitiotrni uporabi prostora, varstva človekovega naravnega 'in bivalnega okolja in sekundarnih surovin in dogovorov in temeljih planov ter samoupravnih sporazumov, na katerih ti dogovori in plani temeljijo;
—	o spodbujanju boljše organiziranosti, učinkovitosti, strukture in razvoja gospodarstva na območju, za katerega je bila zbornica ustanovljena;
—	o dogovarjanju o razvoju gospodarstva glede na možnosti zaposlovanja delovnih ljudi in povečava-nja njihovega življenjskega standarda;
—	o organiziranju aktivnosti in strokovne pomoči pri sestavljanju in usklajevanju planov in razvojnih programov organizacij združenega dela;
—	o predlaganju ukrepov za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, zlasti gostinstva, turizma in obrti ter razvoja komunalne in stanovanjske dejavnosti, kmetijske dejavnosti in preskrbe občanov;
—	o skrbi za izobraževanje kadrov;
—	o sodelovanju pri pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	o drugih nalogah, določenih v statutu občinske zbornice ter o nalogah, za katere se člani posebej dogovorijo in ki se lahko glede na njihovo naravo uspešno uresničujejo v tej zbornici.
15.	člen
Občinska zbornica uresničuje naloge in cilje združevanja neposredno z dogovarjanjem in sporazumevanjem svojih članov znotraj zbornice.
O vprašanjih, ki po svojem pomenu presegajo okvir občinske zbornice, delegati usklajujejo stališča in interese ter se dogovarjajo in sporazumevajo v skupnih organih in drugih oblikah sodelovanja v Gospodarski zbornici Slovenije.
III.	SPLOSNA ZDRUŽENJA
16.	člen
Splošno združenje se ustanovi za pospeševanje dela in poslovanja organizacij združenega dela ene ali več gospodarskih panog ali dejavnosti, da v njem lahko člani uresničujejo cilje in izpolnjujejo naloge, ki jih določa ta zakon.
■ Splošno združenje se ustanovi za območje cele SR Slovenije.
17.	člen
V	splošno združenje se obvezno združijo člani iz prvega in drugega odstavka 13. člena tega zakona po glavnih dejavnostih, ki jih opravljajo, druge samoupravne organizacije pa se lahko združijo vanj ob pogojih, ki veljajo zanje za združitev v občinsko zbornico.
Poleg _obvezne združitve v splošno združenje po prejšnjem odstavku se lahko združijo člani tudi v druga splošna združenja, da uresničujejo določene interese v drugih dejavnostih, ki jih opravljajo.
Zadružna zveza Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije in Združenje bank Slovenije imajo po tem zakonu položaj splošnega združenja.
18.	člen
Splošno združenje si prizadeva za zboljševanje dela in poslovanja ter za večjo produktivnost svojih članov, zlasti pa:
—	za razvijanje in organiziranje znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela; za napredek tehnologije; za uporabo sodobnih tehnoloških in tehničnih dosežkov; za varstvo človekovega okolja: za boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti, sredstev in domačih surovinskih virov; ža razvijanje različnih oblik poslovno tehničnega sodelovanja, združevanja dela in sredstev, delitve dela, kooperacije in specializacije; za skupno proučevanje in raziskovanje trga kakor tudi drugih tehničnih, strokovnih in ekonomskih vprašanj skupnega pomena;
—	za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v procesu družbene reprodukcije;
—	za organiziranje in razvijanje izmenjave informacij in .vzajemnega obveščanja organizacij združenega dela o gospodarskih gibanjih, o poslovnih rezultatih v gospodarstvu in perečih vprašanjih s področja tehnike, tehnologije in razvoja v Socialistični ledera-tivm republiki Jugoslaviji in v tujini kakor tudi drugih informacij, ki imajo pomen za razvoj in učinkovitejše poslovanje organizacij združenega dela;
—	za strokovno izobraževanje ter izpopolnjevanje kadrov, zlasti za redno in dopolnilno izobraževanje strokovnih ter poslovnih kadrov;
—	za organiziranje aktivnosti in pomoči pri sestavljanju m usklajevanju planov in razvojnih 'programov orgaftizucij združenega dela;
—	za spremljanje in orga.niziranje pogojev gospodarjenja in položaja organizacij združenega dela v Posamezni gospodarskih panogi in gospodarstvu v celoti, da bi dajalo pobude za ukrepe za izdajo zakonov in drugih predpisov, ki vplivajo na zboljševanj e dela in poslovanja organizacij združenega dela;
—	za pospeševanje blagovne menjave in drugih oblik ekonomskih odnosov s tujino;
—	za pospeševanje prometa blaga in storitev, gojitev dobrih poslovnih običajev in razvijanje socialistične poslovne morale.
Splošno združenje se vključuje v priprave za splošno ljudsko obrambo in sodeluje pri uresničevanju družbene samozaščite.
19.	člen
Splošno združenje se ne sme ukvarjati z gospodarskimi dejavnostmi.
20.	člen
Splošno združenje uresničuje naloge ih cilje združenja neposredno z dogovarjanjem in sporazumevanjem svojih članov znotraj združenja.
O vprašanjih, kk so pomembna za člane dveh ali več splošnih združenj, delegati usklajujejo stališča in Interese ter se dogovarjajo in sporazumevajo v skupnih organih in drugih oblikah sodelovanja v Gospodarski zbornici Slovenije.
21.	člen
Splošno združenje se vpiše v register splošnih združenj. Register splošnih združenj vodi Gospodarska zbornica Slovenije.
IV.	GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
22.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije je samoupravna organizacija in skupnost organizacij zdiuženega dela, poslovnih skupnosti in drugih organizacij s področja gospodarstva, združenih vanjo po splošnih združenjih in po občinskih zbornicah.
23.	člen
V	Gospodarski zbornici Slovenije njeni člani po delegatih splošnih združenj in občinskih zbornic usklajujejo svoja stališča in interese ter se dogovarjajo in sporazumevajo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za člane dveh ali več splošnih združenj oziroma več občinskih zbornic, ali pa je pri njih potrebno zagotoviti širši družbeni interes.
V	Gospodarski zbornici Slovenije njeni člani:
—	usklajujejo stališča o razvojnih možnostih celotnega gospodarstva ob hkratnem opredeljevanju položaja in razvoja vsake dejavnosti;
—	predlagajo rešitve za skladnejši razvoj območij s posebnim poudarkom na hitrejšem razvoju manj razvitih in obmejnih območij v SR Sloveniji,
—	usklajujejo stališča glede predlogov za dograjevanje ekonomskega sistema in opredeljevanje tekoče ekonomske politike, ukrepov za izvajanje te politike ter zakonov in drugih predpisov s področja gospodarstva;
—	pospešujejo proces samoupravnega organiziranja združenega dela v gospodarstvu;
—	dajejo pobudo za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov in sodelujejo pn pripravi in izvajanju republiških in zveznih družbenih planov in sprejemanju dogovorov o temeljih teh planov.
—	vlagajo napore in znanje za skupne rešitve za skladen in hitrejši razvoj in napredek organizacij združenega dela, pospešujejo uvajanje in povezovanje sodobne tehnologije, gospodarskih dejavnosti, samostojnega osebnega dela in celotnega gospodarstva ter za skupno pospeševanje njihovega dela in poslovanja;
—	ugotavljajo in oblikujejo strokovne rešitve pri vseh oblikah samoupravnega združevanja dela in sredstev za dolgoročnejše povezovanje na dohodkovnih odnosih in na povezanosti v reprodukcijskem procesu z razvijanjem in utrjevanjem družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov;
—	oblikujejo stališča, katerih uresničevanje v organizacijah združenega dela zagotavlja usklajen potek celotne družbene reprodukcije v pogojih socialistične blagovne proizvodnje;
. — pospešujejo in razvijajo zunanjo trgovino in druge oblike ekonomskih odnosov s tujino, dajejo pobude in strokovno "ter organizacijsko pomoč za usklajeno nastopanje gospodarstva na tujih trgih ter za prenos tehnologije in skupnih naložb doma in v tu-'jini;
—	pospešujejo hitrejšo izmenjavo znanstvenih izsledkov za doseganje večjih rezultatov v delovnih procesih na osnovi kvalitetnih elementov gospodarjenja;
—	skrbijo za varstvo prostorskih in naravnih zmogljivosti ter njihove racionalne uporabe;
—	sodelujejo pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike za potrebe gospodarstva;
—	v celotnem izobraževalnem sistemu Se posebej skrbijo za izobraževanje kadrov v gospodarstvu, zlasti pa organizirajo funkcionalno izobraževanje poslovodnih kadrov in Kadrov v zunanji trgovini;
—	zagotavljajo pogoje za izmenjavo izkušenj na področju samoupravne organiziranosti združenega dela in strokovno pomoč organizacijam združenega dela;
—	dograjujejo informacijski sistem ter zagotavljajo stalno izmenjavo in pretok informacij in izkušenj v združenem delu;
—	prizadevajo si za razvijanje in krepitev socialistične poslovne morale, dobrih poslovnih običajev in odgovornosti organizacij združenega dela v medsebojnih razmerjih in v odnosih do družbene skupnosti;
—	proučujejo in sodelujejo pri uresničevanju skupnih obrambnih priprav v gospodarstvu ter skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite in izvajanje njenih nalog;
—	proučujejo in rešujejo druga vprašanja skupnega interes*, določena z zakonom ter s statutom tSo-spodarske zbornice Slovenije.
24.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije v okviru nalog iz prejšnjega člena:
—	ugotavlja« oblikuje in sprejema v svojih organih po postopku, določenem v statutu, dobre poslovne običaje, izdaja potrdila o obstoju teh.običajev ter druge listine (spričevala, mnenja, potrdila in druge akte) o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco ter o drugih dejstvih, za katera je to določeno z zakonom;
—	hrani samoupravne sporazume o povezovanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje;
—	ugotavlja v primeru spora, katere gospodarske dejavnosti sc smejo opravljati kot glavne oziroma kot stranske.
Potrdila in listine iz tega člena so javne listine.
V.	UPRAVLJANJE V SPLOŠNIH ZDRUŽENJIH IN GOSPODARSKIH ZBORNICAH
25.	člen
Organi splošnih združenj ter gospodarskih zbornic so skupščina, izvršilni odbor in nadzorni odbor.
Delegate v skupščine splošnih združenj ter skupščine občinskih zbornic volijo organi upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti — članov splošnih združenj ter občinskih zbornic, če niso za to izvoljene posebne delegacije.
26.	člen
Skupščino Gospodarske zbornice Slovenije sestavljajo v splošnih združenjih in v občinskih zbornicah izvoljeni delegati članov, ki so združeni v Gospodarsko zbornico Slovenije.
Število delegatov v skupščini Gospodarske zbornice Slovenije in način njihove izvolitve določa njen statut.
27.	člen
Za usklajevanje stališč o vprašanjih skupnega pomena za splošna združenja in za občinske zbornice ter
za skupno obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za uresničevanje ciljev združevanja v Gospodarsko zbornico Slovenije, so pri njej koordinacijski odbori, sekcije in druga skupna telesa.
28.	člen
Za usklajevanje medsebojnih interesov in za uresničevanje skupne politike na področju ekonomskih odnosov s tujino, določene z družbenimi plani Jugoslavije in Slovenije, projekcijo devizno in plačilno-bi-lančnega položaja republike ter drugimi akti, se organizacije združenega dela, ki opravljajo zunanjetrgovinske posle z določeno državo ali skupino držav, obvezno organizirajo v sekcije Gospodarske zbornice Slovenije za pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino, v skladu z njenim statutom.
29.	člen
Statuti splošnih združenj in statuti gospodarskih zbornic podrobneje določajo stalna in občasna delovna telesa.
30.	člen
Splošno združenje oziroma gospodarska. zbornica ima predsednika, ki jih predstavlja.
Predsednika splošnega združenja voli iz vrst svojih članov in razrešuje skupščina splošnega združenja, predsednika gospodarske zbornice pa njena skupščina.
31.	člen
Splošno združenje oziroma občinska zbornica ima sekretarja, ki jih zastopa v premoženjskih in drugih pravnih poslih ter opravlja druge zadeve v skladu s statutom splošnega združenja oziroma občinske zbornice.
Sekretar splošnega združenja oziroma občinske zbornice vodi delo delovne skupnosti splošnega združenja oziroma občinske zbornice.
32.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije ima generalnega sekretarja, ki jo zastopa v premoženjskih in drugih pravnih poslih ter opravlja druge zadeve v skladu z njenim statutom.
Generalnega sekretarja Gospodarske zbornice Slovenije voli in razrešuje njena skupščina.
33.	člen
Statut splošnega združenja ureja zlasti: naloge združenja: organe in telesa splošnega združenja in njihovo delovno področje in sestavo; način izvolitve članov organov in teles splošnega združenja in trajanje njihovega mandata; način odločanja v organih splošnega združenja; pravice in dolžnosti članov splošnega združenja; pravice in dolžnosti predsednika in sekretarja splošnega združenja; sodelovanje pri izvajanju skupnih priprav za splošno ljudsko obrambo 'n pri uveljavljanju družbene samozaščite v gospoda: -stvu; javnost dela in obveščanje organizacij združenega dela; način financiranja splošnega združenja, P° ložaj in naloge strokovne službe ter način uresnke vanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v delovni skupnosti, kot tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo splošnega združenja.
Statut splošnega združenja sprejme skup.icim splošnega združenja v soglasju s skupščino Gospo n ske zbornice Slovenije.
34.	člen
Statut gospodarske zbornice ureja zlasti: naloge gospodarske zbornice; območje, za katero je ustanovljena; njene organe in telesa ter njihovo delovno področje in sestavo; oblike in način njihove odgovornosti; način izvolitve članov organov in teles gospodarske zbornice ter trajanje njihovega mandata; način odločanja v organih; pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, predsednika zbornice m drugih njenih funkcionarjev; sodelovanje z drugimi zbornicami; izvajanje skupnih priprav za splošno ljudsko obrambo in uveljavljanje družbene samozaščite v gospodarstvu, javnost dela in obveščanja članov; način financiranja zbornice; postopek sprejemanja statuta in drugih splošnih aktov; postopek sprejemanja sklepov in drugih odločitev z obvezno močjo; položaj in naloge strokovne službe in način uveljavljanja samoupravnih pravic delavcev v delovni skupnosti zbornice; odgovornosti delovne skupnosti pri uresničevanju ciljev v zbornici; kot tudi druga vprašanja, pomembna za delo gospodarske zbornice.
Statut gospodarske zbornice sprejme njena skupščina.
VI.	SAMOUPRAVNI SPORAZUMI, DRUŽBENI DOGOVORI IN AKTI SPLOŠNIH ZDRUŽENJ IN GOSPODARSKIH ZBORNIC
35.	člen
Pri opravljanju svojih zadev spodbujata splošno združenje in gospodarska zbornica samoupravno sporazumevanje zainteresiranih organizacij združenega dela in družbeno dogovarjanje o posameznih vprašanjih širšega skupnega pomena za udeležence dogovoru ali splošnega družbenega pomena.
Splošno združenje in gospodarska zbornica sc udeležujeta družbenega dogovarjanja, če pridobivata Sterni dogovori določene pravice in prevzemata obvezno-SU pri izpolnjevanju njunih nalog.
36.	člen
Pri opravljanju svojih zadev sprejemata splošno združenje in gospodarska zbornica odločitve, sklepe in Priporočila.
Splošno združenje in zbornica lahko sprejemata sklepe in odločitve z obvezno močjo le o statutarnih vPrašanjih, in sicer na način in po postopku, ki je določen v njunih statutih in drugih splošnih aktih.
Izjemoma smejo splošno združenje in Gospodarska zbornica Slovenije oziroma njuni organi sprejemati sklepe in odločitve z obvezno močjo tudi o posameznih vprašanjih, če so za to pooblaščeni z zakonom uavna pooblastila); sprejemajo jih na način in pod ki jih določa omenjeni zakon.
VII.	RAZMERJA MED SPLOŠNIMI ZDRUŽENJI °ZlROMA GOSPODARSKIMI ZBORNICAMI IN °RGANI DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI
Sodelovanje gospodarskih zbornic in splošnih združenj z izvršnimi sveti in upravnimi organi se uresničuje z izmenjavo mnenj in stališč, z dajanjem pobud in predlogov za reševanje vprašanj, za katera so zainteresirane gospodarske zbornice in splosna združenja, z oblikovanjem skupnih delovnih teles in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
Gospodarske zbornice in splošna združenja imajo pravico biti obveščeni o stališčih, ki so jih zavzeli izvršni sveti in upravni organi do njihovih pobud, predlogov in mnenj.
38.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije in splošna združenja majo pravico in dolžnost dajati Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in republiškim upravnim organom ter republiškim organizacijam pobude, predloge in mnenja v zvezi z določanjem ekonomske politike, sprejemanjem pianov in programov razvoja gospodarskih dejavnosti, izdajo zakonov in drugih predpisov ter sklepanjem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, kot tudi v zvezi z reševanjem drugih vprašanj, pomembnih za gospodarstvo v SR Sloveniji oziroma za panogo ali dejavnost, za katero je ustanovljeno splošno združenje.
VIII.	ČASTNO SODISCE IN STALNA ARBITRAŽA PRI GOSPOEVkRSKIH ZBORNICAH
39.	člen
Pri Gospodarski zbornici Slovenije je častno sodišče.
Casino sodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev ter načel socialistične morale in družbene odgovornosti članov Gospodarske zbornice Slovenije.
Častno sodišče odloča:
—	o kršitvah dobrih poslovnih običajev in socialistične morale članov Gospodarske zbornice Slovenije,
—	o kršitvah statuta, drugih samoupravnih aktov ter sklepov organov Gospodarske zbornice Slovenije, če je tako določeno z njenim statutom,
—	o kršitvah družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo člani v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, če jc tako v njih predvideno.
Častno sodišče obravnava te kršitve, odloča o odgovornosti ter izreka kršilcem ukrepe, določene v statutu.
Pri častnem sodišču je tožilec, ki predlaga uvedbo postopka in zastopa predlog pred častnim sodiščem.
Postopek zaradi kršitev začne tožilec sam ali na prijavo inšpekcijskega organa, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ali občana.
Častna sodišča se lahko ustanovijo tudi pri občinskih gospodarskih zbornicah.
37.	člen
. , Gospodarske zbornice in splošna združenja sode->-JPj0 v mejah svojih nalog z izvršnimi sveti skup-ln družbenopolitičnih skupnosti in z upravnimi or-teh1 Prou^evanju vprašanj z delovnega področji ni 0rRanov' pomembnih za člane gospodarskih zbor-c oziroma splošnih združenj.
40.	člen
Pri gospodarskih zbornicah ««s v skladu s posebnim zakonom lahko ustanovijo stalne arbitraže kot samoupravna sodišča, ki rešujejo spore med družbenimi pravnimi osebami in spore med njim ter fizičnimi osebami, ki izhajajo iz medsebojnih pogodbenih odnosov.
41.	člen
Pristojnost, postopek, sestavo in organizacijo častnih sodišč in stalnih arbitraž urejajo statuti oziroma drugi samoupravni splošni akti gospodarskih zbornic.
IX.	NAGRADE BORISA KRAIGHERJA
42.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje vsako leto nagrade Borisa Kraigherja.
Nagrade se podeljujejo kot moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela in poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu.
Za podelitev nagrad skrbi posebna komisija. Pristojnost, postopek in sestava te komisije se uredijo v skladu s predpisi s statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom, ki ga sprejme skupščina Gopodar-ske zbornice Slovenije.
X.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA IN GOSPODARSKE ZBORNICE
43.	člen
Člani splošnih združenj in gospodarskih zbornic na podlagi vsakoletnega programa dela samoupravno določajo višino sredstev za izvajanje rednih in posebnih nalog ter za oblikovanje skladov za posebne namene.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zbirajo kot prispevki; osnovo in stopnjo za plačevanje prispevkov določa skupščina splošnega združenja oziroma skupščina gospodarske zbornice.
44.	člen
Splošna združenja in gospodarske zbornice so dolžni na podlagi programa dela vsako leto sprejeti finančni načrt in zaključni račun.
Za finančno poslovanje splošnih združenj in gospodarskih zbornic se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za organe družbenopolitičnih skupnosti.
45.	člen
Za opravljanje določenih zadev ter za izvajanje določenih skupnih nalog, za katere je zainteresiranih več članov splošnega združenja oziroma gospodarskih zbornic, lahko člani s samoupravnim sporazumom združujejo svoja sredstva ter ustanavljajo posebne namenske sklade na način, ki ga določa statut splošnega združenja oziroma gospodarske zbornice.
Samoupravni sporazum Iz prejšnjega odstavka določa tudi način uporabe združenih sredstev ter pravice. dolžnosti in odgovornosti organizacij združenega dela pri upravljanju s temi sredstvi in razpolaganju z njimi.
XI.	STROKOVNE SLUŽBE SPLOŠNIH ZDRUŽENJ IN GOSPODARSKIH ZBORNIC
46.	člen
Za opravljanje strokovnih in administrativnih del imajo splošna združenja in gospodarske zbornice strokovne službe.
Delavci v strokovnih službah splošnih združenj oziroma gospodarskih zbornic se organizirajo v eno ali več delovnih skupnosti.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in splošnih združenj oziroma delovnih skupnosti in gospodarskih zbornic se urejajo s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Obstoječi upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije sprejme v 30 dneh od uveljavitve tega zakona pobudo, za katere gospodarske panoge naj bi bila ustanovljena splošna združenja.
Izvršni odbori združenj temeljnih organizacij združenega dela panog kot iniciativni odbori izvedejo v 60 dneh od dneva, ko je sprejeta pobuda iz prejšnjega odstavka, priprave za ustanovitev splošnih združenj.
48 člen
Priprave za ustanovitev občinskih zbornic izvedejo medobčinski zbori in odbori, odločitev o tem pa sprejmejo člani z določenega območja, za katero ustanavljajo občinsko zbornico.
49.	člen
O ustanovitvi splošnega združenja odroma občinske zbornice odloča ustanovna skupščina, ki jo sestavljajo delegati organizacij iz 13. člena tega zakona.
Sklep o ustanovitvi splošnega združenja oziroma občinske zbornice mora vsebovati zlasti;
—	ime in sedež splošnega združenja oziroma občinske zbornice,
—	območje, za katero se ustanavlja občinska zbornica,
—	dejavnosti, za katere se ustanavlja splošno združenje,
—	sredstva, potrebna za začetek dela ter način njihove zagotovitve,
—	ime in priimek osebe, ki bo začasno opravljala dolžnosti sekretarja splošnega združenja oziroma občinske zbornice ter njena pooblastila.
Splošna združenja in občinske zbornice morajo biti ustanovljene v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Gospodarska zbornica Slovenije je dolžna prilagoditi svojo organizacijo in delo temu zakonu v osmih mesecih od njegove uveljavitve.
Dokler ne bo sprejet nov statut Gospodarske zbornice Slovenije v skladu s tem zakonom, veljajo za organizacijo, delo in financiranje Gospodarske zbornice Slovenije določbe njenega statuta in drugih splošnih aktov, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona.
50.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji prenehajo uporabljati določbe 24. člena temeljnega zakona o enotnih gospodarskih zbornicah in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu (Uradni list FLRJ> št. 28/60, 16/61 in 13/63 ter Uradni list SFRJ, št. 10/65. 31/67 in 51/68)
51.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-116/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1389.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih republiških- zakonov v
zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 18. oktobra 1978 in na seji Zbora občin dne 18. oktobra 1978.
St. 0100-11/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za za pridobitev lokacijskega dovoljenja
1.	člen
S tem zakonom se spremenijo in dopolnijo posamezne določbe republiških zakonov z namenom, da se poenostavi postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja in uveljavijo načela racionalnosti in pocenitve postopkov.
2.	člen
77. člen zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) se spremeni tako, da se glasi:
»Soglasje za gradnjo v varovalnem pasu javne ceste izdaja pristojni upravljalec javne ceste.«
3.	člen
Prvi odstavek 87. člena zakona o javnih cestah se spremeni tako, da se glasi:
»Dovozni priključki in pristopi na ceste se smejo napraviti ali rekonstruirati samo z dovoljenjem, ki ga da pristojni upravljalec ceste, in v skladu s tehničnimi in drugimi pogoji, ki se predpišejo z dovoljenjem.« 4
4.	člen
V prvem odstavku 22. člena zakona o lukah (Uradni list SRS, št. 7/77) sc črta beseda »predhodno«.
5.	člen
V	četrtem odstavku 15. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) se črtajo besede: »Ribiške zveze Slovenije in«.
6.	člen
Prvi in drugi odstavek 40. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) se združita v nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Lokacijsko dovoljenje za gradnjo javnih cest, daljnovodov, turističnih žičnic in drugih podobnih gradbenih objektov ter za gradnjo poslopij, za postavljanje apnenic in opekarn ter za odpiranje kamnolomov in peskokopov ali za druge podobne posege v gozdove se lahko izda le, če je tak poseg v gozdove možen glede na splošno koristne funkcije gozdov, kar ugotovi samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja, na katerem je prizadeti gozd.«
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi oziroma tretji odstavek.
7.	člen
Črta se 5. člen uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8/75).
8.	člen
Za drugim odstavkom 11. člena zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 8/73) se dodata nova tretji in četrti. odstavek, ki se glasita:
»Poprejšnje soglasje k lokacijskemu dovoljenju po določbah prejšnjih odstavkov tega člena ni potrebno za gradnjo posameznih objektov po zazidalnih načrtih stanovanjskih naselij, če zazidalni načrti vsebujejo predpisane elemente zaščite zdravja človeka pred škodljivimi vplivi emisij in imisij ter hrupom in če je pristojni organ sanitarne inšpekcije k osnutku zazidalnega načrta dal pozitivno mnenje po 12. členu tega zakona.«
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za vzgojno-varstvene ustanove, zdravstvene ustanove ter za proizvodne objekte, ki povzročajo zdravju škodljive emisije, imisije in hrup.
9.	člen
12.	člen zakona o sanitarni inšpekciji se spremeni tako, da sc glasi:
»Občinski oziroma medobčinski organ sanitarne inšpekcije sodeluje v pripravi osnutkov urbanističnega programa, urbanističnih in zazidalnih načrtov ter daje nanje mnenje, preden se ti osnutki javno razgrnejo po predpisih o urbanističnem planiranju.«
10.	člen
V	drugem odstavku 9. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) se črta beseda: »Pristojni« in nadomesti z besedami: »Občinski oziroma medobčinski«.
11.	člen
Tretji odstavek 19. člena zakona o varstvu pred požarom se spremeni tako, da se glasi:
»Poprejšnje soglasje po določbah prejšnjih odstavkov ni potrebno k lokacijskemu dovoljenju za gradnjo posameznih objektov po zazidalnih načrtih stanovanjskih naselij, če zazidalni načrti vsebujejo vse
predpisane elemente in pogoje, ki zadevajo požarno varnost (viri za preskrbo z vodo za gašenje, prometne poti in dostop gasilskih vozil do objektov, ustrezni medsebojni odmiki objektov, način gradnje in podobno).«
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo na proizvodne objekte, ki v svojem tehnološkem procesu uporabljajo vnetljive ali eksplozivne snovi.«
12.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-49/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1390.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 18 oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o načinu razdelitve temeljnega davka od prometa proizvodov, plačanega pri uvozu proizvodov in temeljnega davka od proizvodov, plačanega za proizvode, katere Jugoslovanska ljudska armada nabavlja za svoje potrebe
Potrdi se dogovor o načinu 'razdelitve temeljnega davka od prometa proizvodov, plačanega pri uvozu proizvodov in temeljnega davka od proizvodov, plačanega za proizvode, katere Jugoslovanska ljudska armada nabavlja za svoje potrebe, ki so ga podpisali predstavniki izvršnih svetov skupščin socialističnih republik in skupščin socialističnih avtonomnih pokrajin.
St. 421-20/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1391.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 18. oktobra 1978 sprejela ODLOK
o pristopu SR Slovenije k dogovoru o usklajevanju temeljev politike obdavčevanja meničnih kreditov in o izdajanju enotnih meničnih golic ter njihovem dajanju v obtok
I
Socialistična republika Slovenija pristopa k dogovoru o usklajevanju temeljev politike obdavčevanja meničnih kreditov in o izdajanju enotnih meničnih golic ter njihovem dajanju v obtok.
II
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da v imenu Socialistične republike Slovenije podpiše dogovor iz prejšnje točke tega odloka
j
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-21/73
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1392.
Na podlagi 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike, Slovenije, 7. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 22. in 24. člena zakona o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3-113/ 75) in zakona o spremembah in o dopolnitvah zakona o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 8-473/78 in 17-1195/78) ter sklepa organov in organizacij, ki sodelujejo v delu Republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje, sprejetega dne 4. oktobra 1978 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejhh Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o objavi imenovanja predsednika Republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje
Objavi se, da je za predsednika Republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje imenovan:
Emil Rojc.
St. 111-6/7^
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1393.
Na podlagi 29. alinee 335. člena, 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnice javnega tožilca SR Slovenije
Za namestnico javnega tožilca SR Slovenije "se imenuje:
Tatjana Hacin, diplomirana pravnica, dosedaj namestnica javnega pravobranilca SR Slovenije.
St. 111-57/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1394.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka '169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 19. in 23, člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-908/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika javnega pravobranilca SR
Slovenije
Za namestnika javnega pravobranilca SR Slovenije se imenuje:
Jože Gregorič, pomočnik republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
St. 111-68/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1395.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 19. in 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-908/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnice Javnega pravobranilca SR
Slovenije
Razreši se:
Tatjana Hacin, dolžnosti namestnice javnega pravobranilca SR Slovenije z 31. oktobrom 1978.
St. 111-68/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1396.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Novi Gorici
Razreši se:
Svitoslav Vižintin, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Novi Gorici z 31. oktobrom 1978.
St. 111-33/78
Ljubljana, dne 18. oktobra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1397.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Kazen zapora se zniža:
L i 1 e k u Jožetu se kazen 12 let in 2 meseca zapora zniža za 2 leti in 2 meseca;
Venibogdu Riza se kazen 2 let in 6 mesec zapora zniža za 1 leto in 3 mesece.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Čorak-Lapanja Ani se izrečena kazen 3 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v 2 letih ne bo storila novega kaznivega dejanja;
Petriču Srečku se izrečena kazen 3 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/78
Ljubljana, dne 12. oktobra 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
1398.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti 14. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah na seji dne 26. 9. 1978
odločilo:
Ugotovi se, da 14. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 24/77) ni v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije.
Obrazložitev
1.	Na pobudo nekaterih občanov je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti določbe 14. člena v izreku te odločbe navedenega zakona, po kateri zakon začne veljati 1. januarja 1978. Pobudniki so mnenja, da citirana določba ni v skladu z 257. členom in sledečimi členi ustave SR Slovenije, glede na to, da so uradni list, v katerem je bil objavljen navedeni zakon, naročniki, med njimi tudi pobudniki, prejeli šele 18. oziroma 19. januarja 1978 in pred tem datumom niso imeli možnosti seznaniti se z njegovo vsebino. Zaradi tega so se pobudniki v sodnih sporih ravnali po prejšnji nižji tarifi še tudi po uveljavitvi obravnavanega zakona s 1. 1. 1978, kar je imelo za njih negativne materialne posledice.
2.	Ustava SR Slovenije določa, da morajo biti zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti objavljeni preden začno veljati (1. odst. 257. člena) ter da predpis oziroma splošni akt organa družbenopolitične skupnosti začne veljati najprej osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu oziroma splošnem aktu drugače določeno (1. odst. 259. člena). Republiški predpisi in splošni akti republiških organov pa se objavljajo v republiškem uradnem glasilu (2. odst. 257. člena). Ustavno sodišče je ugotovilo, da je obravnavani zakon sprejela Skupščina SR Slovenije 28. 12. 1977, da je bil ta zakon 30. 12. 1977 odposlan v objavo časopisnemu zavodu »Uradni list SRS«, da je bila navedena 24. številka Uradnega lista SRS datirana s 30. 12. 1977 in natisnjena 14. 1. 1978 ter istega dne odposlana pošti v odpravo. Prvi naročniki so prejeli to številko uradnega lista 16. 1. 1978.
Iz povedanega izhaja, da določba 14. člena navedenega zakona, ki v praksi zadeva širši krog občanov ni v skladu s citiranimi določbami 257. in 259. člena ustave.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov, na podlagi prvega odstavka 412. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Skupščina SR Slovenije je dolžna v šestih mesecih od dneva prejema te odločbe republiški zakon uskladiti z ustavo (drugi odstavek 412. člena ustave SR Slovenije).
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Jo-
sip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-. škar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl.
St. U I 7/78-20
Ljubljana, dne 26. septembra 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej L r.
1399.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 1. odstavka opombe k tar. št. 2 tarife odloka občine Ljubljana Bežigrad o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na seji dne 10. 10. 1978
odločilo:
Razveljavi se določba 1. odstavka opombe k tar. št. 2 tarife odloka občine Ljubljana Bežigrad o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 20/76 — prečiščeno besedilo).
Obrazložitev
Na pobudo občana je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe občinskega odloka, s katerim je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad vpeljala posebni občinski prometni davek na prodajo rabljenih avtomobilov, ki jih prodajo občani, če se prodaja izvrši pred potekom dveh let od pridobitve. Od tega davka so po občinskem odloku oproščeni tisti lastniki poškodovanih avtomobilov, za katere opravi prodajo zavarovalnica na javni licitaciji in kadar je do prodaje prišlo zaradi trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Ustava v 197. členu določa, da so občani enaki v pi-avicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj in da so vsi enaki pred zakonom.
