Pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine
Številni begunci iz Bosne in Hercegovine, ki se trenutno nahajajo na Koroškem, nujno potrebujejo razne higienske potrebščine, kot so:
•	zobna pasta in zobne ščetke
•	šamponi za lase
•	mila, pralni praški
•	vložki za žensko higieno
•	papirnate pleničke za dojenčke različne starosti
Poleg tega zbiramo tudi:
•	igrače za otroke
•	poletno obleko za otroke in odrasle
Naše bralke in bralce naprošamo, da velikodušnodaru-jete. Darove lahko oddaste na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev, 10.-Oktober-Str. 25/III.
Podpredsednik slovenske vlade dr. Pučnik uradno obiskal Južno Tirolsko
Deželni glavar
naš tedniki Dumwalder podprl
■	— —	...	—	__ w..	-__ ™
Frasnellijevo politiko
29 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT)
številka
petek, 24. julij 1992
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Stefanu Sienčniku st. v slovo
Pretekli torek, 21. julija 1992, je — v 84. letu svoje starosti — za vedno zatisnil svoje oči Štefan Sienčnik st. iz Dobrle vasi.
S Štefanom Sienčnikom st. koroški Slovenci nismo izgubili samo rojaka, ki je bil vse svoja življenje zvest svojemu narodu. Izgubili smo tudi človeka, ki se je z vztrajnostjo in zdravim optimizmom uveljavil kot eden najbolj uspešnih podjetnikov v Podjuni in Preko njenih meja.
Znano avtoprevoz-eo podjetje Sienčnik j® rajni ustanovil
Pred skoraj 60 leti____________
Ko je predal svoje življenjsko delo v mlajše roke sinu Štefanu, je lahko z upravičenim Ponosom ugotovil, da ves nje-9ov trud ni bil zaman. Hkrati pa je tudi dokazal, da se lahko tudi kot zaveden koroški Slovenec uspešno uveljaviš in dosežeš Potrebno zaupanje pri ljudeh, ueglede na njihovo narodno Pripadnost.
Štefan Sienčnik st. je bil ugleden in izkušen privatni gospodarstvenik. Vendar svojih bogatih izkušenj ni hranil samo zase — njegova ljubezen je veljala tudi slovenskemu zadružništvu na Koroškem. Dvaindvajset let je bil predsednik dobrolske Posojilnice in nato postal njen častni predsednik. Prav tako je kot odbornik aktivno sodeloval pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu.
Štefana Sienč-nika st., uglednega gospodarstvenika in velikega podpornika slovenske kulture in politične samostojnosti, bomo ohranili v trajnem spominu. Danes, v petek, ga bomo ob 16. uri pospremili na domače pokopališče k zadnjemu počitku.
Vdovi Ljudmili, otrokom Štefeju, Milici, Marjanu in Sonji izrekajo Naš tednik, NSKS, EL in KKZ svoje iskreno sožalje.
Prejšnji teden je podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik uradno obiskal Južno Tirolsko. Ob tej priliki je južnotirolski deželni glavar dr. Luis Dumwalder v pogovoru z Našim tednikom nedvoumno podprl dr. Huberta Frasnellija in njegovo sodelovanje s koroškimi Slovenci. Dumwalder: „Solidarnost do drugih narodnih manjšin je del naše politike.“
Dr. Frasnelli, vodja poslanskega kluba Südtiroler Volkspartei (SVG),
pa je v tej zvezi apeliral na podpredsednika slovenske vlade, da naj Republika Slovenija kot samostojna država izkoristi na mednarodni ravni svoj vpliv v korist mednarodne zaščite narodnih manjšin. V ta namen mu je podaril izvod Konvencije o osnovnih pravicah evropskih narodnih skupin, ki jo je sklenila FUENS in jo posredovala Evropskemu svetu.
Več o tem na straneh 2/3
Prvi kreativni dnevi za dekleta. Na kreativnih dnevih za mlada dekleta, katere Krščanska kulturna zveza letos prireja prvič, se je zbralo 15 deklet. Na Rebrci so jim bili na voljo odlični mentorji, ki so jim dali dovolj priložnosti za odkrivanje njihovih talentov. Več o kreativnih dnevih lahko preberete na straneh 8/9.
Politika
STRAN
petek,
24. julij 1992
STRAN o petek,
24. julij 1992
Politika
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše Janko Kulmesch
Bili so časi, v katerih odnosi med koroškimi Slovenci in Južnimi Tirolci niso bili ravno najboljši. Na primer v šestdesetih in sedemdesetih letih. Južni Tirolci so v svojih upravičenih prizadevanjih za narodno enakopravnost iskali pomoč pri avstrijskih oblasteh. Le-te so jim (uspešno) pomagale, na drugi strani pa
mestno obsojati Južne Tirolce, da so se v svojem življenjskem boju naslanjali čimbolj na avstrijsko matično državo in tem manj na brezpogojno solidarnost z drugimi manjšinami. Obsodbe vredna je v prvi vrsti avstrijska manjšinska politika, ker v primeru koroških Slovencev ne kaže iste doslednosti ka-
Odnosi Slovencev z Južno Tirolsko — včeraj in danes
tembolj nasprotovale narodnim skupnostim v lastni državi.
Asimilacijska politika tedanje uradne Avstrije je bila za slovensko narodno skupnost v dvojnem oziru negativna: povzročila ni samo tega, da je število koroških Slovencev močno nazadovalo — preprečila je predvsem tudi plodno sodelovanje z Južnimi Tirolci.
Mnogo naših rojakinj in rojakov ni našlo pozitivnega odnosa do avstrijske manjšine onstran Brennerja. Ocenjevalo jo je kot narodno skupnost, kateri gre v prvi vrsti za vele-nemške Jnterese, ne pa med-manjšinsko solidarnost. K temu še pride, da sta se na Koroškem KHD in državnozborski poslanec FPÖ Scrinzi šopirila kot največja „prijatelja“ Južnih Tirolcev, dejansko pa sta jih izkoriščala za svojo znano nemškonacionalno agitacijo.
Vendar: dajati krivdo Južnim Tirolcem bi bilo skrajno krivično. Kakor je povojna Avstrija ravnala s Slovenci, tako je povojna Italija postopala s Tirolci. Skušala je, kljub Pariški pogodbi iz leta 1946, uresničiti to, česar nista dosegla Mussolini in Hitler — namreč totalno asimilacijo manjšine.
Edini, ki je lahko Južnim Tirolcem učinkovito pomagal, je bila Avstrija. Kot njihova država zaščitnica je šla pred Združene narode (OZN) in tako omogočila odločilne premike. Zato bi bilo tudi neu-
kor pri Južnih Tirolcih.
Medtem so se stvari bistveno spremenile. Južnim Tirolcem je Italija dala avtonomijo oz. izpolnila „paket“, tako da je Avstrija pripravljena dati pred OZN izjavo o koncu spora z Italijo. Že pred nekaj leti pa je prišlo do odločilnega premika v sodelovanju med slovensko in južnotirolsko manjšino, ko sta se spoznala in začela sodelovati Hubert Frasnelli in Karel Smolle.
Frasnellijeva ljubezen do koroških Slovencev je nepo-pisljiva. Kljub začetnim težavam, ki jih je Frasnelli imel doma zaradi koroških Slovencev, je vztrajal pri poglobljenem sodelovanju z nami. Pri tem ga je zlasti prepričala funkcija in delovanje Enotne liste.
