V e s t n i k. Učiteljski dobrotniki. Gospica Elica Watzak nabrala ob godovanju gd. Robavsa v Smartnem pri Liliji 15 K; g. Anton Globočnik, posestnik v Železnikih 10 K; g. Matej Šeršen, posestnik na Skaručini, 2 K; g. Ienacij Kovačič, posestnik pri Sv. Luciji, 5 K; g. Makso Šeber, tiskar v Postojni, 5 K; učiteljstvo na Primskovem pri Kranju 8 K; g. Ivan Štritof, posestnik v Starem trgu pri Ložu 5 K; g. L. Sor, zdravnik na Skaručini, 2 K; g. Anton Hafner, posestnik v Železnikih 10 K; g. Rudolf Z o r e, učitelj v Komendi, nabral v veseli družbi v novi Mejačevi gostilni 3K; JosipKošmelj, mesar v Železnikih, 5 K; Živeli uČiteljski dobrotniki in nasledniki! Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Izkočevskega okraja št. 15; iz celjskega okraja kolekta št. 70; iz kranjskega okraja št. 5, prepis C (prepisala Milena Sonc). Gdč. Milena Sonc, nadučiteljeva hčerka v Železnikih, je prepisala že več »kolekt« ter jih razposlala križem domovine. Dolžnost nas veže, da to njeno marljivost javno pohvalimo te jej izrečemo prav toplo zahvalo na njeni trudoljubivosti; želimo ji več posnemovalk. P. i. gg. tovariše in tovarišice prosimo, da pošiljajo kolekte pridno naprej. Čas je zlato ! »Soča« bega goriško učiteljstvo, češ naj si zgradi svoj konvikt v Gorici. Hm ! Ali »Soci« ni znano, da so se primorska učiteljska društva izjavila, da se združijo s kranjskim in spodnještajerskim učiteljstvom ter zgradijo z združenimi m o č m i skupen k o n v i k t v Ljubljani ? Le ne po nepotrebnem begati in razdruževati slovenskega učiteljstva, zakaj le v družbi je moč in napredek. Pri našem cesarju. Nemški spisal Rudolf E. Perz c. kr. profesor. Poslovenil Ivan Krulec, c. kr. vadaiški učitelj. To bo naslov lični knjižici, ko jo bo izdalo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« še te počitnice v 5000 iztisih. Čisti dohodek je namenjen»Uči telj skemu k o n v i k t u«. Tvrdka M. Grubbauer v Lincu je darovala »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« ves potrebni papir za knjižico »Pri našem cesarju«. Z ozirom na to velikodušno darilo priporočamo p. n. učiteljstvu, da naročuje in kupuje iz tega vzroka Grubbauerjeve šolske zvezke. Za učiteljski konvikt je daroval g. M. Grubbauer iz Linca za prvo tekoče polletje 200 K; za drugega pol leta je pa še obljubljenih 200 ali pa 300 K. Čim več bo naročil, tem večje bo darilo, zato le: Svoji k svojim! Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj se je prvo odzvalo okrožnici »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« ter poslalo odboru seznamek tvrdk in zasebnikov (šolskih in učiteljskih prijateljev) iz celjskega in laškega okraja, pri katerih bi se utegnilo z uspehom dobiti prispevkov (darov) za učiteljski konvikt. Odbor je že vsem razposlal prošnje in poštne položnice (čeke). Vsa čast vrlemu »Učiteljskemu društvu za celjski in laški okraj«, posebej šenjega dičnemu predsedniku g. nadučitelju A. Gradišniku, ki vedno z največjo vnemo deluje za uresničenje učiteljskega konvikta. Vivat sequens I Odbor Društva za zgradbo učiteljskega konviktaje vložil v smislu sklepa zadnjega občnega zbora prošnjo na ministrstvo za nauk in bogočastje za denarno podporo. Dalje se je obrnil odbor za podporo