Vsakdo je dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb (244. člen ustave), za kar plačujejo občani iz svojih drugih dohodkov tudi davke, katerih sistem, vire in vrste določa zakon. Družbenopolitične skupnosti pa samostojno določajo višino davkov, ki so v skladu z zakonom njihov dohodek, ter z njimi prosto razpolagajo (109. člen ustave).
Zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 58/75 in 7/77) določa, da so proizvodi v prometu, ki so namenjeni za končno potrošnjo, obdavčeni s prometnim davkom, ki je lahko temeljni in posebni. Ta zakon jc med drugim opredelil tudi predmet obdavčevanja, davčne zavezance, davčno osnovo ter davčne oprostitve in olajšave. S prometom proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo in na katere se lahko uvede posebni prometni davek je po določbah tega zakona (6. odst. 5. člena) zajeta tudi prodaja rabljenih stvari, ki jih proda občan neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače. Davčni
zavezanec za plačilo prometnega davka je v takem primeru občan (12. čl. navedenega zakona), ki prodaja svojo rabljeno stvar, ne glede na to, kdo opravi prodajo in ne glede na osebne prilike davčnega zavezanca.
V sporni določbi je občinska skupščina oprostila od plačila posebnega občinskega prometnega davka nekatere občane — davčne zavezance glede na način prodaje in glede na njihove osebne prilike in sicer mimo določb zveznega zakona. S tako določeno oprostitvijo davčni zavezanci — občani niso enakopravno obravnavani pred zakonom. Zato navedena določba občinskega odloka ni v skladu s 197. in 244. členom ustave SR Slovenije in je tudi v nasprotju s 5. in 12. členom zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.
« Glede na navedeno je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in na podlagi določb 2. alinee
3.	odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globev-nik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 106/76-12
Ljubljana, dne 10. oktobra 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1400.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti okrožnice Skupne komisije udeležencev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke veterinarskih zavodov SR Slovenije, na seji dne 10. 10. 1978
odločilo:
Razveljavi se okrožnica Skupne komisije udeležencev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke veterinarskih zavodov SR Slovenije z dne 11. 2. 1978 v tistem delu, v katerem z obvezno razlago navedenega samoupravnega sporazuma delo v dežurni službi in stalni pripravljenosti opredeljuje kot delo v podaljšanem delovnem času.
Obrazložitev
I
Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma o osnovah In merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke veterinarskih zavodov SR Slovenije je dne 11. 2. 1978 poslala udeležencem samoupravnega sporazuma okrožnico v zvezi z odločitvijo Ustavnega sodišča SR Slovenije v zadevi U I 65/77, s katero sta bili razveljavljeni določbi samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke veterinarskih zavodov SR Slovenije. Ti dve določbi sta delo v dežurni službi m stalni pripravlje-
nosti opredeljevali kot redno delovno obveznost veterinarskih delavcev poleg dela v potnem delovnem času in izven primerov dela preko polnega delovnega časa, določenih v zakonu. S to okrožnico skupna komisija udeležencem samoupravnega sporazuma podaja obvezno razlago določb tega samoupravnega sporazuma v položaju, ki je nastal po odločitvi ustavnega sodišča. V tej obvezni razlagi, ki je kot takšna sestavni del samoupravnega sporazuma skupna komisija navaja, da je z uveljavitvijo zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) in njegovega '82, člena v zvezi s 35. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), ki nalaga pooblaščenim veterinarskim delovnim organizacijam, da organizirajo nepretrgano veterinarsko dejavnost, dana pravna podlaga za uvedbo stalnega dela v dežurni službi in stalni pripravljenosti kot dela v podaljšanem delovnem času, se pravi brez omejene dobe.
II
Ustava v 204. členu določa, da delovni čas delavca ne sme biti daljši od 42 ur tedensko. Zakon lahko določi, da sme delovni čas delavca v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati dalj kot 42 ur tedensko, vendar le za omejeno dobo, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine.
Zakon o delovnih razmerjih je v določbah od 78. do 80. člena določil primere, ko sme delo delavca za omejeno dobo trajati dalj kot 42 ur tedensko. Razen teh primerov dela preko polnega delovnega časa, ki so že določeni, lahko po pooblastilu 82. člena zakona o delovnih razmerjih posebni republiški zakoni določijo še druge primere dela v podaljšanem delovnem času, kadar zahteva splošni družbeni interes in narava dejavnosti, da se opravijo določene naloge oziroma dela, pa tega ni mogoče zagotoviti z ustrezno racionalno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa in razporeditvijo delavcev. Delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih torej ne morejo določiti dela v podalj ^anem delovnem času neposredno na podlagi določbe 82. člena zakona o delovnih razmerjih, če ni tako delo predvideno v določbah posebnih zakonov in za omejeno dobo.
Podaljševanje polnega delovnega časa veterinarskih delavcev z uvajanjem dela v dežurni službi in stalni pripravljenosti poleg primerov dela preko polnega delovnega časa določenih v 78., 79. in 80. členu zakona o delovnih razmerjih, ko tako delo v podaljšanem delovnem času ni določeno tudi v posebnem zakonu dejavnosti in to za omejeno dobo, ni v skladu z 204. členom ustave in zakonom o delovnih razmerjih.
Na podlagi povedanega je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in 2. alinei 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc. Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 33/78-8
Ljubljana, dne 10. oktobra 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1401.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih pri delu in iz dela delavcev za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše, ki so ga sklenili samoupravna stanovanjska skupnost občine Maribor in hišni sveti na območju te stanovanjske skupnosti, na seji dne 10. 10. 1978
odločilo :
Odpravi se samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih pri delu in iz dela delavcev za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše z dne 4. 12. 1975, ki so ga sklenili samoupravna stanovanjska skupnost občine Maribor in hišni sveti na območju te stanovanjske skupnosti.
Obrazložitev
1)	Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru je kot predlagatelj začel pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenega samoupravnega sporazuma. Po predlagateljevem mnenju je samoupravni sporazum v celoti v neskladju s temeljnimi ustavnimi načeli in tistimi ustavnimi določbami, s katerimi je delavcem v združenem delu zagotovljena pravica, da enakopravno z drugimi delavci odločajo o svbjem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. Obravnavani samoupravni sporazum je namreč sklenila stanovanjska skupnost s hišnimi sveti na njenem območju, ne da bi pri sklepanju kakorkoli sodelovali delavci, ki opravljajo dela pri obratovanju stanovanjskih hiš.
2)	Obravnavani samoupravni sporazum je v neskladju z načeli II. in IV. poglavja temeljnih načel ustave SR Slovenije in z določbami 13., 143. in 196. člena ustave SR Slovenije, s katerimi je zagotovljena neodtujljiva pravica delavca, da odloča o pogojih in rezultatih svojega dela in v tem okviru tudi o medsebojnih razmerjih z drugimi delavci v združenem delu. V neskladju je tudi s 179. členom zakona o združenem delu in 7. členom republiškega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), po katerih medsebojne pravice, obveznosti ih odgovornosti pri delu določajo delavci s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 2/78) pa določa v 3. členu, da delavci, ki opravljajo dola pri obratovanju stanovanjske hiše in ki niso v delovnem razmerju z organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš, uresničujejo pravico dela v delovni skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-
bevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 67/76-11
Ljubljana, dne 10. oktobra 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1402.	,
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti 82. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) na seji dne 10. 10. 1978
sklenilo:
Ustavi se postopek za oceno ustavnosti 82. člena zakona o delovnih razmerjih.
Obrazložitev
Od pravila, da delovni čas delavca ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu, omogoča ustava izjemo, ki jo lahko uveljavi zakon. Zakon namreč lahko določi, da sme biti v določenih dejavnostih in v določenih primerih daljši delovni čas, vendar samo, če to zahtCT vajo narava dela ali izjemne okoliščine, trajati pa sme le omejeno dobo (204. člen).
Zakon o delovnih razmerj ih (Uradni list SRS, št. 24/78) je v svojih določbah 78. do 80. člena takšne izjeme opredelil, pri čemer je tudi izrečno omejil možnost njihovega trajanja na omejeno dobo. V svojem 82. členu pa dodaja zakon še nekatere nove takšne primere, in sicer kadar splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravijo določene naloge oziroma dela, pa lega ni mogoče zagotoviti z ustrezno racionalno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa in razporeditvijo delavcev. Takšni primeri podaljšanega delovnega časa, ki se štejejo za poseben delovni pogoj, določijo delavci v svojem samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in v skladu z zakoni. Pri tem določba 82. člena cit. zakona ne navaja, da sme tako določeno podaljšanje delovnega časa trajati le omejeno dobo.
V	postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih splošnih aktov na področju veterinarske dejavnosti je ustavno sodišče ugotovilo, da se uvaja delo v dežurni službi in stalna pripravljenost v podaljšanem delovnem času neposredno na podlagi omenjeno določbe zakona, in sicer brez omejene dobe. Dopustnost takšnega samoupravnega urejanja se utemeljuje prav z določbo 82. člena republiškega zakona o delovnih razmerjih.
V	zvezi z navedenim je ustavno sodišče začelo postopek tudi za oceno ustavnosti citirane zakonske določbe. V tem postopku je Skupščina SR Slovenije odgovorila, da ima navedena določba le splošen značaj oziroma, da napotuje na posebne zakone. Na osnovi 82. člena cit. zakona ni mogoče neposredno uvesti dela v podaljšanem delovnem času. To lahko določijo le posebni zakoni, v katerih pa mora biti vsebovana časovna omejitev za takšno samoupravno urejanje podaljšanega delovnega časa.
Glede na povedano je odpadel razlog za nadaljevanje postopka za oceno ustavnosti določbe 82. člena zakona o delovnih razmerjih ter je ustavno sodišče na podlagi določbe 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo tako, kot je navedeno v izreku tega sklepa.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo ta sklep v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 38/78-7
Ljubljana, dne 10. oktobra 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1403.
Izhajajoč iz dejstva, da je SRS energetsko deficitarna, saj lahko iz lastnih virov pokrije le približno polovico svojih energetskih potreb z namenom znižanja rasti stroškov za energijo v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in široki porabi, podaljšanja življenjske dobe domačih energetskih virov, zmanjšanja uvoza energije in s tem razbremenitve plačilne bilance, ustvarjanja pogojev za čistejše okolje, večje proizvodnosti in izboljšanja kvalitete izdelkov — ter ob upoštevanju stališč, sklepov in priporočil o izvajanju programa ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije z dne 25.1.1978 (Uradni list SRS, št. 2/78) sklepajo udeleženci:
— Izvršni svet Skupščine SRS — Republiški svet zveze sindikatov Slovenije — Republiška konferenca SZDL Slovenije — Gospodarska zbornica SR Slovenije — Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije
— Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin v SR Sloveniji
— Raziskovalna skupnost Slovenije — Področna raziskovalna skupnost za energetiko — Področna raziskovalna skupnost za strojništvo — Ljubljanska banka, Združena banka Ljubljana — Jugobanka, Temeljna banka Ljubljana — Beograjska banka, Temeljna banka Ljubljana — Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije — Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet
— Izobraževalna skupnost SR Slovenije — Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije
— Centralni zavod za napredek gospodinjstva — Zveza vodnih skupnosti Slovenije — Zveza skupnosti za varstvo zraka SRS — Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji — Zveza komunalnih skupnosti Slovenije — Plansko poslovna skupnost za premog,
DRUŽBENI DOGOVOR o ukrepih in aktivnostih za zagotovitev racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da je bil v javni razpravi program ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije (v nadaljnjem besedilu: program) ugodno ocenjen.
Udeleženci zato sprejemajo ta program in sklepajo z namenom, da se prične ta program čimprej uresničevati, družbeni dogovor, ki natančneje precizira nosilce in akcije za njegovo uresničitev. Pri tem so soglasni, da bo vsak udeleženec, poleg v družbenem dogovoru izrecno opredeljenih nalog, vzporedno uresničeval tudi vse tiste predlagane ukrepe iz programa, ki jih družbeni dogovor sicer iztecno ne navaja.
2.	člen
Ta družbeni dogovor obsega:
1.	Ukrepe na področju raziskav.
2.	Ukrepe na področju pridobivanja in pretvarjanja energije.
3.	Ukrepe na področju izvajanja gradenj in prostorske politike.
4.	Ukrepe na področju sprejemanja optimizacijskih kriterijev, gradnje energetskih objektov, transporta energije ter odjem energije iz sistemov.
5.	Ukrepe na področju porabe energije v industriji in prometu.
6.	Ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja ter informiranosti porabnikov.
7.	Končne določbe.
3.	člen
Udeleženci so soglasni, da bodo v okviru svojih pravic in obveznosti organizirali sistematično izvajanje določil tega družbenega dogovora in vzpostavili trajno aktivnost na področju racionalnega gospodarjenja z energijo. S pripravo predpisov, posebnih sporazumov in drugimi oblikami usmerjanja svoje aktivnosti bodo zagotavljali, da bodo njihove odločitve, kakor tudi odločitve vanje združenih OZD ali občanov, sprejete v skladu z določili tega dogovora.
Ker je določene ukrepe iz programa mogoče v polnem smislu uveljaviti le v okviru odločitev, veljavnih za vso državo, si bo vsak udeleženec prizadeval tudi za sprejem takih ukrepov na zveznem nivoju.
4.	člen
Odstopanje od posameznih določil tega dogovora je možno, kadar to zahtevajo prostorski narodnoobrambni ali tehnološki interesi, pri čemer pa je o vsaki taki nameri potrebno predhodno o tem obvestiti udeležence dogovora.
1.	Ukrepi na področju raziskav
5.	člen
Da se čim širše in čim popolnejše izkoristijo domači energetski viri, je nujno opredeliti dolgoročen odnos do raziskav nahajališč primarnih energetskih virov (plina, nafte, urana in premoga), pa tudi do majhnih energetskih virov (male hidroelektrarne, les in drugi gorljivi odpadki), Id so še zlasti pomembni zaradi možnosti večstranskega učinka njihove izrabe, ter do raziskav o možnostih izrabe sončne, vetrne, geotermične energije in biološkega plina.
Zato bodo Interesna skupnost elektrogospodarstva, Interesna skupnost za nafto in plin. Raziskovalna skupnost Slovenije, bančne organizacije, Geološki za-
vod in drugi zainteresirani subjekti samoupravnega odločanja, z namenom intenziviranja teh raziskav, najkasneje do konca oktobra 1978, sklenili poseben samoupravni sporazum, v katerem bodo določili obseg, vrstni red in potek raziskav, potrebna finančna sredstva, vire in sistem financiranja ter druge medsebojne pravice in obveznosti.
Enako pozornost je treba posvetiti tudi drugim raziskavam, študijam in razvojnim nalogam, ki so nujne bodisi za sprejem konkretnih investicijskih odločitev, bodisi kot posledica uvedbe določenega novega vira energije in s tem zvezanega prehoda porabnikov na ta vir ali pa saniranja stanja na določenem
P°dročJu-	6. člen
Za družbeno usmerjeno porazdelitev posameznih virov energije med porabnike je potrebno opredeliti območja optimalne porabe posamezne vrste energije. Da se ustvarijo možnosti za uspešno izvajanje tega ukrepa racionalnega ravnanja z energijo v porabi, bodo Interesna skupnost elektrogospodarstva in Interesna skupnost za nafto in plin v dogovoru z Raziskovalno skupnostjo Slovenije organizirali in financirali izdelavo raziskovalnih nalog o optimalni porabi posamezne vrste energije.
2.	Ukrepi na področju pridobivanja in pretvarjanja \	energije
7.	člen
Zaradi pomanjkanja rezerv lastnih energetskih virov je še kako pomembno, da se ugotovljene rezerve primarnih energetskih virov (premog, nafta, plin, uran) Skrbno in kar naj popolnejše izkoriščajo v skladu s sodobnimi dosežki znanosti, tehnike in tehnologije.
Interesna skupnost elektrogospodarstva in Interesna skupnost za nafto in plin bosta zato v okviru družbeno priznane ekonomičnosti zagotovili gospodarske pogoje za čim boljšo izrabo energetskih zalog.
Organizacije združenega dela proizvajalcev in dobaviteljev posameznih vrst energije ter Interesna Skupnost elektrogospodarstva in Interesna skupnost za nafto in plin bodo z letnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi bilancami za posamezne vrste energije ter s skupnimi usklajenimi energetskimi bilancami zagotovili optimalno strukturo porabe energije, upoštevajoč maksimalno možnost izrabe domačih virov energije in optimalne možnosti nabave ter izmenjave manjkajoče energije znotraj in izven SFR Jugoslavije.
8.	člen
Precejšnje izgube nastajajo tudi pri pretvarjanju energije. Te izgube so zlasti velike pri sedanjem načinu proizvodnje električne energije v termoelektrarnah in se pojavljajo v obliki odpadne toplote. Interesna skupnost elektrogospodarstva bo zato zagotovila, da se bodo elektrarne na klasična, kot tudi na jedrsko gorivo v prihodnje gradile ob upoštevanju predvidevanj energetske bilance in na osnovi proučitve za vsak posamezen primer, za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije. Pri že zgrajenih objektih oz. objektih v gradnji pa bo proučila možnost izkoriščanja odpadne toplote. 3
3.	Ukrepi na področju Izvajanja gradenj, urejanja naselij In prostorske politike
9.	člen
del porabe celotne energije. Z namenom, da se zmanjša poraba energije v te namene, s tem pa tudi obseg izpuščanja škodljivih snovi iz naprav za proizvodnjo toplote bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravil predpise, s katerimi bo zavezal vse nosilce prostorskega planiranja, da bodo pri pripravi prostorskih planov, urbanističnih in zazidalnih načrtov predvideli za energetsko oskrbo take vire energije in način njihovega izkoriščanja, ki bodo zagotavljali racionalno porabo energije ter čim manjše onesnaževanje zraka. Prav tako bo pripravil predpise, s katerimi bo opredelil takšne minimalne pogoje za toplotno izolacijo stanovanjskih in poslovnih prostorov, ki bodo zagotavljali racionalnost pri uporabi energije.
Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije sprejele program ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno usmerjanje sredstev za prenovo stanovanjskih objektov in stanovanj tudi v take posege, ki bodo izboljševali toplotno izolacijo in s tem zmanjševali porabo energije. '
Poslovne banke na območju SR Slovenije se bodo dogovorile za kriterije, po katerih bodo nudile posebne finančne ugodnosti tistim investitorjem, ki bodo izvajali ukrepe za izboljšanje toplotne izolacije objektov in druge ukrepe za racionalnejšo porabo energije za ogrevanje, prezračevanje in oskrbovanje s sanitarno toplo vodo.
4.	Ukrepi na področju sprejemanja optimizacijskih kriterijev gradnje energetskih objektov, transporta energije ter odjema energije iz sistemov
10.	člen
Na področju proizvodnje električne energije bo interesna skupnost elektrogospodarstva sprejela program ukrepov za intenzivnejšo izrabo vodne sile, kot energetskega vira, ki ima neomejeno življenjsko dobo, ugodno vpliva na okolje in je večnamensko uporaben.
Da se zagotovi večnamenska uporabnost objektov bo Interesna skupnost elektrogospodarstva pri programiranju izgradnje hidroelektrarn zagotovila čim tesnejše sodelovanje z organizacijami na področju vodnega, kmetijskega, gozdnega in komunalnega gospodarstva.
11.	člen
Cevni transport tekočih in plinastih goriv je ob določenih pogojih racionalnejši od transporta po cesti ali železnici. Raziskovalna skupnost Slovenije bo zato dokončala študijo s tega področja, ki bo prikazala optimalne količine in razdalje, pri katerih postane cevni transport ugodnejši od klasičnega. Na teh spoznanjih bo nato Interesna skupnost za nafto in plin gradila politiko optimalnega transporta nafte, njenih derivatov in energetskih plinov.
12.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bodo uveljavili tak tarifni sistem, ki bo pdjerrtalce električne in toplotne energije ter zemeljskega plina stimuliral k zmanjšanju vršnih obremenitev, pri električni energiji pa tudi k zmanjšanju odvzema jalove energije.
Udeleženci družbenega dogovpra bodo pospeševali uveljavitev takega vrednotenja energije ter sistema in politike cen za posamezne vbste energije, da bo v specifičnih energetskih pogojih v SR Sloveniji dosežena optimalna struktura porabe energije.
5.	Ukrepi na področju porabe v industriji in prometu
13.	člen
Da se zagotovi racionalnost porabe energije na področju industrijskih dejavnosti, kot največjega porabnika energije, kar pa bo istočasno prispevalo k boljšemu gospodarjenju, bo Gospodarska zbornica Slovenije po svojih splošnih združenjih, spodbujala sklenitev 'samoupravnih sporazumov med organizacijami združenega dela, ki bodo zagotavljali, da bodo organizacije združenega dela:
—	uvedle energetske službe ali določile osebe, ki bodo skrbele za evidentiranje in analizo porabe energije ter izvajale ukrepe za racionalno gospodarjenje z energijo,
—	v investicijskih programih vključile prikaz optimalnih virov preskrbe in ukrepe za racionalno ravnanje z energijo,
—	uvedle in izpopolnjevale izkoriščanje vseh virov odpadne toplote v svojih proizvodnih obratih, kombinirano proizvajali toplotno in električno energijo in uporabljali gorljive odpadke za proizvodnjo toplotne in električne energije, ki jih ekonomsko ni mogoče reciklirati,
—	vgradile regulirne in merilne naprave pri končnem porabniku,
—	izboljševale tehnološke procese in vzdrževanje naprav z ozirom n^i porabo energije,
—	uvajale kondenzatorje za zmanjšanje jalove moči,
—	uvajale reciklažo odpadnih surovin pri proizvodnji,
—	uvajale mikroprocesorje v obstoječe in nove industrijske in druge objekte za čim večjo optimizacijo, porabo energije pri velikih porabnikih, kjer je to ekonomsko upravičeno,
—	uvajale znake energetske kvalitete za izdelke,
ki se zlasti odlikujejo s svojo racionalno porabo ener-Sije.	14. člen
Organizacije združenega dela bodo v okviru splošnih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije v sodelovanju s splošnimi združenji in gospodarskimi zbornicami drugih republik in avtonomnih pokrajin ter Gospodarski zbornici Jugoslavije dale pobude za sprejem v programu predvidenih in drugih standardov, ki bodo zagotovili večjo racionalnost pri gospodarjenju z energijo.
V okviru splošnih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije bodo organizacije združenega dela oblikovale in s samoupravnim sporazumom sprejemale interne standarde, ko bodo zagotovili racionalno pridobivanje, pretvarjanje, transport in porabo energije.
15.	člen
Da se zagotovi racionalno ravnanje z energijo ne le pri proizvodnji izdelkov, temveč tudi pri njihovi nadaljnji uporabi, to je, da bodo izdelki v porabi pri potrošniku povzročali kar najmanjšo porabo energije, bo gospodarska zbornica posvetila posebno skrb odpravi tega, pri OZD pogostokrat nasprotujočega si interesa.
Gospodarska zbornica Slovenije bo vplivala na or-fianizacije združenega dela, ki proizvajajo opremo in naprave, da bodo z navodili za njihovo uporabo podrobno informirale uporabnike o energetskih karakteristikah proizvodov ter možnostih za najracionalnejšo uporabo energije.
16.	člen
Preusmeritev integralnega transporta, ki jo zahtevajo družbeno prometni interesi, tudi prispeva k bolj racionalni porabi energije. Izvršni svet Skupščine SRS, samoupravne interesne skupnosti s področja prometa in gospodarska zbornica bodo zato pri kreiranju prometne politike upoštevale tudi ta energetski vidik.
6.	Ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja ter informiranosti porabnikov
17.	člen
Stalno informiranje porabnikov o načinih in možnostih varčevanja z energijo je neločljiv sestavni del prizadevanj vsakega udeleženca pri uresničevanju določil tega dogovora. To informiranje poteka tako preko sredstev javnega obveščanja in drugih oblik seznanjanja javnosti, kakor tudi znotraj članskih združenj in skupnosti. Pri tem ima pomembno mesto zlasti informiranje porabnikov v gospodinjstvu o najprimernejši uporabi vseh aparatov in naprav, ki so porabniki energije.
V ta namen se bo Socialistična zveza angažirala, da bodo sredstva javnega obveščanja vzpodbujala delovne ljudi in občane k racionalizaciji in varčevanju na področju energetike ter jih tekoče informirala o doseženih rezultatih. Zagotavljala bo pogoje za širše razprave in občasna predavanja o ukrepih in aktivnostih za racionalizacijo v energetiki.
Republiška konferenca SZDL Slovenije si bo pri uresničevanju družbenega dogovora prizadevala, še posebno v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in združenem delu, za sprejetje in uresničevanje varčevalnih programov v zvezi s porabo različnih virov energije ter racionalnem pridobivanju, pretvarjanju in transportu energije.
Drugi osnovni nosilci na področju informiranja in vzgoje so še Interesna skupnost elektrogospodarstva in Interesna skupnost za nafto in plin, Zveza organizacij za tehnično kulturo, Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Gospodarska zbornica Slovenije.
18.	člen
Izvršni svet Skupščine SRS, Izobraževalna skupnost SRS in Gospodarska zbornica bodo še posebno pozornost posvetili strokovnemu izobraževanju na področju energetike v proizvodnji in pri porabi energije. To mora postati tako sestavni del dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja kadrov v gospodarstvu kot tudi sestavina vseh vzgoj noizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja.
7.	Končne določbe
19.	člen
Udeleženci sprejmejo najkasneje do konca meseca marca vsakoletne programe uresničevanja družbenega dogovora; ob tem se dogovorijo tudi o oblikah nadzora nad izvajanjem teh programov.
20.	člen
Koordinator programov in aktivnosti udeležencev pri usmerjanju, izvajanju, dopolnjevanju, oziroma spreminjanju družbenega dogovora je odbor podpisnikov dogovora.
21.	člen
vod in drugi zainteresirani subjekti samoupravnega odločanja, z namenom intenziviranja teh raziskav, najkasneje do konca oktobra 1978, sklenili poseben samoupravni sporazum, v katerem bodo določili obseg, vrstni red in potek raziskav, potrebna finančna sredstva, vire in sistem financiranja ter druge medsebojne pravice in obveznosti.
Enako pozornost je treba posvetiti tudi drugim raziskavam, študijam in razvojnim nalogam, ki so nujne bodisi za sprejem konkretnih investicijskih odločitev, bodisi kot posledica uvedbe določenega novega vira energije in s tem zvezanega prehoda porabnikov na ta vir ali pa saniranja stanja na določenem
P°dročju'	6. člen
Za družbeno usmerjeno porazdelitev posameznih virov energije med porabnike je potrebno opredeliti območja optimalne porabe posamezne vrste energije. Da se ustvarijo možnosti za uspešno izvajanje tega ukrepa racionalnega ravnanja z energijo v porabi, bodo Interesna skupnost elektrogospodarstva in Interesna skupnost za nafto in plin v dogovoru z Raziskovalno skupnostjo Slovenije organizirali in financirali izdelavo raziskovalnih nalog o optimalni porabi posamezne vrste energije.
2.	Ukrepi na področju pridobivanja in pretvarjanja \	energije
7.	člen
Zaradi pomanjkanja rezerv lastnih energetskih virov je še kako pomembno, da se ugotovljene rezerve primarnih energetskih virov (premog, nafta, piin, uran) Skrbno in kar najpopolnejše izkoriščajo v skladu s sodobnimi dosežki znanosti, tehnike in tehnologije.
Interesna skupnost elektrogospodarstva in Interesna skupnost za nafto in plin bosta zato v okviru družbeno priznane ekonomičnosti zagotovili gospodarske pogoje za čim boljšo izrabo energetskih zalog.
Organizacije združenega dela proizvajalcev in dobaviteljev posameznih vrst energije ter Interesna Skupnost elektrogospodarstva in Interesna skupnost za nafto in plin bodo z letnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi bilancami za posamezne vrste energije ter e skupnimi usklajenimi energetskimi bilancami zagotovili optimalno strukturo porabe energije, upoštevajoč maksimalno možnost izrabe domačih virov energije in optimalne možnosti nabave ter izmenjave manjkajoče energije znotraj in izven SFR Jugoslavije.
8.	člen
Precejšnje izgube nastajajo tudi pri pretvarjanju energije. Te izgube so zlasti velike pri sedanjem načinu proizvodnje električne energije v termoelektrarnah in se pojavljajo v obliki odpadne toplote. Interesna skupnost elektrogospodarstva bo zato zagotovila, da se bodo elektrarne na klasična, kot tudi na jedrsko gorivo v prihodnje gradile ob upoštevanju predvidevanj energetske bilance in na osnovi proučitve Za vsak posamezen primer, za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije. Pri že zgrajenih objektih oz. objektih v gradnji pa bo proučila možnost izkoriščanja odpadne toplote. 3
3.	Ukrepi mi področju izvajanja gradenj, urejanja naselij in prostorske politike
9.	člen
del porabe celotne energije. Z namenom, da se zmanjša poraba energije v te namene, s tem pa tudi obseg izpuščanja škodljivih snovi iz naprav za proizvodnjo toplote bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravil predpise, s katerimi bo zavezal vse nosilce prostorskega planiranja, da bodo pri pripravi prostorskih planov, urbanističnih in zazidalnih načrtov predvideli za energetsko oskrbo take vire energije in način njihovega izkoriščanja, ki bodo zagotavljali racionalno porabo energije ter čim manjše onesnaževanje zraka. Prav tako bo pripravil predpise, s katerimi bo opredelil takšne minimalne pogoje za toplotno izolacijo stanovanjskih in poslovnih prostorov, ki bodo zagotavljali racionalnost pri uporabi energije.
Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije sprejele program ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno usmerjanje sredstev za prenovo stanovanjskih objektov in stanovanj tudi v take posege, ki bodo izboljševali toplotno izolacijo in s tem zmanjševali porabo energije. '
Poslovne banke na območju SR Slovenije se bodo dogovorile za kriterije, po katerih bodo nudile posebne finančne ugodnosti tistim investitorjem, ki bodo izvajali ukrepe za izboljšanje toplotne izolacije objektov in druge ukrepe za racionalnejšo porabo energije za ogrevanje, prezračevanje in oskrbovanje s sanitarno toplo vodo.
4.	Ukrepi na področju sprejemanja optimizacijskih kriterijev gradnje energetskih objektov, transporta energije ter odjema energije iz sistemov
10.	člen
Na področju proizvodnje električne energije bo interesna skupnost elektrogospodarstva sprejela program ukrepov za intenzivnejšo izrabo vodne sile, kot energetskega vira, ki ima neomejeno življenjsko dobo, ugodno vpliva na okolje in je večnamensko uporaben.
Da se zagotovi večnamenska uporabnost objektov bo Interesna skupnost elektrogospodarstva pri programiranju Izgradnje hidroelektrarn zagotovila čim tesnejše sodelovanje z organizacijami na področju vodnega, kmetijskega, gozdnega in komunalnega gospodarstva.
11.	člen
Cevni transport tekočih in plinastih goriv je ob določenih pogojih racionalnejši od transporta po cesti ali železnici. Raziskovalna skupnost Slovenije bo zato dokončala študijo s tega področja, ki bo prikazala optimalne količine in razdalje, pri katerih postane cevni transport ugodnejši od klasičnega. Na teh spoznanjih bo nato Interesna skupnost za nafto in plin gradila politiko optimalnega transporta nafte, njenih derivatov in energetskih plinov.
12.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bodo uveljavili tak tarifni sistem, ki bo odjemalce električne in toplotne energije ter zemeljskega plina stimuliral k zmanjšanju vršnih obremenitev, pri električni energiji pa tudi k zmanjšanju odvzema jalove energije.
Udeleženci družbenega dogovpra bodo pospeševali uveljavitev takega vrednotenja energije ter sistema in politike cen za posamezne vrste energije, da bo v specifičnih energetskih pogojih v SR Sloveniji dosežena optimalna struktura porabe energije.
5.	Ukrepi na področju porabe v industriji in prometu
13.	člen
Da se zagotovi racionalnost porabe energije na področju industrijskih dejavnosti, kot naj večjega porabnika energije, kar pa bo istočasno prispevalo k boljšemu gospodarjenju, bo Gospodarska zbornica Slovenije po svojih splošnih združenjih spodbujala sklenitev 'samoupravnih sporazumov med organizacijami združenega dela, ki bodo zagotavljali, da bodo organizacije združenega dela:
—	uvedle energetske službe ali določile osebe, ki bodo skrbele za evidentiranje in analizo porabe energije ter izvajale ukrepe za racionalno gospodarjenje z energijo,
—	v investicijskih programih vključile prikaz optimalnih virov preskrbe in ukrepe za racionalno ravnanje z energijo,
—	uvedle in izpopolnjevale izkoriščanje vseh virov odpadne toplote v svojih proizvodnih obratih, kombinirano proizvajali toplotno in električno energijo in uporabljali gorljive odpadke za proizvodnjo toplotne in električne energije, ki jih ekonomsko ni mogoče reciklirati,
—	vgradile regulirne in merilne naprave pri končnem porabniku,
—	izboljševale tehnološke procese in vzdrževanje naprav z ozirom n^i porabo energije,
—	uvajale kondenzatorje za zmanjšanje jalove moči,
—	uvajale reciklažo odpadnih surovin pri proizvodnji,
—	uvajale mikroprocesorje v obstoječe in nove industrijske in druge objekte za čim večjo optimizacijo, porabo energije pri velikih porabnikih, kjer je to ekonomsko upravičeno,
—	uvajale znake energetske kvalitete za izdelke,
ki se zlasti odlikujejo s svojo racionalno porabo ener-Stie-	14. člen
Organizacije združenega dela bodo v okviru splošnih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije v sodelovanju s splošnimi združenji in gospodarskimi zbornicami drugih republik in avtonomnih pokrajin ter Gospodarski zbornici Jugoslavije dale pobude za sprejem v programu predvidenih in drugih standardov, ki bodo zagotovili večjo racionalnost pri gospodarjenju z energijo.
