STROKOVNO GLASILO
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez

-H*1"
posem	odbor Prometne zveze tudi.
sprejema	,___j^se, inserate in reklamacije. Dopisi
se ne vračajo. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351.
Štev. 7.
Maribor, dne 1. julija 1926.
1. letnik.
Organizacija.
Ali je železničarjem organizacija potrebna? Kaj je j bistvo organizacije in kakšne koristi nudi železničarjem? ! Na ta vprašanja hočemo odgovoriti v tem članku.
Še vedno je mnogo ljudi, ki pravijo, kaj potrebujemo toliko različnih društev in toliko različnih stanovskih organizacij! To so ljudje, ki ne poznajo modernih razmer, ki jim je duh naše dobe tuj, Id ne poznajo bistva sedanjega gospodarskega in socialnega življenja. Neverjetno je, kako . veliko je neznanje ljudi v tem oziru in kako nujno potrebna je še splošna in posebej strokovna izobrazba. To izobrazbo je treba poglobiti, ako hočemo napredovati s časom.
Moderni kapitalizem je razbil človeško družbo ter je uničili vse vezi, kii so nekdaj družile človeštvo v mogočno, razširjeni familiji podobno skupino ljudi. Zmagal je duh sebičnosti in koristolovstva. Kapitalizem pozna le profit, le dobiček in kopičenje bogastva, ki se zbira v rokah posameznikov. Nekdanja zadružna organizacija gospodarstva (cehi, zadruge) je z zmago kapitalizma propadla. Ljudje so zgubili vsako oporo in sploh vsako zaščito svojih interesov, ker se je kapitalistična država postavila na stališče, da mora iti gospodarsko življenje svojo pot in da se država ne sme mešati v gospodarski boj posameznih gospodarskih skupin.
Šele v drugi polovici prejšnjega stoletja je začelo prodirati naziranje, da se morajo gospodarsko šibkejši sloji združiti v stanovskih organizacijah na delu samopomoči in da morejo le z združenimi močmi izvojevati svoje pravice v težkem boju z gospodarsko močnejšimi skupinami. To naziranje je končno prodrlo na celi črti, ko so sc pokazali tudi uspehi skupnega dela. Tudi država je končno opustila prejšnje krivično stališče ter je nastopila novo smer gospodarske politike in je z raznimi zakoni skušala pomagati gospodarsko šibkejšim slojem (kmetom, delavcem, obrtnikom).
Zmagala je misel organizacije. Kaj je organizacija? Skupna vez ljudi, ki jih družijo isti interesi in isti smotri. Ljudje, ki tvorijo organizacijo, so prišli do spoznanja, da imajo skupne interese (koristi), skupna načela in skupne smotre, da jih druži sorodna miselnost. Združili so se v neko enoto, ki je urejena (organizirana) po določenem skupnem načrtu, da dosežejo svoj smoter si drug drugemu pomagajo. Eden za vse in vsi za enega! Vzajemna samopomoč! Skupnost interesov, načel in smotrov! To so temeljni kamni organizacije.
Ta organizacija je potrebna vsem stanovom. Brez organizacije ne morejo biti niti kmetje niti obrtniki niti delavci. Le organizacija more rešiti gospodarsko šibkejše sloje. Kakor so organizirani kapitalisti v mogočnih zvezah (trustih, ringih, kartelih), tako morajo imeli tudi dodelave!, obrtniki in kmetje svojo stanovsko organizacijo.
Edino stanovska organizacija more rešiti človeštvo gospodarskega propada. Le z organizacijo se bo uvede! zopet red v sedanje, tako zamotano gospodarsko življenje. Le z organizacijo se bodo dvignili zlasti naši delavci. Ta stvar je tako ijasna kakor beli dan.