tudi na finančno ministrstvo in sicer iz dohodkov državne dobrodelne loterije. Deželna učiteljska skupščina v Ljubljani se vrši, kakor poroča uradni list, dae 4., 5., 6., eventualno tudi 7. septembra, in sicer v veliki dvorani »Mestnega doma«. Ob tej priliki bo na I. mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah razstava učil in risarij. Hospitacija učiteljstva radovljiškega okraja. Učiteljstvo radovljiškcga okraja je imelo hospitacijo v četrtek, dne 15. junija t. 1., v Gorjah pri Bledu. Zbralo se je lepo število učiteljstva, četudi je kraj jako oddaljen od železnice. Bilo je namreč 10 učiteljic in 14 učiteljev prisotnih, kar je znamenje, da je učiteljstvo ukaželjno. Četudi so hospitacije velevažne za napredek učiteljstva, vendar se ne more zahtevati od slednjega, da bi se jih pri sedanjih gmotnih razmerah udeleževalo.Prvipogoj je : izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva, drugi pa tudi, da se učiteljstvu, ki se udeleži hospitacij, povrnejo stroški. Kako pride učiteljstvo do tega, da bi moralo od svojih slabih plač še plačevati stroške ob udeležitvi hospitacij! Ali ne žrtvuje že itak preveč? Zatorej naj skrbe v prvi vrsti za izboljšanje naših slabih gmotnih razmer. V Gorjah sta nastopila gdč. učiteljica Frida Kalmus in g. nadučitelj Jos. Žirovnik ter izvršila dobro svojo nalogo. Gdč. učiteljica je obravnavala računstvo (9 + . = 16) po Črnivcu v prvem razredu, a v tretjem razredu nas je g. nadučitelj pri zemljepisnem pouku popeljal iz Gorij v Ljubljano. »Edinost« priobčuje v 180. štev. naš zadnji članek »Istra v — Turčiji«. — »Edinosti« pa ni prav, da smo koncem članka apostrofirali poslanca Spinčiča. »Edinosti« se zdi to krivično in neslano, češ, da prijemljemo le njega in pokorno in bojazljivo molčimo o drugih, ki so tisočkrat več krivi. S tem je »Edinost« nehote priznala, da je g. Spinčic vsaj enkrat kriv. Ako je bil v našem članku imenovani učitelj Italijan, bi ne čakal na svojo plačo niti ene ure. Govorili bi na Dunaju in v Trstu besedo, ki bi izdala ! A kdo se naj zavzame za učitelja Slovenca? Ali ne poslanec — Slovan? — Kdor čita naš list, temu mora biti znano, da ne prizanašamo nikomur, ki misli, da je učiteljstvo četa brezpravnih sužnjev in izkoriščanih trpinov. Prijeli smo — da se izrazimo z »Edinostjo« —¦ še tega in onega, ki se je osmelil nastopati tiransko ali nezakonito proti učiteljstvu. Zato nimamo v takozvanih višjih krogih nič prijateljev, to nam naj »Edinost« verjame. Povemo ji tudi čisto odkrito, da nam popolnoma nič ne imponujejo gospodje Bartoli, Rizzi itd., razni člani v okrajnih in deželnih šolskih svetih, razni nadzorniki itd., itd., kadar nam je braniti tlačene pravice svojih tovarišev bodisivkaterikolikronovini! — V resnici je italijanska oligarhija kriva mizerije slovensko-hrvaškega učiteljstva v Istri, a tudi resnično je, da lahko dožene državni poslanec g. Spinčič prej, da se stare krivični in naravnost krvoločni zistem, nego doženemo to mi! Vsaj toliko bi rnorda bilo mogoče storiti, da bi učitelj ne stradal deset mesecev. Ko bi ta učitelj tudi ne bil Slovan, pa je vsaj človek, ki mora iineti kruha, da ne pogine od gladu! Nam ne imponujejo samo navdušene in sladke besede, nam imponuje