V okviru splošnih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije bodo organizacije združenega dela oblikovale in s samoupravnim sporazumom sprejemale interne standarde, ko bodo zagotovili racionalno pridobivanje, pretvarjanje, transport in porabo energije.
15.	člen
Da se zagotovi racionalno ravnanje z energijo ne le pri proizvodnji izdelkov, temveč tudi pri njihovi nadaljnji uporabi, to je, da bodo izdelki v porabi pri potrošniku povzročali kar najmanjšo porabo energije, bo gospodarska zbornica posvetila posebno skrb odpravi tega, pri OZD pogostokrat nasprotujočega si interesa.
Gospodarska zbornica Slovenije bo vplivala na organizacije združenega dela, ki proizvajajo opremo in naprave, da bodo z navodili za 'njihovo uporabo podrobno informirale uporabnike o energetskih karakteristikah proizvodov ter možnostih za najracionalnejšo uporabo energije.
16.	člen
Preusmeritev integralnega transporta, ki jo zahtevajo družbeno prometni interesi, tudi prispeva k bolj racionalni porabi energije. Izvršni svet Skupščine SRS, samoupravne interesne skupnosti s področja prometa in gospodarska zbornica bodo zato pri kreiranju prometne politike upoštevale tudi ta energetski vidik.
6.	Ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja ter informiranosti porabnikov
17.	člen
Stalno informiranje porabnikov o načinih in možnostih varčevanja z energijo je neločljiv sestavni del prizadevanj vsakega udeleženca pri uresničevanju določil tega dogovora. To informiranje poteka tako preko sredstev javnega obveščanja in drugih oblik seznanjanja javnosti, kakor tudi znotraj članskih združenj in skupnosti. Pri tem ima pomembno mesto zlasti informiranje porabnikov v gospodinjstvu o najprimernejši uporabi vseh aparatov in naprav, ki so porabniki energije.
V ta namen se bo Socialistična zveza angažirala, da bodo sredstva javnega obveščanja vzpodbujala delovne ljudi in občane k racionalizaciji in varčevanju na področju energetike ter jih tekoče informirala o doseženih rezultatih. Zagotavljala bo pogoje za širše razprave in občasna predavanja o ukrepih in aktivnostih za racionalizacijo v energetiki.
Republiška konferenca SZDL Slovenije si bo pri uresničevanju družbenega dogovora prizadevala, še posebno v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in združenem delu, za sprejetje in uresničevanje varčcipalnih programov v zvezi s porabo različnih virov energije ter racionalnem pridobivanju, pretvarjanju in transportu energije.
Drugi osnovni nosilci na področju informiranja in vzgoje so še Interesna skupnost elektrogospodarstva in Interesna skupnost za nafto in plin, Zveza organizacij za tehnično kulturo, Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Gospodarska zbornica Slovenije.
18.	člen
Izvršni svet Skupščine SRS, Izobraževalna skupnost SRS in Gospodarska zbornica bodo še posebno pozornost posvetili strokovnemu izobraževanju na področju energetike v proizvodnji in pri porabi energije. To mora postati tako sestavni del dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja kadrov v gospodarstvu kot tudi sestavina vseh vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja.
7.	Končne določbe
19.	člen
Udeleženci sprejmejo najkasneje do konca meseca marca vsakoletne programe uresničevanja družbenega dogovora; ob tem se dogovorijo tudi o oblikah nadzora nad izvajanjem teh programov.
20.	člen
Koordinator programov in aktivnosti udeležencev pri usmerjanju, izvajanju, dopolnjevanju, oziroma spreminjanju družbenega dogovora je odbor podpisnikov dogovora.
21.	člen
cev. K temu dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi drugi udeleženci.
22.. člen
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora lahko predlaga vsak udeleženec in pričnejo veljati, ko jih sprejmejo vsi udeleženci.
23. člen
Ta družbeni dogovor prične veljati osmi dan pu objavi v Uradnem listu SRS.
Ta družbeni dogovor so podpisali pooblaščeni predstavniki tehle udeležencev: izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin v SR Sloveniji, Raziskovalna skupnost Slovenije, Področna raziskovalna skupnost za energetiko, Področna raziskovalna skupnost za strojništvo, Ljubljanska banka, Združena banka Ljubljana, Jugobanka, Temeljna banka Ljubljana, Beograjska banka, Temeljna banka Ljubljana, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet, Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Zveza skupnosti za varstvo zraka SRS. Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Plansko poslovna skupnost za premog.
1404.
Na podlagi četrtega odstavka 27. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42-339/73) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ODREDBO
o prometu in uporabi semenskega krompirja letnika 1978
1.	Dovoli se dajati v promet in uporabljati za saditev v letu 1979 semenski krompir domače proizvodnje letnika 1978 z naj večjim dovoljenim odstotkom okuženosti z nevarnimi virusi po kategorijah, kot sle 2 3 4
di:
— Elita (E)	do 2°/o
— Original (OR)	do 4 »/o
— Prva sortna reprodukcija (PSR)	do 6 °/o
— Druga sortna reprodukcija (DSR)	do 8 %>
— proizvodno seme (PS)	do 10%
2.	V nevarne viruse v smislu prejšnje točke vštevamo: zvijanje listov (Solanum virus 14), kodravost listov (Solanum virus 11), težki mozaik (Solanum virus 3) in kombinacija Solanum virus 1 in Solanum virus 3 ter črtavost (Solanum virus 2).
3.	Semenski krompir iz 1. točke te odredbe mora biti v prometu posebej označen.
4.	Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/E-050/78
Ljubljana, dne 10. oktobra 1978.
Republiški sekretar „ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1405.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 16/77) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje na 2. seji dne 26. septembra 1978 sprejel
ODREDBO o trajanju šolanja
1
V skladu s predmetniki in učnimi načrti, ki jih je predpisal strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 20. seji dne 14. oktobra 1977, traja šolanje za poklice:
—	tekstilno-kemijski tehnik 4 leta (8 semestrov)
—	tkalski tehnik 4 leta (8 semestrov)
—	predilski tehnik 4 leta (8 semestrov)
—	plctilski tehnik 4 leta (8 semestrov)
—	vlakovodja 3 leta (6 semestrov)
—	prometno-transportni tehnik 4 leta (8 semest-
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-4/78
Ljubljana, dne 26. septembra 1973.
Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Majda Poljanšek 1. r.
1406.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 16/77) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje na 2. seji dne 26. septembra 1978 sprejel ODREDBO o trajanju šolanja
1
V skladu s predmetnikom in učnim načrtom, ki ju je predpisal strokovni svet za vzgoje in izobraževanje SR Slovenije na 23. seji dne 30. junija 1978. traja šolanje za poklic:
penološki delavec-paznik 2 leti (4 semestre)
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-57/78
Ljubljana, dne 26. septembra 1978..
Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Majda Poljanšek 1. r.
1407.
Na podlagi drugega odstavka 16. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) izdaja Republiški komite za tržišče in cene
PRAVILNIK
o minimalnem obsegu podatkov in minimalnih evidencah, ki so jih organizacije združenega dela dolžne
upoštevati in voditi pri blagovnem prometu
1.	člen
Organizacije združenega dela so pri opravljanju blagovnega prometa in pri sprejemanju samoupravnega splošnega akta o podatkih in evidencah, ki jih vodijo po prvem odstavku 16. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), dolžne upoštevati minimalni obseg podatkov in minimalne evidence, ki so določene s tem pravilnikom. Te minimalne podatke in evidence so dolžni voditi tudi delovni ljudje iz 47. člena zakona o blagovnem prometu, ki opravljajo blagovni promet v svojem imenu in na svoj račun.
Vodenje podatkov in evidenc iz tega pravilnika je obvezno tudi za organizacije združenega dela, za katere opravljajo promet blaga na drobno delovni Iju-nje iz 42. člena zakona o blagovnem prometu.
2.	člen
Za vodenje podatkov in evidenc iz 1. člena tega pravilnika je odgovoren vodja temeljne organizacije združenega dela, poslovodja prodajalne, občan, ki opravlja promet blaga v imenu organizacije združenega dela in ha njen račun, ter občan, ki opravlja promet blaga v svojem imenu in na svoj račun.
3.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo prodajo blaga na debelo, so dolžne tekoče voditi evidenco o količinski prodaji in zalogah blaga po proizvodih ter vsaj enkrat letno ugotoviti količinski obseg opravljenega prometa na debelo ter stanje zalog po proizvodih in nomenklaturi statističnega obrazca TRG-22.
4.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo prodajo na drobno, so dolžne v vsaki prodajalni vsaj enkrat letno ugotoviti količinski obseg opravljenega prometa na drobno ter stanje zalog po proizvodih in nomenklaturi statističnega obrazca TRG-12.
Organizacije združenega dela s specializiranimi prodajalnami morajo za proizvode, ki so osnovni v blagovnem prometu posameznih prodajaln, ugotoviti v vsaki od teh prodajaln količinski obseg opravljenega prometa na drobno in stanje zalog iz prejšnjega odstavka v vsakem četrtletju.
5.	člen
Poleg evidence iz prejšnjega člena mora organizacija združenega dela v vsaki prodajalni voditi še naslednje evidence:
—	eivdenco o opravljenem prometu blaga,
—	evidenco o reklamacijah kupcev,
—	evidenco o povpraševanju potrošnikov po bla-
gu.
Organizacja združenega dela mora v vsaki prodajalni voditi tudi knjigo pripomb in pritožb.
6.	člen
Podatki o opravljenem prometu blaga se v vsaki prodajalni vpisujejo v dnevno knjigo o prometu blaga (v nadaljnjem besedilu: knjiga prometa).
7.	člen
V knjigo prometa, ki se vodi na obrazcu KP-1 se vpisujejo naslednji podatki:
—	zaporedna številka,
—	datum,
—	naziv dokumenta,
—	obremenitev,
—	prodaja za gotovino,
—	prodaja na potrošniški kredit ali za brezgotovinsko plačilo,
—	skupna razbremenitev,
—	zaloge (saldo).
8.	člen
V	stolpcu 1 obrazec KP-1 se vpisujejo zaporedne številke, ki tečejo od 1 naprej do konca leta.
V	stolpcu 2 obrazca KP-1 se vpisuje datum, ki označuje dan, na katerega se vpis nanaša.
V	stolpcu 3 obrazca KP-1 se vpisuje naziv listine (dobavnica, faktura, inventurni list, dokumentacija o dnevnem izkupičku, dokument o spremembi cen in podobno).
V	stolpcu 4 obrazca KP-1 se vpisuje na podlagi drobnoprodajnih cen določena vrednost blaga, za katero se prodajalna obremenjuje.
V	stolpcu 5 obrazca KP-1 se vpisujejo razbremenitve pri prodaji za gotovino, vključno s tujo valuto, ter pri prodaji na čeke iz tekočih računov in na prehrambene bone.
V	stolpcu 6 obrazca KP-1 se vpisujejo razbremenitve za prodajo na potrošniško posojilo trgovske organizacije, na barirane čeke in proti čeke, na virmanske naloge in podobno.
Stolpec 7 obrazca KP-1 je seštevek prometa, to je podatkov iz stolpca 5 in 6.
Začetno stanje v knjigi prometa pod zaporedno številko 1 mora biti stanje iz inventure.
Vračilo embalaže se izkazuje kot storno nabave v stolpcu 4, viški se izkazujejo v stolpcu 4 kot nabava, manj ki pa se izkazujejo v stolpcu 6.
Podatki v knjigi prometa se morajo vpisovati po časovnem zaporedju in morajo vsebovati vse podatke o skupni nabavi in prodaji blaga ter vse spremembe izražene v vrednosti, ki so nastale zaradi spremembe cene, viškov ali manj kov.
9.	člen
Knjiga prometa se lahko vodi v obliki vezane knjige ali pa v obliki prostih listov. Strani morajo biti označene z zaporednimi številkami.
Knjiga prometa se mora voditi tekoče za ^sak dan, podatki se smejo vpisovati' največ s tridnevno zamudo.
Knjiga prometa se mora zaključiti najmanj enkrat' mesečno, lahko pa se zaključi tudi v krajših obdobjih ali dnevno.
Za zaključek knjige prometa iz prejšnjega odstavka se šteje, seštevek vrednosti obremenitve in razbremenitev v knjigi.
Vsi vpisi v knjigo prometa morajo biti dokumentirani z listinami.
Vsako stran knjige prometa podpiše poslovodja.
Poslovodja da knjigo prometa ali zaključne podatke vodji knjigovodstva ali drugemu pooblaščenemu delavcu v organizaciji združenega dela na koncu vsakega meseca, najpozneje pa do petega dneva v naslednjem mesecu.
10.	člen
Vse dokumente o obremenitvah ali razbremenitvah v knjigi prometa je treba hraniti najmanj dve leti.
Knjiga prometa se mora hraniti najmanj pet let
Knjiga prometa se začne voditi najpozneje s 1. 1. 1979.
11.	člen
Evidenca o reklamacijah se vodi v knjigi reklamacij.
V knjigo reklamacij, ki se vodi na obrazcu KR-1 se vpisujejo naslednji podatki:
—	zaporedna številka,
—	datum,
—	ime oziroma naziv kupca in njegov naslov,
—	naziv reklamiranega proizvoda z oznako,
—	razlog reklamacije,
—	predvideni rok rešitve reklamacije,
—	dejanska rešitev reklamacije.
Knjiga reklamacij se vodi v obliki vezane knjige ali pa v obliki prostih listov. V obeh primerih morajo biti strani označene z zaporednimi številkami.
Knjiga reklamacij se vodi tekoče za vsak dan.
Poslovodja na koncu vsakega meseca, najpozneje pa do petega dneva v naslednjem mesecu, posreduje podatke iz knjige reklamacij pooblaščenemu delavcu v organizaciji združenega dela ter delavski kontroli.
Knjiga reklamacij se začne voditi s 1. 1. 1979.
Knjigo reklamacij je treba hraniti najmanj dve leti.	/
12.	člen
Evidenca o povpraševanju po ■ blagu se vodi v knjigi povpraševanja.
V	knjigo povpraševanja, ki se vodi na obrazcu KP-2, se vpisujejo naslednji podatki-
—	zaporedna številka,
—	datum povpraševanja,
—	naziv povpraševanega proizvoda,
—	datum naročila proizvoda,
—	prejem proizvoda.
V	knjigo povpraševanja prodajalci obvezno sproti vpisujejo proizvode, po katerih potrošniki povprašujejo, pa jih prodajalna nima, čeprav prodaja povpraševanega proizvoda sodi v predmet poslovanja prodajalne.
V stolpec »prejem proizvoda« se vpisujejo dejanske izvršitve zahtev potrošnikov, z navedbo datuma in količine proizvoda.
Knjigo povpraševanja mora imeti vsak oddelek v prodajalni. O vpisih v knjigo povpraševanja morajo zaposleni v prodajalni oziroma oddelku ter poslovodni organi v temeljni organizaciji združenega dela vsaj enkrat mesečno razpravljati in sprejeti ustrezne ukrepe.
Knjigo povpraševanja je treba hraniti najmanj dve
leti.
13.	člen
Knjiga pripomb in pritožb je knjiga, v katero posamezni kupci vpisujejo svoje pripombe v zvezi s postrežbo, odnosom prodajalcev do kupcev, v zvezi z izbiro, asortimentom in kakovostjo blaga, v zvezi z em-baliranjem in zaračunavanjem kupljenega blaga, in podobno.
Knjiga pripomb in pritožb mora biti na vidnem mestu v prodajalni in dosegljiva kupcem. V blagovnicah mora biti knjiga pripomb in pritožb dosegljiva kupcu na vsakem oddelku.
O vsaki pripombi, vpisani v knjigo pripomb in pritožb, morajo razpravljati in sprejeti ustrezne sklepe delavci v prodajalni ter poslovodni organi in organ delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela. Sprejeti sklepi morajo biti vpisani v knjigo pripomb in pritožb.	,
Knjigo pripomb in pritožb je treba hraniti najmanj eno leto.
14.	člen
Obrazci KP-1, KP-2 in KR-1 so sestavni del tega pravilnika.
15.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS..
St. 330-035/78
Ljubljana, dne 26. maja 1978.
.	Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in cene
Stefan Korošec, mgr. oec. 1. r.
©*gaoaesafe,združenega dela  ----------------------- OBRAZEC KP-1
RpodajćvhaB .. ..............................
Dnevna knjiga o prometu blaga
Zap. SL	Datum	Naziv dokumenta	Obremenitev V din	Razbremenitev v din			Zaloge v din	Opomba
				gotovina	potroš. kredit, brezg. pl.	skupaj		
1	2	3	4	5	6	7	8	9
								
								
								
Sestavil:	Overil:
Organizacija združenega dela ...............—.....—	OBRAZEC KR-1
Prodajalna —.....—..........................-.-..—
Knjiga reklamacij
Zap. št.	Datum	Ime oz. naziv kupca in njegov naslov	Naziv proizvoda z oznako	Razlog reklamacije	Predvideni rok rešitve reklamacije	Dejanska rešitev reklamacije	Opomba
1	2	3	4	5	6	7	8
			t				
Organizacija združenega dela ....................... OBRAZEC KP-2
Prodajalna .................................-.......-
Knjiga povpraševanja
Zap. št.	Datum povpraše- vanja	Naziv povpraševanega proizvoda	Datum naročila	Prejem proizvoda	
				datum	količina
1	2	3	4	5	6
		" . ' • ' ' • '			
1408.
Na podlagi 3. člena zakona o varnosti na javnih smučiščih (Uradni list SRS, št. 16/77) izdaja republiški sekretar za industrijo v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve
PRAVILNIK
o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč
I.	SPLOSNA DOLOČBA
1.	člen
Za obratovanje javnih smučišč morajo biti izpolnjeni tehnični pogoji, ki jih predpisuje ta pravilnik.
II.	TEHNIČNI POGOJI
2.	člen
Proge na smučišču morajo biti široke najmanj 30 metrov, ožje so lahko le n«\ kratkih odsekih z varnim iztekom.
Proge morajo imeti varne izteke, padci prog pa ne smejo presegati 55 "/o.
3.	člen
Zelo lahke.smučarske proge smejo imeti padec do 20 °/o, na krajših odsekih do 25 °/o.
Lahke smučarske proge smejo imeti padec do 30 procentov, na krajših odsekih do 35 °/o.
Srednje težavne smučarske proge smejo imeti padec do 40 %>, na krajših odsekih do 45 •/».
Težavne smučarske proge smejo imeti padec do 55 "/o.	.
4.	člen
Propustnost prog in zmogljivost smučarskih žičnic morata biti usklajeni.
Na strmejših odsekih prog je treba ustrezno propustnost zagotoviti tako, da so proge širše, ali pa z obvoznimi progami.
Vertikalne in horizontalne krivine na progah morajo zagotavljati preglednost na taki razdalji, da je mogoče še varno ustaviti.
(
5.	člen
Prečni nagibi prog ne smejo presegati 15%, na krajših odsekih pa 25%. Minimalni prehodni radiji prog ne smejo biti manjši od 3 m.
6.	člen
Minimalna debelina snega na progah, kjer so nevarne globeli že izravnane, je 10 cm steptanega ali prirodno vležanega snega, nad vzboklinami in zarastjo pa 20 cm.
III,	ZAVAROVANJE NEVARNIH MEST NA SMUCISCU
7.	člen '
iNevarna mesta na smučišču morajo biti zavarovana z usmerjevalnimi ograjami, zaščitnimi ograjami proti drsenju, oblogami proti udarom ali s premostitvami.
8.	člen
Nevarna mesta, prepadi in strma pobočja v naj-bližji okolici žičniških naprav na smučišču morajo biti zavarovana z ustrezno ograjo, ki "varuje smučarje pred poškodbami. Visoka mora biti najmanj 1,10 m nad steptanim snegom.
9.	člen
Objekti na smučišču morajo biti zaščiteni pred plazovi. Objekti se zaščitijo s preprečitvijo proženja plazov (vezanje snežne odeje v območju trganja), s preusmeritvijo ali zavoro plazov, s postavitvijo snežnih bran, klinov, nasaditvijo drevja in podobno.
IV.	KONČNA DOLOČBA
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-07/77
Ljubljana, dne 14. julija 1978.
Soglašam:
Republiški sekretar za industrijo
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Janez Zemljarič 1. r.
i 1409.
Na podlagi 19. člena zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 8-469/78) izdaja republiški komite za vprašanja "borcev NOV in vojaških invalidov
PRAVILNIK
o ortopedskih in drugih pripomočkih ter pomožnih in sanitarnih napravah, ki pripadajo civilnim invalidom vojne
1.	člen
Ta pravilnik določa ortopedske in druge pripomočke ter pomožne in sanitarne naprave (v nadaljnjem
besedilu: pripomočki), ki pripadajo upravičencem iz
4.	člena zakona o civilnih invalidih vojne.
2.	člen
Upravičenci dobijo tiste pripomočke, ki jih glede na vrsto in značaj telesne okvare dobijo zavarovane osebe.
Upravičenec, ki je pridobil lastnost civilnega invalida vojne zaradi popolne izgube vida, dobi tudi magnetofon, dva magnetofonska trakova ter uro in zložljivo belo palico za slepe.
Upravičenec — lastnik motornega vozila, ki mu je zgornja ali spodnja okončina amputirana, hroma ali najmanj 60 odstotno okvarjena, dobi tudi mehanično ali avtomatsko (saksomat) napravo za varno vožnjo motornega vozila.
Pripomočki po tem pravilniku morajo trajati:
—	magnetofon — 7 let
—	magnetofonski trakovi (dva) — 1 leto
—	ura za slepe — 6 Let
—	palica za slepe — 2 leti	«
—	naprava za varno vožnjo vozila (mehanična ali avtomatska) — 5 let
Za uro in palico za slepe dobi upravičenec pavšalno nadomestilo v enakih zneskih, kot so določeni za vojaške invalide po predpisih o vojaških invalidih.
Rok trajanja pripomočka začne teči od dneva prejema pripomočka, oziroma od dneva, ko je bil izdan nalog za izplačilo pavšalnega nadomestila.
3.	člen
K stroškom nabave oziroma izdelave pripomočkov prispevajo upravičenci enake zneske, kot jih prispevajo zavarovane osebe v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
4.	člen
V postopku za dobivanje pripomočkov se uporabljajo določbe o postopku, po katerem dobivajo pripomočke zavarovane osebe.
Postopek za dobivanje pripomočkov, ki so navedeni v drugem in tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika, vodi na zahtevo upravičenca občinski upravni organ, ki je pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski upravni organ).
5.	člen
Računi za nabavo pripomočkov iz drugega in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika se poravnavajo iz sredstev proračuna SR Slovenije, izplačuje pa jih pristojni občinski upravni organ.
6.	člen
Pristojni občinski upravni organ vodi evidenco o upravičencih iz drugega in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika na obrazcu št. 5, ki je sestavni del pravilnika o oskrbovanju vojaških invalidov s protezami, ortopedskimi in drugimi pripomočki, pomožnimi in sanitarnimi pripravami (Uradni list SFRJ, št. 8-101/ 77).
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik neha veljati pravilnik o ortopedskih in tehničnih pripomočkih, ki
pripadajo žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in žrtvam vojnega materiala, ki imajo 60 do 100-odstotno telesno okvaro (Uradni list SRS, št. 28-1247/ 76).
8.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 192-2/78
Ljubljana, dne 27. septembra 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za vprašanje borcev NOV in vojaških invalidov
Boris Čižmek-Bor L r.
1410.
Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 8-469/78) izdaja republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov
NAVODILO
o vsebini in načinu vodenja evidence o civilnih
invalidih vojne in njihovih družinskih članih
1.	člen
To navodilo predpisuje vsebino in način vodenja evidence o civilnih invalidih vojne in njihovih družinskih članih, o izplačilih civilne invalidnine, dodatka za postrežbo in tujo pomoč in dodatne denarne pomoči ter o izplačilih za druge oblike varstva po zakonu o civilnih invalidih vojne.
To navodilo predpisuje tudi način poročanja o številu civilnih invalidov vojne in njihovih družinskih članov ter o porabljenih sredstvih.
2.	člen
Občinski upravni organ, ki je pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski upravni organ), vodi evidenco iz 1. člena tega navodila na likvidacijskih listih ter na zbirni in na analitičnih knjigovodstvenih karticah.
3.	člen
Za denarne prejemke civilnih invalidov vojne in njihovih družinskih članov vodi pristojni občinski upravni organ likvidacijski list.
Likvidacijski list se vodi za vsakega posameznega civilnega invalida vojne in družinskega člana.
Za likvidacijski list se smiselno uporablja obrazec likvidacijskega lista za invalidske prejemke po zako-hu o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 38-448/ 74).
4.	člen
Zbirna knjigovodstvena kartica se vodi za denar-nc prejemke, za zdravstveno varstvo in za povračila.
V okviru zbirne knjigovodstvene kartice se vodijo analitične knjigovodstvene kartice.
5.	člen
' Analitične knjigovodstvene kartice se vodijo za:
1.	denarne prejemke civilnih invalidov vojne (civilna invalidnina, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, dodatna denarna pomoč, oskrbnina v času poklicne rehabilitacije);
2.	denarne prejemke družinskih članov (civilna invalidnina, dodatna denarna pomoč);
3.	pogrebnino;
4.	zdravstveno varstvo (prispevki za osebe iz 17. člena zakona o civilnih invalidih vojne, pripomočki iz drugega in tretjega odstavka 2. člena pravilnika o ortopedskih in drugih pripomočkih ter pomožnih in sanitarnih napravah, ki pripadajo civilnim invalidom vojne, stroški dela zdravniških komisij);
5.	povračila (povračilo zneskov po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za podaljšano zavarovanje za civilne invalide vojne, ki so na poklic-, ni rehabilitaciji, povračilo stroškov za redno vožnjo v drug kraj, kjer je upravičenec na poklicni rehabilitaciji);
6.	stroške ptt in službe družbenega knjigovodstva (v nadaljnjem besedilu: služba).
6.	člen
Prejemke povračila in nadomestila izplačuje civilnim invalidom vojne in njihovim družinskim članom pristojni občinski upravni organ.
Pristojni občinski upravni organ izplačuje civilno invalidnino, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, dodatno denarno pomoč in oskrbnino z nakaznico službe ali z virmanskim nalogom na hranilno knjižico, pogrebnino, povračila in nadomestila pa izplačuje z nakaznico službe.
Civilna invalidnina, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, dodatna denarna pomoč in oskrbnina se izplačujejo na podlagi izvršljive odločbe.
7.	člen
Namesto evidence po tem navodilu lahko vodijo pristojni občinski upravni organi za izplačila evidenco po metodi dvojnega knjigovodstva.
8.	člen
Pristojni občinski upravni organ pošlje na podlagi svoje evidence do 20. februarja tekočega leta republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov letno poročilo o številu civilnih invalidov vojne in njihovih družinskih članov in o sredstvih, porabljenih v prejšnjem letu.
Za poročilo iz prejšnjega odstavka se uporablja obrazec, ki je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del.
9.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 192-3/78
Ljubljana, dne 27. septembra 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov
Boris Čižmek-Ber 1. r.
Skupščina občine:
POROČILO
o številu civilnih invalidov vojne in njihovih družinskih članov in o sredstvih, porabljenih iz proračuna SR Slovenije po zakonu o civilnih invalidih vojne v letu 19....
I. število uživalcev
Uživalci		Odstotek invalidnosti					Skupaj
		100 •/«	90 •/« | 80 •/.		70 •/•	60 «/o	
1. Civilna invalidnina a) žrtve fašističnega nasilja s 25 odstotnim povečanjem civilne invalidnine	osebni						
	družinski						
b) civilne žrtve vojne	osebni •						
	družinski						
c) žrtve vojnega materiala	osebni						
	družinski						
d) žrtve diverzantskega in terorističnega napada na SFRJ	osebni						1
	družinski						
Skupaj 1							
2. Dodatek za postrežbo in tujo pomoč a) žrtve fašističnega nasilja s 15 °/o povečanjem dodatka							
b) civilne žrtve vojne							
c) žrtve vojnega materiala							
d) žrtve diverzantskega in terorističnega napada na SFRJ							
Skupaj 2							
3. Dodatna denarna pomoč a) upravičenci brez dohodkov	osebni						
	družinski						
b) upravičenci z dohodki	osebni						
	družinski				•		
Skupaj 3							
II. Porabljena sredstva
Vrsta Izdatkov	Znesek	Število uživalcev
1. Civilna invalidnina		
2. Dodatek za postrežbo in tujo pomoč		
3. Družinska civilna invalidnina		
4. Dodatna denarna pomoč		
5. Pogrebnina		
6. Poklicna rehabilitacija a) oskrbnina		
b) povračila		
Skupaj 6	1	
		
7. Zdravstveno varstvo a) prispevki zdravstvenim skupnostim		
b) pripomočki (magnetofon s trakovi, ura in palica za slepe		
naprava za varno vožnjo vozila)		
c) stroški dela zdravniških komisij		število obravnavanih oseb
Skupaj 7		
8. Ptt stroški in stroški službe družbenega knjigovod- v stva		
Skupaj od 1 do 8		
Datum:
2ig
Podpis organa
1411.
Na podlagi drugega odstavka 12. člena zakona o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 8-468/78) predpisuje republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov
NAVODILO
o načinu vodenja evidence o upravičencih, o oblikah varstva družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi in o načinu izplačevanja prejemkov
1.	člen
To navodilo predpisuje način vodenja evidence o upravičencih in o oblikah varstva družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi, o izplačilih oskrbnine, otroškega dodatka in stroškov zdravstvenega varstva ter način izplačevanja prejemkov. 2 3 4
2.	člen
Občinski upravni organ, ki je pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski upravni organ), vodi evidenco o upravičencih in o oblikah varstva ter o izplačilih iz 1. člena tega navodila na likvidacijskih listih ter na zbirni in na analitičnih knjigovodstvenih karticah.
3.	člen
Za denarne prejemke upravičencev vodi pristojni občinski upravni organ likvidacijski list oskrbnin in otroškega dodatka.
Likvidacijski list se vodi za vsakega posameznega upravičenca.
Za likvidacijski list se smiselno uporablja likvidacijski list invalidskih prejemkov po zakonu o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 38-448/74).
4.	člen
Zbirna knjigovodstvena kartica se vodi za denarne prejemke in za zdravstveno varstvo.
V okviru zbirne knjigovodstvene kartice za denarne prejemke in za zdravstveno varstvo se vodijo analitične knjigovodstvene kartice. .
5.	člen
Analitične knjigovodstvene kartice se vodijo za:
1.	oskrbnino;
2.	otroški dodatek;
3.	zdravstveno varstvo (prispevki za osebe iz 7. člena zakona o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi, stroški dela invalidskih komisij po 9. členu zakona o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi — Uradni list SFRJ, št. 18-256/76).
6.	člen
Prejemke izplačuje upravičencem pristojni občinski upravni organ.
Pristojni občinski upravni organ izplačuje oskrbnino in otroški dodatek z nakaznico službe družbenega knjigovodstva ali z virmanskim nalogom na hranilno knjižico.
Oskrbnina in otroški dodatek se izplačujeta na podlagi izvršljive odločbe.
7.	člen
Namesto evidence po tem navodilu lahko vodijo pristojni občinski upravni organi za izplačila evidenco po metodi dvojnega knjigovodstva.
8.	člen
Pristojni občinski upravni organ pošlje na podlagi svoje evidence do 20. februarja tekočega leta republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov letno poročilo o številu upravičencev in o sredstvih, porabljenih v prejšnjem letu.
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
SL 55-2/78
Ljubljana, dne 27. septembra 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja ■ za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov
Boris Čižmek-Bor l.r.
1412.
Na podlagi prvega odstavka 9. člena odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 19-1273/78) izdaja Republiški komite za tržišče in cene
NAVODILO
o načinu uveljavljanja kompenzacije za meso juncev In junic po delovnih ljudeh, ki opravljajo obrtno dejavnost mesarske stroke
1
Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno dejavnost mesarske stroke (v nadaljnjem besedilu; samostojni mesarji) uveljavljajo kompenzacijo iz odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letu 1978 (v nadaljnjem besedilu: odlok) tako, da zahtevo za izplačilo kompenzacije iz 4. člena odloka vložijo pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije.
Živinorejska poslovna skupnost Slovenije vloži zbirno zahtevo pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana.
2
Samostojni mesarji, ki uveljavljajo kompenzacijo, morajo poleg dokumentacije, določene v 4. členu odloka, predložiti še izpolnjen obrazec virmanskega naloga in imeti poravnane zapadle obveznosti iz naslova prispevka skladu za pospeševanje živinoreje pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije.
3
Živinorejska poslovna skupnost Slovenije ne vključi zahteve za izplačilo kompenzacije v zbirno zahtevo, če ugotovi, da v zahtevi za izplačilo kompenzacije le-ta ni pravilno obračunana, da priložena dokumentacija ni v redu, ali da niso poravnane obveznosti iz prejšnje točke.