Tudi železničarjem je potrebna stanovska organizacija. Železničarji so dandanes velevažen stan, ki vršijo prevažno gospodarsko nalogo. Težavna je ta služba in združena z veliko odgovernostjjo. Ves moderni promet po železnicah, ki je razširjen po celem svetu, vršijo železničarji. Na milijone ljudi je, ki spada v ta stan. Že ta misel, da vršijo železničarji prevažno nalogo v gospodarskem življenju in da obsega ta stan na millijone ljudi, je nekaj pomembnega, velikega, vzvišenega! Ako odpove ta stan svojo službo, se ustavijo vsa kolesa, na katerih se vrši ves železniški promet! In kaj potem? Kakšne nedogledno posledice bi nastale, ako bi se to zgodilo ne le v eni državi, marveč po celem svetu? Novodobno gospodarstvo je iako tesno združeno s prometom, da bi pomenilo katastrofo (nesrečo) za celotno gospodarstvo, ako bi železničarski stan odpovedal svojo službo na celi črti. Seveda bi bilo to na celi črti neizvedljivo, pa mogoče je, da nastopijo stavke združenih železničarjev v posameznih državah in še to dejstvo bi prineslo veliko gospodarsko škodo dotičnim državam.
Ker pa je železničarski stan tako važen, ga moramo upoštevati in mu moramo zajamčiti vse pravice do človeka vrednega življenja. Te pravice mu mora dati država. Da pa si železničarski stan res izvojuje vse svoje pravice, rabi stanovske organizacije, ki sloni na načelu samopomoči. Zato spadajo vsi železničarji v stanovsko organizacijo. —
Socijalno vprašanje.
Človek je družabno bitje, to se pravi, da je navezan na človeško družbo. Naj se še jeden tako odtuji svetu, neka vez ostane vedno med njim in med ostalimi. Če se že sam ne briga za nje, brigajo se drugi zanj.
Kako je pa z nami? Mi smo državni uslužbenci in smo odvisni od svojega delodajalca, pa tudi sami med seboj smo navezani drug na drugega na ta ali na drugi način; mi se ne moremo odtujiti človeški družbi, moramo z njo računati, moramo v njej zavzeti svoje mesto, ki nam pripada, moramo v njej delovati zase in za njo. Vsakemu izmed nas je v tej druzm že od vsega početka določeno gotovo mesto, kakor slehernemu človeku, naijsibo potem to ali ono in srečen bi bil človeški rod, ako bi bil vsak res mož na svojem mestu, kar pa žal, kakor sami vidimo in čutimo, m. So nekateri, ki mislijo in hočejo biti nekaj več ko drugi, zahtevajo zase več, kakor faktično zase rabijo in to se more zgoditi, popolnoma logična posledica, le na škodo drugih. Na škodo večine si gotovi kopičijo bogastvo,
medtem, ko drugi, dasi so v večini, vkljub svojemu trudu in vznoju trpijo v vedni bedi in pomanjkanju. To je brez dvoma zlo in še veliko zlo, ki zadeva vso človeško družbo, zato ga tudi imenujemo družabno ali socijalno zlo. To zlo čutimo tudi mi in naša naloga je, da se bližje seznanimo z onim vprašanjem, ki nas uči, kako preurediti človeško družbo, da bo vsem ljudem dobro, oziroma, kako odpraviti socijalno • zlo. Vprašanje, ki nas to uči, se imenuje socijalno vprašanje in o tem za nas tako vele-važnem vprašanju hočemo tudi v našem vestniku večkrat spregovoriti.
Štetje vojaških let.
To je prav zanimivo poglavje. Za tistega, ki je pri tem neprijetno prizadet, seveda tudi precej neprijetno. Člene iz raznih zakonov, na podlagi katerih in kedaj ima kedo pravico do štetja vojaških let smo v našem listu deloma že navedli. Kako se prošnje oziroma pritožbe rešujejo, pa je precej različno. So slučaji, da so nekaterim šteli vso vojaško dobo, tudi pred enaindvajsetim letom starosti, kaderski rok so nekaterim odbili, drugim zopet ne. Dogodil se je tudi slučaj, da sta se dva istočasno pritožila. Enemu so šteli vsa vojaška deta, drugemu so pritožbo zavrnili, češ, da se je prepozno pritožil. Veliko onih, ki se niso pravočasno pritožili, ker si pač niso bili na jasnem, ali imajo pravico do štetja vojaških let ali ne (saj pa to tudi ni čuda, ko pa si prevajalne komisije same niso znale prav tolmačiti raznih zakonov, kako bi si jih naj potem riprosti človek, dri je v tem oziru lajiik, nejurist) — so ložili pozneje prošenje na ministerstvo. Te prošnje so prišle deloma že nazaj, seveda neugodno rešene iz motivacije, zakaj se niso prizadeti pritožili, ko je bil za to čas. Na podlagi teh zavrnjenih prošenj so se zopet nekateri priložili na državni svet, od tam pa še ni nobenega odgovora in še ga menda tudi tako kmalu ne bo. Blizu dve leti je čakal eden, predno je dobil svojo pritožbo rešeno. Pritožba je bila neugodno rešena, vendar mu onih 100 Din. ni bilo treba plačati. Torej tudi v tem je razlika. — Ko bomo mogli dobiti o tem natančnejša pojasnila, zakaj se eniim šteje tako, drugim zopet tako — pod istimi pogoji, v vsakem slučaju drugače — bomo poročali. Sicer pa upamo, da se bo mogoče vendar enkrat našel kdo, ki bo znal v tem oziru napraviti neko enotnost, ker na ta način rešavanje raznih pritožb in prošenj vendar ne more biti v korist državi, pa tudi drž. uslužbencem ne.