Ponovno se je to videlo, ko je prejšnji konec tedna Jože Pučnik, podpredsednik slovenske vlade ter predsednik slovenskih socialdemokratov, obiskal Božen. Vsi udeleženci srečanja so se dobro zavedali pomembne posredovalne vloge, ki jo igrajo koroški Slovenci oz. EL v sodelovanju med R Slovenijo in Južno Tirolsko.
To sodelovanje bo v prihodnji Evropi še bolj pomembno. EL se je k sreči tega pravočasno zavedala. Zato je merodajne politične dejavnike v inozemstvu tudi prepričala — doma pa dala najboljši odgovor tistim, ki so še vedno trmasto prepričani, da je baje „AuslaufmodeH“.
Južna Tinolska:lBdatna podpora Republiki Sloveli za begunce
Podpredsednik slovenske vlade dr. Pučnik se
s svojega obiska na Južnem Tirolskem ni vrnj domov praznih rok. Južna Tirolska je namenila n Sloveniji dodatna dva milijona šilingov za begunce-izrekla pa se je tudi za čimbolj konkretno sodelova' nje na gospodarskem področju. Srečanje v BoznU je posredovala Enotna lista; organiziral ga je Bernard Sadovnik.
^°dpred-
sGdnik
slovenske
Vac/e
?r Jože
pučnik:
-Slovenija
ye dala
76Ž.OOO
tujim
delavcem ^ bivše Ju9oslavije aržavljanstvo. ‘
Piše Janko Kulmesch
^yčnik: „Manjšinske
Južnotirolski pogovorni partnerji (poleg deželnega glavarja dr. Durnwalderja in dr. Frasnel-lija sta Slovence sprejela še podpredsednica deželnega zbora Rosa Franzelin-Werth in poslanec mag. Sepp Kußtatscher) ter slovenska stran (dr. Pučnika je spremljal ljubljanski podžupan dr. Miha Vengust) so se izrekli za sklenitev pogodb o gospodarskem sodelovanju. Slovenija in Južna Tirolska bosta sodelovali tudi na manjšinskem, kulturnem in sindikalnem področju, medtem ko med raznimi gospodarskimi podjetji kooperacije že tečejo. „Pri vsem tem bodo koroški Slovenci, zlasti še Enotna lista, naprej imeli pomembno vlogo posrednika“, tako Frasnelli Pučniku.
Sicer pa je dr. Pučnik obširno informiral gostitelje o ak-
tualnih problemih Slovenije *. ^06 jemljemo zelo o vojnem dogajanju v bivši JtJ goslaviji. Mdr. je dejal, da Slo’
venija nima samo 70.000 be Modja poslanskega kluba guncev, temveč je dala tud Vp (-lybert Frasnelli je 167.000 tujim delavcem^ 1 aPeliral na podpredsednika bivše Jugoslavije držaji ^ovenske vlade, da naj Repu-Ijanstvo.	Slovenija kot samostojna
Poleg teh 167.000 je v Slov® ržava izkoristi na mednarodni niji še 27.000 tujih delavc6 9vni ves svoj vpliv v korist (večinoma iz Bosne-Herceg0 ^ednarodne zaščite manjšin, vine), ki nimajo slovenske9. P°zorilgajetudinaodgovor-državljanstva. Dr. Pučnik:	Dst Slovenije do koroških Slo-
mi treba posebej poudarja^ ehcev ter podprl naša priza-
da mora vsa ta bremena nos1 evanja za samostojni manj-
slovensko gospodarstvo, kat® 'nski mandat v zakonodajnih remu pa gre vse drugo k r9anih. Glede Južnih Tirolcev dobro. Zato tudi ne morejT je izpostavil pomen njihove-več sprejeti guncev.“
Frakcijski vodja SVP dr. Hubert Frasnelli:
„ Republika Slovenija ima veliko odgovornost do koroških Slovencev.“
biti verodostojni, moramo biti s Slovenci solidarni ter iskati z njimi vsestransko sodelovanje.“
Podpredsednik slovenske vlade dr. Pučnik se mu je pridružil in poudaril: „Slovenija jemlje manjšinske pravice zelo resno. Suverenost neke države je povezana tudi z obveznostmi, vprašanje manjšin pa mora biti prav tako mednarodna zadeva in ne samo zadeva države, v kateri manjšina živi.“
Ko sta se Avstrija in Italija leta 1972 dogovorile, kakšna naj bo avtonomija Južne Tirolske (paket) in kako se naj ta uresničuje (operacijski koledar), sta tudi sklenile: če bo paket uresničen, bo Avstrija dala pred OZN izjavo o koncu spora z Italijo in nato sklenila bilateralno prijateljsko pogodbo z Italijo.
Bilateralna prijateljska pogodba
med Avstrijo in Italijo:
Južna Tirolska zahteva posebno mesto
Medtem velja paket kot izpolnjen (s tem, da je to juž-notirolska manjšina sama potrdila), priprave glede av-strijsko-italijanske pogodbe pa so se začele. Dr. Frasnelli in mag. Kußtatscher sta v pogovoru z NT dejala: „Mdr. mora ta pogodba vsebovati posebna zaščitna določila za Južne Tirolce, pri formulaciji le-teh pa bomo sodelovali tudi zastopniki manjšine. Določila je treba formulirati čimbolj elastično. Tako bo lahko pogodba tudi osnova za reševanje vprašanj, ki se bodo pojavila šele v prihodnosti.“ Prijateljska pogodba naj bi
prav tako vsebovala določila za slučaj, daTtalija ne bi spoštovala manjšinskih pravic. V tem primeru ima Avstrija možnost obrniti se na Mednarodno sodišče v Den Haagu. Poleg tega si Južni Tirolci želijo, da bi v primeru „manjših“ kršitev njihovih pravic predvidevala pogodba posebno razsodišče. To naj bi bilo zasedeno z zastopniki Avstrije in Italije paritetično, funkcioniralo pa naj bi tako, da bi se obe strani skupno domenile še za tretjega člana razsodišča. Sklepi razsodišča bi bili veljavni pod pogojem, da jih vse tri strani sprejmejo soglasno.
Ambrozy o deželnozborskemu zastopstvu Slovencev:
nadaljnjih
^ sodelovanja s koroškimi 0venci in menil: „Če hočemo
99
Če hočemo Južni Tirolci biti verodostojni, moramo biti s koroškimi Slovenci solidarni ter iskati z njimi vsestransko sodelovanje.
Dr. Hubert Frasnelli, frakcijski vodja „Südtiroler Volkspartei“ (SVP)

predsednik slovenskih
‘tudi
:Do t enriokratov> upravičeno ' ured'tev v Sloveniji. % Je V vset1 parlamentarnih Ivovih zagotovljeno zastop-arrJta^anske in madžarske
Vsak6 skuPnosti-
naroclna skupnost
'fsk lra Prek° lastne manjši u6 ''ste- Tisti kandidat na it j' '-tpbi največ glasov, velja .. jani v°ljen — ter od vlade priz-Južnotirolska delegacUjV Zastopnik manjšine. Dr. pogovoru z dr. Pučnikom ' ijf^učnik: „To velja tudi za no poudarila pomen ma'V ar, da bi bil izvoljen še neki skega mandata v zakonca ^yi pripacjnik manjšine, s organih.	^ .hfeu	kandidiral na listi
V tej zvezi je dr. Puč^ ^ Vačinske stranke.“
Slovenija:
Kdo je od vlade priznani zastopnik manjšine?