Živinorejska poslovna skupnost pismeno obvesti samostojnega mesarja, ki uveljavlja kompenzacijo, v primerih in o razlogih iz prejšnjega odstavka najpozneje v roku petih dni od prejema zahteve.
4
Živinorejska poslovna skupnost Slovenije vlaga zbirne zahteve mesečno, s tem da so v posamezno zbirno zahtevo vključene vse zahteve za izplačilo kompenzacije, ki jih je prejela v času največ petintridesetih dni pred vložitvijo zbirne zahteve. 5 6
5
Živinorejska poslovna skupnost izplača sredstva kompenzacije samostojnim mesarjem najpozneje v desetih dneh po prejemu teh sredstev.
6
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-048/78
Ljubljana, dne 13. septembra 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in cene
Stefan Korošec, m gr. oec. I. r.
1413.
Na podlagi drugega odstavka 32. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13/74) izdaja republiški sekretar za industrijo na predlog glavnega republiškega gradbenega inšpektorja
NAVODILO
o evidenci o delu gradbenega inšpektorja
1.	Občinski gradbeni inšpektorji vodijo o svojem delu evidenco, določeno s tem navodilom, na obrazcih, ki so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del, in siter:
a)	evidenco o gradbenih inšpektorjih — na obrazcu Gr. 1-1;
b)	evidenco o pregledih in ukrepih gradbenega inšpektorja — na obrazcu Gr. 1-2;
c)	evidenco o prijavah in ovadbah za kaznovanje in o izrečenih sankcijah — na obrazcu Gr. 1-3.
2.	Evidenca o gradbenih inšpektorjih vsebuje naslednje podatke:
—	skupščina občine,
—	organizacijska, enota, v kateri, deluje gradbena inšpekcija (v sestavi oddelka občinske oziroma medobčinske inšpekcije, inšpektorati, oddelek za gospodarstvo itd.),
—	priimek in ime inšpektorja,
—	datum in kraj rojstva,
—	naslov bivališča in telefon,
—	šolska izobrazba,
—	podatki o strokovnem izpitu (opravil, kdaj, ni opravil, oproščen),
—	izpit za delavce v državnih organih (opravil, kdaj, ni opravil),
—	delovna doba,
—	prejšnja zaposlitev (ime organizacije oziroma organa, dela in naloge, ki jih je opravljal),
—	datum zaposlitve v občinskem organu gradbene inšpekcije.
Obrazec Gr. 1-1 je treba izpolniti najpozneje v 30 dneh od dneva, ko začne inšpektor z delom, in en izvod dostaviti Republiškemu gradbenemu inšpektoratu.
3.	Evidenca o pregledih in ukrepih se vodi v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke:
—	zaporedna številka,
—	datum pregleda,
—	objekt in kraj pregleda,
—	zadeva na katero se pregled nanaša,
—	ugotovitve pregleda,
—	obvestilo, zapisnik,
—	ukrepi (sklep, odločba, predlog za uvedbo postopka),
—	opomba.
4.	Evidenca o prijavah oziroma ovadbah za kaznovanje in o izrečenih sankcijah se vodi v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke
—	zaporedna številka,
—	številka spisa,
—	kršitelj (naslov),
—	materialni predpis, ki je bil kršen, ter oznaka dejanja, ki je bilo s tem storjeno (prekršek, gospodarski prestopek, kaznivo dejanje),
—	organ, kateremu je poslana prijava oziroma ovadba,
—	rešitev zadeve glede na prijavo oziroma ovad-
I
bo (prijava oziroma ovadba zavržena oz. zavrnjena, postopek ustavljen, izrečena sankcija in katera),
— opombe.
5. To navodilo začne veljati osmi dem po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351/D-08/77
Ljubljana, dne 27. septembra 1978.
Republiški sekretar za industrijo
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
(Obrazec Gr. 1-2)
Evidenca o pregledih in ukrepih gradbenega inšpektorja
Zap.	Datum Objekt in kraj Zadeva, na katero
št.	pregleda	pregleda se pregled nanaša
12	3	4
Ugotovitve	Obvestilo, zapisnik	Ukrepi	
pregleda		sklep	odločba
5	6	7	8
Predlog za uvedbo postopka
Opomba
»
(Obrazec Gr. 1-3)
Evidenca o prijavah oziroma ovadbah za kaznovanje in o izrečenih sankcijah
Zap. številka št. spisa
1
2
Kršitelj
(naslov)
3
Materialni predpis, ki je bil kršen ter oznaka dejanja, ki je bilo s tem ____ _____storjeno___________
pre-
kršek
gospo-
darski
presto-
pek
kaznivo dejanje
4	5	6
Organ, kateremu je	Rešitev zadeve
poslana prijava	glede na prijave	Opomba
oziroma ovadba	oziroma ovadbo
7	8	9
(Obrazec Gr. 1^1)
Evidenca o gradbenih inšpektorjih
1.	Skupščina občine
2.	Organizacijska enota, v kateri deluje gradbena inšpekcija
3.	Priimek m ime inšpektorja
4.	Datum in kraj rojstva
5.	Naslov bivališča, telefon
6.	Šolska izobrazba
7.	Strokovni izpit (opravil, kdaj, ni opravil, oproščen)
8.	Izpit za delavce v državnih organih (opravil, kdaj,
ni opravil)
9.	Delovna doba
10.	Prejšnja zaposlitev (ime organizacije oziroma organa, dela in naloge, ki jih je opravljal)
11.	Datum zaposlitve v občinskem organu gradbene inšpekcije
Predstojnik organizacijske enote gradbene inšpekcije
1414.
Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 13/1975) je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 9. oktobra 1978 sprejela
SKLEP
o začasnem prenehanju plačevanja akontacij prispevka za usmerjeno izobraževanje
1
Obveznost temeljnih in drugih organizacij združenega dela, zavezank za plačevanje prispevka iz dohodka za izvajanje programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, preneha za mesec avgust, september in oktober 1978.
Zavezanke tudi ne vplačajo po periodičnem obračunu za obdobje januar—september 1978 razlike med obračunanim zneskom obveznosti za to obdobje in že vplačanimi zneski.
Akontacija, izračunana po obračunu za obdobje januar—september, se vplača samo za mesec november in december 1978.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-7/78
Ljubljana, dne 9. oktobra 1978.
Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Natan Bernot 1. r.
Kraj: ...
Datum: „.
1415.
Izvršilni odbor Raziskovalne skupnosti Slovenije je na temelju sklepov skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, z dne 26. julija 1978 o ukrepih, da se priliv sredstev za program Raziskovalne skupnosti Slovenije uskladi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana raziskovalne dejavnosti sprejel na svoji seji dne 3. oktobra 1978
SKLEP
o ustavitvi plačevanja akontacij za prispevek raziskovalne skupnosti
1.	Temeljne in druge organizacije združenega dela, zavezanke za plačevanje prispevka iz dohodka za izvajanje programa raziskovalne skupnosti, ne vplačajo po periodičnem obračunu za obdobje januar— september 1978 razlike med obračunanim zneskom obveznosti za to obdobje in že vplačanimi zneski.
2.	Akontacija prispevka, izračunana po obračunu za obdobje januar—september 1978, sc vplača samo za mesec november 1978.
3.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik izvršilnega. odbora Raziskovalne skupnosti Slovenije
prof. dr. Vladimir Klemenčič L r.
1416.
Na podlagi sklepa 6. seje Skupščine ZVSS z dne 23. junija 1977 in 8. člena uredbe o ureditvi določenih vprašanj s področja voda (Uradni list SRS, št. 22/76) izdaja strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije
SKLEP
o spremembi sklepa o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov
1
V sklepu o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov (Uradni list SRS, št. 20/78) se v drugi točki dopolni besedilo z 11 alineo, ki se glasi:
Razvojni center Celje, Ulica XIV. divizije.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1305-68/18-78
Ljubljana, dne 16. oktobra 1978.
Direktor
Lado Gorišek, dipl. gr. inž. 1. r.
1417.
Na podlagi 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30. junija 1978 sprejela STATUT
Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza stanovanjskih skupnosti), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije dne 25. julija 1974, je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji ža obravnavanje vprašanj in opravljanje zadev skupnega pomena, ki so pomembne za vse delovne ljudi in občane v SR Sloveniji.
2.	člen
Ustanovitelji Zveze stanovanjskih skupnosti so vse samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Slo-niji, ki so sprejele samoupravni sporazum o ustanovitvi %veze stanovanjskih skupnosti Slovenije oziroma, ki bodo naknadno pristopile k temu sporazumu.
3.	člen
S tem statutom se podrobneje opredeljujejo naloge Zveze stanovanjskih skupnosti, organizacijo ter upravljanje v Zvezi stanovanjskih skupnosti, organe upravljanja, delovno področje organov upravljanja, komisije in druga delovna telesa skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti, medsebojna razmerja Zveze stanovanjskih skupnosti in njene delovne skupnosti, financiranje Zveze stanovanjskih skupnosti, način nadzora ustanoviteljev skupnosti nad delom Zveze stanovanjskih skupnosti, soustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva Slovenije, naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, javnost dela Zveze stanovanjskih skupnosti in obveščanje ter zastopanje in predstavljanje Zveze stanovanjskih skupnosti.
4.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti je pravna oseba. Zveza stanovanjskih skupnosti ima žiro račune in druge račune pri pristojni Službi družbenega knjigovodstva.
5.	člen
Ime Zveze stanovanjskih skupnosti je: »Zvezasta-novanjskih skupnosti Slovenije«.
Sedež Zveze stanovanjskih skupnosti je v Ljubljani, Linhartova lla.
Zveza stanovanjskih skupnosti ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije.
II.	NALOGE ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
6.	člen	|
V Zvezi stanovanjskih skupnosti uresničujejo ustanoviteljice zveze nekatera vprašanja in zadeve s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so opredeljene kot dejavnost Zveze stanovanjskih skupnosti v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, in sicer:
1.	Dejavnost Zveze stanovanjskih skupnosti v procesu uveljavljanja samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	Dejavnost Zveze stanovanjskih skupnosti pri izvajanju nalog družbenega plana SR Slovenije za
• področje stanovanjskega gospodarstva.
3.	Dejavnost	Zveze	stanovanjskih	skupnosti	na
področju raziskovalnega in študijskega dela v stanovanjskem gospodarstvu.
4.	Dejavnost	Zveze	stanovanjskih	skupnosti	pri
izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je Zveza stanovanjskih skupnosti.
5.	Dejavnost Zveze stanovanjskih skupnosti v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
6.	Dejavnost	Zveze	stanovanjskih	skupnosti	pri
zagotavljanju strokovne pomoči ustanoviteljicam Zveze stanovanjskih skupnosti.
7.	Dejavnost	Zveze	stanovanjskih	skupnosti	pri
usklajevanju dela in nalog z republiškimi interesnimi skupnostmi.
III.	ORGANIZACIJA TER UPRAVLJANJE V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOST'
7.	člen
Ustanoviteljice Zveze stanovanjskih skupnosti zagotavljajo s tem statutom kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju Zveze stanovanjskih skupnosti in pri obravnavanju vprašanj ter pri opravljanju zadev skupnega pomena, pomembnih za delovne ljudi in občane y SR Sloveniji.
Naloge Zveze stanovanjskih skupnosti uresničujejo ustanoviteljice prek svojih delegatov v skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti in v drugih organih skupščine.
Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti
8.	člen
Zvezo stanovanjskih skupnosti upravlja skupščina.
Skupščino sestavljata:
—	zbor uporabnikov, ki šteje 61 delegatskih mest
—	zbor izvajalcev, ki šteje 26 delegatskih mest.
Podrobnejša določila o načinu dela skupščine ureja poslovnik o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini
9.	člen
Delegati v skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščino (Uradni list 'SRS, št. 24/77) ter ta statut, predvsem pa:
—	da izražajo na sejah zborov skupščine stališča ustanoviteljic Zveze stanovanjskih skupnosti, ki so jih delegirale;
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki naj zlasti odražajo trajno poglabljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov v SR Sloveniji;
—	da tvorno sodelujejo v okviru skupščine in vseh drugih organov Zveze stanovanjskih skupnosti;
•— da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic Zveze stanovanjskih skupnosti o delu skupščine in drugih organov Zveze stanovanjskih skupnosti.
10.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic ustreznih zborov skupščin občinskih stanovanjskih skupnosti) ki so jih delegirale.
Za svoje delo v skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti so delegati prek skupščin občinskih stanp-vanjskih skupnosti odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom v stanovanjskih skupnostih.
'	11. člen
Način delegiranja delegatov v skupščino Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter druge organe skupščine, kakor tudi način njihovega odpoklica, posebej opredeljujejo ustanoviteljice Zveze stanovanjskih skupnosti v svojih statutih.
Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
12.	člen
Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti opravlja žadeve iz svoje pristojnosti skladno z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter tega statuta na sejah skupščine ter na skupnih in ločenih zasedanjih zbora uporabnikov In zbora izvajalcev.
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno; na seji skupščine; določene zadeve pa opravljata zbora tudi samostojno.
13.	člen
V zborih skupščine delegati medsebojno usklajujejo stališča in smernice oziroma opredelitve zborov ustanoviteljic, ki so jih delegirale, in pri tem skupno oblikujejo ter sporazumno sprejemajo rešitve o vprašanjih in zadevah iz pristojnosti zborov.
14.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na seji skupščine:
—	sprejemata statut Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter poslovnik o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	sprejemata poročilo o delu Zveze stanovanjskih skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredsednika in člane Izvršilnega odbora,
—	imenujeta in razrešujeta tajnika Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter predsednika in člane komisij ter drugih delovnih teles skupščine ter delegate Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije v organih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti razen v skupnosti socialnega varstva,
—	urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med Zvezo stanovanjskih skupnosti ter delovno skupnostjo,
—	dajeta avtentično razlago statuta Zveze stanovanjskih skupnosti ter poslovnika o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
Kadar zbora odločata na seji skupščine, veljavno sklepata z večino glasov vseh delegatov obeh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega, zbora, razen v zadevah opredeljenih v 17. členu tega statuta.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno sprejemata:
—	samoupravne sporazume in družbene dogovore ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana SR Slovenije na področju graditve stanovanj, oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR , Sloveniji, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu, raziskovalno in študijsko delo v stanovanjskem gospodarstvu, smernice in normative za vzdrževanje stanovanj, ukrepe za pospeševanje zadružne stanovanjske gradnje,
—	zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupnem zasedanju dajeta avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela.
Če zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Sklep o vprašanjih in zadevah, ki jih enakopravno sprejemata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev velja, če je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu.
V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma sklepanja o enakem besedilu se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
15.	člen
Zbor uporabnikov sklepa samostojno o naslednjih zadevah:
—	o ukrepih in smernicah za trajno poglabljanje samoupravnih odnosov stanovalcev;
!	— o samoupravnih sporazumih in družbenih do-
govorih ter sklepih in smernicah, ki zadevajo področje oziroma uporabo sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o določenih zadevah s področja gospodarjenja s stanovanjskim skladom, kolikor jih ustanoviteljice Zveze stanovanjskih skupnosti urejajo na območju republike;
—	o ukrepih za oblikovanje stanarin in najemnin;
—	o smernicah in stališčih za postopno uvajanje ekonomskih stanarin ter zagotavljanje subvencioniranja stanarin.
16.	člen
Vsak zbor skupščine posebej:
—	verificira pooblastila delegatov na seji zbora,
—	izmed delegatov v zboru izvoli ter razrešuje predsednika in podpredsednika” zbora,
—	po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi.
17.	člen
Zbor skupščine veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina delegatov zbora; odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih delegatov. Kadar je na dnevnem redu seje skupščine sprejem statuta, poro-
čila o delu Zveze stanovanjskih skupnosti, načrta dela, finančnega načrta in zaključnega računa Zveze stanovanjskih skupnosti, kakor tudi volitve in imenovanja, skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot 2/3 delegatov vsakega zbora. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih delega- ' tov. Skupščina lahko odloči, da se lahko zahteva 2/3 večina tudi pri sprejemanju odločitev o tistih zadevah, za katere ni s tem statutom drugače določeno.
Predsednik skupščine in podpredsednik skupščine
18.	člen
Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti ima predsednika, ki ga delegati izvolijo iz svoje srede v skladu z določbami tega statuta in poslovnika o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
Predsednik skupščine zlasti:
—	predstavlja in zastopa Zvezo stanovanjskih skupnosti,
—	organizira delo skupščine,
—	sklicuje in vodi seje skupščine ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	podpisuje družbene dogovore, katerih 'udeleženec je Zveza stanovanjskih skupnosti in druge akte skupščine,
—	tolmači politiko in dejavnost Zveze stanovanjskih skupnosti na posvetovanjih s predstavniki druž-' benopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji in družbenopolitičnih organizacij v SR Sloveniji,
—	vodi seje predsedstva skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine.
19.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsednika zborov sestavljajo predsedstvo.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujeta predsednik izvršilnega odbora in tajnik Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Predsedstvo skupščine zlasti:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in komisij v skupščini,
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnava v skupščini ali posameznem zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov,
—	predlaga izvršilnemu odboru in komisijam, katerim od predlogov in zadev se da prednost pri obravnavanju,
—	spremlja delo komisij in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom komisij,
po potrebi sodeluje s komisijo za usklajevanje stališč med zboroma,
—	skrbi za izvajanje tega poslovnika.
20.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata zlasti tele naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje,
—	skrbita za uporabo poslovnika o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti pri 4clu zbora,
—	skrbita za izvajanje sklepov zbora,
—	opravljata druge naloge določene s poslovnikom o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
V primeru, če je predsednik zbora odsoten ali zadržan ga nadomešča podpredsednik zbora z vsemi pooblastili.
Izvršilni odbor skupščine
21.	člen
Izvršilni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine in opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti, zlasti pa:
—	skrbi za izvajanje stališč, smernic in sklepov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	pripravlja predloge družbenih dogovorov, dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih obravnavajo in sprejemajo zbori skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	v mejah svoje pristojnosti izvaja družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je Zveza stanovanjskih skupnosti,
—	oblikuje osnutke oziroma predloge stališč o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	daje pobudo za sklic skupščine in za njen dnevni red,
—	usklajuje delo komisij skupščine in drugih delovnih teles,
—	skrbi za javnost dela Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	spremlja delo delovne skupnosti Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	daje soglasje k samoupravnemu splošnemu aktu delovne skupnosti s katerim se določajo temeljni pogoji glede strukture del in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti,
—	sodeluje pri delu organov Skupnosti socialnega varstva Slovenije,
—	opravlja druge zadeve za katere ga pooblasti skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti.
Izvršilni odbor obvešča o svoji dejavnosti delegate zborov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti
22.	člen
Izvršilni odbor skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti šteje 15 članov, ki jih izvoli skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti, upoštevajoč načelo zastopanosti regij, kakor tudi delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev v delu izvršilnega odbora.
23.	člen'
Izvršilni odbor skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti veljavno sklepa če je na seji navzočih naj-
manj polovica članov; na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov vseh članov.
Za obravnavo in sprejem osnutka statuta ter osnutka vseh drugih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi za volitve in imenovanja iz pristojnosti izvršilnega odbora je potrebna navzočnost dveh tretjin članov izvršilnega odbora.
Predsednik izvršilnega odbora
24.	člen
Predsednik izvršilnega odbora skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja izvršilni odbor v skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti in v vseh njenih organih,
—	vodi in usklajuje delo izvršilnega odbora ter skrbi za uresničevanje njegovih nalog,
—	sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za zakonitost dela izvršilnega odbora,
—	poroča skupščini in zboroma skupščine o delu izvršilnega odbora med dvema zasedanj ima skupščine in o izvršitvi sprejetih sklepov,
—	zastopa skupnost v mejah pristojnosti izvršilnega odbora ter v drugih primerih, za katere ga pooblastita zbora skupščine,
—	sodeluje pri delu predsedstva skupščine,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine in izvršilnega odbora. -
V primeru, če je predsednik izvršilnega odbora odsoten ali zadržan ga nadomešča podpredsednik izvršilnega odbora z vsemi pooblastili.
Arbitraža
i
25.	člen
Za reševanje sporov, ki nastajajo med Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije in med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi oziroma za sporazumno reševanje sporov med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi je ustanovljena notranja arbitraža.
Notranja arbitraža deluje v sestavi treh stalnih arbitrov, ki imajo svoje namestnike.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo
26.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je organ ustanoviteljev Zveze stanovanjskih skupnosti prek katerega ustanovitelji Zveze stanovanjskih skupnosti uveljavljajo uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima naslednje pristojnosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti, statuta Zveze stanovanjskih skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti, ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine ter drugih organov Zveze stanovanjskih skupnosti ter ugotavlja skladnost sklepov ter aktov Zveze stanovanjskih skup-
nosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev samoupravno združenih v Zvezi stanovanjskih skupnosti ter razpolaganje z njimi,
—	nadzira javnost dela Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljic Zveze.
27.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti in njenih organov ter od delovne skupnosti Zveze stanovanjskih skupnosti in tajnika Zveze stanovanjskih skupnosti vse podatke, ki so ji potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
28.	člen
Komisija opravlja nadzor tudi na pobudo ustanoviteljev skupnosti kot tudi njihovih delegatov, na predlog skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti in njenih organov ter tajnika Zveze stanovanjskih skupnosti..
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sama, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije, oziroma strokovnjake.
29.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino Zveze stanovanjskih skupnosti ter njune organe, delovno skupnost Zveze stanovanjskih skupnosti, kakor tudi ustanoviteljice Zveze stanovanjskih skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti komisija za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
30.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo dela
na sejah.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo šteje pet članov, ki imajo svoje namestnike.
Člane in namestnike članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo skupščine ustanoviteljic Zveze stanovanjskih skupnosti.
Člani in namestniki članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v Zvezi stanovanjskih skupnosti.
Delovna telesa skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti
31.	člen
Za obravnavanje in proučevanje posameznih zadev ali vrst zadev iz pristojnosti Zveze stanovanjskih skupnosti, še posebej upoštevajoč določene obveznosti Zveze stanovanjskih skupnosti, ki temeljijo na sprejetih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ustanavlja skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti delovna telesa, in sicer:
—	stalne komisije,
—	občasne komisije,
—	odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji,
—	odbor udeležencev samoupravnega sporazuma za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu,
—	odbor udeležencev samoupravnega sporazuma o združevanju in zagotavljanju sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji.
32.	člen
Stalne komisije Zveze stanovanjskih skupnosti so:
1.	komisija za utrjevanje in razvoj samoupravljanja ter normativno dejavnost, ki šteje 9 članov;
2.	komisija za načrtovanje in združevanje sredstev za stanovanjsko gospodarstvo, ki šteje 7 članov;
3.	komisija za stanovanjsko graditev in prenovo, ki šteje 5 članov;
4.	komisija za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki šteje 5 članov;
5.	komisija za gospodarjenje s stanovanji, ki šteje 5 članov.
Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti oziroma po njenem pooblastilu izvršilni odbor skupščine imenuje predsednika in člane komisij.
33.	člen
Komisija za utrjevanje in razvoj samoupravljanja ter normativno dejavnost ima zlasti naslednje pristojnosti:	.
—	spremlja in proučuje družbene ukrepe za uveljavljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	proučuje učinke zakonodaje na področju stanovanjskega gospodarstva ter sodeluje pri oblikovanju predlogov za spremembe in dopolnitve zakonodaje na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sodeluje pri pripravi statuta in drugih splošnih aktov Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	nudi strokovno pomoč samoupravnim stanovanjskim skupnostim,
—	sodeluje pri pripravi programa dela Zveze stanovanjskih skupnosti.
34.	člen
Komisija za načrtovanje in združevanje sredstev za stanovanjsko gospodarstvo ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	spremlja in proučuje usklajevanje družbenega plana SR Slovenije s plani graditve stanovanj,
—	sodeluje pri pripravi osnov za načrtovanje družbenega razvoja SR Slovenije za področje stanovanjskega gospodarstva,
—	sodeluje pri pripravi regionalnih prostorskih planov z vidika urbanizacije in varstva okolja,
—	sodeluje pri pripravi osnov za samoupravno združevanje namenskih stanovanjskih sredstev,
—	nudi strokovno pomoč samoupravnim stanovanjskim skupnostim,
—	sodeluje pri pripravi programa dela Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	skrbi za usklajevanje dela in nalog z republiškimi interesnimi skupnostmi.
35.	člen
Komisija za stanovanjsko graditev in prenovo ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	proučuje vprašanja v zvezi s stanovanjsko graditvijo,
—	proučuje ukrepe za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, kakor tudi za kompletiranje stanovanjskih sosesk s spremljajočimi objekti,
—	proučuje tehnične predpise, standarde in normative za gradnjo stanovanj,
—	proučuje vprašanja v zvezi s prenovo stanovanj, stanovanjskih hiš in stanovanjskih sosesk,
—	proučuje vprašanja glede dogovarjanja o cenah stanovanjske graditve,
—	proučuje ukrepe na področju racionalizacije stanovanjske graditve,
—	nudi strokovno pomoč samoupravnim stanovanjskim skupnostim,
—	sodeluje pri pripravi programa dela Zveze stanovanjskih skupnosti.
36.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	proučuje izvajanje ter učinke elementov družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
—	sodeluje pri pripravi smernic in samoupravnih splošnih aktov s področja subvencioniranja stanarin,
—	sodeluje pri pripravi stališč Zveze stanovanjskih skupnosti v delu organov skupnosti socialnega varstva Slovenije,
—	nudi strokovno pomoč samoupravnim stanovanjskim skupnostim,
—	sodeluje pri pripravi programa dela Zveze stanovanjskih skupnosti.
37.	člen
Komisija za gospodarjenje s stanovanji ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	sodeluje pri oblikovanju osnov za politiko stanarin in najemnin,
—	sodeluje pri oblikovanju smernic za postopno uvajanje ekonomskih stanarin v stanovanjskem gospodarstvu,
—	sodeluje pri pripravi standardov in tehničnih normativov za vzdrževanje stanovanj,
—	proučuje ter predlaga ukrepe za racionalnejšo organizacijo in zmanjševanje poslovnih stroškov pri gospodarjenju s stanovanji,
—	sodeluje pri pripravi ukrepov, ki razvijajo interes za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	nudi strokovno pomoč samoupravnim stanovanjskim skupnostim,
—	sodeluje pri pripravi programa dela Zveze stanovanjskih skupnosti.
Začasne komisije
38.	člen
Skupščina in Izvršilni odbor Zveze stanovanjskih skupnosti lahko za proučitev posameznih vprašanj, predlogov in gradiva s področja dela Zveze stanovanjskih skupnosti ustanovita začasne komisije.
Z aktom o ustanovitvi komisije se določajo sestav komisije, naloge komisije ter način dela. Za člane začasne komisije so lahko imenovani tudi strokovnjaki izven Zveze stanovanjskih skupnosti oziroma izven ustanoviteljic Zveze stanovanjskih skupnosti j ki se ukvarjajo s problematiko, ki jo obravnava začasna komisija.
Odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji
39.	člen
Izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji spremlja odbor udeležencev, ki se organizira pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Odbor udeležencev daje iniciativo za izvršitev posameznih nalog, ki izhajajo iz tega dogovora ter predlaga morebitne dopolnitve družbenega dogovora.
Odbor udeležencev samoupravnega sporazuma za
raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu
40.	člen
Izvajanje samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu spremlja'odbor udeležencev, ki se organizira pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Odbor udeležencev daje iniciativo za izvršitev posameznih nalog, ki izhajajo iz tega sporazuma ter predloga morebitne dopolnitve samoupravnega sporazuma.
Odbor udeležencev samoupravnega sporazuma o združevanju in zagotavljanju sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji
41.	člen
Odbor udeležencev samoupravnega sporazuma o združevanju in zagotavljanju sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji upravlja s sredstvi, ki so združena po tem sporazumu brez obveznosti vračila.
Odbor šteje 15 članov. V odbor imenujejo samoupravne stanovanjske skupnosti posamezne regije po enega člana, skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije pa dva člana.
Odbor izvoli izmed sebe predsednika in namestnika predsednika.
IV.	DELEGIRANJE DELEGATOV V ZVEZO STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
42.	člen
V skupščino Zveze stanovanjskih skupnosti delegirajo ustanoviteljice Zveze stanovanjskih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti svoje delegate takole:
— iz vsakega zbora uporabnikov po enega delegata v zbor uporabnikov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	iz 13 regij v SR Sloveniji po dva delegata zborov izvajalcev v zbor izvajalcev skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
V.	MANDATNA DOBA ORGANOV ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
43.	člen
Mandatna doba organov Zveze stanovanjskih skupnosti traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti, predsednika ali podpredsednika zborov skupščine, predsednika, podpredsednika ali člana izvršilnega odbora.
VI.	DELOVNA SKUPNOST ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
44.	člen
Delovna skupnost Zveze stanovanjskih skupnosti opravlja strokovne, administrativne, finančne in druge zadeve za Zvezo stanovanjskih skupnosti v skladu z ustavo, zakoni, samoupravmim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti, statutom Zveze stanovanjskih skupnosti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti Zveze stanovanjskih skupnosti ter po navodilih in smernicah organov upravljanje Zveze stanovanjskih skupnosti ter tajnika Zveze stanovanjskih skupnosti.
Medsebojna razmerja Zveze stanovanjskih skupnosti in njene delovne skupnosti se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Zvezo stanovanjskih skupnosti in delovno skupnostjo Zveze stanovanjskih skupnosti.
Tajnik Zveze stanovanjskih skupnost1 ,	45. člen
Tajnik Zveze stanovanjskih skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	vodi in organizira delo ter poslovanje delovne skupnosti in skrbi za zakonitost njenega dela,
—	skrbi za izvrševanje delovnega in finančnega načrta delovne skupnosti,
—	zastopa delovno skupnost v premoženjskopravnih zadevah,
—	pomaga predsedniku izvršilnega odbora ter predsedniku skupščine pri pripravljanju sej izvršilnega odbora in skupščine in izvrševanju sprejetih aktov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti ter njenih organov,
—	skrbi za pripravo samoupravnih splošnih in drugih aktov skupščine in za izvajanje sprejetih aktov skupščine,
—	sodeluje pri delu predsedstva skupščine,
—	opravlja druge zadeve po pooblastilu izvršilnega odbora in drugih delovnih teles skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
46.	člen
Tajnik Zveze stanovanjskih skupnosti prisostvuje sejam organov upravljanja Zveze stanovanjskih skupnosti ter skrbi za koordinacijo dela v delovni skup-
nosti s tekočim izvajanjem letnega plana dela zveze oziroma z delom organov upravljanja Zveze stanovanjskih skupnosti.
47.	člen
Tajnika Zveze stanovanjskih skupnosti v primeru daljše odsotnosti nadomešča z vsemi pooblastili eden od strokovnih delavcev v delovni skupnosti Zveze stanovanjskih skupnosti, ki ga določi izvršilni odbor ‘ skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti, V primeru krajše odsotnosti pa tajnik Zveze stanovanjskih skupnosti sam določi svojega namestnika.
VII.	FINANCIRANJE ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
48.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti financira svoje naloge s prispevki ustanoviteljic Zveze stanovanjskih skupnosti v skladu z določbami 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in z drugimi splošnimi predpisi
49.	člen
Prihodki in odhodki Zveze stanovanjskih skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti.
Med letom ugotavlja prihodke in odhodke (periodični obračun), konec leta pa sprejme skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti bilanco prihodkov in odhodkov z rezultatov poslovanja in poslovnim poročilom Zveze stanovanjskih skupnost’
50.	člen
Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi s katerimi razpolaga Zveza stanovanjskih skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti.
VIII.	SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
51.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije ustanavlja skupaj s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti otroškega varstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, Skupnostjo socialnega varstva Slovenije zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in opravljanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost deloVnih ljudi in občanov ter drugih nalog, ki so splošnega pomena za socialno varnost delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov v SR Sloveniji.
Naloge Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije v Skupnosti socialnega varstva Slovenije so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
IX.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
52.	člen
Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za ljudsko obrambo in druž-
beno samozaščito pri Zvezi stanovanjskih skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družueno samozaščito skrbi za strokovno pomoč ustanoviteljicam zveze pri njihovih pripravah na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor sodeluje s pristojnimi organi Skupščine SR Slovenije in družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v republiki pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva. Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter drugih predpisih.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje devet članov.
Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti, člana odbora po položaju sta tudi predsednik izvršilnega odbora skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti ter tajnik Zveze stanovanjskih skupnosti. Izvolitev ostalih članov odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je opredeljena s pravilnikom o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
X.	JAVNOST DELA ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
54.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic zveze o celotnem delovanju Zveze stanovanjskih skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju stanovanjskega gospodarstva v republiki, o izvajanju samoupravnih splošnih in drugih aktov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti, o vprašanjih, ki jih obravnava, o delovanju delegatskega sistema in o samoupravni organiziranosti nasploh, o delu in problemih delovne skupnosti Zveze stanovanjskih skupnosti kot tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti Zveze stanovanjskih skupnosti.
55.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	prek delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov Zveze stanovanjskih skupnosti,
—	z glasilom Zveze stanovanjskih skupnosti »Obvestila«,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določita predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti oziroma izvršilni odbor Zveze stanovanjskih skupnosti.