Razne okrožnice.
Okrožnica štev. 57—VI. Predmet: Zapisovanje zdravil nad 18 let starim svojcem.
Pri reviziji lekarniških računov se je zopet ugotovilo, da gg. železniški zdravniki še vedno ordinirajo zdravila otrokom, ki so dosegli starost 18 let.
Vsled tega naročamo vsem službenim edinicam, da revidirajo z upoštevanjem § 19 Naredbe M. S. 16276/22 (Glej Službeni Ust št. 28 iz leta 1924) na podlagi statusa o članih bolniškega fonda rodbinske upravičence in po ti revizi ji črtajo včlanslrih Ustih vse neupravičene rodbinske svojce.
Gg. žel. zdravnike moramo opozoriti, da ne smejo sprejeti v ordinacijo nobenega pacijenta brez članskega Usta. —
Člane bolniškega fonda,, kojega rodbinski pripadnik bo neupravičeno izrabil kako dajatev bol. fonda, bo Obl . 'na uprava humanitarnih fondov ne samo predpisala po- čilo vseh stroškov, ampak tudi izrekla svarilno kazen v smislu § 76 Privr. pravilnika bol.,fonda.
Naročam vsem uslužbenim edinicam, da o tem obveste člane bol. blagajne.	Direktor: Dr. Borko s. r.
Okrožnica štev. 60—VI. Predmet: Katerega zdravnika je treba klicati ob nezgodah. Ob nesrečah na železnici se pokliče vsekako žel. zdravnika, v katerega okrožju se je pripetila nezgoda. Ta je brezpogojno dolžan interviniraii pri nezgodi. Za Ljubljano mora priti k nezgodi na glavnem kolodvoru g. dr. !Vfayer, na gor. kol. g. dr. Zajc, la dol. kol. g. dr. Lapajne. V Mariboru gl. kol. mora priti k nezgodi g dr. Marin, na kor. kol. Maribor g. dr. Majcen oziroma njegov namestnik. Slično mora priti na progi k nezgodam pristojni žel. zdravnik. Zato morajo ti brezpogojno biti obveščeni in se morajo odzvati, ako doma in vrše službo, v vsakem slučaju.
Ker pa mora pri nesrečah, zlasti večjega obsega, pomagati vsak zdravnik, in na železnici pred vsem najbhiji žel. zdravnik, zato je poklicati k nesrečam najlažje in najhitreje dosegljivega žel. zdravnika (event. telefonično) poleg pristojnega žel. zdravnika.
Ako je nezgoda večjga obsega in število poškodov. 'cev veliko, je treba pozvati več zdravnikov in event. tudi sanitetni in pomožni voz iz postaje Ljublana gor. kol. ali Maribor kor. kol. in delavnice ali iz Zidanega mosta ob jedhem z zdravniki.	Direktor: Dr. Borko, s. r.
Iz osrednjega odbora.
Pojasnila. Skupine kakor tudi posamezni člani nas češče povprašujejo o zadevah, ki so važne več ali manj za vse tovariše. .Da si prihranimo sicer nepotrebno večkratno dopisovanje o eni in isti stvari, bomo na taka povpraševanja odgovarjali potom našega glasila pod naslovom »Pojasnila«. Tudi svetujemo vsem tovarišem, da si te številke dobro shranjujejo. Človk dostikrat rad pozabi stvari, ki ga ravno tedaj, ko jih čita, ne zanimajo, za kar se pa pozneje kesa, ko bi jih rabil. Sicer pa je sploh dobro, da ima zbrane vsak vse številke, nihče ne ve, kedaj mu lahko ta ali ona pride prav.