pozitivno delo, ki je posvečeno kulturni povzdigi naroda ! Pa tudi tako delo bi nam pravzaprav ne smelo imponirati, ker je tako delo naravnost sveta dolžnost tistih, ki so gaprostovoljno prevzeli. Ako hočejo imeti v Istri hrvaške šole in hrvaške učitelje, je prvi pogoj, da skrbe učiteljstvu za kruh, zakaj tudi pohlevni učitelj-Hrvat ne more glodati istrskega kamenja in ob tej hrani širiti kulture in morda še nastopati kot glasnik ljubezni in pravičnosti! Okrajna učiteljska skupščina za celjski in šmarski okraj se je vršila 28. dne junija pod predsedstvom okr. šol. nadzornika gosp. J. Supaneka v prostorih deške okoliške šole v Celju. Za predsednikovega namestnika je bil pozvan nadučitelj g. J. Košutnik iz Vojnika, za zapisnikarja sta bila izvoljena tov. g. J. Kramer in gdč. T. Sajovic, oba iz St. Vida pri Šmarju. Po običajnem pozdravu in obširnem ter zanimivem poročanju nadzornikovem je najprej razpravljal tov. nadučitelj g. J. Košutnik o »Vzgojevanju mladine k spoštovanju zakonite oblasti (avtoritete)«, za njim pa tov. učitelj g. Fr. Krajnc iz Celja o »Solskih zamudah«. Pri obravnavi prve naloge je g. nadzornik navzoče zagotovil, da se v okrajih, ki sodijo v njegovo področje, sprejemajo le učitelji, ki so usposobljeni za poučevanje na ljudskih šolah; kurzi bodo pa le za tiste učitelje, ki so bili dozdaj sprejeti v učiteljski stan. — Razpravi druge naloge so vsi navzoči sledili z vidnim zanimanjem, zakaj predavatelj je s primeri, vzetimi iz življenja, in z njemu prirojenim humorjem rešil svojo nalogo prav izvrstno. Tudi nov vzorec za izkaz šolskih zamud, ki ga je sam sestavil in je praktičnejši od vseh dozdaj rabljivih, je razkazal skupščinarjem. Zelimo le, da bi ti vzorci prišli kmalu v veljavo, da se učiteljstvo satno prepriča o njih praktičnosti, in da bi predavateljeve prav umestne predloge upoštevale višje šolske oblasti. Za tem so prišla poročila komisije okrajne knjižnice in volitve. Za letošnjo deželno učit. skupščino, ki se bo vršila meseca avgusta, sta bila voljena kot delegata za celjski okraj tov- gg- L. Cernej iz Griž in A. Gradišnik iz Celja, za šmarski okraj pa tov g. Strmšek od Št. Petra na Medv. selu; za zastopnika učiteljstva v okrajnem šol. svetu celjskem je bil vnovič enoglasno izvoljen g. A. Gradišnik, onim v okr. šol. svetu šmarskem pa g. Strmšek. V stalni konferenčni odbor so bili voljeni: a) za celjski okraj tov gg. Gradišnik, Krajnc, Cernej, Voglar in Exl; b) za šmarski okraj gg. Debelak, Ferlinc, Šumer H. Strmšek in Kurbus. — Ob sklepu skupščine se predsednik zahvali učiteljstvu za vztrajnost in veliko zanimanje, s katerim je sledila vsem razpravam, na kar se mu njegov namestnik v imenu vseh v vznesenih besedah zahvali, želeč, naj bi tudi v prihodnji dobi deloval tako v prid učitcljstva in šole, kakor je to storil dozdaj. Učiteljske vesti. Deželni šolski svet kranjski je v svoji seji dne 20. julija 1905 imenoval nadučiteljem učitelja Josipa Bernota v Velikem Podlogu, defiintivnim učiteljem na deški ljudski šoli v Ribnici provizoričnega učitelja Antona Kadunca v Štrekljevcu, za definitivni učiteljici, provizorično učiteljico Josipino Primožič v Črnomlju na njenem mestu in učiteljico Elviro Vipauc v Sv. Križi pri Ljutomeru za Veliki Podlog. — Prestavljene so: Defiinitivne učiteljice Roza Mer va iz Ihana na Jesenice, Marija F a j d i g a iz Dobernika v Trebnje, Marija Barle iz Suhorja v Prečno, Ana Podrekariz Metlike na Vič, Ernestina Oman iz Begunj k Devici Mariji v Polju in Leopoldina Tomšič iz Velikih Lašč v Ribnico.