„Sem a cim drsi konsenz"
Dr. Janko Prunk, minister za Slovence po svetu, se je prejšnji torek srečal z namestnikom deželnega glavarja dr. Petrom Ambrozyjem ter predstavniki DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“. Mdr. so se pogovarjali o Glasbeni šoli, dvojezičnih otroških vrtcih ter vprašanju zastopstva koroških Slovencev v deželnem zboru.
„Glede Glasbene šole in dvojezičnih otroških vrtcev bi lahko še jeseni prišlo do pozitivne rešitve“, tako minister Prunk. Namestnik deželnega glavarja Ambrozy pa je dejal: „Slovensko Glasbeno šolo bi lahko vključili v Deželno kot deveti okraj in bi delovala avtonomno.“ V zadevi dvojezičnih otroških vrtcev je Ambrozy dejansko podprl soglasni predlog sosveta, s tem da se je izrekel za „model, ki bi bil podoben manjšinskemu šolstvu".
K vprašanju zastopstva v deželnem zboru minister Prunk ni hotel zavzeti stališča, „ker se ne morem vmešavati v notranje koroške zadeve“. Ambrozy sam pa je dejal, da njegova stranka slej ko prej zagovarja integracijo v večinske stranke, vendar je pripravljen iskati in najti „čim širši konsenz s strankami ter koroškimi Slovenci“. Podobno se je izrazil tudi Tomaž Ogris, predsednik DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“. Ogris: „Slovenski socialdemokrati še nismo definirali
Minister Prunk je obiskal namestnika deželnega glavarja Ambrozyja ter slovenske socialdemokrate.
svojih tozadevnih zahtev. Na vsak način naš predlog ne bo takšen, kot če bi hoteli upoštevati samo svoje lastne interese."
Minister Prunk je označil predstavnike DS kot „ljudi, ki zagovarjajo obstoj slovenske narodne skupnosti“. Tomaž Ogris pa je dejal: „DS ni dobila finančne podpore iz Slovenije niti doslej niti se ne bo zanjo potegovala v prihodnje. Naš interes je biti posrednik med slovensko in koroško socialno demokracijo.“
-Kuj-
Politika
JOŽE WAKOUNIG
Tako ali podobno se je začela pesem, v kateri so opevali krasote v državi, ki ji je vladal maršal Tito, čudovitosti, zaradi katerih se je moralo splačati, živeti v tej državi, biti v njej mlad. Saj je vse povezovalo geslo „bratovstvo in enotnost“ ali „bratstvo i jedinstvo“, kakor so temu pravili onstran Kolpe in Sotle. Mnogi so verjeli, da prebivalce Jugoslavije objemata in oklepata bratovstvo in enotnost. Izbruhnilo pa je, kar je bilo zakrito, splamtelo je sovraštvo, ki je še bolj razdvojilo narode, ki so nekoč živeli pod streho iste države in deloma že živijo v državi, ki si je nadela ime „Zvezna republika Jugoslavija“.
Številni opazovalci se čudijo, kako je mogoče, da se je s ta-
ko ihto in silovitostjo pojavilo, česar po uradnih trditvah in zagotovitvah ne bi smelo biti. Številni še danes valijo krivdo na Slovence in Hrvate, ker da so prav oni začeli z razbijanjem „take lepe države“. Tudi med nami koroškimi Slovenci se kar dostikrat čuje ta očitek.
Na dan je privrelo samo, kar
je bilo pod površjem. Komunistična partija je z vojsko in policijo zatirala vse, kar je le kakorkoli zapuščalo njeno smer ali njej nasprotovalo. Srbija, ki se je imela za veliko zmagovalko, za združiteljico Jugoslavije, se je čutila veliko poraženko in žrtev „federalne“ ureditve. Njen cilj je bila vsa leta centralistična država; njeni politiki so se pač zgledovali že pred več ko sto leti pri centralistični Franciji. Vsaj dve deset-
letji so načrtno pripravljali, kar zdaj delajo. Vse grozote, ki jih počenjajo vojaške in polvo-jaške tolpe po Hrvaškem pa po Bosni in Hercegovini (v Sloveniji jim je lani zmanjkalo med drugim časa), so del starega računa. Generali in šovinistični hujskači v srbskih središčih so upravičeno računali s tem, kar
se je zgodilo, z brezbrižnostjo na zahodu in po svetu.
Zahodne države in Združeni narodi šele zdaj razmišljajo o ukrepih, s katerimi bi bili morali pritisniti na Beograd koj, ko se je lani začelo na Slovenskem. Morda bojo čez leto modrovali o ukrepih, s katerimi bi morali pritisniti danes. Medtem pa se morjenje in umiranje nadaljuje. Vsak dan uničijo spet nekaj kulturnih spomenikov, vsak dan spet spremenijo podobo
raznih krajev.
Grozote se godijo na vse^1 straneh. Agresor, povzročitelj vseh teh grozot, pa je Srbija5 svojim šovinističnim vod' stvom. Grozote iz druge svetoV' ne vojske so včasih samo bled odsev tega, kar se godi ^ Balkanu, v osenčju jugoslo-vanskih ali srbskih tankov, ra-ket, bomb in granat. Kar počenjajo tolpe, ki se imenuje; jo jugoslovanska armada ^ kakorkoli že, je goli teror nad civilnim prebivalstvom; to s° klasični primeri zločinov pi'0*1 človeštvu.
Svet gleda, Evropska skup' nost pa Združene države iri Združeni narodi se dajo Z3' smehovati od balkanskih me rilcev, ki uživajo v uničevanji in preziranju vseh pravil civil'; ziranega življenja. Celo Pr olimpijskih igrah v Barcelod smejo sodelovati Jugoslovana' ki športniki; sicer ne pod svojc zastavo in ne moštveno, kako1 je odredil varnostni svet Zdru Ženih narodov. Res, lepo je n^ tem svetu biti mlad!
„Lepojevtej deželi biti mlad...11
EL zavrača nestvarno polemiko v SV
V sklopu nove volilne reforme sta EL in Center avstrijskih narodnih skupnosti na Dunaju napela vse sile, da bi narodnim skupinam končno omogočila vstop v zakonodajna telesa. Opirali smo se na splošni evropski standard, po katerem naj bi strankam narodnih skupnosti bil omogočen vstop v parlamente pod olajšanimi pogoji (kot je to npr. pri Dancih v Nemčiji ali Italijanih in Madžarih v Sloveniji). Podoben predlog, ki vsebuje izvzem narodnih strank iz klavzule o osnovnem mandatu, smo izdelali tudi za predvideno reformo volilnega reda na Koroškem. Ker kot demokratično izvoljeni mandatarji do resnice nimamo motenega odnosa in tudi ničesar ne želimo prikrivati, smo koroško javnost sproti in stvarno obveščali o poteku pogajanj s koroškimi strankami glede manjšinskega mandata. Zato
smo jasno povedali, da je svobodnjaška stranka zavzela bolj ali manj pozitivno stališče do manjšinskega mandata, da se ljudska stranka nagiba bolj k virilnemu mandatu, medtem ko socialistična stranka zagovarja integracijo v njihovo stranko.