Dopisi.
Maribor. Naša podružnica se prav živahno giblje. Večkrat imamo seje, pa tudi sestanke, na katerih se spora zgovorimo o naših stanovskih zadevah. Na teh sestankih sestavljamo razne prošnje in intervencije, katere potem pošljemo na centralo in ta zopet na merodajna mesta. Važne stvari iz našega strokovnega glasila razmotriva mo skupaj. Z Ustom smo prav zadovoljni, le nekaj ves čas pogrešamo. Razven naše podružnice, no enkrat Ruše, Konjice lin Tezno, sicer pa nobena druga podružnica, ne pilacilmca ničesar ne poroča o svojem delovanju v našem Ustu. Da bi vse druge podružnice spale, ne verjamem. Edino mogbče, da se nobeden tovariš ne upa pisali. Nič se ne bojte, povem vam, da tudi jaz ne obvladam popolnoma slovnice. Če kaj napišem, dam kakemu tovarišu, ali kakemu drugemu prijatelju, da mi popravi. Dostikrat pa tudi nobenega od teh ne najdem, potem pa pošljem naravnost uredniku. Vem sicer, da ima rajši, če mu že popravljen dopis pošljem, pa če tega nemorern, mi tudi nič ne zameri, pač sam popravi.
Ravno tako mislim, da bi tudi drugim ne zameril, seveda mu potem ne smete vi zameriti, če boste našli v listu svoj dopis malo popravljen. Lahko se vam tudi zgodi, kakor se je že meni, da enega dopisa še v listu sploh videl nisem (menda ga tudi ne bo, malo »preenergično« sem pisal), pa to nič ne škoduje. Kakor sem rekel, to mi ne vzame poguma, da ne bi več pisal.
Torej tovariši iz drugih podružnic in skupin, pišite tudi vi kaj, posebno podružnice Ljubljana, Jesenice, Ptuj, Zidani most itd. bi lahko pisale. Radovedni smo, kaj delajo naše bratske podružnice, ali so v strokovnem in organi-zatorienem delu pred nami ali za nami. Če je prvo, bi se
radi mi nekaj od njih naučili, če je drugo, bi se pa mogoče oni lahko od nas.
Ne zamerite mi, če .sem napisal kako neumnost, uver-jeni pa bodite, da imam s tem dopisom najboljši namen in upam, da ga tovariš urednik ne bo v koš pognal. — Tovariši le s korajžo!	Delavec iz skladišča.
Pojasnila.
Legitimacije. Imamo dvoje vrst legitimacij in sicer osebne oplatničene izkaznice (legitimacije) ter osebne listine. Prve dobijo aktivni uradniki, zvaničniiki in služi-telji drž. prom. naprav, nadalje njih žene ter otroci, dokler jim pripada doklada po čl. 38 zakona o drž. prom. osobju. Osebne listine se izdajo pomožnemu osobju, neporočenim hčerkam aktivnih uslužbencev, če že te nimajo v smislu 51. 57 pravice do osebne oplatičene izkaznice (to se pravi, če jim ne pripadajo doklade, pa jili stariši vendar vzdržujejo). Tudi očetu in materi ter neporočeni sestri aktivnega uslužbenca, če jih slednji vzdržuje, se izdajajo te legitimacije.
Pcnzijonisti imajo pravico do ličnih optatičenih legitimacij; treba pa je od teh ločiti provizijoniste, to so oni, ki ne- dobivajo pokojnine iz državne blagajne, ampak iz pro-vizijskega sklada. —
Pomožno osobje. Med pomožno osobje spada: pisarniško pomožno osobje in delavci. Ti imajo pravico do osebnih listin in nakaznic. Ko se je sestavljal pravilnik za vozne olajšave, se je prezrlo, da se po zakonu o prom. osobju šteje vso delavstvo med pomožno osobje, tako so ti zgubili pravico do vezanih legitimacij. Dolžnost vseh strokovnih organizacij je, da se ta očita krivica oimprej popravi. —
Še enkrat penzijonislom. Da, ti imajo pravico na prosto vožnjo zase, .kakor tudi za rodbinske člane trikrat na leto, a to samo, če so bili v drž. prom. službi najmanj deset let.