Xt. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta Zveze stanovanjskih skupnosti sprejema skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti, ki daje tudi tolmačenje statuta.
57.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki ga
je sprejela skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije dne 23. decembra 1976.
58.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in ko da nanj svoje soglasje Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.
.	Predsednik
skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
Rudi Bregar L r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
1418.
Na podlagi 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 2. odstavka 24. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica v obdobju 1976—1980 sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma)
ANEKS ST. 1
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Cerknica v obdobju 1976 do 1980 za 1978. leto
1.	člen
Delovni ljudje s tem aneksom natančneje oprede-Ijujejmo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 program zdravstvenega varstva, naložbe v osnovno zdravstveno varstvo in. potrebna sredstva za uresničitev teh nalog, ter druge medsebojne pravice in obveznosti.
2.	člen
Program zdravstvenega varstva za 1978. leto je programiran obseg zdravstvenega varstva za 1977. leto, povečan glede na večje število upravičencev do zdravstvenega varstva, večje število zdravstvenih delavcev in večje število predvidenih zdravstvenih storitev, pri čemer bo posebna prednost dana:
—	boljšemu in popolnejšemu zdravstvenemu varstvu aktivnega prebivalstva v vseh dejavnostih osnovnega zdravstvenega varstva,
—	nadaljnjem izpopolnjevanju zdravstvenega varstva udeležencev NOB.
Delovni ljudje bomo tudi:
—	dogovorili sistem solidarnosti na medobčinski ravni in s tem zagotovili kompleksno zdravstveno varstvo upravičencev na območju ljubljanske zdravstvene regije,
—	pri izvajanju zdravstvenega varstva zagotavljali večje pravice do nekaterih denarnih nadomestil v skladu s samoupravnim sporazumom o pravicah In obveznosti iz zdravstvenega varstva.
Za uresničitev navedenih nalog bo občinska zdravstvena skupnost posebej opredelila kadrovski normativ, predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu in zanj v primeru, če presega obstoječe stanje kadrov, zagotovila ustrezna finančna sredstva.
Povečanje obsega dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva je pogojeno z zmanjšanjem obsega specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva.
3.	člen
Pri izvajanju zdravstvenega varstva v 1978. letu bomo upoštevali dogovorjen obseg zdravstvenega varstva v 1977. letu, dopolnjen z načrtovanim porastom zdravstvenih kadrov v 1978. letu in usklajen s kazalci samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/77).
Udeleženci tega aneksa soglašamo, da skupščina občinske zdravstvene skupnosti na osnovi določila iz prejšnjega odstavka opredeli obseg zdravstvenega varstva za 1978. leto.
4.	člen
Za uresničitev programa naložb bomo delovni ljudje v občini združevali sredstva za:
—	naložbe skupnega pomena občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana, in
—	naložbe, ki jih v obliki sofinanciranja zagotavljamo za adaptacijo objekta Zdravstvenega doma v Cerknici.
V okviru združevanja sredstev na ravni Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana namenjamo sredstva še za:
1.	Izgradnjo nadzidave in funkcionalne preureditve obstoječega objekta zdravstvenega doma v Zagorju, in sicer:
—	poveča se predračunska vrednost gradnje od dosedaj dogovorjenih 13,000.000 din na 25,000.000 dinarjev in se struktura financiranja določi v naslednjem:
a)	združena in solidarnostna sredstva v višini 14,000.000 din
b)	sredstva samoprispevka v občini in drugi viri občine 11,000.000 din.
Združena sredstva bodo zagotovljena v 1978. letu v znesku 3,000.000 din.
2.	Funkcionalno preureditev zdravstvenega doma Grosuplje se dopolni, in sicer:
—	predračunska vrednost se iz dosedanje vrednosti 500.000 din spremeni na 800.000 din in se udeležba združenih sredstev' dvigne od 250.000 din na 450.000 din,
—	dopolni se načrtovana nabava opreme za zdravstveni dom Grosuplje in sicer za oddelka kamero (pneumoftiziološka služba predvsem v okviru preventivnega osnovnega zdravstvenega varstva aktivnih upravičencev) v višini 1,100.000 din in udeležbo združenih sredstev v višini 600.000 din.
Udeležba je vezana na zagotovitev preostalih sredstev s strani v občini dogovorjenih virov in se realizira v 1978. letu.
3.	Udeležbo združenih sredstev za sofinanciranje projekta izgradnje rehabilitacijskega centra SR Slovenije v Ljubljani se ne spremeni, le terminska udelež-
ba združenih sredstev se pomakne za leto naprej, tako da se prva obveznost v višini 3,000.000 din prenese v 1978. leto.
4.	Program naložb se dopolni z nadgradnjo in funkcionalno preureditvijo objekta Železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani.
Predračunska vrednost celotnih del znaša 15,000.000 din in se višina združenih sredstev opredeli v naslednjem:
—	v 1978. letu 3,000.000 din
—	v 1979. letu 2,300.000 din.
Udeležba je vezana na zagotovitev preostalih sredstev s strani investitorja.
5.	Funkcionalna adaptacija Doma za moteče starostnike v Idriji (sodelovanje Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica, Koper in Ljubljana)
—	predračunska vrednost 18,168.000 din
—	udeležba RZS Ljubljana v 1989. letu 2,000.000
din.
6.	Funkcionalna preureditev prostorov v Zdravstvenem domu Cerknica (po izpraznitvi lekarniških prostorov) za namene šolskega in otroškega dispanzerja.
Predračunska vrednost adaptacije je 2,200.000 dinarjev, udeležba združenega dela v obliki direktnega sofinanciranja znaša za 1978. leto 1,200.000 dinarjev.
5.	člen
1.	Akontacijsko vrednost programa za 1978. leto tvorijo prihodki oblikovani v občinski zdravstveni skupnosti
a)	prihodki iz družbenega in zasebnega sektorja
b)	drugi prihodki
Skupaj 1 a) + b)
2.	Občinska zdravstvena skupnost bo v 1978. letu prejela:
a)	iz solidarnostnih sredstev za izvajanje enotnega programa zdravstvenega varstva
b)	iz medobčinske solidarnosti v okviru ljubljanske zdravstvene regije
Skupaj 1 in 2
6.	člen
Potrebna sredstva za financiranje programskih nalog, bomo v 1978. letu združevali:
1.	za obdobje januar—junij 1978 po stopnji 7,41 «/0 iz osebnih dohodkov in 1,68 % iz' dohodka,
2.	za obdobje od julija do decembra 1978 po stopnji 7,82 %> iz osebnih dohodkov in 1,70 «/o iz dohodka. V prispevni stopnji 7,82 je vključena prispevna stopnja 0,30, po kateri se bodo zbirala sredstva za funkcionalno preureditev prostorov v Zdravstvenem domu Cerknica.
3.	Za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, za kmete in za druge delovne ljudi, bo skupščina občinske zdravstvene skupnosti določila ustrezne prispevke, upoštevajoč programske naloge in potrebna finančna sredstva.
Delovni ljudje del svojih finančnih sredstev, ki jih je skupnost v preteklih letih izločila v rezervo
din
37.494.000 9,338.000
46.832.000
3.341.000
6.867.000 57.040.000
združujemo v sklad skupnih rezerv pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana.
Sredstva rezerve se uporabljajo za enake namene kot v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, predvsem pa za zagotovitev likvidnosti poslovanja občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske zdravstvene regije, za premostitve ekonomskih težav in sanacijskega postopka v skupnostih in OZD zdravstvene dejavnosti.
Sredstva skupnih rezerv se vodijo na posebnem žiro računu pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana.
S skupnimi rezervami upravljajo delovni ljudje preko svojih delegatov v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana.
8.	člen
Občinska zdravstvena skupnost bo med letom valorizirala zneske iz tega aneksa, če bo prišlo do drugačnih gibanj družbenega proizvoda, cen, življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, kot so opredeljena v izhodiščih za oblikovanje akontacijskih sredstev.
Ob valorizaciji sredstev za skupno porabo za 1978. leto bo imelo zdravstveno varstvo prioriteto, kot je bilo opredeljeno na regionalnem posvetovanju 19. aprila 1978.
Končni poračun obveznosti udeležencev tega aneksa bo opravljen do zaključnega računa za 1978. leto.
9.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejme večina delovnih ljudi in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti s sklepom ugotovi, da je večina deloVmh ljudi sprejela to aneks.
St. 010/78-2
Cerknica, dne 12. julija 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica
Franc Hvala L r.
1419.
Na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Cerknica v obdobju 1976—1980 je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Cerknica na svoji seji. dne 29. maja 1978 sprejela naslednji
SKLEP
1
Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti Cerknica sprejeli Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976 do 1980 za 1978. leto z veljavnostjo osmi dan po objavi.’
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/78-2
Cerknica, dne 29. maja 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica
Franc Hvala 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČIN!
CERKNICA
1420.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 11. redni seji dne 26. 9. 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve urbanističnega programa občine Cerknica za industrijsko cono v Podskrajniku
1.	člen
Na vpogled se za 30 dni, od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne predlog spremembe urbanističnega programa občine Cerknica za industrijsko cono v Podskrajniku (Uradni list SRS, št. 23/69 in 13/78), ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem, Ljubljana, Vojkova 57 pod šifro 2271/77 v avgustu 1978.	>-
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku predloga poda vsak občan, delovna ali druga organizacija, organ ali skupnost svoje pripombe ter predloge.
3.	člen
Javna razgrnitev se bo vršila na oucciku za urbanizem, gradbene in komunalne' zadeve Skupščine občine Cerknica vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-5/77
Cerkmca, dne 26. septembra 1978.
Predsednik IS SO Cerknica Franc Strle 1. r.
GROSUPLJE
1421.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, „ št. 10/78) „je Skupščina tibčine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1978 sprejela
'	ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1977, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Grosuplje izkazuje:
din
—	prihodke	25,873.237,10
—	odhodke	25,112.118,50
—	presežek	prihodkov nad	odhodki	761.118,60
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki oziroma neporabljena sredstva po zaključnem računu proračuna za leto 1977 v višini 761.118,60 din se prenese:
din
—	rezervnemu skladu občine Grosuplje
kot prihodek za	leto 1978 v višini	200.000,00
—	proračunu občine Grosuplje kot
prihodek za leto	1978 v višini	561.118,60
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Grosup-
lje izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
din
1,147.261,19
190.000,00
957.261,19
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 957.261,19 din se prenese kot prihodek za leto 1978.
6.	člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot prihodek teh računov za leto 1978.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/78
Grosuplje, dne 27. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1422.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta Šmarje-Sap P-2
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Smarje-Sap P-2, št. projekta 2079, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 v septembru
1977.
2.	člen
Zazidalno območje obsega površino južno od ceste
II.	reda in meji na vzhodu na že obstoječo individualno zazidavo,1 na zahodu pa na obstoječo cesto, ki pelje na novo pokopališče.
3.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, stanovanjskih blokov in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet občinske skupščine.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/77
Grosuplje, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1423.
Skupščina občine Grosuplje je po prvem odstavku 39. člena in prvem odstavku 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 z dne 15. maja 1978) na seji družbenopolitičnega zbora in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje
1.	člen
Za delno kritje izdatkov za sanacijo nastale škode kot posledice elementarne nezgode — naliva, dežja in toče dne 13. julija 1978, ki je uničila kmetijske pridelke ter posamezne cestne odseke, mostove in druge objekte na območju občine Grosuplje se uporabi 450.000 din rezervnega sklada občine Grosuplje.
2.	člen
Sredstva rezervnega sklada iz 1. člena tega odloka se updrabijo za navedene namene brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo za delno kritje nastale škode naslednjim uporabnikom:
1.	Posebnemu računu za pospeševanje
kmetijstva SO Grosuplje:	din
a)	za izplačilo regresa za nabavo gnojil	100.000
b)	za izplačilo regresa za nabavo semena 200.000
2.	SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Grosuplje:
a) za popravilo občinskih cest	150.000
3.	-člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-26/78
Grosuplje, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1425.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Idrija
IDRIJA
1424.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-244/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS. št. 2-4/73) ter 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977
1.	člen
Odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 14/75, 13/76, 20/76, 2/77 in 14/77), se spremeni tako, da se višina stanarine za vse kategorije stanovanj v občini Idrija izračunana po 1., l.a) in b) členu poveča za 30 odstotkov.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem ijstu SRS.
St. 36-3/78
Idrija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r.
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Idrija in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977, ki ju je pregledala strokovna komisija.
'	2. člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov
izkazuje:
—	obremenitev
—	plačila
—	odpisi (98,89 «/o)
—	preplačilo na dan
din
11,017.112,30 10^94.676,50 160.418.90 . 12. 1977	37.983,10
3.	člen
Zaključni račun prispevkov za vanje kmetov izkazuje:
—	obremenitev
—	plačila (94,23 »/o)
—	odpisi
—	preplačilo
starostno zavaro-
dln
918.116,45
865.189.60
125.342,25
72.416,10
4.	člen
Zaključna računa obsegata: Bilanco, bruto bilanco in pregled dolgov in preplačil (saldo bilanco) zavezancev.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-12/78
Idrija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
1426.
Na podlagi 49. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti m notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72 in 23/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega reda
1.	člen
S tem odlokom se ustanavlja služba komunalnega reda občine Idrija, določa njena organizacija ter pristojnost in način del^.
2.	člen
Služba komunalnega reda nadzoruje izvajanje predpisov občinske skupščine, ki urejajo varstvo zelenih površin, čistočo in zunanji izgled kraja, parkiranje vozil, zimsko službo, odvoz smeti in odpadkov, nameščanje reklam in plakatov ter izobešanje zastav ter druge zadeve, ki jih določi s svojim odlokom občinska skupščina.
3.	člen
Služba komunalnega reda je v sestavu medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika v Idriji.
Službo komunalnega reda opravlja komunalni redar.
4.	člen t
Komunalni redar opravlja zadeve iz 2. člena tega odloka s tem da:
—	predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška,
—	izreka mandatno kazen, kadar je za to pooblaščen,
—	daje ustne naloge za odpravo ugotovljenih nepravilnosti,
—	sporoči potrebne podatke pristojnemu organu v primeru, da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sam ni pristojen,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s predpisi s področja komunalnega reda.
Pri opravljanju zadev, za katere je pooblaščen komunalni redar opozarja občane in organizacije na ugotovljene nepravilnosti.
5.	člen
c
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezniki so dolžni komunalnemu redarju:
—	omogočiti nemoteno izvrševanje nadzorstva,
—	omogočiti vstop v prostore in objekte, ki se nadzorujejo,
—	dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva.
6.	člen
V primerih, da zavezanec ne izvrši naloženega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma ter v predpisanem roku, lahko komunalni redar sproži po pristojnem organu, da se opravi naloženi ukrep po drugi osebi na zavezančeve stroške.
Komunalni redar lahko zaprosi pri svojem delu pomoč organov milice, kadar je to potrebno zaradi varnosti in reda.
7.	člen
Komunalni redar opozarja odgovorne osebe komunalne organizacije združenega dela na nepravilnosti in pomanjkljivosti.
Ce ugotovi, da komunalna organizacije združenega dela, ki opravlja zadeve posebnega družbenega pomena za občino in občane, ne opravlja nalog iz svoje osnovne dejavnosti, ali jih ne opravlja v celoti ali v redu, je dolžan storiti potrebne ukrepe, za katere je pooblaščen ter obvestiti pristojni organ, ki opravlja nadzor nad delom te organizacije.
8.	člen
Služba komunalnega reda je za svoje delo odgovorna občinski skupščini in izvršnemu svetu.
9.	člen
Komunalni redar ima posebno legitimacijo, ki ga pooblašča opravljati nadzor na področju komunalnih zadev.
Komunalni redar ima med opravljanjem komunalnega nadzora posebno uniformo, ki se mora po barvi, kroju in označbah razlikovati od uniforme miličnikov.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-9/78
Idrija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
1427.
Na podlagi tretjega odstavka 30. člena, drugega odstavka 59. člena in 106. člena zakona o rednih sodiščih ter tretjega odstavka 19. člena, prvega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 23. člena zakona o
javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) ter 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. septembra 1978 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela ODLOK
o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Novi Gorici ter določitvi števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici
1.	člen
Temeljno sodišče v Novi Gorici ima naslednje enote:
—	enota v Ajdovščini s sedežem v Ajdovščini, za območje občine Ajdovščina
—	enota v Idriji s sedežem v Idriji, za območje občine Idrija
—	enota v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici, za območje občine Nova Gorica
—	enota v Tolminu s sedežem v Tolminu, za območje občine Tolmin.
2.	člen
Temeljno sodišče v Novi Gorici ima predsednika sodišča ter 19 sodnikov.
Temeljno sodišče ima 320 sodnikov porotnikov, od tega 170 na enoti v Novi Gorici, 50 na enoti v Ajdovščini, 50 na enoti v Idriji in 50 na enoti v Tolminu.
3.	člen
Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici ima javnega tožilca ter 6 namestnikov javnega tožilca.
4.	člen
Ta odlok začne veljati, ko ga sprejmejo Skupščine občin Ajdovščina. Idrija. Nova Gorica in Tolmin oziroma osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.
St. 021-3/78
Idrija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
1428.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Idrija
1
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Idrija
2
Ta sklep velja takoj.
Št. 021-17/78
Idrija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
1429.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje
1
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje.
2
Ta sklep velja takoj.
Št. 10-5/78
Idrija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
,	Cveto Šulgaj 1. r.
1430.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o sklenitvi družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
1
Sklene se družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 117-8/78
Idrija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
KAMNIK
1431.
Skupščina občine Kamnik je na poaiagi 41. f člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78), 175. in 184. člena statuta občine Kamnik na
5.	seji zbora združenega dela in 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Kamnik 1
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih bo pristojni občinski upravni organ razvrstil objekte, ki
so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja.
2.	člen
V	kategorijo objektov, za katere lahko pristojni občinski upravni organ izda lokacijsko dovoljenje, se razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo tale merila:
1.	da so zgrajeni na območjih, ki se urejajo po določilih urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda ali z zazidalnim načrtom in je na njih gradnja dovoljena, razen na območjih iz 2. odstavka 4: člena tega odloka;
2.	da so oblikovani v krajini primerni arhitekturi, o čemer dasta mnenje oz. soglasje pooblaščeni organizaciji: Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana in Zavod za spomeniško varstvo Kranj;
3.	da ne ovirajo interesov prostora in da ne predstavljajo nevarnosti glede požara, življenja in zdravja ljudi ter prometa ali drugačne nevarnosti (npr. onesnaževanje okolja z odpadki ipd).
Pristojni upravni organ je pred razvrstitvijo objekta v kategorijo dolžan pridobiti pismeno mnenje ali soglasje organizacij in skupnosti iz 2. in 3. alinee prejšnjega odstavka tega člena.
3.	člen
V	kategorijo objektov, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje, ker so zgrajeni na območjih, kjer taka gradnja ni bila predvidena, in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas lahko odloži, ker neposredno še ne ovirajo izvajanje urbanističnega dokumenta, se razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo merila 2. in 3. a line 1. odstavka 2. člena tega odloka.
4.	člen
V	kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrstijo objekti, zgrajeni brez dovoljenj na zavarovanih površinah in zavarovanih območjih zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, prometno komunalnega, spomeniškega ali naravovarstvenega interesa in neposredno ovirajo izvajanje sprejetih urbanističnih dokumentov.
Zavarovane površine in območja po prejšnjem odstavku so v občini Kamnik določena z noveliranim urbanističnim programom, noveliranm urbanističnim redom, noveliranim urbanističnim načrtom za Kamnik ter Komenda—Moste in prostorskim načrtom za potrebe kmetijstva v občini Kamnik.
5.	člen
Določbe tega odloka veljajo tudi za objekte, ki so bili zgrajeni za kmetijske namene, pa so jih investitorji brez predpisanih dovoljenj spremenili v stanovanjske ali počitniške name^ie.
6.	člen
Za objekte po tem odloku se štejejo vsi objekti, zn katere se po določbah zakona o urbanističnem planiranju zahteva lokacijsko dovoljenje
7.	člen
Pristojni upravni organ mora odpraviti razvrstitev objektov po merilih tega odloka v 6. mesecih po njegovi uveljavitvi.
8.	člen
Vsi investitorji, ki so zgradili objekte brez predpisanih dovoljenj, so dolžni v roku 2 mesecev po uve-
Ijavitvi tega odloka vložiti zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu, po tem roku bo pristojni organ izdal odločbo o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti.
9.	člen
Ta odlok'začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-49/78
Kamnik, dne 27. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnin
Franc Svetelj 1. r.
1432.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 11., 12.,
13.	in 15. člena zakona o programiranju in financiVa-nju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 13-686/77) in 25. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, š-t. 7-441/78) na 5. seji zbora krajevnih skupnosti in 5. seji zbora združenega dela dne 27. septembra 1978 sprejela
O D I, O K
o spremembi odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ter o načinu delitve in združevanja teh sredstev 1 2
1.	člen'
Spremeni se 2. člen odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ter o načinu delitve in združevanja teh sredstev (Uradni list SRS, št. 11-601/77) tako, da se glasi:
»Sredstva, določena po 1. členu tega odloka, organizacije delijo ter izločajo na način in za namene, določene v 1., 2. in 3. členu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik za gradnjo dijaških in študentskih domov po stopnji 0,345 "/n.«
RazliKo 6,655% pa dele in izločajo na:
—	40% za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev
—	26% za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
—	18% za združevanje sredstev za krcdrtiiBanje graditve stanovanj
—	4% za revitalizacijo stanovanjskih hiš
—	12 % za financiranje omrežja komunalnih ob-
jektov in naprav primarnega In sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih so^ seskah.	,
2.	člen
Spremembe iz 1. člena tega odloka se po spremenjenem in dopolnjenem samoupravnem sporazumu o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stano-
vanjskem gospodarstvu v občini Kamnik uporabljajo od 1. julija 1978 dalje.
3.	člen
Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-13/77
Kamnik, dne 27. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj L r.
143^
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48, 8-35/49 in 20-10/50), 2. odstavka 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš. (Uradni list LRS, št. 35-180/59) in 5. člena odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23, 76), na 12. seji dne 25. septembra 1978 sprejel
O D U E D BO
o določitvi imen ulic, cest in poti na območju občine Kamnik
1.	člen
V	krajevni skupnosti Kamnik se določijo imena sledečim novim cestam, ulicam in potem:
1.	Ulica med zgradbo občinske skupščine in trgovino Kočne do Trga prijateljstva se imenuje PREČNA ULICA.
2.	Prehod od Trga prijateljstva preko Maistrove ulice do Prešernove ulice se imenuje MALOGRAJSKI PREHOD.
3.	Pot na Zapriški grad od Kidričeve ulice se imenuje MUZEJSKA POT.
4.	Pot, ki povezuje Cankarjevo cesto z Neveljsko potjo ob stadionu se imenuje MEKINJSKI DREVORED.
5.	Pot od Lesenega mostu čez Bistrico v Mekinjah ob Bistrici do Svita se imenuje OB BISTRICI.
6.	Pot, ki povezuje Godiško cesto z ulico Dr. Tineta Zajca, se imenuje POT NA JERANOVO.
7.	Cesta, ki se odcepi od Kovinarske ceste na severu in vodi vzporedno z Ljubljansko cesto mimo Titanovih blokov ter se za Viatorjevimi garažami po zazidalnem načrtu območja BS-2 zopet priključi na Kovinarsko cesto, se imenuje STELETOVA CESTA.
8.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Steletove ceste pri Viatorjevth garažah in vodi proti vzhodu ter se pri hiši št. 26 na Kovinarski cesti pravokotno lomi proti severu in povezuje šest blokov po zazidalnem načrtu območja BS-2, sc imenuje LIVARSKA ULICA.
9.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Livarske ulice in poteka pi'oti severu vzporedno z novoimeno-vaao Steletovo cesto po zazidalnem območju BS-2, sc imenuje ZIKOVA ULICA.
10.	Pot, ki se odcepi nasproti hiše št. 13 na Kovinarski cesti (Homar) in povezuje tri stanovanjske bloke, po zazidalnem načrtu območja BS-2, se imenuje TKALSKA POT.
2.	člen
V	krajevni skupnosti Duplica se določijo imena sledečim novim cestam in ulicam:
1.	Odsek regionalne ceste Trzin—Kamnik od ulice Vilka Rožiča do Korenove poti se imenuje LJUBLJANSKA CESTA in predstavlja nadaljevanje že obstoječe poimenovane Ljubljanske ceste potekajoče iz Kamnika.
2.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ljubljanske ceste pri hiši št. 11 Duplica in vodi do tuše st. 29g Duplica se imenuje GROHARJEVA ULICA.
Groharjeva ulica bo povezovala tudi pet blokov, ki jih gradi SGP Graditelj Kamnik.
3.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ljubljanske ceste pri hiši št. 16 Duplica in vodi proti zahodu do hiše št. 19 Duplica ter se pravokotno lomi do novoimenovane Groharjeve ulice, se imenuje JELOVSKO-VA ULICA.
4.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ljubljanske ceste pri hiši št. 12 F Duplica in vodi proti zahodu do hiše št. 12 C Duplica, nato pa prpli jugu do novoimenovane Jelovškove ulice, se imenuje JAMOVA ULICA.
5.	Ulica, ki se začne na križišču z novoimenovano Groharjevo ulico pri hiši št. 29 F Duplica in pelje mimo Kulturnega doma ter dveh novih blokov do starih blokov št. 32 F in 32 G Duplica, se imenuje JAKOPIČEVA ULICA.
6.	Ulica, ki se prične za restavracijo ŠTOL pri hiši št. 23 B Duplica in zajema stavbe, ki so v sredini novega naselja ob uličici, potekajoči v obliki črke U, se imenuje DOBAJEV A ULICA.
7.	Cesta, ki se odcepi od novoimenovane Ljubljanske ceste in vodi proti Domžalam do naselja Smarca se imenuje DOMŽALSKA CESTA.
Na \^eh hišnih tablicah mora pred imenom ulice stati še napis Duplica.
3.	člen
V krajevni skupnosti Komenda se določijo imena sledečim cestam, ulicam in potem:
1.	Cesta, ki poteka od cerkve (Klanca) do Most, sc imenuje GLAVARJEVA CESTA.
2.	Cesta, ki poteka od Klanca (pri Kernu) do mostu čez Pšato na Gmajnici se imenuje ZAJČEVA CESTA. K omenjeni cesti se priključi tudi odcep od te novoimenovane ceste proti Žagi do brvi preko Pšate.
3.	Pot, ki se odcepi od novoimenovane Zajčeve ceste pri hiši št. 38 B Komenda in vodi proti cesti Mengeš—Kranj, se imenuje KRANJSKA POT.
4.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Zajčeve ceste pri hiši št. 38 E Komenda in se veže z novoimenovano Kranjsko potjo, se imenuje UR HOV A ULICA.
5.	Ulica, ki poteka od Zadružnega doma do hiše št. 1 Potok, se imenuje ZADRUŽNA ULICA.
6.	Ulica, ki poteka od novoimenovane Kranjske poti do hiše št. 1 Potok, se imenuje ČEBUL JE V A ULICA.
7.	Ulica, ki poteka od novoimenovane Glavarjeve ceste do hiše št. 48 Klanec, se imenuje KREKOVA ULICA.
8.	Ulica, ki povezuje novoimenovano Glavarjevo cesto in novoimenovano Zadružno ulico, se Imenuje SADARJEVA ULICA.
9.	Pot, ki se odcepi od novoimenovane Glavarjeve ceste in poteka od hiše št. 19 Komenda proti cesti Mengeš—Kranj, se imenuje REMTCOVA POT.
10.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Glavarjeve ceste pri hiši št 22 Komenda in poteka do Kranjske poti, se Imenuje JEZERŠKO V A ULICA.
4.	člen
Pristojni upravni organ občinske skupščin^ izvrši določbe te odredbe v treh mesecih po njeni uveljavitvi.
5.	člen
Ta odredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/78
Kamnik, dne 25. septembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov 1. r.
LITIJA
1434.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je svet krajevne skupnosti Gabrovka-ctne
12.	marca 1978, po odločitvi referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Gabrovka sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek za celotno območje krajevne skupnosti Gabrovka,
2.	člen
Samoprispevek se predpisuje za ureditev in modernizacijo naslednjih cest v krajevni skupnosti:
1.	asfaltiranje ceste na območju Gabrovke,
2.	asfaltiranje ceste od Javorškega pila do križišča v Reki.
Skupna predračunska vrednost znaša 4,000.000 din (vrednost v cenah v 1. 1978).
3.	člen
Samoprispevek se predpisuje za dobo od 1. 12. 1978 do 30. 11. 1983 za zavezance Iz osebnega dohodka, pokojnin, invalidnin in drugih izrednih dohodkov ter od
1.	1. 1979 do 31. 12. 1983 za zavezance, ki se jim samoprispevek odmerja od katastrskega dohodka.
4.	člen
Denarna sredstva, zbrana na osnovi tega sklepa, se nakazujejo na žiro račun krajevne skupnosti Gabrovka št. 50150-645-68081 »KS Gabrovka«.
5.	člen
Zavezanci so občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi, ki prejemajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in uživalci pokojnin, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu 2 °/<i od naštetih osnov,
2.	občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve 2 Uo nd ugotovljenega čistega dohodka,
3.	kmetje od skupnega katastrskega dohodka v višini 6 °/o,
4.	lastniki osebnih avtomobilov in traktorjev po 100 din letno,
5.	lastniki tovornih avtomobilov po 100 din na tono nosilnosti letno,
6.	lastniki motornih koles po 50 din letno.
6.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačilu osebnih dohodkov kontrolira Služba družbenega knjigovodstva. Obračunavajo pa ga izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin. Samoprispevek od dohodka iz kmetijske dejavnosti ter obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev pa obračunava pristojni občinski upravni organ.
7.	člen
Z lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti, ki v krajevni skupnosti nimajo stalnega bivališča, bo sklenjena posebna pogodba o plačevanju prispevka za modernizacijo cest.
8.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin in ki ne presega 60 °/o poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto (zajamčeni osebni dohodek),
2.	občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad,
3.	občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti.
9.	člen
Če po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil uveden samoprispevek, ostane višek sredstev, se ta uporabi za modernizacijo preostalih nemodemiziranih cest v krajevni skupnosti; o tem, katera cesta ima prioriteto, odloči zbor delegatov krajevne skupnosti.
10.	člen
S sredstvi, zbranimi na osnovi uvedenega krajevnega samoprispevka, bo upravljal svet krajevne skupnosti, ki o porabi teh sredstev vsaj enkrat letno poroča zboru občanov.
11.	člen
Sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
Gabrovka, dne 3. oktobra 1978.
Predsednik
Sveta krajevne skupnosti Gabrovka
Jože Rappl 1. r.
1435.
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka
Na osnovi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne
skupnosti Gabrovka je bilo dne 12. marca 1978 izvedeno glasovanje s sledečim izidom:
—	od 1.012 vpisanih glasovalcev je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo 939 glasovalcev ali 92,78 "/o,
—	39 glasovnic je bilo neveljavnih tako, da končni izid znaša:
—	od 939 glasovalcev jih je 861 ali 91,69 °/o glasovalo za uvedbo samoprispevka, 178 ali 18,95 °/o pa proti uvedbi samoprispevka.
Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Gabrovka
Jože Rappl 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1436.
Na podlagi 12. in v zvezi 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. členom statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na 5. seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1978 in na
5.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 (Nove Poljane)
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-6, ki obsega predel med Ljubljanico, železniško progo Ljubljana—Karlovac (od Ljubljanice do Poljanske ceste), Glonarjevo ulico in podaljškom njene osi do Ljubljanice, katerega je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 2242 v aprilu 1977 in št. 2450 v aprilu 1978.
2.	člen
Zazidalni načrt sestoji iz programskega dela, tehničnega dela in pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta, v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom m organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem, strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Lokacijska dovoljenja, za objekte na območju, ki ga pokriva zazidalni načrt CS-6, se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za etape, ki jih določa pravilnik. Dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za posamezne etape potrjuje izvršni svet občinske skupščine.
5.	člen
Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda upravni
organ občinske skupščine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep o potrditvi programskega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 Povšetova ulica (Uradni list SRS, št. 13/74).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-94/72
Ljubljana, dne 26. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
1437.
Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 11-1146/77 in 2-43/78) ter 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 14. seji dne 30. avgusta sprejel
ODREDBO
o veterinarsko-sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
S to odredbo se določi veterinarsko-sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na ljudi in živali ter da se zagotovijo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov.
2.	člen
Določila te odredbe se nanašajo na ravnanje ^živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav.
3.	člen
Po določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo-v organizaciji združenega dela, ki upravlja z objekti za klanje in predelavo mesa in skladiščenje (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela), delavci, ki opravljajo usluge v teh objektih in drugi obiskovalci ter posestniki živali.
4.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna organizirati neprekinjeno klavno službo ob vsakem času.
5.	člen
Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži eksenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi, do veterinarsko-sa-nitarnega pregleda. Enako morajo biti opravljeni za-koli v sili na domu.
6.	člen
Zaradi varstva zdravja potrošnikov in širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne prostore in hleve prepovedan.
V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu.
Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem pooblaščene veterinarske organizacije za veterinar-sko-sanitarne preglede (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija) oziroma občinske veterinarske inšpekcije.