Sodelavka SV, ki je tudi podpredsednica ZSO, je na podlagi teh informacij, izrečenih na tiskovni konferenci 9. julija 1992, v svojem očitno motenem odnosu do resnice in samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev zavestno in zlonamerno zvila iz trte neko ideološko bližino med EL in svobodnjaki. Višek desinfor-macij in sprenevedanja pa je v tem sklopu podajanje citatov iz programa „Lorenzer Kreis“, ker skuša s tem ustvariti vtis, da zastopniki EL vsebinsko soglašajo s skrajno desno ideološko miselnostjo. EL se dobro zaveda, verjetno bolje kot
mnogi drugi, da svobodnjaška stranka nikdar ni bila, in je težko pričakovati, da sploh kdaj bo, posebno naklonjena koroškim Slovencem. Pri tem zavestno poudarjamo, da se FPö v tem nikakor ne bistveno razlikuje od ostalih večinskih strank.
Ko se je svoj čas deželni glavar Wagner javno bahal, da je bil „hochgradiger Hilterjunge“, so se mu naši veliki „multikultu-ralci“ in protagonisti integracije pridno priklanjali naprej. Danes pa predstavniki EL zgolj poročajo javnosti, da tudi svobodnjaška stranka podpira model manjšinskega mandata v deželnem zboru - in že se ji podtikava neka ideološka bližina. Če pa vrhu tega še gospa Stoisitseva trdi, da zanjo ni verodostojen tisti, ki sodeluje s Haiderjem, potem se upamo trditi, da ta ugotovitev v prvi vrsti velja zanjo in njeno stranko.
Kajti znano je, da na zvezni ravni Zeleni, vključno s Stoisitse-vo, intenzivno sodelujejo s Haiderjevo stranko.
Dejstvo je, da je v narodni politiki koroških Slovencev dosti pobud prevzela predvsem Enotna lista. Ta razvoj je nekaterim funkcionarjem trn v pet' in vzbuja nevoščljivost in zavist. Na žalost ti funkcionarji še do danes niso spoznali, da je uspešnost samostojnega poli' ličnega gibanja bistven steber pri uveljavljanju narodnostnih pravic in ohranitvi slovenskega življa na Koroškem.
V prepričanju, da delamo za dobrobit naše narodne skupnosti, nas v naših prizade; vanjih ne bodo zaustavili tudi najprimitivnejši napadi tistih funkcionarjev, ki jim je v njihovi ideološki zaslepljenosti in mul-tikulturalno-integracijski za' gnanosti sumljiva vsaka zvrst narodne samobitnosti.
Za Enoto listo:
Andrej Wakounig/predsednik
Gost v Našem tedniku
Naši ljudje ga imenujejo “kulturni general“, in to več ko upravičeno. Nad 30 let vodi tajništvo Krščanske kulturne zveze. Tako je merodajno sooblikoval povojno kulturno poetiko koroških Slovencev. Lani ie zato prejel tudi Zlato priznanje Republike Avstrije.
Včeraj, 23. julija, je Nužej Tolmajer srečal Abrahama -Poln srčne mladosti ter delovne dinamičnosti.
Ko je slavljenec 2. januarja 1966 nastopil svojo službo, je bil pristojen tako za kulturo kakor za politiko. Njegova prva haloga je bila pridobivanje članov NSKS in pobiranje člana-rine. Vrhu tega je bil tudi nekaj lot odgovorni urednik Našega tednika.
Jubilej Nužeja Tolmajerja
Leta 1971 se je lahko „otre-®®l“ političnih obveznosti. Filip ''Varasch je postal prvi glavno-P°klicni tajnik NSKS, Nužej 'olrriajer pa se je lahko polotil izključno kulturi.
Bilanca našega „kulturnega Qenerala“ je nadvse razvese-J|va. Prav tako njegova povednost s podeželjem in z mla-'no. Posebej dragoceno je njegovo sodelovanje z ašim tednikom. Naravnost enornenalno pa je Nužejevo Poznanstvo naših ljudi in po-navanje naše polpretekle Qodovine. Če bi že obstajala , nl'9a »Nužejevi spomini“, bila ,1 ' zlasti za mlajše rodove -D°gat vir zanimivih informacij.
Dragi Nužej! Uredništvo -p.asega tednika, NSKS in EL i' 2a Tvoj življenjski jubilej kreno čestitajo. Želimo, da bi . sta[ naprej to, kar si bil doslej nag zvesti sotrudnik in dobri Pnjatelj.
bis rnnoga leta!
Janko Kulmesch
GOST V NAŠEM TEDNIKU
Danes Vam, dragi bralci, predstavljamo moža z nevsakdanjim konjičkom in čutom za lepoto. Joško Igerc, doma v Mali vasi pri Globasnici, zelo občuduje gorski svet, zato ga redno obiskuje.
Joško Igerc
"Tako lepe in neokrnjene narave ne vidiš vsak dan!"
Z Joškom Imcem se je pogovarjal Adrian Kert
Znan si kot strasten planinec, ki je prehodil že mnogo gorskih pota. Kdaj se Te je to prijelo ali kako se je vse začelo?
Začelo se je s tem, da sem bil doma ob vznožju Pece. Vigredi in jeseni, ko smo gonili ovce na Peco in nazaj, sem vselej pomagal pri gonji.Toje bil moj prvi stik z goro in takrat sem dobil globljo zavest do lepote v naravi.
Če nekdo toliko zahaja v gorski svet, zbuja to sumnjo, da je tam nekaj posebnega. Kaj Tebe vleče v planine, kaj je tam tako privlačnega, očarljivega?
Vsakič, ko stopim na najvišjo točko gore, ko jo tako rekoč osvojim, me navda nek vzvišen občutek, sploh takrat, ko je to višji vrh.
Je to edino?
Če se odpravim na neko daljnej-šo in višjo goro, se že potrudim, da dospem na vrh. Ni pa to moj glavni namen. V prvi vrsti me fascinira izredna lepota narave, ki je ne moreš opisati z besedami, ampak jo vidiš in občutiš. V primerih, ko nisem stopil na vrh, sem bil dosti zadovoljen s tem, da sem spoznal nove, sijajno lepe kraje in pokrajine z njihovimi rastlinskimi in živalskimi posebnostmi.
Torej je zate v ospredju spoznavanje gorskih čudes in seznanjanje z njimi?
Gotovo me ta najbolj očarajo. Vrhu tega so zelo zanimiva srečanja s tujimi ljudmi, ljudmi različnih kultur. Še zlasti pomembno pa je zame to, da ču-
tim, kako mi planinski svet vrača izgubljeno energijo, kako mi daje potrebno zdravje in vitalnost.
Poznam planince, ki najraje potujejo sami, če že v skupini, mora ta biti majhna. Ste planinci neke vrste „svoj rod-sa-motarji“ ali napačno merim?
Tudi sam opažam, da so nekateri prijatelji gor samotarji in jih dobro razumem. Če greš namreč v gorsko naravo, imaš rad mir, včasih tudi čas za ramišlja-nje. Kajti samo, kadar si sam zase, nemoten in neobremenjen, skratka, povsem sproščen, se lahko maksimalno napolniš z novo energijo.
Kaj pa Ti?
Na pot po bližnjih gorah, kjer se spoznam, se raje odpravljam sam. Ko pa gre pot kam dalje, je gotovo bolje, če si v skupini zaradi različnih nevarnosti.
"Čutim, kako mi planinski svet vrača izgubljeno energijo!"
Joško Igerc
Za kakšno vrsto gorovij se bolj navdušuješ, za planinski svet ali raje plezaš po strmejših skalnatih predelih?