Provizijonisti. Člen 37. pravilnika za vozne olajšave govori le o oenzijonistih, ne pa o provlzijanistih. Sicer prošnje za proste vozovnice lahko napravite, bomo vsaij videli, kako si uprava tolmači ta člen. (Več o tem glejte pod »prošnje za proste vozovnice«.)
Prošnje za proste vozovnice vlagajo aktivni uslužbenci potom onih jedinic, kjer so zaposleni, upokojenci pa potom onih jedinic, ki jih imajo v evidenci (to so navadno večje postaje, v čigar rajonu posamezni stanujejo). Vsak uslužbenec drž. prom. naprav (med te spada tudi pomožno osobje, torej tudi delavci), pravd čl. 19 pravilnika za vozne olajšave, ima v smislu čl. 114 zakona o drž. prom. osobju pravico na prosto vožnjo (trikrat na leto).
Razno.
Nestalnost uradnlštvh. Zakonski načrt o podaljšanju uradniške nestalnosti, o katerem smo že tudi v zadnji številki našega glasila poročali, je bil v tozadevnem odboru z 9. proti 4. glasovi sprejet.
Podaljšanje stanovanjskega zakona. V ministerstvu pripravljajo predlog za podaljšanje stanovanjskega zakona do leta 1927.
Sprejem o drž. prometno žel. šolo. Uprava drž. prometne šole sprejme za šolsko leto 1926/27. 100 kandidatov. Prijave je treba poslati s priporočenim pismom na naslov: Drž. prometna žei. šola Beograd, Miloše Velikega ul. št. 100. Rok za vlaganje prijav poteče 15. julija 1926.
v ažne železniške spremembe. Direktorja zagrebške in subotiške državne železniške direkcije sta upokojena. Za direktorja direkcije drž. železnic v Subotici je imenovan dosedanji direktor direkcije v Ljubljani g. dr. Borko. Ljubljansko direkcijo pa prevzame g. Dimitrije Kneževič, dosedanj' pomočnik direkcije v Sarajevu. Zra-
ven navedenih se je zadnji čas izvršilo še mnogo drugih osebnih sprememb v železniški službi.
Med pojasnili berete: dolžnost vseh organizacij je, da priborijo delavstvu oimprej pravico do vezanih legitimacij. Da boste prav razumeli, tukaj pod organizacijami ste mišljeni vi, člani organizacij, organizacija sama kot takšna ne more nič napraviti, ampak to lahko storite vi potom organizacijo. Da se včlanite v organizacijo tisti, ki še niste in da si skupno z vsemi tovariši izbojujete potom močne organizacije svoje pravice. — Se razume, iste pravice je treba tudi priboriti sedanjim provizijonistom.
Izdatki za gradnjo novih železniških prog znašajo od ujedinjenja sem približno 911 milijonov.
Med postajama Pesnica in Št. lij se namerava ustanoviti novo postajališče in sicer Cirknica pri Pesnici.
Lisci poročajo, da se bodo razpustile vse železniške direkcije.
Slovenski železničarji v Italiji. Kakor se sliši, se našim tovarišem onstran meje prav slabo godi. Prestavljajo jih iz slovenskih pokrajin, ker se jim zdijo doma, ob meji »nevarni«. Tako ostajajo žene z deoo same v bornih bajtah, ki se ne dajo po poiževsko prenašati, možje in očetje pa žive daleč ločeni od svojih družin med tujci zapuščeno življenje. One družine pa, ki si še niso zmogle lastne hišice, sledijo možem, — stanovanjska mizerija vlada v Italiji ravno tako kakor pri nas — in tako beremo v listih, kar bi človek skoraj ne bi mogel verjeti, da stanuje v Milanu par slovenskih železničarskih družin v pasjih hišicah, ker ne morejo dobiti drugega stamovanja.
Odkritje nove podzemeljske jame. G. Josip Perme iz Ponove vasi je odkril novo podzemeljsko jamo nedaleč od železniške postaje Grosuplje.	11
Beograjska policija je izsledila veliko družbo ponarejevalcev taksnih znamk.