— Učitelj Josip Pintar v Tunjicah je šel v začasni, nadučitelj Franc Stojec na Vrhniki v stalni pokoj. Gospodu blagajniku konvikta! Priznati moramo, da je naš gosp. blagajnik res neumorno delaven za naš konvikt ter da je »pogruntal« že mnogo načinov, potom katerih se stekajo denarni viri v konviktovo blagajnico. Na nekaj se pa le še ni spomnil g. blagajnik. Kadar se zbirajo društva, bodisi sokolska, pevska, kolesarska itd., imajo kolikortoliko uniforme, da se že od daleč spoznajo posamezna društva. Eni imajo enako oblel^, drugi enake čepice, tretji trikolore čez prsi itd. Ako se ne motim, se je tudi pri »Zavezi« že govorilo, da dobijo »Zavezniki« trikolore. Namesto trikolor bi bilo bolje kako drugo znamenje, morda kokarda, rozeta ali kaj enakega. Taka znamenja naj bi se prodajala o priliki zborovanj »Zaveze«. Vsak »Zaveznik« bi si ga moral omisliti. To bi bilo obenem društveno znamenje; čisti dobiček naj bi pa pripadal konviktu. Pogiejmo Ciril-Metodovo družbo, kako pridno prodaja o priliki skupščin neke »svetinjice« po 1 in 2 kroni. O tem naj premišlja g. blagajnik. Misli naj tudi na učiteljski kolek. Skofove zavode na šentvidskem polju otvorijo letos jeseni. In sicer začno s I. gimn. razredom. Poučevali bodo baje toliko časa, dokler ne zapoje — bobenl ,,Učitelsk6 Noviny" prijavljajo v zadnji številki posnetek našega članka, ki smo ga priobčili o petindvajsetletnici Schulvereina. Na Frankolovem (Štajersko) so v ponedeljek, dne 19. m. m. slovesno vložili prvi temelini kamen za novo šol. stavbo. Vabilo. Ob priliki okrajne učiceljske skupščine za litijski okraj, ki bo dne 15. t. m. v petrazredni ljudski šoli v Toplicah pri Zagorju, se priredi razstava učil, samoizdelkov učiteljev in učencev krškega in litijskega okraja. — Razstava je otvorjena dne 15. t. m. za udeležnike skupščine, a 16. t. m. od 8. dol2. urezjutraj za vsakogar, ki ga zanima razvoj našega šolstva. K obilni udeležbi vabi odbor. Umrl je v Studenicah pri Poljčanah vpokojeni nadučitelj g. Josip Vobič. Prijazen mu spomin. Veselico na korist ,,Učit. konvikta" je priredilo dne 24. m. m. združeno učiteljstvo vranskega okraja v Mozirju. — Vabila nismo priobčili, ker nam je došlo prepozno. Pričakujemo pa poročila. Šolske vesti na Štajerskem. Razširijo se: štirirazrednica v Št. Lovrencu v Slov. goricah v šestrazrednico in štirirazrednici na Ponikvi ob južni železnici in v Rušah v petrazrednici. V pokoj je šel vodja enorazrednice v Plešivcu Jernej Pavlič. Posmrtni kvartal. Povodom nekega špecijalnega slučaja je upravno sodišče odločilo, da imajo svojci umrlega uradnika ali učitelja pravico do takozvanega posmrtnega kvartala brez zsakega ozira na premoženjske razmere pokojnikove. Razgled po šolskem svetu. — Ministrova izjava o slovenskem vseučilišču. V odgovoru na vprašanje posl. Robiča glede slov. vseučilišča je izvajal minister Hartel v seji državnega zboia vdne 25. pret. m., da je pomnoževanje