Osebno dajem prednost var-nešejšim planinskim krajem, kjer si v neposrednejšem stiku z naravo, to je, da lahko med potjo mirno opazuješ rastlinski in živalski svet. To pa ne pomeni, da skalnatih predelov ne maram. Tudi različne kamenine spadajo
v čudovite posebnosti gor.
Gledal si že z marsikaterega vrha doma in po svetu. Povej nam, kje povsod si že vdihaval zdravi gorski zrak?
Začel sem z domačo Peco, nakar sem kar kmalu osvojil Triglav v Sloveniji. Kot naslednja visoka gora je bil na vrsti Veliki Klek, kar je bil poseben doživljaj, ker je moj trup prvič čutil višinsko razliko. S Slovenskim planinskim društvom sem potoval po še daljnej-ših in višjih gorah v Italiji (Gran Paradiso), v Franciji (Mont Blanc), v Švici (Bernina), letos pa smo bili celo v Afriki (Kili-mandžaro, Mount Kenya, Uhuru Peak, Margerita). Zdaj pa si mislim malo odpočiti.
Za naše bralce, ki prav tako radi obiskujejo gore: Kje si doslej našel tim. planinske raje? Kam priporočaš pogledati?
Tu v bližini so mi zelo všeč Kamniške in Savinjske planine ter Julijske Alpe. Gore kot so Skuta ali Grintavec so res čudoviti biseri narave in vsakemu priporočam, da si jih gre ogledat. Tako lepe in neokrnjene narave namreč ne vidiš vsak dan.
Potrebna je seveda oprema. Kaj spada semkaj, kaj je najpotrebnejše?
Določena oprema je nujna. V prvi vrsti je neobhodna dobra obutev, topla obleka in zaščita proti dežju, starejšim ljudem pa priporočam še palice, da razbremenijo noge oz. kolena. To vse je seveda za krajše in lažje ture, za težja potovanja je potrebno še marsikaj dodatnega.
Joško, hvala za pogovor.
Rož — Podjuna — Zilja
IZ OBČINSKE SOBE SUHA:
Župan Skubl zavlačuje predloge Enotne liste
Občinski svet Suha se je letos šele drugič sestal. Na dnevnem redu je bilo tokrat nekaj brizantnih točk.
ČESTITAMO
Kar na začetku je EL županu Skublu spet morala očitati, da zavlačuje njene predloge, ki jih je deloma dala že lansko leto.
Krajevne table
Nekatere vasi v občini še vedno nimajo dvojezičnih krajevnih napisov. „Teh tudi ne bo!" je zatrdil župan Skubl brez kakršnihkoli argumentov (menda jih zato nima, ker bi napisi po zakonu morali biti dvojezični).
Gramoznica
Gramoznica podjetja Rudolf še vedno ni sanirana, čeprav bi jo že zdavnaj morali. Zaradi čezmernega odkopavanja so pobočja prestrma in zato zelo nevarna.
Za tiskovni sklad
so darovali:
Michael Laura, Preite-negg 600,—; Ana Golav-čnik, Banja vas 50,—; Karl Lavrenčič, Sinča vas 50,—; Ciril Rudolf, Bistrica 50,—; Jožko Kušej, Šmihel 50,—; Ana Čebul, Šmihel 20,—; Friedrich Jernej, Šmihel 50,—; Annemarie Krobath, Strpna vas 50,—; Adela Gril, Plaznica 100,—.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/III, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 0463/51 2528. Telefaks: 0463/512528-22.
EL meni, da bi moral predvsem župan trše poseči vmes in zahtevati takojšnjo sanacijo.
OREK-KRRK
Občina je poleg krajevnega regionalnega razvojnega koncepta dala izdelati oz. prenoviti načrt za prenamembo zemljišč, ki je precej zastarel.
3. razred za Žvabek
Žvabeška ljudska šola bo od jeseni naprej obsegala 3 razrede. 3. razred, ki je prostorsko že na razpolago, je treba le še ustrezno opremiti, kar je naloga občine.
Župan hoče več
Župan Skubl, ki opravlja dvojno funkcijo, namreč funkcijo župana in občinskega uradnika, je kot nameščenec zaprosil za zvišanje plače. Ta želja mu je bila zavrnjena in zlasti kontrolni odbor je ob tej priložnosti kritiziral, da uradniki nasplošno nimajo točno začrtanega delovnega kroga.
V Dvoru pri Šmihelu je praznoval svoj 34. rojstni dan znani fotograf Marjan Fera. Vse najboljše!
*
God in rojstni dan je pred kratkim praznoval Fric Šranc iz Nonče vasi. Naj prejme najlepše čestitke z željo, da
ostane zdrav in srečen.
*
Francka Kropivnik z Moš-čenice pri Bilčovsu je slavila 40-letnico. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, še posebej sreče in zadovoljstva.
*
Marija Hutter iz Globasnice je praznovala rojstni dan.
Želimo ji vse dobro.
*
Rojstni dan sta v Selah obhajala Jaki in Rudi Mlečnik. Društvo upokojencev pošilja iskrene čestitke ter želi še mnogo zadovoljnih let.
Na Metlovi sta praznovala rojstni dan Franc Gorit-schnig in Ema Krajger. Čestitamo in kličemo še na mnoga leta.
Osebni praznik je slavil
Fridi Karničar z Obirskega.
Želimo mu vse najbolje.
*
60. leto je doživel Hanzi Lesjak iz Bilčovsa. Čestitamo in želimo še dosti zdravih let.
V Branči vasi je slavi[ svoje 60. leto Fridi Ogris. Želimo mu vse lepo in dobro in še
mnogo srečnih let.
*
Pred nedavnim je obhajal svoj 60. rojstni dan Henrik Paulič na Obirskem. Najlepše čestitamo in želimo mnogo
zdravja in sreče.
*
Društvo upokojencev Podjuna iskreno čestita Ani Pa-sterk iz Kokij, Ani Schliefnig iz Kazaz, Jakobu Wastlu z Metlove in Jakobu Potočniku iz Goselne vasi. NT se čestitkam priključuje.
Mici Kramer iz Loga pri Škofičah je te dni srečala Abrahama. Čestitamo in kličemo na še najmanj 50 zdravih let.
Na Močuli nad Suho je slavila že 70. življenjski praznik Ana Kališnik. Pošiljamo ji najlepše čestitke in ji želimo obilo zdravja.
Na Metlovi je pred kratkim obhajal rojstni dan in god Alex Muher. Vse najboljše!
Že 78. god je doživela Margareta Woschitz, Pesterceva mama, iz Dolne vasi pri Šmarjeti. Iskreno čestitamo in želimo sreče, zdravja in
božjega varstva.
*
21. mladostni praznik je obhajala Monika Mlinar iz Ško-cijana. Naj jo dohitijo najlepše čestitke z željo vsega dobrega za naprej.
*
70. rojstni dan je slavila Greti Sitter. Za častitljivi praznik ji čestitamo in želimo mnogo sreče, zdravja in še
dosti zadovoljnih let.
*
God je praznovala Alojzija Kornik iz Humč. Želimo vse najboljše, zlasti še zdravja.
70. leto starosti je obhajal Jakob Dovjak, Pungratnikov s Suhe. EL Suha iskreno čestita. NT se čestitkam pridružuje.
*
Beti Lutnik, Kajžrovi iz Žva-beka, se je rodila hčerkica Tanja Marija. Pevsko-instru-mentalna skupina Žvabek se veseli z njima in obema želi najboljše.