V	Treptovvu blizu Berlina je bila veslarska slavnost. .Naenkrat sta trčila 2 čolna in eden se je prevrnil v vodo in z njim oba vesleča. V enem sosednjih čolnov je 'bil pes — doga. Takoj je skočil pes v vodo in rešil oba moža. Enega je namreč zgrabil za obleko, drugi pa se je prijel doge okrog vratu. Težko je bilo to breme za rešitelja, a vendar je spravil oba veslača srečno na varno.
Kakšno veliko moč ima domišljija nam pove dogodek, ki se dogodil sredi velikega Aleksandrovega trga v Berlinu. Tam si je pognal nek mlad gospod krogljo v glavo in se onesvestil. Zdravnik pa je pozneje ugotovil, da sploh ni ranjen. Kroglja mu je šla ce skozi pokrivalo.
Samomor na železniški progi. ISletni Emerik Blau v Bački je hotel poročiti ISletno mladenko Tajič. Njegovi stariši so se branili te zveze in mu niso hoteli dati dovoljenja. Mlada človeka sta sklenila iti skupno v smrt. Vrgla sta se pod brzovlak, kateri ju je strašno razmesaril.
V	Litiji so aretirali orožniki Alojzija Dimica, hlapca iz Ponoviča pri Litiji, ki je skupno z Jožetom Anžur iz Laz ukradel iz plombiranega železniškega voza na Lazah manufakturno blago. Ko je to blago prodajal, so ga prijeli. Njegovega pomagača so hoteli ponoči odpeljati, a jim je v sami srajci ušel ter ga še dosedaj niso dobili.
Tatvine na železnicah se množnjejo, zato je zagrebška direkcija drž. železnic sklicala anketo o pripomočkih, ki bi naj odpravile to zlo.
Predsednik republike Andora ima najmanjšo letno plačo, ki znaša samo 3 funte, to je okoli 800 dinarjev. Andora je ena izmed najmanjših državic sveta, ki ima samo 6000 ljudi.
Zalivala. Podpisani progovni edlavec iz dolenjske proge se najiskrenejše zahvaljujem osrednjemu odboru Prometne Zveze v Mariboru za podporo v znesku 100 din., katero sem dobil nakazano ob smrti svojega nepozabljenega otroka. Priporočam vsem svojim sotrpinom progovnim delavcem, da se čimpreje organizirajo v Prometni
Zvezi, ker je le ona edina najboljša zaščitnica železniškega i delavstva. — Alojzij Germovšek, progovni delavec.
Pojasnila.
Iz razprave o proračunu mini-sierstva za promet.
najdete vpisane te svote ne pri zagrebški direkciji, ne pri generalni direkciji in ne pri ministrstvu. Vprašam gosp. ministra, ali mu je znano, kje se nahaja sedaj skrivnostni akt o tej aferi? AH je res višji uradnik, ki je preiskoval in pravzaprav zasledil to afero radi tega preganjan?
(Dalje sledi.)
(Dalje.)
Gospodje, znano je, da dobivajo gotovi ljudje tukaj v | Belgradu in v Zagrebu od tega načina dobave po 100 do j 200 din. od vagona. Tisti pošteni uradniki, ki niso mogli | mirno gledati tega načina dobave premoga v Zagrebu, so i bili — čitajte »Službeni list« — vrženi iz zagrebške direk- j cije. Še več! Za one uradnike, o katerih govori ves Za- i greb, da imajo — nočem reči: umazane roke — ampak go- j tovo krivdo pri tej dobavi premoga, za tiste uradnike se j pa pripravlja avanzma! Naj g. minister pazno zasleduje j te stvari, kakor jih pazno zasledujemo mi. (Minister saobraćaja: Isto i ja!) Da ne škodujemo dobri stvari, nočem j danes vsega iznesti, imamo pa pripravljenega še mnogo i materijala o teh stvareh.