7.	člen
Organizacija združenega dela mora imeti organizirano neprekinjeno vratarsko službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, mesa, mesnih izdelkov in odpremljenih pošiljk ter evidenco obiskov in oseb, ki vzdržujejo dezobariero. Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, pri izhodu pa preverja, če imajo vozila potrdila o razkužitvi.
8.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru, tovorna vozila pa na posebnih ločenih parkirnih prostorih.
Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v območje hlevov in razkladalnih ter nakladalnih ramp. Izjema so samo servisna vozila.
9.	člen
Organizacija združenega dela mora organizirati Interni transport tako, da se. ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne vozičke in sicer posebej za transport surovin in živil, za transport v vamparni — črevarni in za odpadke ter konfiskate. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti.
Zelenice je treba vsaj trikrat letno pokositi in odstraniti travo.
Parkiranje avtomobilov na zelenicah ni dovoljeno.
II.	TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI
10.	člen
Vozila za transport živali morajo biti tehnično vrezhibna ter opremljena tako, da je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija.
Odgovorna oseba organizacije združenega dela in pooblaščena veterinarska organizacija morata vsaj enkrat tedensko pregledati vozila za transport živali, če ustrezajo predpisanim pogojem.
11.	člen
Mučenje in draženje živali je prepovedano.
Pod mučenje živali je treba razumeti zlasti pretepanje, zvijanje repa, opuščanje krmljenja in napajanja, klanje brez omamljanja, nestrokovno orpamlja-nje (npr. knikanje), sunkovita vožnja, prenapolnjenost, transport malih živali skupaj z velikimi, metanje živali iz višje etaže vozila v spodnjo, opustitev zakola v sili, da se prepreči mučenje, nestrokovni transport polomljenih živali v klavnico in podobno.
12.	člen
Pri prevzemu živali v klavniške hleve je treba bolne ali sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sumljive živali v kontumačni hlev.
V	klavnične hleve se lahko nameščajo le zdrave živali in točno po vrstah. Velike klavne živali se morajo v hlevih privezati, razen mladih pitanih goved iz proste reje, ki pa se morajo namestiti v hleve ločeno po spolu. V posamezni prostor je dovoljeno namestiti le toliko živali, kolikor znaša njegova kapaciteta (število stojišč).
V	klavnični hlev ni dovoljeno nameščati živali, ki niso namenjene za zakol, oziroma ga uporabljati v druge namene. Prostor mora biti redno vzdrževan, očiščen in razkužen.
Živali, ki so v hlevu dalj kot 12 ur, j c treba krmiti, napajati pa takoj po namestitvi v hlev.
13.	člen
Odgovorna oseba organizacije združenega dela mora o dospetju vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo. Prijaviti mora tudi vsako spremembo v ponašanju živali, poškodbo in pogin živali. Odgovorna oseba organizacije združenega dela mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsak pogin živali in zagotoviti prevoz trupla do zbirališča za kadavre oz. do secirnice, če bo odrejena raztelesba trupla.
Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti zdravstvena spričevala za živali oziroma veterinarsko napotnico. Vse živali, ki so dospele v klavnico morajo biti označene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali.
14.	člen
Vse živali, nameščene v klavniške hleve, je treba poklati najkasneje v treh dneh po namestitvi v hlev, teleta in odojke takoj, najkasneje pa v 24 urah po namestitvi.
Vse živali morajo biti nameščene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali (oštevilčene, oznaka boksa ipd.). To načelo je treba upoštevati vse do zaključka veterinarsko-sanitarnega pregleda mesa.
15.	člen
Hleve je treba čistiti najmanj dvakrat, dvorišče in rampo pa najmanj enkrat dnevno; razkužiti pa se jih mora po vsaki izpraznitvi.
III.	KLANJE ŽIVALI, OBDELAVA, PREDELAVA IN
SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV
16.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o
programu proizvodnje za naslednji dan. Ni dovoljeno klanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti diplomiranega veterinarja pooblaščene veterinarske organizacije.
Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje brez omamljanja in omamljanje, ki predstavlja mučenje živali, je prepovedano.
Vodja oddelka za klanje živali mora pred začetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter pribora.
Omamljanje mora biti tako organizirano, da so delavci zaščiteni pred poškodbami (privezovanje ali boks za omamljanje).
17.	člen
Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora trajati najmanj šest minut, pri malih .klavnih živalih pa najmanj pet minut.
18.	člen
Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, ve-terinarsko-sanitarni nadzor in higiensko obdelavo mesa in drobovine.
19.	člen
V klavni dvorani mora biti določen stalni delavec za odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo pri klanju, za odnašanje konfiskatov in odpadkov. v nečisti del klavniškega območja in za nenehno čiščenje tal klavne dvorane. Ta delavec- ne sme opravljati drugih del, kjer lahko pride v stik z živili.
20.	člen
Dokler ni opravljen veterinarsko-sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živali prepovedano.
Vsi. deli zaklane živali morajo biti razporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da sc lahko ugotovi, od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa.
Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in občinski veterinarski inšpekciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko-sanitarnega pregleda.
21.	člen
Vampi in čreva se morajo transportirati v čre-varno po posebnem drsnem žlebu ali v posebnih označenih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in veterinarsko-sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po veterinarsko-sanitarnem pregledu.
22.	člen
Delavec, ki pri svojem delu opazi v mesu, koži ali notranjih organih bolezenske spremembe, je dolžan takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
23.	člen
Začasno zaplenjeno meso in drobovino, ki je v bakteriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, se
mora razhlajevati in hraniti v posebni hladilnici za sumljvo meso, ki se zaklene.
Ključe te hladilnice hrani pooblaščena veterinarska organizacija. Te hladilnice ni dovoljeno uporabljati za druge namene.
Sumljivo meso in drobovina morata biti označena z »ZAČASNO ZAPLENJENO«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto.
Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščene veterinarske organizacije.
Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ali pokvarjenim mesom, smejo opravljati drugo delo šele potem, ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko.
24.	člen
V	ohlajevalnico je dovoljeno sprejeti sveže, higiensko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno.
Zakol živali in obdelava mesa morata biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija redno pregleduje higieno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddelko-vodje posameznih oddelkov. Le-ti morajo poskrbeti za takojšnjo odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
25.	člen
V	hladilnicah, kjer se hladi in skladišči meso, ni dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupel v koži, rib in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vpliva na organoleptične lastnosti mesa.
V	ohlajevalnici in hladilnicah ter skladišču zamrznjenega mesa mora biti delo organizirano tako, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v isterrt zaporedju, kot je bilo vnešeno.
26.	člen
Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezno posode. Posode za meso in drobovino je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod drugo nad drugo se vsebina posode ne sme dotikati dna gornje posode.
27.	člen
V	proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek, krojenje, izkoščevanje in pakiranje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 10 stopinj C.
28.	člen
Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba preprečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče — pelerine s kapuco.
29.	člen
Strojnik — hladilničar mora vsake štiri ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in voditi evidenco temperature ter vzdrževanja hladilnih naprav. Oddelkovodja hladilnice mora kontrolirati temperaturo mesa pred odpremo iz hladilnice.
IV.	VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO OKOLJA
30.	člen
Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo očistiti in razkužiti.
Vse odpadke živalskega porekla je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za konfiskate, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti.
Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišče.
Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje higiene med delovnim časom, higieno v sanitarijah po proizvodnih oddelkih in redno izpraznjevanje posod za odpadke.
Vodje organizacijskih enot so odgovorni za tekoče izvajanje splošnih higienskih ukrepov, kot tudi posebnih higienskoepidemioloških ukrepov.
,1
31.	člen
Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je potrebno sproti odstranjevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju ter razkuževanju vračati v proizvodne-oddelke.
32.	člen
Če se pri pregledu mesa ugotovi kužna bolezen, je treba takoj klavnične prostore in vse. uporabljeno orodje in pribor razkužiti.
Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati razkuževalno preprogo.
Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda občinski veterinarski inšpektor.
33.	člen
Organizacija združenega dela mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev za odvoz konfiskatov in smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjen ju očiščeni in razkuženi.
Zagotovljen mora bit redni odvoz konfiskatov, smeti in odpadne embalaže.
Redno je treba prazniti gnojišče. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv, papirja, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil.
Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati le na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor.
34.	člen
Rabljeno kartonsko embalažo in poškodovano metalno embalažo ni dovoljeno uporabljati in jo je treba takoj odstraniti iz proizvodnih oddelkov.
35.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomanjkljivosti oz. zagotavljati redno vzdrževanje obrata.
Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih prostorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih, ki so potrebna, da se zaključi tehnološki (proizvodni) postopek, vendar je treba ustrezno zavarovati živila.
36.	člen
Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer se opravlja obdelava, predelava in skladiščenje surovin in proizvodov.
37.	člen
V proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje ter uživanje pijač in hrane.
38.	člen
Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostrženi, s pristriženimi nohti. Pri delu ni dovoljeno nosti prstanov, zapestnic in ročne ure.
Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdrževanje osebne higiene. Po zakolu oz. obdelavi vsake živali si morajo umiti roke in sterilizirati orodje. Orodje morajo sterilizirati tudi po vsakem onesnaženju orodja.
Pred začetkom in po končanem delu je obvezno umivanje in razkuževanje rok. Organizacija združenega dela mora skrbeti za to, da so stalno na razpolago papirnate brisače, tekoče milo, razkužila in toaletni papir.
Sprehajanje delavcev po proizvodnih prostorih je prepovedano.
Pooblaščena veterinarska organizacija kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizuelno z bakteriološkim pregledom brisov).
39.	člen
Delovna obleka mora biti čista. Menjati jo je treba vsak dan. Po potrebi pa jo je treba zamenjati tudi med delovnim časom. V žepih delovne obleke ni dovoljeno nositi raznih predmetov, razen robcev.
Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem' delu očistiti in razkužiti.
40.	člen
Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omarico ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo.
V	garderobni omarici je dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice.
Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene. Pregled garderobnih omaric opravlja neposredni vodja delovne skupine/ občasno pa tudi pooblaščena veterinarska organizacija oziroma veterinarski inšpektor.
V	garderobnih omaricah je prepovedano hranjenje pijače, hrane in predmetov, ki niso osebna zaščitna sredstva.
Umazane delovne obleke morajo delavci oddati v pranje takoj po končanem delu.
41.	člen
Oddelkovodja mora pregledati delavce, če imajo na koži (rokah, obrazu) rane, ekceme ali druge poškodbe, kjer pridejo v stik z živili in jim ne sme dovoliti opravljanja dela.
V	primeru lažje poškodbe mora na tem mestu imeti gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo.
42.	člen
Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezinsekcijo.
Dezinsekcija mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinsekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili.
43.	člen
Ves prozvodni proces mora biti organiziran tako, da zagotavlja čim večje varstvo okolja. Zato je potrebno redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva, in maziva ter vzdrževanje čistilne naprave.
44.	člen
V kanalizacijo je prepovedano spuščati kri, živalske odpadke, maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in mazivo. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba dnevno čistiti in vzdrževati. Za vzdrževanje čistilne naprave in lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljen delavec. Voditi je treba dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju lovilcev maščob in drugih jaškov.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat letno odvzeti vzorce odplak in jih dostaviti v analizo.
V.	KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določbah zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78).
46.	člen
Veterinarsko-sanitarne preglede po tej odredbi opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, nadzor nad izvajanjem pa opravlja občinski organ za veterinarsko inšpekcijo.
47.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-3/78-06
Ljubljana, dne 30. avgusta 1978.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center
Nuša Kerševan 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1438.
Na podlagi četrtega odstavka 6. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta Samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje
1
Potrdi se statut Samoupravne Interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/78-S
Ljubljana, dne 12. oktobra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
Ljubljana Šiška
1439.
Na podlagi 239. in 243. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 7. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o organizaciji občinskih upravnih organov L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Upravni organi občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu upravni organi), opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katere so ustanovljeni.
2.	člen
Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v mejah pooblastil, statuta in drugih predpisov in za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. II.
II.	ORGANIZACIJA IN DELOVNA PODROČJA UPRAVNIH ORGANOV
3.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega, področja in pristojnosti, ki jih ima Skupščina občine Ljubljana Šiška po statutu občine Ljubljana Šiška:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, druge splošne predpise in splošne akte občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter širše družbenopolitične skupnosti,
—	odgovarjajo za stanje ni področjih, za katerega so ustanovljeni in dajejo pobudo za reševanje nalog s teh področij,
—	predlagajo izvršnemu svetu občinske skupščine sprejemanje potrebnih ukrepov, pripravljajo predpise in druge splošne akte,
—	vodijo upravni postopek in odločajo o upravnih zadevah,
—	opravljajo upravno in inšpekcijsko nadzorstvo,
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, drugimi predpisi, statutom in alloki skupščine občine ter druge strokovne zadeve za občinsko 'skupščino in za izvršni svet.
4.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni v mejah svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za:
—	izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
—	pravočasno spremljanje stanja in obveščanje skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
—	ustrezno' in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
—	za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
5.	člen
Delo upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delavcev, delovnih ljudi ter občanov.
•	6. člen
Občinski upravni organi, ki neposredno delujejo z občani morajo organizirati opravljanje dela tako, da je občanom omogočeno, da v čimkrajšem postopku uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo svoje obveznosti.
Občinski upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v rokih, ki jih predpisuje zakon o upravnem postopku in drugi predpisi.
Občinski upravni organi morajo obravnavati vloge in predloge, ki jih predložijo občani in jim nanje odgovoriti.
7.	člen
Občinski upravni organi pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti neposredno sodelujejo z upravnimi organi mesta Ljubljane pri reševanju vprašanj skupnega pomena.
Razmerja med občinskimi in mestnimi upravnimi organi se uresničujejo z medsebojnim sodelovanjem, obveščanjem, dogovarjanjem o zadevah skupnega pomena z usklajevanjem programa dela in prek drugih oblik sodelovanja.
8.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
Občinski upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška ali uradna tajnost.
1.	Organizacijske oblike
9.	člen	z
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualni in kot kolegijski upravni organi.
Občinski upravni organi so organizirani kot oddelki, uprave in komiteji.
Oddelki ali uprave se ustanovijo za opravljanje zadev iz pristojnosti občine na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnih organov.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih nalog na področju, na katerem je potrebno pri izvrševanju upravnih nalog z občinske pristojnosti zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oz. stalno in organizirano usklajeno sodelo-
vanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje nalog skupnega pomena za občine in mesto ter zaradi zagotavljanja enotnosti v izvajanju sprejete politike in izvrševanja zakonov-in drugih predpisov.
10.	člen
Individualni občinski upravni organi so:
1.	Oddelek za upravne, gradbene in komunalne zadeve
2.	Oddelek za finance
3.	Oddelek za ljudsko obrambo
4.	Davčna uprava
11.	člen
Kolegijski občinski upravni organi so:
1.	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose,
2.	Komite za družbene dejavnosti.
12.	člen	e
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov se ustanovijo strokovne službe:
1.	Služba zn kadrovske zadeve ;. Služba za krajevne skupnosti
3.	Služba za skupne zadeve
4.	Sekretariat izvršnega sveta
2.	Delovna področja
13.	člen
Oddelek za upravne, gradbene in komunalne za-ueve opravlja upravne naloge s področja premoženjsko pravnih, gospodarskih, gradbenih, komunalnih in stanovanjskih zadev in krajevnih uradov.
14.	člen
Oddelek za finance pripravlja bilanco sredstev splošne porabe. Analizira in spremlja pojave na področju javnih financ, posebej na področju financiranja splošnih družbenih potreb. Organizira računovodstvo za zadeve, ki se nanašajo na izvrševanja občinskega proračuna, finančnega načrta upravnega organa in skladov, krajevnih skpunosti ter drugč naloge iz f.nančnega področja. Sestavlja zaključni račun proračuna, finančnega načrta in skladov upravnega organa in krajevnih skupnosti. Sodeluje z .ustreznimi upravnimi organi pri predlaganju skupne politike splošne porabe.
15.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne In strokovne zadeve Iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, če s predpisom niso posamezne zadeve dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom.
Skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbeno-gospo-mrskega razvoi« "boine.
16.	člen
Davčna uprava opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in taks, zbiranje podatkov in vodenje evidence o dohodkih posameznih vrst prispevkov, davkov in taks ter sestavlja zaključni račun. V okviru davčne uprave je organizirana davčna inšpekcija.
17.	člen
Komite sestavljajo predsednik, podpredsednik in določeno število članov. Predsednika in podpredsednika komiteja imenuje na predlog izvršnega sveta občinska skupščina, določeno število članov delegira izvršni svet in določeno število članov delegirajo kol stalne predstavnike samoupravne organizacije in skupnosti oz. njihova združenja.
Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določata zakon in odlok, komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja.
Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
18.	člen
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose sestavljajo predsednik komiteja, podpredsednik komiteja in 13 članov in to:
—	predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	predstavnik samoupravne komunalne skupnosti,
—	predstavnik zavoda za družbeni razvoj Ljubljane,
—	predstavnik gospodarske zbornice ljubljanske regije,
—	pel predstavnikov OZD nosilk dogovorjenih prednostnih nalog,
—	dva člana iz vrst javnih delavcev občine Ljubljana Šiška,
—	predstavnik za ljudsko obrambo,
—	predstavnik komiteja za družbene dejavnosti.
Predstavnika komiteja za družbene dejavnosti,
predstavnika oddelka za ljudsko obrambo, predstavnike nosilcev prednostnih nalog in dva člana iz vrst javnih delavcev iihenuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška.
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja in opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnega, srednjeročnega družbenega plana občine in letnih' planskih usmeritev, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana, ter predlaga ukrepe zb njihovo izvrševanje, spremlja gospodarska gibanja ter pripravlja analize, tekoče spremlja in analizira problematiko po gospodarskih področjih, investicijsko in iz-vozno-uvozno dejavnost ter samoupravno organiziranost in integracijske procese, spremlja izvajanje sporazumov in družbenih dogovorov iz svojega področja in h katerim je pristopila občinska skupščina ah izvršni svet.
Na področju prostorskega planiranja in varstva okolja skrbi za smotrni prostorski razvoj občine in skladnost razvojnih programov s programi drugih občin mesta Ljubljane in širše družbenopolitične skupnosti, proučuje prostorska in urbanistična vprašanja ter predlaga ukrepe za njihovo rešitev.
Organizira in vodi javno razpravo za sprejem dokumentov s svojega področja dela, pripravlja in spremlja bilanco vseh oblik porabe občine (skupna, splošna in osebna) ter opravlja še druge naloge, ki mu jih naloži občinska skupščina ali izvršni svet.
19.	člen
Komite za družbene dejavnosti sestavljajo predsednik komiteja, podpredsednik komiteja, in 13 članov in to:
—	predstavnik občinske izobraževalne skupnosti,
—	predstavnik občinske raziskovalne skupnosti,
—	predstavnik občinske zdravstvene skupnosti,
—	predstavnik občinske skupnosti socialnega skrbstva,
—	predstavnik občinske skupnosti za otroško varstvo,
—	predstavnik skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	predstavnik skupnosti za telesno kulturo,
—	predstavnik skupnosti za kulturo,
—	predstavnik skupnosti za zaposlovanje,
—	predstavnik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose,
—	trije člani iz vrst javnih delavcev občine Ljubljana Šiška.
Predstavnika komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose in tri člane iz vrst javnih delavcev občine Ljubljana Šiška imenuje izvršni svet občine Ljubljana Šiška.
Komite za družbene dejavnosti opravlja upravne naloge in spremlja, usmerja, usklajuje zadeve, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, na kulturo in telesno kulturo, na zdravstveno varstvo in socialno varstvo, vojaških pokopališč ter objektov spomeniškega varstva, oblikuje stališča, analizira in podaja Strokovna mnenja ter predloge ukrepov o zadevah s svojega delovnega področja, zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela in stališč med upravnim organom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi pri načrtovanju in izvajanju sprejete politike razvoja in dela družbenih dejavnosti, proučuje oblike organiziranja, izvajanja programa in delovanja organizacij posebnega družbenega pomena.
Komite izdeluje in spremlja bilanco sredstev skupne porabe v občini, pripravlja gradiva za izvršni svet in opravlja druge zadeve s svojega področja dela.
20.	člen
Služba za kadrovske zadeve opravlja strokovne naloge za skupno komisijo podpisnic družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, za skupno komisijo podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, priprava gradiva za seje komisije za volitve in imenovanja in druge naloge iz svojega področja.
Pri svojem delu sodeluje s kadrovskimi službami v delovnih organizacijah in drugih skupnostih, skupnostjo za zaposlovanje in koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL,
21.	člen
Služba za skupne zadeve opravlja naloge organizacijsko kadrovske narave za upravne organe in nji-
hove samoupravne organe. Opravlja organizacijsko tehnične naloge za občinsko skupščino, izvršni svet in upravne organe na področju tekočega in investicijskega vzdrževanja zgradb in opreme, nalog glavne in sprejemne pisarne, razmnoževalnice, ekonomata, urada za najdene predmete in druge naloge s svojega področja.
22.	člen
Služba za krajevne skupnosti opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na načrtovanje, financiranje in skladen razvoj krajevnih skupnosti v občini. V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami nudi pomoč pri oblikovanju in izvajanju delegatskega sistema ter delovanju drugih samoupravnih organov v krajevnih skupnostih. Sodeluje z drugimi upravnimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela pri sprejemanju kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja krajevnih skupnosti.
23.	člen
Sekretariat izvršnega sveta organizira pripravo gradiva za seje izvršnega sveta in njegovih delovnih teles. Opravlja še druge organizacijsko tehnične in administrativne naloge za izvršni svet in njegova telesa. Sodeluje pri pripravi gradiv za seje zborov skupščine s sekretariatom skupščine.
24.	člen
Strokovne službe sodelujejo pri opravljanju svojih nalog z upravnimi organi in službami občine ter sekretariatom občinske skupščine.
3.	Pooblastila, odgovornost in položaj predstojnika
25.	člen
Oddelek ali upravo vodi načelnik, komite predsednik komiteja, strokovno službo pa vodja. Vodjo strokovne službe imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta izvršni svet. Predstojnike občinskih upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL. Ce narava ali obseg del upravnega organa narekuje, lahko občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje namestnika predstojnika upravnega organa.
26.	člen
Predsednik komiteja skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.
Predsednik komiteja predstavlja komite, podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejme komite in skrbi za njihovo izvrševanje, izdaja odločbe ter druge akte in ukrepe, kadar je za to pooblaščen
27.	člen
Predstojnik upravnega organe je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi in za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Vodja strokovne službe odgovarja za delo službe izvršnemu svetu.
28.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov v mejah delovnega področja upravnega organa izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo pred-
piši s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta ter po strokovnih navodilih oddelka za ljudsko obrambo, mestnih ter republiških upravnih organov.
29.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov morajo poročati zborom skupščine občine in izvršnemu svetu o stanju na posameznem upravnem pdoročju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delegatov v zborih občinske skupščine morajo dati odgovor.
III.	KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
30.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti:
—	da določi način, kako se predajo nedokončane zadeve odpravljenih občinskih upravnih organov in uredi druga vprašanja v zvezi z njihovim prenehanjem, da odloči o tem, kateri občinski upravni organ je pristojen za določeno zadevo, če tega po določbah tega odloka ni mogoče ugotoviti ali če nastane spor o pristojnosti;
—	da določi, v katerem roku mu morajo novi upravni organi pripraviti in predložiti programe dela za leto 1978.
31.	člen
Občinski upravni organi začnejo delati po tem odloku z dnem njegove uveljavitve, svojo organizacijo pa morajo uskladiti s tem odlokom v treh mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
32.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 29-1300/76).
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi vUraa-nem listu SRS.
St. 1-011-09/78
Ljubljana, dne 26. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
1440.
V zvezi s 4. in 9. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77); 3. odstavkom 12. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-646/76) in na osnovi 189. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 7. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Šiška se opravljajo pogrebne svečanosti v skladu z določili tega odloka.
2.	člen
Na pokopališčih na območju občine Ljubljana Šiška se opravljajo:
a)	žarni pogrebi
b)	zemeljski pogrebi
O pogrebu in pogrebnih svečanostih odloča poslednja volja pokojnika, želja ožjih svojcev ali naročnika pogreba.
3.	člen
Na poslednjo voljo pokojnika, na zahtevo ožjih svojcev ali naročnika pogreba, se lahko opravi poslovitev v ožjem krogu.
4.	člen
Od pokojnika se na pogrebni svečanosti poslovi predstavnik družbene skupnosti.
Predstavnik družbene skupnosti je lahko predstavnik družbenopolitičnih organizacij, skupnosti ali delovnih skupnosti.
5.	člen
Od pokojnika se poslovi predstavnik verske skupnosti, če je naročnik pogreba zagotovil njegovo udeležbo.
6.	člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da ji lahko nemoteno prisostvujejo v skladu z določili tega odloka.
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu sami ali kot zastopniki organizacij in skupnosti.
7.	člen	,
Pogrebne svečanosti organizira upravljalec pokopališča, ki je dolžan o tem obvestiti krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival in organizacijo, v kateri je bil pokojnik nazadnje v delovnem razmerju.
8.	člen
Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije ter skupnosti lahko ob smrti občana imenujejo poseben pogrebni odbor, ki odloči o organizaciji pogreba in komemoracijah v skupnostih, v katerih je pokojnik prebival in deloval.
9.	člen
Upravljalec pokopališča je dolžan pristojni občinski skupščini predložiti pravilnik, ki podrobneje ureja organizacijo in potek pogrebne svečanosti v dveh mesecih od dne, ko začne veljati ta odlok.
10.	člen
Pri organizaciji pogrebnih svečanosti se lahko uporabljajo pravilniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki predvidevajo dodatne pogrebne svečanosti za svoje umrle člane, kolikor niso v nasprotju z določili tega odloka.
11.	člen
Na ^Centralnem pokopališču Zale se opravijo pogrebne svečanosti v poslovilni dvorani in sledi žarni ali zemeljski pogreb.
a)	Pri žarnih pogrebih se pogrebne svečanosti zaključijo v poslovilni dvorani in krsto s pokojnikom odpeljejo v upepelitev. Po upepelitvi položi upravlja-lec pokopališča ob prisotnosti ožjih svojcev E^li naročnika pogreba žaro s pepelom, ki je opremljena z osebnimi podatki na kraj, ki je sporazumno določen med njimi. Na posebno željo pokojnika ima upravljalec pokopališča pravico raztresti pepel v spominskem parku na Zalah. V spomin na pokojnika lahko naročnik pogreba zasadi spominsko drevo.
b)	Pri zemeljskih pogrebih se po končanih pogrebnih svečanostih razvije pogrebni sprevod v skladu z določili 13. člena in zaključi pogrebna svečanost kot to določa 14. člen tega odloka
12.	člen
Pogrebne svečanosti na drugih pokopališčih se pričnejo z mesta, ki ga določi upravljalec pokopališča v skladu s krajevnimi navadami.
13.	člen
Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti: Na čelu je slovenska zastava z žalnim trakom oziroma zastava narodnosti, kateri je pokojnik pripadal. Če je pokojnik tuj državljan je na čelu črna zastava. Nato se razvrstijo še druge zastave in prapori, pevci, godba, nosilci javnih odlikovanj, drugih javnih priznanj in vencev, predstavniki verske skupnosti s svojimi simboli se razporedijo neposredno pred pogrebni voziček s krsto, sledijo svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba.
14.	člen
Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrste ob grobu. Krsto s pokojnikom spustijo v grob. Po minuti molka, poklonitvi zastave, drugih zastav in praporov se pogrebna svečanost konča. Ob grobu se lahko opravi del pogrebnih svečanosti.
Najkasneje dve uri po končani pogrebni svečanosti mora upravljalec pokopališča grob zasuti.
15.	člen
Za enote oboroženih sil in milice, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov veljajo pravila oboroženih sil in milice.
16.	člen
Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, katera izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost udeležencev pogrebne svečanosti, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote v skladu s predpisi.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne poskrbi za pravilno organizacijo pogrebne svečanosti v skladu s 7. členom.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki:
1.	se ne pokorava navodilom vodje pogreba, ki je odgovoren za nemoten potek pogrebne svečanosti (13. člen),
2.	vodja enote oziroma poveljnik, ki pri streljanju častne salve ravna v nasprotju z določili 16. člena.
19.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Šiška.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-512-01/78
Ljubljana, dne 3. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana SiSka Franc Dejak 1. r.
1441.
Na podlagi 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 24/75) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 7, skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Šišk1'
1.	člen
K statutu Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Šiška, ki ga je sprejela skupščina Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Šiška na svoji seji 14. 7. 1977 z dopolnitvami, ki so bile sprejete 31. 7. 1978, se daje soglasje.
2.	člen
Ta sklep začne veljati takoj.
St. 1-22-02/78
Ljubljana, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1442.
Na podlagi 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 18. oktobra 1978 sprejel
SKLEP
o prenehanju veljavnosti navodila o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni pred izdajo gradbenih dovoljenj
1
Navodilo o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni pred izdajo gradbenih dovoljeni, glede plačila prispevka za gradnjo komunalnih objektov in naprav v naseljih, ki jih urejajo krajevne skupnosti, ka-
tero je bilo objavljeno v Uradnem listu SRS, St. 6/78, preneha veljati.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dim po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
France Martinec 1. r.
LOGATEC .
1443.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
e potrditvi zaključnega računa proračuna občine Logatec za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1977, ki obsega:
din
1.	Zaključni račun proračuna
—	skupni prihodki proračuna	11,909.239,13
—	skupni odhodki	11,460.385,95
nerazporejeno	448.853,18
2.	Zaključni račun rezervnega sklada
—	skupni prihodki	560.857,00
—	skupni odhodki (nepovrnjeni)	—
nerazporejeno	560.857,00
2.	člen
Presežek prihodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 448.853,18 din se prenese kot prihodek proračuna v naslednje leto.
3.	člen
Presežek prihodkov nad izdatki rezervnega sklada v višini 560.857 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada v naslednje leto.
4.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta sestavni del proračunske bilance za leto 1977.
5.	člen
Ta odlok velja osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 010-17/78
Logatec, dne 16. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
Prihodek in razporeditev prihodka za leto 1977
din
1.	Prenesena sredstva	566.567
2.	Davki iz dohodka bi OĐ	3,085.220
din
3.	Prometni davki	6,708.759
4.	Takse	394.739
5.	Prihodki upravnih organov	339.411
6.	Prihodki od drugih DPS	814.544
Skupaj — prihodki	11,909.240
1.	Delo državnih organov	8,023.851
2.	Ljudska obramba	861.551
3.	Dejavnost družbenopolitičnih org	981.294
4.	Dejavnost KS	490.000
5.	Negospodarske investicije	153.987
6.	Gospodarske investicije	499.180
7.	Tekoča proračunska rezerva	99.501
8.	Socialno skrbstvo	351.022
Skupaj razporejena sredstva:	11,460.386
Prihodki	11,909.240
Odhodki	11,460.386
Presežek prihodkov	nad odhodki:	448.854
1444.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76),
21.	člena pravilnika o knjiženju davkov občanov) (Uradni list SRS, št. 2/73) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1978 sprejela ODLOK
n potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Logatec in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977, ki ju je pregledala strokovna komisija občinske skupščine.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
din
—	obremenitve	12,738.830,00
— Plačila	11,809.110,10
—	odpise	374.763,45
—	zaostanek na	dan	31.	12.	1977	554.956,45
Zaključni račun prispevka za starostno zavarova-
nje kmetov izkazuje:
din
—	obremenitve	674.741,55
— Plačila	595.189,50
—	zaostanek na	dan	31.	12.	1977	79.552,05
3.	člen
Zaključna računa obsegata: bilanco, bhito bilanco In pregled dolgov in preplačil zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/78
Logatec, dne 16. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
1445.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1978 sprejela ODLOK
o ukinitvi nekaterih skladov in posebnih računov občine Logatec
1.	člen
Ukinejo se naslednji skladi občine Logatec:
1.	Komunalni sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o komunalnem skladu SO Logatec (Glasnik, št. 69/62, št. 15/65 in Uradni list SRS, št. 1/67)
2.	Cestni sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o cestnem skladu SO Logatec (Glasnik, št. 60/62 in 15/ 65)
3.	Sklad za razvoj gostinstva in turizma, ki je bil ustanovljen z odlokom o skladu za razvoj gostinstva in turizma (Uradni list SRS, št. 23/72)
4.	Gasilski sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o gasilskem skladu (Uradni list SRS, št. 7/71)
5.	Posebni račun za zadeve urejanja mestnega zemljišča, ki je bil odprt na osnovi odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Logatec (Glasnik, št. 9/64).
2.	člen
Sredstva ukinjenih skladov in računov, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njih, se prenesejo:
1.	Komunalni sklad — na Komunalno cestno skupnost — enota za komunalno dejavnost
2.	Cestni sklad — na Komunalno cestno skupnost
—	enota za cestno gospodarstvo
3.	Sklad za razvoj gostinstva in turizma — na Turistično društvo Logatec
4.	Gasilski sklad — na Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom
5.	Sredstva posebnega računa za zadeve urejanja mestnega zemljišča — na Komunalno cestno skupnost
—	enota za komunalno dejavnost
Do izvršenega prenosa skladov iz 1. do 5. točke tega člena na samoupravne interesne skupnosti upravljajo in razpolagajo s sredstvi sedanji organi upravljanja teh skladov.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-15/78
Logatec, dne 16. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
1446.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4-202/78) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRSj št. 3/78) je Skupščina
občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi prostorskega plana občine Logatec
1.	člen
S tem odlokom se uvaja obvezna priprava prostorskega plana občine Logatec.