Kot avstrijska banka s sedežem na Dunaju ustanavljamo v Ljubljani svojo podružnico. Prodajno usmerjeni, podjetni osebi (ženski ali moškemu), ki ve kaj hoče in ima izvrstno ustrezno bančno prakso, nudimo možnost uveljavitve kot
VODJA POSLOVANJA S STRANKAMI PRI BLAGAJNI (Schalterleiter)
Pričakujemo obvladanje slovenščine in nemščine v besedi kakor tudi pismeno.
Če se zanimate za to mesto, pošljite kratek življenjepis in podatke o Vašem poklicnem razvoju odvetniški pisarni dr. Franca Serajnika, Wiesbadner Straße 3, A-9020 Kla-genfurt/Celovec.
Če želite, navedite tudi imena bank, katerim naj pisarna Vaše prošnje iz morebitnih osebnih razlogov ne posreduje (Sperrvermerk). Odvetniška pisarna bo Vašo prošnjo obravnavala strogo zaupno in jo takoj posredovala banki-naročnici na Dunaju.
Rož — Podjuna — Zilja
STRAN
Kazaze:
Ob 50. letnici izselitve koroških Slovencev:
Praznik domačih gasilcev
Blagoslovitev novega Doma gasilcev v nedeljo, 19. julija, povezan z nedeljsko sv. mašo pred novo stavbo, ki sta jo slovesno opravila domači župnik Florjan Zergoi in domači cerkveni zbor, je pri slovesnosti pokazala javnosti dvojezičnost kraja.
Pred letom dni so gasilci pri vsakoletnem praznovanju v
enkratno praznovanje kolikor mogoče olepšati. Za to naporno dejanje se mu je posebno zahvalil tudi župan Pfeiffer. Vsekakor je lepo, če se tako praznovanje izvede z domačimi močmi. Slovesno sv. mašo je župnik Florjan Zergoi daroval za rajne gasilce. V nagovoru je med drugim gasilce opomnil na njihovo poslanstvo,
Spominska svtčaiast na Kanlju
V nedeljo, 17. julija 1992, so Zveza koroških partizanov, SRD „Edinost“ v Pliberku in Zveza slovenskih izseljencev ob 50. obletnici izselitve koroških Slovencev in v spomin Domnovi četi priredile pohod na Ko-melj in spominsko svečanost.
Župnik Florjan Zergoi je dvojezično blagoslovil gasilski dom v Kazazah
Številne udeležence je pozdravil pliberški mestni svetnik in vodja EL Fric Kumer; v imenu Zveze slovenskih izseljencev je spregovoril njen predsednik Jože Partl, podžupan občine Bistrica pri Pliberku. Oba sta izpostavila dolžnost, da se spomnimo vseh žrtev fašizma, ker so darovali svoje življenje za svobodo in preživetje slovenske narodne skupnosti. Dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je v svojem nagovoru
Farni praznik v Kazazah
šotoru domačinom pokazali odtis Podobe novega gasilskega doma 'n obljubili do letos dokončati zQradbo. To obljubo so res izpol-nili. Ker je bil doslejšnji dom premajhen in tam ni kraja za razširitev, so zgradili nov dom pri cestnem križišču. V ta namen je cestna uprava preuredila zveze Poti k cesti.
Kot smo slišali v govoru župana Josefa Pfeifferja, je nova zgradba z opremo vred stala šest milijo-cov šilingov. Del te vsote so prispevali gasilci sami.
K slovesni predaji ključa novega doma komandantu gasilskega društva Valentinu Kowatschu so Prišli politiki vseh strank. V zastopstvu deželnega glavarja je Pozdravil navzoče pliberški župan mag. Grilc. Navzoča sta bila tudi namestnika Peter Ambrozy in Mathias Reichhold. Zadnji je posebno prijazno pohvalil podano s|ovesnost sv. maše, župnika in cerkveni zbor. Dvojezičnost ni bila kamen spotike. Tudi namestni S'avar Ambrozy je z zadovoljst-v°m ugotovil dobro razmerje med Cerkvijo, gasilci in ostalimi demačini. „Kam nesoglasje pripelje, da se vidi pri sosednjih narodih“, tako Ambrozy.
To dobro razmerje je domače-9e župnika tudi navdalo, da je Pričeto zdravljenje v Dürnbergu Prekinil in se pripeljal iz Salzburške domov, samo zato, da bi svo-| 1'm faranom-gasilcem pomagal to
da naj izpolnjujejo nalogo: Bogu v čast in ljudem v pomoč!
Ker je ob koncu slovesnosti postalo vroče, so navzoči oblegali pripravljeno pijačo in jedi. Gasilci so se veselili novih dohodkov. Domačini, bljižni indaljnji, pa so spet enkrat imeli priložnost, se med seboj pomeniti.
Martin Komar
Farni svet Kažaze prireja v nedeljo,
9. avgusta 1992, farni praznik.
Ob 9.30 bo sv. maša.
Po sv. maši sledi družabnost pred farovžem.
Vsi farani in faranke so prisrčno vabljeni!
Očetove roke so odslužile, ki so skrbele ljubeče za nas. Dobroto so vselej delile, zdaj zapustile so žalostno nas.
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je mirno v Gospodu zaspal naš tatej
Štefan Sienčnik
avtopodjetnik
* 18. 12. 1908 — t 21. 7. 1992
Našega dragega očeta bomo pospremili v petek, dne 24. 7. 1992, ob 16. uri iz mrtvašnice na pokopališče Marija na Gori, kjer ga bomo po sv. maši zadušnici položili k zadnjemu zemeljskemu počitku.
V globoki žalosti:
ŽENA, OTROCI Z DRUŽINAMI
Namesto vencev prosimo, da darujete za cerkev Marija na Gori.
antifašistični odpor predstavil kot platformo novega sožitja in se izrekel za humanizacijo politike in proti reševanju družbenih vprašanj na nacionalistični osnovi. Kulturni spored sta oblikovala recitator Franci Kuežnik in Moški pevski zbor „Foltej Hartman".
Zbor je pel tudi pri maši, ki jo je bral žvabeški župnik Wutte ob križu pri Štibarju. Svečanost se je zaključila z družabnim srečanjem.
Janko Ferk izdal novo knjigo
V teh dneh je izšla v Mohorjevi založbi — še pred počitnicami — knjiga, ki izpolnjuje na svoj novi način znanstveno vrzel, na katero so marsikdaj opozarjali, in sicer delo „Der Flügelschlag meiner Gedanken" izdajateljev Janka Ferka in Ludwiga Leggeja.
Knjiga vsebuje v prvem delu obsežne materialije o slovstvu koroških Slovencev in v drugem dvojezično literarno antologijo, v kateri so objavljeni eksemplarični pisatelji s svojo liriko in prozo.
Avtorji knjige so poleg izdajateljev Lev Detela, Maja Hader-lap, Fabjan Hafner, Peter Handke, Gustav Januš, Peter Ker-sche, Andrej Kokot, Florjan Lipuš, Karel Smolle, Johann Strutz in Reginald Vospernik.