Sedaj pa pride še neka druga stvar. Prosil bi one go- ' spode, ki so prej želeli, da pridem na dan z materijalom, naj bi me poslušali. V Zagrebu imamo nov davek, ki se zove zahodarina, »Abortsteuer« (Smeh). Gospodu ministru je gotovo znan ta slučaj. Na kolodvoru v Zagrebu je velik zahod, nužnik, Abort ali kakor pravimo mi, stranišče. Ta zahod je bi)l za vsakega potnika prost, dokler se ni prepovedala prosta vporaba tega nužnika. G. načelnik i postaje je pred nekako leto dni odredil, da se sme poslužiti j stranišča (zahoda) samo tisti potnik, ki plača posebno pri- j stojbino. Postavili so za to posebnega uslužbenca. Dognano : je, gospodje, ne vem ali je to g. ministru znano ali ne, toda jaz vem, da je došlo v blagajno na mesec zahodarine 5, 6,
7, ali 8.000 Din. Hvala Bogu, da ni tukaj g. finančnega ministra dr. Stojadinovioa, ker bi sicer za celo državo uvedel I zahodarino. (Veselost) Interesantno je, da se ta zahoda- ' rina ni stekala v glavno blagajno, ampak blagajnik je imel | strogo naročilo, da čuva ta znesek. 1000 Din. so dali do- | tični ženski ali služabniku, ki je imel paziti na ta zahod, j drugih 5, 6 ali 7.000 Din. je moral blagajnik čuvati in jih i vedno prvega ali drugega v mescu izročiti gosp direktorju. | Dogodilo se je pa enkrat, da gosp. direktorja slučajno ni j bilo v Zagrebu, njegov namestnik, slučajno pošten človek, j ki ni maral za take stvari je rekel, čemu ta denar. Na ta ; način je cela stvar zagledala beli dan. Žalostna istina je, i gospodje, da je blizu do Božiča znašala ta svota na tem i novem davku »zahodarina« 112.000 Din. Toda nikjer ne
Listnica uredništva.
Tovarišu iz Maribora. Ne misli, da sem pognal članek v koš. Tokrat je zmanjkalo prostora, pride prihodnjič.
Priporoča se manufakturna trgovina
I. PREAC
Maribor, Glavni Irg št. 13.
13	Za železničarje znižane cene!
Kuhinjsko posodo
pločevinasto, postekleno, lahke vrste, kakor tudi posebno težke vrste, vsaki gospodinji znano pod prvovrstno znamko »Hcrkulcs«. la aluminijevo posodo, litoželezno in postekleno posodo. — Nadalje vse kuhinjske potrebščine, kakor mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehtnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije' za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, ročke za mlekonosače, razne servise, cedila za juho, čaj, testo in salato..— Vedrice, umivalnike z vrčem. — Stiskalnice za ocvirke in krom->ir. Različno izdelane samovare. — Škafe, okrogle in oval. — ^once zn kuhanje perila in perilnice. —» Vse to in še mnogo drugega prepotrebnega blaga dobite po konkurenčni ceni, tudi ceneje kot v žel. konzumih pri
A.VICEL, MARIBOR
Glavni trg št. 5.	12
Cenejše kot pri
F.
dobite pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg št. 17 vsakovrstno manufakturno blago po
čudovito nizkih cenah. — Železničarji znižane cene.	—11
Lepe fotografije dobite! Foto-atclje M. JAPELJ, Maribor,
Aleksandrova c. 25. Trgovski dom. Železničarji znižane cene!	5
Šegula Štefan, čevljarski moj ster v Studencih, Aleksandrova cesta 13 izdeluje vsakovrstne čevlje po meri. Želez ničarjem dajem tudi na obroke.	S
Železničarji,
organizirajte
sel
Čevlje do najfinejše izdelave izdeluje po najnižjih cenah Kristovič Ant., čevljar v Studencih, Kralja Petra c. št. 68.
Prevzema tudi vsakovrstna popravila.	3	24
Klobuke, dežne plašče:
perilo, čevlje, gamaše, dežnike, nogavice itd. kupite J najcenejše pri	B
Jakob Lah, Maribor 10 S
samo	Glavni trg št. 2.	samo ®
■■■■■■■■■aBBBmanBiBBSRSSMBHHBaRBanraK
H-v-.
Ep Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
!>.-'•	r. z. z o. z.
||) se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, računov, lepakov in drugih tiskovin.
V Knjigarni in prodajalni Cirilove tiskarne na Koroški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne in prodajalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poceni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in prešani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in druge potrebščine; vsakovrstne knjige, leposlovne in šolske ter razne molitvenike.	9
Odgovorni urednik: Friderik Krebs v Mariboru. - Izdajatelj: Osrednji odbor P. Z., Maribor; odgovarja Martin Kores. -Tiska Cirilova tiskarna v Mariboru; zanjo odgovarja Leo Brože, poslovodja v Mariboru.