Prostorski plan iz prejšnjega odstavka se pripravi za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
Priprave za sprejemanje prostorskega plana se pričnejo takoj po uveljavitvi tega odloka.
2.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih elementov za dogovor o temeljih prostorskega plana.
3.	člen
Izvršni svet SO Logatec usmerja in usklajuje izvedbo postopka dogovarjanja o temeljih prostorskega plana občine.
4.	člen
Izvršni svet SO Logatec določi na podlagi tega odloka in začasne obvezne enotne metodologije delovni program, ki obsega zlasti naloge posameznih nosilcev operativne sheme in terminski plan ter način financiranja prostorskega plana.
5.	člen
Smernice za izdelavo prostorskega piana predstavljajo dokumenti navedeni v 2. točki začasne enotne metodologije, srednjeročni družbeni plan SO Logatec za obdobje 1976 do 1980 in obstoječa urbanistična dokumentacija.
6.	člen
Izvršni svet SO Logatec predloži:
— nosilcem planiranja predlog dogovora o temeljih prostorskega plana do 31. oktobra 1978,
— Skupščini občine Logatec predlog odloka najkasneje do 31. decembra 1979.
7.	člen
Skupščina občine Logatec s proračunom zagotavlja finančna sredstva za izdelavo prostorskega plana. S posebnim samoupravnim sporazumom se nosilci planiranja lahko dogovorijo za združevanje sredstev za financiranje izdelave prostorskega plana.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/78
Logatec, dne 16. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
1447.
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77),
sklepa o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje komunalnih objaktov v KS Laze (Uradni list SRS, št. 15/78) in izida referenduma dne 6. avgusta 1978 je svet krajevne skupnosti Laze na svoji seji dne 5. oktobra 1978, sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Laze
V	sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Laze (Uradni list SRS, št. 19/78) se napravijo naslednje spremembe:
1
V	2. členu se sedanje besedilo v celoti spremeni in se pravilno glasi:
»Krajevni samoprispevek se uvaja v denarni obliki in se mora poravnati v času od 1. oktobra 1978 do 28. februarja 1979.«
2
V	4. členu se točka 3. črta.
3
V	9. členu se za besedilom:
»Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS«, postavi namesto vejice, pika, ostalo besedilo pa se črta.
St. 63/78
Laze, dne 5. oktobra 1978.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Laze
Viktor Krmavnar L r.
MOZIRJE
1448.
Na podlagi 1. odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 168. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Mozirje
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterlnarsko-sanitarne preglede, dovoljenja in potrdila 1 2
1.	člen
S to odredbo se določajo pristojbine za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede, dovoljenja in potrdila iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29., in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 19/77).
2.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina:
1.	Za kamionske pošiljke in vagonske po- din Šiljke do 10 ton	180
za vsako nadaljno tono	18
din
2. Za kosovne pošiljke:
— kopitarjev in odraslega goveda, od ko-
mada	25
—	telet, od komada	15
—	prašičev in drobnice, od komada	5
—	žive perutnine za vsakih začetih 50 komadov	3
—	za meso kopitarjev, parklarjev in pe-
rutnine, drobovino, mesne izdelke razen konzerv, mast ter divjačino, od kilograma	0,085
—	za ribe, rake in polže ter ribje meso,
od kilograma	0,085
—	za mleko od litra	0,018
—	za jajca cela, od komada	0,012
—• za mlečne in jajčne izdelke, od kilograma	0,085
—	za vsako čebeljo družino	5
—	za med, vosek, cvetni prah, matični
mleček in satje, od kilograma	0,085
—	za ostale neimenovane živalske proiz-
vode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, tehnična mast, loj, čebelji vosek, kožni odpadki itd. od kilograma	0.085
Po veterinarsko-sanitarnem pregledu izda pristojni organ potrdilo o zdravstvenem stanji pošuljke. ali potrdi na zdravstvenem spričevalu, da je bil opravljen obvezni pregled.
3.	člen
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled ali. da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo, več kot eno uro. mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 135 dinarjev za vsako začeto uro čakanja.
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa na nedeljo ali praznik ali v noči od 20. do 6. ure, se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50°/o.
Poleg pristojbine plača naročnik tudi prevozne stroške.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
1.	Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa:
din
—	za odraslo govedo in kopitarje, od komada 35
—	za teleta, od komada	20
—	za prašiče, od komada	25
—	za pujske do 50 kg, od komada	20
—	za drobnico, od komada	20
Pristojbina iz 1. točke tega člena zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potni stroški in zamudnina.
2.	Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka
0,012 din
3.	Za veterinarsko-sanitarne preglede:
—	v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izora,
—	divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih,
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa,
—	pri proizvodnji in predelavi jajc, se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda	180 din
5.	člen
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačajo tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Mozirje.
Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15®/# od sporazumno določenega pavšala v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine.
6.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za
vsako kravo - molznico	80 din
7.	člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK Mozirje 52810-840-034-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 52810-655-29530.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Mozirje in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov.
8.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 17-453/74).
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-31/78
Mozirje, dne 6. oktobra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Mozirje
Anton Vrhovnik dipl. ek. Ir.
SEVNICA
1449.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 203. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 12. oktobra 1978 sprejel
ODREDBO
e pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Sevnica
I
1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine, ali preko državne meje, se določi pristojbina:
a) za kamionske in vagonske pošiljke ko-
pitarjev, parklarjev in žive perutnine
din
—	do 10 ton	180,00
—	za vsako nadaljnjo tono	18,00
b)	za kosovne pošiljke
—	velike živali (govedo, kopitarji) od komada	25,00
—	teleta, prašiči, drobnica — od	komada	10,00
—	odojki, vsakih začetih 5 komadov	10,00
—	živa perutnina, vsakih začetih 50 komadov	5,00
—	čebele — za vsakih začetih 10	panjev	30,00
—	visoka divjad — od komada	70,00
—	nizka divjad — od komada	50,00
—	pernata divjad — od komada	5,00
c)	za pošiljke mesa in živalskih proizvodov
—	sveže meso vseh vrst — od kg	0,1
—	konzerve vseh vrst, mesni izdelki, drobovina od kg	0,1
—	mlečni in jajčni izdelki — od kg	0,085
—	mleko, mast	— od	kg	0,02
—	jajca cela	— od kom.	0,01
—	vsi ostali živalski proizvodi, surovine
m odpadki — od kg	0,085
č) za vsako uro čakanja v primerih, kadar pošiljka ob določeni uri ni pripravljena za pregled mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino	150,00
2.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne pre-
glede klavne živine in mesa v klavnicah se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in po njem, za pregled mesa in mesnih izdelkov ob razkladanju, skladiščenju in nakladanju, za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi sumljivih slučajev, za občasne preglede brisov rok, obleke in opreme ter za občasne preglede na pesticide in antibiotike
— od opravljene ure	*	180,00
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede živali na tržnicah, sejmiščih in dogonskih mestih ter mesa, mesnih izdelkov, divjadi in ži-
dilnicah, na prireditvah in. tržnicah se določi vil živalskega izvora v, gostinskih obratih, hla-pristojbina	dln
— od vsake	začete ure	180,00
4.	Za predpisano veterinarsko napotnico
za bolne živali, ki se odpremi j ajo v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku	50,00
5.	Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja
se določi pristojbina	—	za vsako molznico	80,00
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna se odvzem vzorca mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
II
Pristojbino za opravljeni vcterinarsko-sanitarni pregled iz 1. točke te odredbe plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu, oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji se lahko uredijo s posebnim dogovorom med izvršnim svetom skupščine občine in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov.
III
Ce se pregled opravlja izven rednega delovnega časa, na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 20. do 6. ure, se pristojbina, oziroma zamudnina poveča za 50 6/o.
IV
Materialni stroški, kot so prevozni stroški in dnevnice, niso všteti v pristojbine in se zaračunajo pose-
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-5/78-1
Sevnica, dne 12. oktobra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Mišo Keršič 1. r.
1450.
Na podlagi četrtega odstavka 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 203. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji seji dne 12. oktobra 1978 sprejel
ODREDBO
o veterinarsko sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov v občini Sevnica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S to odredbo se določa veterinarsko sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mes-
nih izdelkov v občini Sevnica, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na na ljudi in živali ter da se zagotovijo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja m prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi In v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov.
2.	člen
Določila te odredbe se nanašajo na ravnanje z živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav.
3.	člen
Po določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo v delovnih organizacijah, ki upravljajo z objekti za klanje in predelavo mesa in skladiščenja (v nadaljnjem besedilu: delovna organizacija), delavci, ki opravljajo storitve v teh objektih in drugi obiskovalci in posestniki živali.
4.	člen
Delovna organizacija je dolžna organizirati neprekinjeno klavno službo ob vsakem času.
5.	člen
Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži, eksenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi, do veteriransko sanitarnega pregleda.
Enako morajo biti opravljeni zakoli v sili na domu.
6.	člen
Zaradi varstva zdravja potrošnikov, preprečevanja in širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne prostore in hleve prepovedan.
V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu.
Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam ' v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem po-obiaščene veterinarske organizacije za veterinarsko sanitarne preglede (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), oziroma občinske veterinarske inšpekcije.
7.	člen
Delovna organizacija mora imeti organizirano neprekinjeno službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, mesa in mesnih izdelkov in odpremlje-nih pošiljk ter evidenco obiskov in ki vzdržujejo dezo-bariero. Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo. Pri izhodu preverja, če imajo vozila potrdilo o razkužitvi.
8.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru, tovorna vozila pa na posebnem parkirnem prostoru.
Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v območje hlevov in razkladalnih ter nakladalnih ramp. Izjema so samo servisna vozila.
9.	člen
Delovna organizacija mora organizirati interni transport tako, da se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne vozičke in sicer posebej za transport surovin in živali, za transport v vamparni — črevarni in odpadke ter konfiskate. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti.
Zelenice jc treba vsaj trikrat letno pokositi in odstraniti travo.
Parkiranje avtomobilov na zelenicah ni dovoljeno.
II.	TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI
10.	člen
Vozila za transport živali morajo biti tehnično nrezhibna ter opremljena tako, da je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija.
Odgovorna oseba delovne organizacije in pooblaščena veterinarska organizacija morata vsaj enkrat tedensko pregledati vozila za transport živali, če Ustrezajo predpisanim pogojem.
11.	člen
Mučenje in draženje živali je prepovedano.
Pod mučenje živali je treba razumeti zlasti pretepanje, zvijanje repa, opuščanje krmljenja in napajanja, klanje brez omamljanja, nestrokovno omamljanje (na prijner knikanje), sunkovita vožnja, prenapolnjenost, transport malih živali skupaj z velikimi, metanje živali iz višje etaže v spodnje, opustitev zakola v sili, da se prepreči mučenje, nestrokovni transport polomljenih živali v klavnico in podobno.
12.	člen
Pri prevozu živali v klavniške hleve je treba bolne ali sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sumljive živali — kontumačni hlev.
V	klavnične hleve se lahko vhlevljajo le zdrave živali in to točno po vrstah. Velike klavne živali je treba v hlevih privezati.
V	klavnični hlev ni dovoljeno vhlevljati živali, ki niso namenjene za zakol, oziroma ga uporabljati za druge namene. Prostor mora biti redno vzdrževan, očiščen in razkužen.
Živali, ki so v hlevu dalj kot 12 ur, je treba krmiti, napajati pa takoj po vhlevljanju.
13.	člen
Odgovorna oseba delovne organizacije mora o dopremi vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
Prijaviti mora tudi vsako spremembo v obnaš-a-nju živali, poškodb in pogin živali. Odgovorna oseba delovne organizacije mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsak pogin živali in zagotoviti prevoz trupla do zbirališča za kadavre, oziroma do secirnice, če bo odrejena raztelesba trupla.
Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti zdravstvena spričevala za živali, oziroma veterinarsko papotnico.
Vse živali, ki so dopremljene v klavnico morajo biti označene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali.
14.	člen
Vse živali, postavljene v klavniške hleve, je treba poklati najkasneje v treh dneh po vhlevljanju, teleta in odojke takoj, najkasneje pa v 24 urah po vhlevlje-vanju.
Vse živali morajo biti vhlevljene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali (oštevilčena, oznaka boksa itd.).
To načelo je treba upoštevati vse do zaključka veterinarsko sanitarnega pregleda mesa.
15.	člen
Hleve je čistiti najmanj dvakrat, dvorišče in rampo pa najmanj enkrat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi.
III.	KLANJE ŽIVALI, OBDELAVA, PREDELAj/A IN
SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV
16.	člen
Delovna organizacija je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu klanja in proizvodnje za naslednji dan.
Ni dovoljeno klanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti diplomiranega veterinarja pooblaščene veterinarske organizacije.
Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje brez omamljanja in omamljanje, ki predstavlja mučenje živali je prepovedano.
Vodja oddelka za klanje živali mora pred začetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter pribora.
Omamljanje mora biti organizirano tako, da so delavci zaščiteni pred poškodbami (privezovanje ali boks za omamljanje).
17.	člen
Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora trajati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živalih pa najmanj 5 minut.
18.	člen
Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, veterinarsko sanitarni nadzor in higiensko obdelavo mesa in drobovine.
19.	člen
Delavci, ki opravljajo dela in posle za odnašanje stranskih proizvodov, ki nastanejo pri klanju, za odnašanje konfiskatov in odpadkov v nečisti del klav-niškega območja in za permanentno čiščenje tal klavnih prostorov ne smejo opravljati drugih del, kjer lahko pridejo v stik z živalmi.
20.	člen
Dokler ni opravljen veterinarsko sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živine prepovedano.
Vsi deli za klanje živali morajo biti raaporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da se lahko
ugotovi, od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa.
Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in veterinarski inšpekciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko sanitarnega pregleda.
21.	člen
Vampi in čreva se morajo transportirati v čre-varno, da je zagotovljeno zaporedje in veterinarsko sanitarni pregled.
Vampi in čreva morajo biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po veterinarsko sanitarnem pregledu.
22.	člen
Delavec, ki pri svojem delu opazi na mesu, koži ali notranjih organih bolezensko spremembo, je dolžan takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
23.	člen
Začasno zaplenjeno meso in drobovino, ki je v bakteriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, se mora razhlajevati in hraniti v posebni hladilnici za sumljivo meso, ki se zaklene. Ključe te hladilnice hrani pooblaščena veterinarska organizacija. Te hladilnice ni dovoljeno uporabljati za druge namene.
Sumljivo meso in drobovina mora biti označena z napisom »začasno zaplenjeno«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto.
Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščene veterinarske organizacije.
Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ali pokvarjenim mesom, smejo opravljati delo potem, ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko.
24.	člen
V	ohlajevalnico je dovoljeno sprejeti sveže, higiensko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno.
Zakol živali in obdelava mesa mora biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija redno pregleduje higeno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddelko-vodje posameznih oddelkov. Le-tl morajo pod vzeti takojšnje ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
25.	člen
V	hladilnicah, kjer se hladi in skladišči mesti, si dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupor v koži, rib in drugih surovin ter proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vpliva na organoleptične lastnosti mesa.
V	ohlajevalnici in hladilnici mesa mora biti tčfe organizacija dela, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v istem zaporedju, kot je bilo vnešeno. 26 * * * *
26.	člen
Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali na-
ložiti v ustrezne posode. Posode za meso in drobovi-
no je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na
podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju
teh posod drugo na drugo se ne sme vsebina posode dotikati dna gornje.
27.	člen
V proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek, krojenje in izkoščevanje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 10 "C.
28.	člen
Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba preprečiti vsako onesnaženje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče in palerine s kapuco.
29.	člen
Vodja oddelka mora vsake štiri ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in voditi evidenco temperature ter vzdrževanja hladilnih naprav. Oddelkovodja hladilnice mora kontrolirati temperaturo mesa pred odpremo iz hladilnice.
IV.	VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO OKOLJA
30.	člen
Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo očistiti in razkužiti.
Vse odpadke živalskega izvora je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za konfiskate, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti. '
Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišče.
Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje higiene med delovnim časom, higieno v sanitarijah in redno izpraznjevanje posod Za odpadke.
Vodje organizacijskih enot so odgovorni za tekoče izvajanje splošnih higienskih ukrepov, kot tudi posebnih higiensko epidemioloških ukrepov.
31.	člen
Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je sproti odstranjevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju ter razkuževanju vračati v proizvodne oddelke.
32.	člen
Če se pri pregledu mesa ugotovi kužna bolezen, je treba takoj klavniške prostore in vse uporabljeno orodje ter pribor razkužiti.
Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati raz-kuževalno preprogo (bariero).
Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inšpektor.
33.	člen
Delovna organizacija mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev za odvoz konfiskatov in smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjevanju očiščeni in razkuženi.
Zagotovljen mora biti redni odvoz konfiskatov, smeti in odpadne embalaže.
Redno je treba prazniti gnojišče. Na gnojišču ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv, papirja, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil.
Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati le na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor.
34.	člen
Rabljeno kartonsko embalažo in poškodovano metalno embalažo ni dovoljeno uporabljati in jo je treba takoj odstraniti iz proizvodnih oddelkov.
35.	člen
Delovna organizacija je dolžna redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomanjkljivosti, oziroma zagotavljati redno vzdrževanje obrata.
Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih prostorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih del, ki so potrebna, da se zaključi tehnološki (proizvodni) postopek, vendar je treba ustrezno zavarovati živila.
36.	člen
Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer se opravlja obdelava, predelava in skladiščenje surovin in proizvodov.
V	proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje in uživanje alkoholnih pijač in hrane.
37.	člen
Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostriženi in s pristriženimi nohti. Pri delu v klavnici in predelavi ni dovoljeno 'nositi prstanov, zapestnic in ročne ure. Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdrževanje osebne higiene.
Po zakolu, oziroma obdelavi vsake živali se morajo umiti roke in sterilizirati orodje. Orodje rhorajo sterilizirati tudi po vsakem onesnaženju orodja.
Pred začetkom in po končanem delu je obvezno umivanje in razkuževanje rok. Delovna organizacija mora skrbeti za to, da so stalno na razpolago razkužila, papirnate brisače, toaletni papir in tekoče milo.
Prepovedano je hoditi delavcem iz nečistega dela v čisti del klavnice in delavcem iz čistega dela v nečisti del klavnice.
Pooblaščena veterinarska organizacija in veterinarski inšpektor kontrolirata vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizuelno, z bakteriološkim pregledom brisov).
33. člen
Delovna obleka mora biti čista in jo je treba menjati vsak dan, po potrebi pa tudi med delovnim časom. V žepih delovne obleke ni dovoljeno nositi raznih predmetov, razen robcev.
Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem delu očistiti in razkužiti. 39
39.	člen
Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omarico, ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo.
V	garderobni omarici je dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice.
Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene.
Pregled garderobnih omaric opravlja neposredno vodja delovne enote oziroma skupine, občasno pa tudi pooblaščena organizacija, kakor tudi veterinarski inšpektor.	I
V	garderobnih omaricah je prepovedano shranjevati pijače, hrano in predmete, ki niso osebna zaščitna sredstva.
Umazano delovno obleko morajo delavci oddati v pranje takoj po končanem delu.
40.	člen
Oddelkovodja mora pregledati delavce, če imajo na koži (rokah in obrazu) rane, ekceme ali druge poškodbe, kjer pridejo v stik z živili in jim ne sme dovoliti opravljati delo.
V	primeru lažje poškodbe mora imeti na tem mestu gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo.
41.	člen
Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezinsekcijo. Dezinsekcija pa mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinsekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili.
42.	člen
Vsi proizvodni procesi morajo biti organizirani tako, da se zagotavlja čimvečje. varstvo okolja. Zato je potrebno redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva in maziva ter vzdrževanje čistilne naprave.
43.	člen
V	kanalizacijo je prepovedano spuščati kri, živalske odpadke, maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in maziva. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je potrebno čistiti in vzdrževati.
Za vzdrževanje čistilne naprave in lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljen delavec. Voditi je treba tudi dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanja lovilcev maščob in drugih jaškov.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat letno odvzeti vzorce odplak in jih dostaviti v analizo.
V.	KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Kršitve določbe te odredbe se kaznujejo po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78).
45.	člen
Veterinarsko sanitarne preglede po tej odredbi opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, nadzor nad izvajanjem te odredbe pa opravlja pristojni organ za veterinarsko inšpekcijo.
46.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-5/78-1
Sevnica, dne 12. oktobra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Sevnica Mišo Keršič I. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1451.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/ 74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. in 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1977, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Zaključni račun proračuna za leto 1977 izkazuje:
din
—	dohodke	23,323.606
—	izdatke	23,318.795
—	presežek	dohodkov	nad	izdatki	4.911
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu v znesku 4.911 din se prenese v program občine za leto 1978.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
—	dohodke	937.930
—	izdatke	40.000
—	presežek	dohodkov	nad	izdatki	897.930
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada v znesku 897.930 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1978.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-11/78-4
Šentjur pri Celju, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. L r.
1452.
Skupščino občine Šentjur pri Celju je na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. in 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa sklada skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju za leto 1977
1.	člen
Potrdi se zaključni račun sklada skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju za leto 1977, ki obsega:
dfn
—	dohodke v višini	2,357.191,19
—	izdatke v višini	1,683.879,90
—	saldo sredstev per 31. 12. 1977	673.311,29
Ostanek sredstev iz leta 1977 v višini 673.311,29
din se prenese kot dohodek sklada v leto 1978.
2.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-12/78-4
Šentjur pri Celju, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r.
1453.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 12. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Spremeni in dopolni se 8. člen odloka o urbanističnem programu občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/69) in (Uradni list SRS, št. 20/731 in se glasi:
»V skladu z urbanističnim programom se urejajo in zagrajujejo naslednja naselja:
a)	urbanistični načrt: naselje Šentjur pri Celju;
b)	zazidalni načrt: del naselja Ponikve, Planine, Loke pri 2usmu, Dramlje, Gorice pri Slivnici, Nova vas—Črnolica;
c)	urbanistični red: Blagovna, Trnovec (KS Blagovna), Dobje, Stopče, Prevorje, Kalobje, Vrbno, Hotunje in Grobelno.
Za ta območja se izdela urbanistični red z grafičnim prikazom in osnovami komunalne ureditve.
V vseh drugih naseljih v občini je možna le dopolnilna gradnja v obsegu obstoječih strnjenih naselij, ki se urejajo z lokacijskim ogledom in lokacijsko dokumentacijo. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo objektov je možno izdati, če to ne nasprotuje urbanističnemu interesu kraja, ne kazi pokrajine ter če gre za investitorja, ki je eksistenčno vezan s krajem na tem območju.
Graditelji v teh naseljih so zavezanci plačila prispevka za ureditev komunalnih objektov in naprav in to v višini, ki jih določijo krajevne skupnosti oziroma komunalno cestna skupnost.
2.	člen
Meje zazidalnih kompleksov, navedenih v prejšnjem členu v merilu 1 :2880 šo sestavni del tega od-lokai
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/73).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-26/78-4
Šentjur pri Celju, dne £8. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r.
1454.
Na podlagi 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1978 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji, označevanju in cepljenju psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi
1.	člen
Na območju občine Šentjur pri Celju lahko imajo pse občani in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: posestnik psa), če jih imajo pod pogoji, ki so predpisani s tem odlokom.
2.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in ne moti okolice.
Popadljivi psi in psi, ki jih njihovi lastniki imajo v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali zaprtem prostoru ali pripeti na verigi, vendar tako, da ne ogrožajo ljudi, ki želijo priti do vhodnih vrat.. Posestnik mora ob prostoru, kjer je pe§ pripet namestiti opozorilni napis »hud pes«. Opozorilni napis mora biti viden z javne ceste.
3.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto in brez nadzorstva.
V strnjenih naseljih se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi pes pa mora imeti tudi nagobčnik.
4.	člen
Psov, razen službenih psov organov milice, enot JI,A in psov vodnikov, ni dovoljeno voditi v javne prostore.
Prepoved iz 1. odstavka tega člena ne velja za pse, ki spremljajo posestnika psa na potovanju oziroma, kadar je posestnik iz drugih objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi. V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop psa v javni prostor pa mora dovoliti upravljalec lega prostora.
5.	člen
Občinski veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja razširjenj nevarnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi in da se smejo gibati zunaj bivališča z nagobčnikom in privezani na vrvici.
6.	člen
Posestnik psa mora skrbeti za pravilno nego, prehrano in zdravstveno zaščito psa ter preprečevati mučenje.
7.	člen
Za vzrejo in vzgajanje pasjih mladičev ter šolanje psov mora posestnik urediti prostore, ki ustrezajo minimalnim higienskim pogojem za tako dejavnost.
Občan ali pravna oseba, ki se bavi z dejavnostjo Iz 1. odstavka tega člena, mora to prijaviti občinskemu veterinarskemu inšpektorju.
Občinski veterinarski inšpektor lahko prepove vzrejo in vzgajanje pasjih mladičev ter šolanje psov tistemu, ki za to nima primernega prostora ali ne spoštuje določil tega odloka.
8.	člen
Ce se pri psu pojavljajo znaki, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za steklino, mora posestnik takega psa takoj izolirati v poseben dobro zaprt prostor, ločiti psa od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti veterinarski službi.
9.	člen
Če pes ugrizne človeka, mora posestnik psa takoj poskrbeti, da bo pes 15 dni veterinarsko nadzorovan, ne glede na to ali je pes bil cepljen proti steklini ali ne in kdaj je bil cepljen.
Veterinarsko nadzorstvo opravlja Veterinarski zavod Celje — Poslovna enota Šentjur pri Celju po tem, ko mu posestnik psa ali občinski veterinarski inšpektor prijavi, da je pes ugriznil človeka.
Stroški veterinarskega nadzorstva nad psom, ki je ugriznil človeka, gredo v breme posestnika psa.
10.	člen
Ce se priklati na dvorišče zgradbe tuj pes ali se zadržuje v njeni okolici, jg lastnik oziroma upravljalec zgradbe dolžan to nemudoma javiti veterinarski službi.
11.	člen
PosestniK psa je dolžan nabavo psa prijaviti zaradi vpisa v register psov v osmih dneh po nabavi.
Posestnik psa je dolžan tega odjaviti zaradi izbrisa iz registra v roku treh dni, če se spremeni lastništvo psa, če pes pogine ali če je pokončan.
Če se lovski pes zateče, izgubi ali ostane dalj časa po lovu v lovišču, je rok za odjavo 14 dni.
12.	člen
Psa se prijavi in odjavi pri Veterinarskem zavo-au v Celju — Poslovna enota Šentjur pri Celju, ki vodi register psov za občino Šentjur pri Celju.
Za prijavo psa plača posestnik pristojbino, ki jo določi Izvršni svet Skupščine SRS.
13.	člen
V	register psov se vpiše lastništvo in identiteta psa ter določi njegova številka v registru.
V	register psov se vpisujejo podatki, ki so pomembni za izvajanje ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni, ki se prenašajo s psi.
Podatke, ki so potrebni za izvajanje ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje kužnih' bolezni, ki se prenašajo s psi in jih zavod mora vpisovati v register psov, kot tudi druge ukrepe, ki so potrebni za pravilno vodenje registra psov, določi občinski veterinarski inšpektor.
14.	člen
Ob prijavi psa, izda Veterinarski zavod Celje — Poslovna enota Šentjur pri Celju pasjo znamko.
Na pasji znamki mora biti označeno ime občine.in številka iz registra psov. Pasja znamka je dokaz, da je
pes registriran. Posestnik psa pa je dolžan skrbeti, da je pes opremljen s pasjo znamko. Če se pasja znamka izgubi, mora posestnik psa to najpozneje v osmih dneh sporočiti Veterinarskemu zavodu Celje — Poslovni enoti Šentjur pri Celju in zaprositi za izdajo druge pasje znamke.
15.	člen
Ob odjavi psa je posestnik psa dolžan vrniti pasjo znamko zavodu, ki jo je izdal.
16.	člen
Pes, starejši od treh mesecev, mora biti vsako leto preventivno cepljen proti steklini.
Posestnik mora, na javni razglas o preventivnem cepljenju psov proti steklini, prignati psa na določeno zbirno mesto in poskrbeti, da bo žival cepljena.
Vsakoletno preventivno cepljenje psov, proti steklini opravlja Veterinarski zavod Celje — Poslovna enota Šentjur pri Celju.
17.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter da se preprečujejo poškodbe, ki jih psi lahko povzročajo, se na ob-močjo občine Šentjur pri Celju polovijo psi, ki ne nosijo pasje znamke ali se gibljejo brez nadzorstva.
Pes, ki je bil ulovljen ob pogojih iz 1. odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo psa in njegov vpis v register psov.
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v 7 dneh od dneva, ko je pes bil ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z ulovom in vzdrževanjem psa.
18.	člen
Na območju občine Šentjur pri Celju se pokončajo:
—	psi, starejši od treh mesecev, za katere posestnik ne poskrbi, da bi bili v roku cepljeni proti steklini;
—	neregistrirani psi;
—	psi, ki se gibljejo v loviščih, v nasprotju z določili zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč;
—	psi, ulovljeni po določilih 16. člena in njihovi lastniki niso znani.
Psa, ki se po 1. odstavku tega člena sme pokončati, se lahko prepusti v last občanu, če to želi in z veterinarskim pregledom psa dokaže, da je pes zdrav.
19.	člen
Ulov in pokončanje psov po določilih tega odloka opravlja veterinarski higienik.
Občinski veterinarski inšpektor lahko po potrebi pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog po tem odloku.
20.	člen
V vlogah občanov, ki se vlagajo na podlagi 16. in 17. člena tega odloka, odloča v upravnem postopku občinski veterinarski inšpektor.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 din se kaznuje za prekršek posameznikov ali pravna oseba — posestnik psa;
—	če ne poskrbi, da pes ne ogroža ljudi in ne moti okolice ali ne namesti opozorilnega napisa »hud pes« tako, da je viden z javne ceste (2. člen);
—	ki ne izvaja ukrepov iz 5. člena tega odloka, kadar so ti predpisani;
—	če ne poskrbi, da je pes ob javnem razglasu preventivno cepljen proti steklini (16. člen);
—	če ne poskrbi, da je pes, ki je ugriznil človeka, 15 dni po ugrizu veterinarsko nadzorovan (9. člen).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din.
22.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba — posestnik psa:
—	ki ne prijavi veterinarski službi, da se je na dvorišče priklatil tuj pes (10. člen);
—	če ne poskrbi, da pes nosi pasjo znamko stalno na ovratnici (14. člen);
—	če ne poskrbi za prijavo in odjavo psa (11. člen);
—	če ne poskrbi za ustrezne ukrepe iz 3. člena tega odloka;
—	ki v nasprotju s 4. členom vodi psa v javni prostor;
—	če ne skrbi za pravilno nego, prehrano ih zdrav- ‘ stveno zaščito psa ter ne prepreči mučenja (6. člen).
—	če ne prijavi občinskemu veterinarskemu inšpektorju vzreje in vzgajanje pasjih mladičev ali šolanje psov (7. člen).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 20 do 500 din.
23.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati dosedanji odloki o registraciji, označevanju in reji psov.
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-5/78-4/8
Šentjur pri Celju, dne 29. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r.
1455.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1977 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977
1
Potrdi se davčni zaključni račun za leto 1977, izkazuje:
din
ki
obremenitve
odpisi
plačila
zaostanka
16,226.350,55
2,132.318,30
13,590.092,45
503.939,80
2
Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977, ki izkazuje:
din
—	obremenitve	1,182.409,85
—	plačila	809.909,65
—	zaostanek po stanju 31. december
1977	372.500,20
3
Oba zaključna računa obsegata bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled dolgov in plačil, kar je sestavni del tega sklepa.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-10/78-8
Šentjur pri Celju, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r.
SIS	Stopnja v •/• Op.
Občinska kultura skupnost	1,29
— od tega na ravni republ.: . skupne naloge	0,46
Občinska telesnokulturna skupnost	1,22
— od tega na ravni republ.: . skupne naloge	0,01
Občinska skupnost socialnega skrbstva	0,37
— od tega se za naloge skupnega pomena sredstva odvajajo po posebnem sporazumu vsak mesec Občinska zdravstvena skupnost iz BOD	6,62
Skupnost invalidsko pokoj n. zavarovanja	10,60
Skupaj iz BOD	26,34
+ rep. in obč. davek 1,50
2
Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, navedene pod tč. 1, se uporabljajo od 1. 11. 1978 do 31. 12. 1978.
Velenje, 19. oktobra 1978.
Predsednik
komiteja za družbene dejavnosti Skupščine občine Velenje Lado Zakošek 1. r.
VELENJE
1456.
IN a osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980 in aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS za leto 1978 objavljata komite za družbene dejavnosti in koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela občine Velenje
PREGLED
stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu osebnih dohodkov v novembru in decembru 1978
1
Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka so:
SIS	stopnja v •/• Op.