visokih šol naravni proces. Rekel je dobesedno: »Akobiimelilenemške srednješole, imeli bi naravno tudi samo nemška vseučilišča; toda ustanovitev številnih nenemških srednjih šol je dovedla do tega, da dovrši vsake leto na tisoče nenemških abiturijentov srednje šole, ki si seveda prizadevajo, da dobe vseučiliške nauke v istem jeziku, v katerem so prejemali srednješolske naukf. Vse to sili samo ob sebinapospeševanjenarodnih vseučilišč. Med velikim številom nenemških dijakov so seveda odlični t alenti, ki na znanstvenem polju kažejo lepe uspehe in ki stremijo tudi za tem, da se nekoč izkažejo na kakem vseučilišču.« S takimi prizadevanji je v zvezi tudi vprašanje posl. Robiča. Minister je izjavil, da more v tem oziru samo ponoviti, kar je vlada že poprej nekoč povedala: da priznava tozadevne želje Slovencev zaopravičene. Seveda je morala vlada pri tej priliki poudarjati, da — razen drugih predpogojev — ni mogoče dobiti lahko in hitro potrebnega števila sposobnih kandidatov za vseučiliške stolice. — Zaradi tega vlada ni opustila, da bi ne bila z uspehom podpirala znanstvene izobrazbe mladih m o ž, ki stremijo po akademični stolici. Te podpore so štipendiji za izobrazbo, oziroma za potovaaje. — »Da se za pravno fakulteto v Ljubljani potrebna mesta profesorjev zasedejo, se pa znatno olajša tudi s tem, da Slovenci sami želijo za celo vrsto predmetov nemško predavanje ter se bo na ta način našla oblika, ki bo pravična tudi želji Nemcev v kranjskem deželnem zboru.« Vlada je pripravljena za eventualno ustanovitev pravne f akultete v Ljubljani uvesti potrebna pozvedovanja in pogajanja ter upa, da bo mogla v doglednem času nastopiti s konkretnimi predlogi. — Najstarejše vseučilišče na svetu je v Pekingu. Zovejo ga »Šola za sinove carstva.« — Skupščina šolske družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se je vršila dne 15. t. m. v Dubašnici. V preteklem letu se je pomnožilo število podružnic za 6, skupaj jih je sedaj 62. Družba je prejela od vžigalic 11.200 K, od narodnega kolka pa upa dobiti na leto 10.000 K. Izdatkov je bilo 74.379 K, dohodkov pa 48.426 K. — Češka ,,Ustredni Matica Školska" slavi 251etnico svojega plodonosnega in vrlo uspešnega delovanja začetkom julija t. 1. — llustracija razmer na goriški realki. Pred sedmimi leti je vstopilo v goriško realko 147 dijakov. Od teh sedi danes v sedmem razredu — 1 dijak, in še ta je Nemec! Kaj je temu vzrok? Sistetn! To je prava pederastija naše srednješolske mladine. Ta greh pa nima nihče drugi na sebi nego vlada in to dandanes, ko ima individualnost posameznika neizmerno večji pomen, nego ga je imela kadarkoli prejl — Šolski muzej V Levovu. Zbirka šolskega muzeja v Levovu šteje 3640 številk. Naučno ministrstvo daje muzeju letnih 1000 K podpore. Dež. zbor je dovolil 500 K. »Towarzystwo nauczycieli szkoJ wyžszych« tudi 500 K podpore. Skupno je imel muzej v enem letu 3181 K dohodkov in 1344 K stroškov. Kdo se pa kdaj spomni slovenskega šol. muzeja v Ljubljani? Ali sploh še eksistuje? — Učiteljski dom v Belgradu. »Učiteljsko udruženje« srbskega učiteljstva je kupilo v Belgradu svoj dom za 47.000 dinarov. — Komensky med Bolgari. Komenskega »Veliko didaktiko« so letos prevedli v bolgarščino.