ŠTUDIJSKI DNEVI
TRST - 4., 5. in 6. 9. 1992
Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89
Predavali bodo: Prof. Gorazd Kocijančič („Apofatizem in politika“); prof. Lojze Peterle („Kristjanovo politično tveganje“); dr. Jože Pučnik („Od narodne identitete do državne osveščenosti); dr. Edvard Kovač („Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo“);
dr. Franc Rode („Da bi nam srca vnel za čast dežele")
Kultura
STRAN q petek,
O 24. julij 1992
Kultura
REPORT
Dvojezične trgovske akademije
Ob koncu letošnjega šolskega leta je izšlo glasilo REPORT Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu. V obsežni brošuri je prikazana bogata in pestra gospodarska, kulturna in športna dejavnost dijakov in profesorjev priznane šolske ustanove.
Poleg tega pa ravnateljica šole mag. Maja Amruš-Hoja seznanja širšo javnost tudi s problemi, katere ima mlada šolska ustanova. Predvsem so to prostorski problemi, katere bo treba rešiti v najkrajšem času, kajti zanimanje za to šolsko ustanovo postaja vedno večje. Tako se je v prvi letnik vpisalo 39 učencev in učenk, za prihodnje šolsko leto pa je dobila trgovska akademija dovoljenje za dva prva razreda.
Prošnjo šole za dozidavo oblasti sedaj obravnavajo in ravnateljica pričakuje, da se bo ta projekt realiziral v najkrajši dobi. Po izjavi namestnika deželnega glavarja Mathiasa Reich-holda je za dozidavo prostorov trgovske akademije predvidenih 40 mio. šilingov.
Izšlo je 35. letno poročilo Slovenske gimnazije
O izredno bogatih utrinkih in dejavnostih v preteklem šolskem letu poročajo profesorji in dijaki Slovenske gimnazije v letnem poročilu, ki je izšlo te dni. Pišejo o projektih, obiskih, potovanjih, recitalih, predstavitvah ter o kontaktih s Slovenskim prosvetnim društvom na Radišah, s katerim se je šola v preteklem letu pobratila.To in še marsikaj zanimivega lahko razberete iz letnega poročila SLG v Celovcu.
S posebnim ponosom ugotavlja ravnatelj dr. Reginald Vospernik, da bo šola ob 35. letnici ustanovitve in ob 30. maturi dosegla rekordno število prijavljenih za prvi razred. „Okrog 75 jih bo, iz vseh dolin, zlasti še tudi iz Celovca, kjer delujeta dve mladi dvojezični ljudski šoli,“ tako Vospernik. V dejstvu, da si izbere slovensko gimnazijsko domovino vedno več nemško govorečih Korošcev, vidi Vospernik znamenje plodnega dialoga med narodoma v deželi. Za tak dialog in za tako odpiranje pa se je Slovenska gimnazija že vedno zavzemala.
Premiera gledališkega naraščaja v Selah
Najmlajši nadaljujejodrsko tradicijo
V Selah skrbijo najmlajši za nadaljevanje odrske tradicije domačega prosvetnega društva. Minulo nedeljo je mladinska gledališka skupina navdušila publiko s premiero igre Jane Kolarič „Salon Expon“.
____Piše Heidi Stinpler
Vsaka premiera je izraz truda društvenikov. Posebno razveseljiv dogodek pa je to, če igro uprizori naraščaj.
Kar 14 mladih Selank in Selanov se je korajžno postavilo na odrske deske in prepričljivo odigralo svoje vloge v igri „Salon Expon“. Glavno vlogo slavnega mojstra Skazomaza, ki je poskrbel za nov življenjski stil in nov osebni ton, je prevzel Mario Oraže. Ker prašički v vlogah Verene, Marije in Sonje Olip, niso bili lepi po naturi, so se na ukaz mojstra Skazomaza podvrgli lepotni kuri. V Ekspresno popravljalnico osebnih napak pa so zašli tudi Ostržek (Dani Dovjak), kateremu je mojster Skazomaz odrezal dolgi nos in pa čarovnica (Silvija Male), pri
kateri je bila lepotna kura povezana tudi z velikimi bolečinami, saj ji je Skazomaz moral z velikimi kleščami izpuliti kar dva zoba. Prav tako je lepotno kuro v Salonu Expon napravila tudi Pepelka (Petra Dovjak), ki ji je dal mojster novo obleko, nakar je kar bleske-tala od lepote. Palčke, katere vlogo so igrali Mirja Oraže, Veronika, Martina in Andreja Roblek, Carmen Rakuschek in Nataša Dovjak, pa je Skazomaz pomladil kar za 100 let. Tako so vsi, ki so zašli v Salon Expon izgubili svoj lasten jaz in so bili konec koncev nezadovoljni. Mojstra Skazomaza so odpeljali pred sodišče in mu odvzeli obrt. Prišli so do zaključka, da nas napake delajo zanimive in poudarjajo naš lasten jaz.
Torej igra z zanimivo in poučno vsebino - to pa ne le za najmlajše, ampak tudi za marsikaterega odraslega.
Za organizacijo in pripravo te igre je poskrbela domačinka Milk3 Olip, ki je gledališkemu naraščaji poskrbela team izkušenih gleda'
Hščnikov. Za režijo je poskrbel Franci Končan, za glasbo Boris Roškar, za izvedbo glasbe in petje Roman Verdel, za gib Marjan Sticker, kostume in sceno pa je izdelala Breda Varl, ki so ji pri ši-vanju pridno šle na roke številne domačinke.
Mlade igralke in igralci so na premieri navdušili s svojim korajžnim nastopom, s petjem, z gibom, predvsem pa z lepim jezikom. Upajmo, da to ni bila edina, četudi edinstvena predstava, ampak, da se bodo mladi talenti predstavili s svojo igro tudi še drugod.
Prvi kreativni dnevi za dekleta na Rebrci
V vsakem človeku so skriti talenti
Začetek tega tedna se je v Mladinskem centru na Rebrci zbralo 15 deklet v starosti od 12. do 16. leta. Njim je Krščanska kulturna zveza letos prvič ponudila kreativne dneve. Namen teh dni je, da bi mlada dekleta vzbudila lastno kreativnost in dobila impulze za to ali drugo dejavnost, bodisi na likovnem, glasbenem, plesnem ali pa na kakšnem drugem področju.
____Piše Heidi Stinpler______
Tine Varl, ki je te dni pripravljal z dekleti - za zaključno predstavo kreativnih dni - lirično senčno gledališče na osnovi Kuntnerjeve pesmi „Jabolko v parku“, je mnenja, da je v vsakem človeku skrita kreativnost. Zato je treba dati mladim še in še možnosti, da odkrivajo svoje talente, interese - in navsezadnje tudi svojo kreativnost. Čeravno se skorajda vsi mladinski voditelji bojijo dela s pubertetniki,
je prav delo s to starostno skupino najbolj zanimivo, ker se mladostniki v tej starosti ne puščajo več tako močno voditi. Tako prihajajo do izraza mnogokrat nove in pomembne ideje. Mlada dekleta so v tem tednu pripravila v treh skupinah lastne projekte za namizno gledališče, ki ga bodo prezentirale ob zaključ-
ku kreativnega tedna. Za to so s Pomočjo strokovnjakov napisale besedilo o ekološkem problemu Zernlje. Z odpadnim materialom so lzdelale lutke oziroma animirane Predmete. Kombinirano z živimi |9ralci bodo.uprizorile igro, ki so si zamislile.
Breda Varl, ki že nekaj let dela z našo mladino, je mnenja, da do-rašča nova generacija, ki postaja ®®danji generaciji konkurenčna, j^beta se, da so v teh mladih Iju-deh skriti še večji talenti. Zato pa Ja treba dati mladim vrsto priložno-st'. kjer lahko odkrivajo in razvijajo Sv°jo nadarjenost.