Zveza skupnosti otroškega varstva	2,19 ,
Občinska skupnost otroškega varstva	0,03
Občinska izobraževalna skupnost	4,02
— od tega na ravni republ,: . skupne naloge	— letni
. .vzajemnost	— plan
. solidarnost	— presežen
VRHNIKA
1457.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 5. seji zbora združenega dela, dne
5.	oktobra 1978, na 4. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 5. oktobra 1978 in na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1977 katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv in posebni računi.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1977 so naslednji:
din
1. Proračun:
—	prihodki	19,971.013,10
—	odhodki	19,112.857,80
—	presežek prihodkov	nad odhodki	858.155,30
II. Sredstva rezerve:
—	prihodki	724.072,72
—	odhodki	—
—	presežek prihodkov nad odhodki 724.072,72
3.	člen
Presežek prihodkov nad dohodki po zaključnem računu proračuna v višini 858.155,30 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna za leto 1978.
din
1.	Druga sredstva s posebnim name-
nom DPS	1,561.105,89
2.	Sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni'	25.955,72
3.	Premije za zavarovanje proti požaru	188.566,65
4.	Sredstva borcev za severno mejo	9.622,40
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 724.072,72 dinarjev se prenese v sredstva rezerv proračuna za leto 1978.
o. uiun
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	v
St. 3/11-400-01/77 Vrhnika, dne 5. oktobra 1978.
5. člen		Predsednik	
Neporabljena sredstva na posebnih	računih se	Skupščine občine	Vrhnika
prenesejo kot dohodek teh za leto 1978 in	sicer:	Vladimir Mejač	L r.
Bilanca prihodkov in odhodkov po rebelansu		II. ODHODKI	
proračuna za leto 1977			din
I. PRIHODKI		1. Glavni namen	
	din	01 Delo državnih organov	12,880.978,15
1. Davki iz osebnega dohodka in na do-		02 Ljudska obramba	1,332.160,50
hodek	6,059.185,40	03 Dejavnost družbenopolitičnih organi-	
2. Prometni davek	10,057.904,70	zacij	1,820.000,00
3. Davek na premoženje in na dohodek		04 Negospodarske investicije	701.768,25
od premoženja	1,425.914,75	08 Socialno skrbstvo	411.298,10
4. Takse	583.674,50	09 Zdravstveno varstvo	10.548,50
5. Dohodki po posebnih predpisih	122.941,50	10 Komunalna dejavnost	793.940,00
6. Ostali dohodki	1,306.298.90	11 Dejavnost krajevnih skupnosti	650.000,0(1
7. Prenešena sredstva iz leta 1976	316.093,35	16 Intervencije V gospodarstvu	322.224,30
8. Dopolnilna sredstva za priznavalnine		18 Vezana in izločena sredstva	189.940,00
borcem NOV	99.000,00		19,112.857,80
skupaj prihodki	19,971.013,10	Presežek prihodkov nad odhodki	858.155,30
1458.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 213. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 5. seji zbora združenega dela dne 5. oktobra 1978 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Janezova vas
1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev za območje zazidalnega načrta Janezova vas.
A.
pare. št.	kultura	Izmera m*	vL št.
667/1	sadovnjak	196	682
	njiva	1.809	
.253	zgradba	105	602
	dvorišče	432	
667/2	sadovnjak	5OT	601
.254	zgradba	181	
	dvorišče	546	
2.	člen
Meja zemljiškega kompleksa Janezova vas poteica od mosta preko Ljubljanice proti jugu ob zahodni meji parcel 1027 in 1022, po zahodni strani ceste IV. reda do parcele št. 641/2 in naprej proti jugu ob vzhodni strani ceste IV. reda pare. št. 1756/1 do jugozahodnega vogala pare. Št. 675 in naprej proti vzhodu po njeni južni meji do pare. št. 948/1 in po njeni zahodni meji proti jugu do parcele 2022. po njeni zahodni meji proti severu do zloma vzhodne meje pare. št. 995/3, diagonalno preko parcele 2022 do stičišča s parcelo 2028 in naprej proti severu po njeni zahodni meji do Ljubljanice, kjer zavije proti jugu ob vzhodnem bregu Ljubljanice do mosta preko Ljubljanice.
3.	člen
Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki v k. o. Verd:
Dosedanji lastnik
Kržič Anton, Verd 20 KirSič Anton, Verd 20
Kržič Valerija, Kržič Marija, Kržič Drago, Kržič Andrej, vsi Verd 19
Kržič Valerija, Kržič Marija, Kržič Drago, Kržič Andrej, vsi Verd 19
pare. St.	kultura	Izmera ni*	vi. št.
667/3	njiva	314	601
667/4	njiva	226	601
667/5	njiva	88	601
666/2	travnik	265	1031
666/3	travnik	63	1034
662	njiva	2066	415
.240	hiša	161	415
995/8	njiva	652	21
1014	njiva	713	163
1015	sadovnjak	455	163
1016	njiva	513	163
1017	njiva	316	284
1022	sadovnjak	900	721
.306	stavb, hiša	128	721
	dvorišče	272	
1023/1	njiva	505	790
1026/6	njiva	553	830
1026/4	njiva	479	159
1031	njiva	2.086	420
1035/1	travnik	1.115	420
.192	hiša, dvor.	793	420
1026/3	njiva	948	357
1026/7	njiva	140	905
	sadovnjak	202	
1026/2	njiva	406	905
1027	njiva	5.140	632
1034/2	sadovnjak	603	803
1041/2	sadovnjak	455	162
1041/1	njiva	1.005	162
.248	zgradba	173	162
	dvorišče	515	162
1034/1	njiva	796	801
1034/3	njiva	589	800
1034/4	njiva	594	802
1041/3	njiva	996	1007
1043/2	travnik	4.370	5
1043/1	pot	242	178
	neplodno	134	17
1068/4	njiva	588	737
1035/2	travnik	171	597
1040/3	travnik	623	597
1040/4	travnik	577	597
1040/2	travnik	1.521	648
1040/7	sadovnjak	546	769
1040/10	travnik	451	782
1039/5	travnik	535	372
1046	njiva	2.056	479
1047/1	travnik	1.393	479
1039/6	‘ravnik	456	773
1047/2	hiša	136	793
	travnik	48.3	
1039/2	pot	52	792
Dosedanji lastnik
Kržič Valerija, Kržič Marija, Kržič Drago, Kržič Andrej, vsi Verd 1-9
Kržič Valerija, Kržič Marija, Kržič Drago, Kržič Andrej, vsi Verd 19
Kržič Valerija, Kržič Marija, Kržič Drago, Kržič Andrej, vsi Verd 19 Kržič Drago, Verd 19 Kržič Marija, Verd 19 Kržič Marija, Verd 19
Kavčič Franc, Verd 18 Kavčič Franc, Verd 18
Turk Egon, Turk Marjana, oba Pivka, Kosovelova 5 Čepon Frana, Verd 17 Cepoh Frana, Verd 17 Čepon Frana, Verd 17
Potrebuješ Frančiška, Vrhnika, Stara cesta 6 Stržinar Mojca, Verd 193 Stržinar Mojca, Verd 193
Plankar Emil, Verd 65 Strelec Franc, Strelec Miarija, Verd 31 Suhadolnik Karol, Suhadolnik Bogomila, Verd 16 Čepon Marija, Čepon Janko, Čepon Marko, Čepon ndl. Marija, vsi Verd 3
Čepon Marija, Čepon Janko, Čepon Marko, Čepon ndl. Marija, vsi Verd 3
, Čepon Marija, Čepon Janko, Čepon Marko, Čepon ndl. Marija, vsi Verd 3 Dolinar Frančiška, Verd 15
Jančar Jerca. Radomlje 5, Breznik Frančiška, Ljubljana, Dalmatinova 1
Lazanski Franc, Lazanski Margareta, Verd n. h. Lazanski Franc, Lazanski Margareta, Verd n. h.
Korda Marija, Mirke 1, Kotnik Josip, Vrhnika, Cesta gradenj 8
Pirnat Štefka, Verd 10 Pajnič Ivana, Verd 9 Pajnič Ivana, Verd 9 Pajnič Ivana, Verd 9 Pajnič Ivana, Verd 9 Pirnat Anton, Verd 10 Pirnat Alenka, Verd 10 Jeraj Marjetka, Verd 10 Srdič Alenka, Srdič Branko, Verd 9 Pirnat Ivana, roj. Susman, Pirnat Ivana, Pirnat Avgust, Pirnat Janez, vsi Verd 23
Stražišar Franc, Verd 110
Stražišar Franc, Verd 110
Sluga Marija, Vrhnika, Na klancu 29
Drašler Drago, Vrhnika, Stara cesta 4
Drašler Drago, Vrhnika, Stara cesta 4
Drašler Drago, Vrhnika, Stara cesta 4
Drašler Marjan, Verd 190
Škrjanec Jože, Škrjanec Majda, Verd 4
Ščepanovič Ilija, Vrhnika, Na ktisu C-l
Rosenwirt Ivan, Verd 5
Rosenwirt Ivan, Verd 5
Rosemvirt Ivan, Verd 5
Mulavec Terezija, Celje, Pot na Ostiožno 2
Golc Metod, Golc Pavla, Verd št. 218
Golc Metod, Golc Pavla, Verd št. 218
Kogovšek Janez, Kogovšek Zvonka, oba Smrečje 36,
pare. čt.	kultura	Izmera m*	vi. št.	Dosedanji lastnik Golc Metod, Golc Pavla, Verd 218, Strajnar Leopold, Verd 214	
1039/11	travnik	166	750	Petrovič Ivanka, Verd n. h.	n. h., n. h., n. h.,
1039/8	pot	384	776	Kogovšek Anton, Verd 202, Lah ing. Janez, Verd Bizjan Mirko, Verd n. h., Albreht Jakob, Verd Strajnar Leopold, Verd 218, Rošker Ivan, Verd Mulavec Terezija, Celje, Pot na Ostrožno 2	
B.
pare. čt.	kultura	Izmera m*	vi. št.
675	njiva	1.565	609
674	njiva	1.611	609
673	njiva	2.187	609
671	njiva	6.348	609
670	njiva	1.950	609
669	njiva	1.994	609
666/1	travnik	3.301	609
665	njiva	3.629	609
664	njiva	2.580	609
663	njiva	1.656	609
661/3	travnik	518	609
948/1	njiva	1.925	609
989	njiva	3.089	609
990	njiva	1.484	609
993	njiva	2.446	609
994/1	n j iva	481	609
995/3	njiva	1.486	609
1003	travnik	1.758	609
1002/3	jarek	267	609
1070	njiva	22.547	609
659/2	njiva	621	883
657/2	stavbišče	115	855
	travnik	696	
	hiša		
656/2	njiva	319	868
	stavb, hiša	122	
	dvorišče	147	
660/20	travnik	202	919
660/12	travnik	199	919
Dosedanji lastnik
Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Ljubljanske mlekarne Ljubljana Murko Viktor, Vrhnika, Pot v Močilnik 9 Jerkovič Svetin, Jerkovič Marko, Verd n. h. Jerkovič Svetin, Jerkovič Marko, Verd n. h.
Žilavec Francka, Verd n. h.
Logonder Slavko in Branimir, Verd 260/18 Petkovšek Marija, Stara Vrhnika 52
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih in 3. člena tega odloka ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Vrhnika.
1459.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 149. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 5. seji zbora združenega dela dne 5. oktobra 1978 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnega načrta Janezova vas
1.	člen
Potrdi se zazidalni načrt Janezova vas, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje:
1. tehnično poročilo
5.'člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
. St. 1/1-010-013/78
Vrhnika, dne 5. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r.
2.	pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta
3.	geodetsko osnovo 1 :1000
4.	shemo urbanistične organizacije zazidalnega območja
5.	urbanistično zazidalno situacijo
6.	javna razsvetljava — programska rešitev
7.	načrt vodovodnega omrežja z aproksimativnim predračunom
8.	načrt kanalizacije z aproksimativnim predračunom
9.	cestno omrežje — programska rešitev
10.	telefonsko omrežje — programska rešitev
3.	člen
Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt.
4.	člen
Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt.
5.	člen
Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija.
6.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 3/1-350-02/77
Vrhnika, dne 5. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1460.
Na podlagi 18., 54. in 99. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni lipt SFRJ, št. 6-^5/1976), 1., 2. in
3.	člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v Sit Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4-202/1978) in začasne obvezne enotne metodologije in minimalnih obveznih enotnih kazalcev prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/197>8) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 5.1 oktobra 1978, na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. oktobra 1978 in na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o pripravi prostorskega plana občine Vrhnika 1 2 3 4
1.	člen
S tem odlokom se uvaja obvezna priprava prostorskega plana občine Vrhnika. Prostorski plan občine Vrhnika se pripravi za obdobje do leta 1985, z elementi dolgoročnih ciljev in smeri družbenoekonomskega razvoja v prostoru občine do leta 2000.
Nosilci prostorskega plana in dogovarjanja so temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti in Skupščine občine Vrhnika.
2.	člen
Izdelava prostorskega plana mora potekati skladno z določili odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji s spremljajočo začasno obvezno enotno metodologijo in minimalnimi obveznimi enotnimi kazalci prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, 15. 5. 1978, št. 10-676/78).
3.	člen
Za pripravo dokumentov prostorskega plana skrbi Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika skrbi za izvedbo postopka dogovarjanja o temeljih prostorskega plana občine in v njem zagotavlja, da se uskladijo skupni interesi in cilji celovitega ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja občine.
4.	člen
Po sprejetju tega odloka pripravi in sprejme izvršni svet skupščine občine delovni program za izdelavo in sprejem prostorskega plana.
5.	člen
Nosilci planiranja so dolžni izvajati naloge po delovnem programu, ki ga pripravi izvršni svet, upoštevajoč načela sočasnosti in organiziranosti planiranja ter usklajevanja ob upoštevanju obvezne metodologije in obveznih skupnih minimalnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 10/78).
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika predloži udeležencem prostorskega planiranja predlog dogovora o temeljih prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000, najkasneje do aprila 1979.
7.	člen
Zaradi uresničitev načel sistema aruzoenega planiranja in enotnosti prostorskega planiranja v občinah pripravijo in sprejmejo samoupravne organizacije in skupnosti elemente za sklepanje dogovora o temeljih PP družbenopolitične skupnosti v skladu s 33. členom zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6/76).
Elemente pripravijo vse tiste samoupravne organizacije in skupnosti, katerih dejavnost je opredeljena v 4. točki začasne obvezne enotne metodologije (Uradni list SRS, št. 10/78). Za pripravo elementov PP, s tem odlokom obvezuje družbenopolitična skupnost vse samoupravne organizacije in skupnosti, da predložijo svoje dolgoročne (do leta 2000) in srednjeročne (do leta 1985) elemente prostorskega plana, ter dopolnitev elementov do leta 1980 v roku določenem v delovnem programu.
8.	člen
Izvršni svet skupščine občine predloži predlog prostorskega plana v obravnavo skupščini občine do novembra 1979.
Skupščina občine sprejme prostorski plan skladno z odlokom o uvajanju obveznih priprav prostorskih planov SR Slovenije do 31. decembra 197P
9.	člen
Skupščina občine Vrhnika s proračunom zagotavlja finančna sredstva za izdelavo plana. Prav tako se za izdelavo plana združujejo druga združena sredstva nosilcev planiranja.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-012/78
Vrhnika, dne 5. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač I. r.
ŽALEC
1461.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 215. in 216. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 12. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Žalec
1.	člen
Stalna delovna telesa Skupščine občine Žalec določa 216. člen statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78). S tem odlokom se določajo njihov sestav, naloge in način dela.
2.	člen
Stalna deldvna telesa imajo naslednje število članov:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predesdnika, namestnika, tajnika in 15 članov
—	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika, namestnika in 9 članov
—	komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ima predsednika, namestnika in 9 članov
—	statutarno-pravna komisija ima predsednika, namestnika in 7 članov
—	komisija za družbeni nadzor ima predsednika, namestnika in 7 članov
—	komisija za vloge in pritožbe ima predsednika, namestnika in 9 članov
—	komisija za odnose z verskimi skupnostmi ima predsednika, namestnika in 5' članov
—	komisija za medobčinsko sodelovanje ima predsednika namestnika in 7 članov
—	komisija za odlikovanja in priznanja ima predsednika, namestnika in 7 članov
—	komisija za ugotavljanje izvora premoženja ima predsednika in 5 članov ter njihove namestnike
3.	člen
Stalna delovna telesa občinske skupščine sestavljajo delegati zborov občinske skupščine ter predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij. Sestav sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določa zakon.
Predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine.
4.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja naloge, določene z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samdzaščiti, varnosti in notranjih zadevah, s statutom občine Žalec in drugimi predpisi.
Strokovne in druge zadeve za svet opravljata oddelek za ljudsko obrambo in oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Žalec.
5.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravlja naloge, v zvezi s problematiko na področju cestnega prometa, vzgoje in izobraževanja udeležencev v cestnem prometu, usmerjanja in usklajevanja preventivne dejavnosti organov in organizacij ter predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
Strokovne in druge zadeve za svetu opravlja odsek za promet v oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Žalec.
6.	člen
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve obravnava vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na izvolitve, imenovanja ter razrešitve, obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini ter proučuje kadrovsko problematiko, obravnava vprašanja v zvezi s sklenitvijo ter
dopolnitvijo oz. spremembo družbenega dogovora s področja kadrovske in štipendijske politike v občini ter spremlja izvajanje tega dogovora, sodeluje pri sprejemanju osnov in meril za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem ter izvršuje dogovor o tem ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
Pri izpolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za reševanje kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja ter jih posreduje pristojnim zborom.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja kadrovska služba Skupščine občine Žalec.
7.	člen
Statutarno-pravna komisija obravnava s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja ter skladnosti z ustavo, zakoni, statutom občine in pravnim sistemom, predloge odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina in daje zborom poročila o svojem mnenju oz. stališča do predlaganega akta. Komisija obravnava tudi samoupravne sporazume in statute samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine, predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov ter spremlja graditev skupščinskega sistema v občini.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat skupščine.
8.	člen
Komisija za družbeni nadzor kot organ družbene kontrole s področja delovanja občinske skupščine in njenih organov obravnava in nadzira način uporabe družbenih sredstev, s katerimi razpolaga in jih usmerja občinska skupščina in njeni organi iz sredstev v drugih organizacijah, ki nimajo oblikovanih lastnih organov delavske kontrole ter predlaga občinski skupščini ukrepe, za pravilno uporabo teh sredstev, proučuje delovanje služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih organizacij in občanov, sodeluje s samoupravnimi organi ih organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter drugimi organi družbene kontrole.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat skupščine.
9.	člen
Komisija za vloge in pritožbe obravnava prošnje, pritožbe in druge predloge, ki jih' delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela jn druge organizacije in skupnosti pošiljajo občinski skupščini, preverja njihovo utemeljenost in daje predloge za rešitev posamezne zadeve ter predloge ukrepov, ki jih je treba sprejeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Komisija opravlja tudi delo v zvezi z vlogami, prošnjami in pritožbami, ki jih občinski skupščini pošiljajo ali odstopajo višji organi, pristojni za reševanje vlog, pritožb in prošenj.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat skupščine.
10.	člen
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi obravnava vprašanja ter spremlja razvoj odnosov med samoupravno socialistično družbo ter verskimi skup-
nostmi. Pristojnim organom daje mnenja in priporočila za reševanje določenih vprašnj, ki zadevajo verske skupnosti ter rešuje druga vprašanja s tega področja.
Pri svojem delu sodeluje komisija z drugimi organi, zlasti pa z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za notranje zadeve.
11.	člen
Komisija za medobčinsko sodelovanje spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s področja političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih odnosov občine Žalec z drugimi sosednjimi, prijateljskimi in pobratenimi občinami v SR Sloveniji in SFRJ.
Komisija daje pristojnim zborom občinske skupščine predloge za urejanje vprašanj s področja medobčinskega sodelovanja ter skrbi za obveščanje delegatov o medobčinskem sodelovanju.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat skupščine.
12.	člen
Komisija za odlikovanja in priznanja obravnava v skladu z zakonom predloge za podelitev odlikovanj delovnim ljudem in občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom ter enotam oboroženih sil SFRJ, teritorialne obrambe, civilne zaščite, ki se podeljujejo za delo ali dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje ter daje mnenja oziroma ustrezne predloge pristojnim republiškim organom. Komisija obravnava v skladu z občinskim odlokom predloge za podelitev priznanj občine Žalec ter daje skupščini o tem ustrezne predloge.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja kadrovska služba občinske skupščine. 13 14 15 16
13.	člen
Komisija za ugotavljanje, izvora premoženja spremlja, proučuje in obravnava problematiko neupravičenega bogatenja ter opozarja pristojne in zainteresirane organe, organizacije in skupnosti na vzroke in pojave ter predloga ustrezne ukrepe.
Poleg tega vodi posebne postopke za ugotavljanje izvora premoženja.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja tajnik komisije za ugotavljanje izvora premoženja.
14.	člen
Mandatna doba članov delovnih teles občinske skupščine iz 2. člena tega odloka traja 4 leta. Občinska skupščina lahko pred iztekom mandata razreši posameznega ali vse člane delovnega telesa in izvoli druge.
15.	člen
Delovna telesa občinske skupščine delajo na sejah. Način dela delovnih teles občinske skupščine jo določen s poslovnikom Skupščine občine Žalec.
16.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati odlok o ustanovitvi in delu sveta za ljudsko obrambo (Uradni list SRS, št. 19/74), odlok o ustanovitvi in delu komisije za volitve in imenovanja (Uradni list SRS, št. 19/74), odlok o ustanovitvi in delu komisije za sta-
tut (Uradni list SRS, št. 25/74), odlok o ustanovitvi in delu komisije za verska vprašanja (Uradni list SRS, št. 25/74), odlok o ustanovitvi in delu komisije za družbeno nadzorstvo (Uradni list SRS, št. 25/74) ter odlok o ustanovitvi in delu komisije za prošnje in pritožbe (Uradni list SRS, št. 25/74)
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-34/79
Žalec, dne 12. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1462.
Na podlagi III. odstavka 30. člena, II. odstavka
59.	člena in 106. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) ter III. odstavka 19. člena, I. odstavka 21. člena in III. odstavka 23. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) je Skupščina občine Žalec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. oktobra 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Celju ter določitvi
enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Celju
I
Temeljno sodišče v Celju ima naslednje enote:
—	enoto v Celju s sedežem v Celju za območje občin Celje, Laško in Šentjur pri Celju
—	enoto v Velenju s sedežem v Velenju Za območje občin Velenje in Mozirje
—	enoto v Žalcu s sedežem v Žalcu za območje občine Žalec
—	enoto v Slovenskih Konjicah, s sedežem v Slovenskih Konjicah za območje občine Slovenske Konjice
—	enoto v Šmarju pri Jelšah s sedežem v Šmarju pri Jelšah za območje občine Šmarje pri Jelšah
II
Temeljno sodišče v Celju ima poleg predsednika sodišča 55 sodnikov in 700 sodnikov porotnikov.
III
Temeljno javno tožilstvo v Celju ima naslednji enoti:
—	enota v Celju s sedežem v Celju za območje enot Temeljnega sodišča v Celju, Žalcu, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah
—	enoto v Velenju s sedežem v Velenju za območje enote Temeljnega sodišča v Velenju
IV
Temeljno javno tožilstvo v Celju ima poleg javnega tožilca 14 namestnikov javnega tožilca, od tega
za enoto Celje 11 namestnikov in za enoto Velenje 3 namestnike.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/78
Žalec, dne 12. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet.' inž. 1. r.
1463.
Na podlagi 1. odstavka 11. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/74) in 15. alinee 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) je Skupščina občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
12.	oktobra 1978 sprejela
VSEBINA
SKUPŠČINA Sit SLOVENIJE
Stran
1388.	Zakon o združevanju organizacij združenega dela v
splošna združenja In gospodarske zbornice	1881
1389.	Zakon o spremembah in dopolnitvah posameznih do-
ločb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja	1887
139». Odlok o potrditvi dogovora o načinu razdelitve temeljnega davka od prometa proizvodov, plačanega
pri uvozu proizvodov in temeljnega davka od proizvodov, plačanega za proizvode, katere Jugoslovanska ljudska armada nabavlja	za	svoje potrebe	1888
1391.	Odlok o pristopu SR Slovenije k dogovoru o uskla-
jevanju temeljev politike obdavčevanja meničnih kreditov in o izdajanju enotnih meničnih golic ter njihovem dajanju v obtok	1883
1392.	Odlok o objavi imenovanja predsednika Republiškega sveta za vzgojo In Izobraževanje	1888
1393.	odlok o Imenovanju namestnice Javnega tožilca SR
Slovenije	l*88
1394.	Odlok o imenovanju namestnika Javnega pravobranilca SR Slovenije	l888
SKLEP
o soglasju k statutu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
1395.	Odlok o razrešitvi namestnice Javnega pravobranilca SR Slovenije	1889
139(1. Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Novi
Gorici	1889
I
Daje se soglasje k statutu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-32/78-1/2
Žalec, dne 12. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V	sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kresnice (Uradni list SRS, št. 18/78) se v uvodnem delu besedilo: »zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69)« nadomesti z besedilom: »zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73)«, v tretjem členu sklepa pa se datum 1. 7. 1978 nadomesti z datumom 15. 7. 1978.
Predsednik sveta KS Kresnice Franc Vidic 1. r.
POPRAVEK
V	sklepu o pooblastitvi zavoda za družbeni razvoj Ljubljana in GIP Beton Zasavje, TOŽD »Komunala« Litija za opravljanje strokovnih zadev s področja prostorskega in urbanističnega planiranja, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 5/78 z dne 17. 3. 1978, se drugi odstavek 6. člena glasi:
»Ne glede na določila 2. in 3. člena tega sklepa se lahko Izvršni svet odloči, da poveri izdelavo posamezne naloge iz 2. in 3. člena tudi drugi organizaciji, če je to ugodnejše za občino.«
Sekretarka
Skupščine občine Litija
Branka Ncfat 1. r.
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1397.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1889
USTAVNO SODlSCE SR SLOVENIJE
1398.	Odločba o ugotovitvi, da 14 člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah ni v.
skladu u ustavo Socialistične republike Slovenije 1890
1399.	Odločba, da se razveljavi določba odloka občine Ljubljana Bežigrad o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil
za storitve	1890
1400.	Odločba o razveljavitvi obvezne razlage samouprav-
nega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka In za delitev sredstev za osebne dohodke veterinarskih	zavodov	SR	Slovenije	1891
1401.	Odločba o odpravi samoupravnega sporazuma o pra-
vicah in obveznostih delavcev za opravljanje del pri obratovanju stanovanjskih hiš na območju občine Maribor	1892
1402.	Sklep o ustanovitvi postopka za oceno ustavnosti 82.
člena zakona o	delovnih	razmerjih	1892
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1403. Družbeni dogovor o ukrepih in aktivnostih za zagotovitev racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, trans-
porta In porabe energije	1893
1404.	Odredba o prometu in uporabi semenskega krompirja
letnika 1978	1893
1405.	Odredba o trajanju	šolanja	1893
140G.	Odredba \o trajanju	šolanja	1896
1407.	Pravilnik o minimalnem obsegu podatkov in minimalnih evidencah, ki so Jih organizacije združenega dela dolžne upoštevati tn voditi pri blagovnem prometu	1896
1408.	Pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč 1899
1409.	Pravilnik o ortopedskih in drugih pripomočkih ter
pomožnih hi sanitarnih napravah, ki pripadajo civilnim invalidom vojne	1900
1410.	Navodilo o vsebini in načinu vodenja evidence o civilnih invalidih vojne in njihovih družinskih članih 1901
1411.	Navodilo o načinu vodenja evidence o upravičencih, o oblikah varstva družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi in o načinu izplačevanja prejemkov 1903
Stran
1412.	Navodilo o načinu uveljavljanja kompenzacije za
meso juncev in junic po delovnih ljudeh, ki opravljajo obrtno dejavnost mesarske stroke	1904
1413.	Navodilo o evidenci o delu gradbenega inšpektorja 1904 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1414.	Sklep o začasnem prenehanju plačevanja akontacij
prispevka za usmerjeno izobraževanje	1905
1415.	Sklep o ustavitvi plačevanja akontacij za prispevek raziskovalne skupnosti	190*
1416.	Sklep o spremembi sklepa o javni razgrnitvi osnutka
vodnogospodarskih osnov	1906
1417.	statut Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije	1906
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1418.	Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Cerknica
v obdobju 1976 do 1980 za 1978. leto (Ljubljana)	1913
M19. Sklep o sprejetju aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976 do 1980 za 1978. leto (Ljubljana)	1915
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1420.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve urbanističnega programa občine Cerknica
v za industrijsko cono v Podskrajniku (Cerknica)	191j
1421.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1977 (Grosuplje)	1918
1422.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Šmarje Sap
P-2 (Grosuplje)	1JIb
1423.	Sklep o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje	1916
1424.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov in prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 (Idrija)	1917
1425.	Odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini za
vse kategorije stanovanj v občini Idrija	1917
1426 Odlok o ustanovitvi In nalogah službe komunalnega reda (Idrija)	1917
1427. Odlok o določitvi enot, števila sodnikov in število sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Novi Gorici ter določitvi števila namestnikov Javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici (Idrija) 1918
142*. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Idrija	1918
1429. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje	(Idrija)	1919
143« Sklep o sklenitvi družbenega dogovora o uresni-
čevanju kadrovske politike v SR	Sloveniji (Idrija)	1919
1431.	Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih
brez dovoljenj v občini Kamnik	1919
1432.	Odlok o spremembi odloka o določitvi naj nižjega
odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo In družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ter o načinu delitve in združevanja teh sredstev (Kamnik)	1920
1433.	odredba o določitvi imen ulic, cest in poti na območju občine Kamnik	1920
1434.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka (Litija)	1921
1435.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za
uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka (Litija)	1922
1436.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje
zazidalnega otoka CS-6 (Nove Poljane) Ljubljana Center	1922
1437.	Odredba o veterinarsko-sanitarnem redu v klav-
nici, predelovalnici tdr skladišču mesa in mesnih izdelkov (Ljubljana Center)	1923
1438.	Sklep o potrditvi statuta Samoupravne Interesne
skupnosti za vzgojo In izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje	192®
Stran
1439.	Odlok o organizaciji občinskih upravnih organov
(Ljubljana Šiška)	1927
1440.	Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine
Ljubljana Siska	l93e
1441.	Sklep o soglasju k statutu Samoupravne interesne
skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Šiška	1931
1442.	Sklep o prenehanju veljavnosti navodila o minimal-
nih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni pred izdajo gradbenih dovoljenj	(Ljubljana	Vič-Rudnik)	1931
1443.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Logatec za leto	1977	(Logatec)	1932
1444.	Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov In prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 (Lo-
gatec)
1932
1445.	Odlok o ukinitvi nekaterih skladov in posebnih računov občine Logatec	1933
1446.	Odlok o obvezni pripravi prostorskega plana ob-
čine Logatec
1933
1447.	Sklep o spremembi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Laze (Logatec)	1934
1448.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede, dovoljenja in potrdila (Mozirje) 1934
1449.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne
preglede in dovoljenja v občini Sevnica	1935
1464. Odredba o veterinarsko sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa In mesnih izdelkov v občini Sevnica	1936
1457. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri,Celju za leto 1977 (Šentjur pri Celju)	1939
1452.	Odlok o potrditvi zaključnega računa sklada skupnih
rezerv občine Šentjur pri Celju za leto 1977 (Šentjur pri Celju)	194*
1453.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Šentjur pri Celju	1944
1454.	Odlok o reji, registraciji, označevanju In cepljenju
psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi (Šentjur pri Celju)	1*41
1455.	Sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa davkov In prispevkov občanov za leto 1977 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov
za leto 1977 (Šentjur prt	Celju)	1*42
1456.	Pregled stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za
financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, ki se obračunavajo in odtegujejo ob Izplačilu osebnih dohodkov v novembru in decembru 1978 (Velenje)	19*3
1457.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1977 (Vrhnika)	1*43
1458.	Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Janezova
,	vas (Vrhnika)	1*44
1459.	Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Janezova vas
(Vrhnika)	1*46
1460.	Odlok o pripravi prostorskega plana	občine	Vrhnika	1*47
1461.	Odlok o sestavi, nalogah in načinu	dela stalnih
delovnih teles Skupščine občine Žalec	1947
1462.	Sklep o določitvi enot, števila sodnikov in števila
sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov Javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Celju	(Žalec)	1949
1463.	Sklep o soglasju k statutu Inštituta za kmetijstvo In
pivovarstvo Žalec	195*
— Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Kresnice (Litija)	1*4*
— Popravek sklepa o pooblastitvi Zavoda za družbeni razvoj Ljubljana in GIP Beton Zasavje, TOZD Komunala Litija, za opravljanje strokovnih zadev s področja prostorskega in urbanističnega planiranja (Litija)	’•»
OPOZORILO
Izšla je knjiga
Obligacijska razmerja
V tej knjigi je objavljen ZVEZNI ZAKON O OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH, S KOMENTARJEM prof. dr. Stojana Cigoja k posameznim členom, stvarno kazalo, ki obsega pojme in izraze ter prikaz literature.
Delo je sicer v prvi vrsti namenjeno praktikom, po knjigi pa bo segel tudi tisti, ki se prava šele uči. Knjiga prikazuje pri komentarju posameznega člena tudi f#nernice, ki so sestavljalce zakona vodile; osvetljuje nove zamisli in skuša razložiti vzroke za te zamisli, na katerih je zakon izoblikoval načela, ki je vtkano v celotno besedilo. Avtor želi ob tem komentarju tudi nakazati, kje v praksi lahko pride do vprašanj, kako naj se nova pravila uporabljajo oziroma razlagajo.
ČZ »Uradni list SRS« sprejema naročila
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Riber — Tiska Tiskarna Tone TomSič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 280 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake čtevilkc — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva 25. poštni predal 379/VI1 — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — 2iro račun 50100-C03-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72