Duša mladinskega centra na
Rebrci, Poldej Zunder, je glede na bolj skromno število udeleženk mnenja, da ni važno, ali se zbere masa ali pa le peščica mladih. Važno pri tem je le, da pridejo dekleta iz lastnega zanimanja in se za te dni dejansko prostovoljno odločijo. Izredno važno pa je tudi, da dobijo mlada dekleta v tej starosti vtis, da so sprejeta in da jih jemlješ resno. Zato se Poldej Zunder vsak večer usede z dekleti k pomenku, kjer lahko izpovejo svoje kritike in želje.
Namen takih dni je, da bi dobile udeleženke impulze za nadaljnje udejstvovanje, kajti najhujša je usoda duševne praznine človeka,
Kmečke inventarje in življenje Slovencev na Zilji trenutno raziskuje strokovnjakinja prof. Breda Turk. Sedaj, ko je zaključila delo na terenu, se je lotila izpisovanja podatkov iz deželnega arhiva. Kmečki inventarji so bili v življenju Ziljanov izredno pomembni tudi v zvezi z zapuščinami, ker so pogostokrat bili sestavni del dediščine.
Za projekt prof. Brede Turk, katerega je dala v nalog Krščanska kulturna zveza, organizacija še išče založnika.
Kratki kulturni novici
Zgodbe iz vsakdanjega življenja v okolici Tinj raziskuje dr. Marija Makarovič. Prvih treh seminarjev se je udeležilo lepo število starejših domačinov, ki so se sedaj lotili zapisovanja svojih spominov. Strokovnjakinja Marija Makarovič se je s tem projektom lotila povsem novega področja in je prijetno presenečena, koliko materiala so ji domačini že zapisali in zaupali.
ki ne ve, kaj bi s sabo počel. Prav take stvari, kot jih dekleta spoznavajo na Rebrci, lahko bogatijo vsako življenje.
Ker dekleta po navadi rada pojejo, je z njimi delal te dni tudi Stanko Polzer, Minka Veselič se je posvetila mladim s spoznavanjem modernega plesa. Tehnike ročnega dela so mladenke odkrivale pri delu z Nežiko Novak, ki je z njimi izdelovala keramične izdelke. S slikanjem na porcelan so se seznanile pri Izidorju Sternu, Hermi Paulič pa je z njimi delala moderne nakite.
Za prihodnje leto pa si Poldej Zunder želi, da bi uspelo pridobiti tudi kakega pisatelja, ki bi na primeren način uvajal mlade v svet literature.
Ob zaključku teh dni so bili z uspehom zadovoljni vsi: tako umetniki, ki so spremljali mlade pri njihovem delu, kot predvsem seveda deklice, ki so spoznale marsikaj novega - ter nove prijateljice. V središču pozornosti so bili sicer še otroci Tamilcev, ki živijo na Rebrci. Tako so dekleta v svojem prostem času in odmorih vedno spet iskale stik s to družino in tako spoznale še življenje in usodo tamilskih beguncev.
Knjiga dr. Petra Fantu rja o Krščanski kulturni zvezi
Organizirana krščanska kultura ■ kaj je to?
Odgovor na to daje dr. Peter Fantur, letnik 1960, učitelj z Ledine v svoji knjigi „Der christliche Kulturverband bei den Kärntner Slowenen im Wandel der Zeit“. Knjiga je pravkar izšla v založbi Tyrolia.
Piše Anton Leiler
Knjiga, ki jo je avtor izročil dr. F. M: Schmölzu, univerzitetnemu profesorju na teološki fakulteti v Salzburgu, kot disertacijo, nudi prvi in obsežni prikaz organizirane krščanske kulturne dejavnosti pri koroških Slovencih, in sicer od začetka do danes.
Fantur, ki se sam zanima za slovensko kulturno življenje in je tudi dejaven v njem, ima v svojem delu dve težišči. Tu odkriva duh časa, saj je politično dogajanje od 1848 naprej vseskozi bistveno vplivalo na kulturno življenje, tam se ozira posebno na šolsko vprašanje, ki je za slovensko narodno skupnost bivanjskega pomena.
Prva organizirana kulturna društva, narodno prebujenje, društveno življenje v službi krščansko socialne ideje na prelomu stoletij, politika v stanovski državi, likvidacija organizirane slovenske kulture po „Anschlußu“ in svetovnonazorske razlike po 2. svetovni vojni - to je rdeča nit, ki jo Fantur razvija čez dobrih 250 strani.
Poleg pravzapravšnje teme avtor predstavlja še del koroške zgodovine v času, v katerem je organizirana kultura pomagala življenju narodne skupnosti in pričala o njem vselej takrat, ko je bila integracija koroških Slovencev ogrožena. Fantur smiselno zaključuje z izrazito izpovedjo Ivana Cankarja, ki približno pravi, da je slovenska kultura prelepa krizantema v gumbnici strganega berača.
Reportaža
Reportaža
Skupno s sestro Sonjo sva se konec sušca spustila na dolgo potovanje v daljno Avstralijo, kjer naju je čakal svet novih vtisov in izkušenj. Drugačnega podnebja, časovnega premika, drugačnega načina življenja se moraš sprva navaditi, preden začneš uživati deželo, ki je površinsko enako velika kot cela Evropa.
Piše Robert Sturm
O kontinentu, ki je na drugem koncu sveta, so ljudje že nekoč pripovedovali najrazličnejše zgodbe. Tam spodaj —-Down Under — menda rastejo na zelo širnem, ravnem in nepreglednem ozemlju suha drevesa, kakršna le vidiš v slikanicah. Ljudje pa so baje nekako čudaški, a le prijazni in živijo dogodivščin polno življenje. Pa tudi živalski svet naj bi bil nadvse nenavaden.
Sončni žarki in hladno pivo, kot v reklami__________________
Tudi dandanes se sanjarije in govorice o tej deželi še niso spremenile. Avstralija je za mnoge ljudi še vedno del sveta, kjer stoji vse na glavi in kjer ne samo živalski svet, temveč tudi prebivalstvo živi brez nepotrebnega sramu, mirno in brezskrbno življenje — torej neka Indija Koromandija.
Nekaj resničnega je že v teh govoricah. Avstralci resnično uživajo življenje na prostem, so zdravi, kot le kaj, in njihova koža je rjava in zapečena od sonca. Če pa na obali ne najdejo pravega zadovoljstva, potem gotovo krepijo mišice,
V daljni Avstraliji sem se šele zavedal, kako zanimivo je brati domače novice.
STRAN -i -j petek,
.._________I I 24. julij 1992
Sveti kraji
praprebivalcev so obenem turistične atrakcije__________
Prav v puščavi se nahaja znani nacionalni park Yualara, z goro Ayers Rock, katero častijo avstralski praprebivalci že nekaj tisočletij kot sveto 9oro. Nekateri ljudje pravijo, da naj bi bila ta velikanska skala osmi svetovni čudež. Malo Pred sončnim zahodom se nabirajo množice turistov, oborožene s kamerami. Vsakdo hoče s svojim fotoaparatom ujeti Qigantično spreminjajoče se barve Ayers Rocka, saj tik pred temo gora še enkrat zažari v Soreči rdeči barvi.
Ko sem tako stal ob vznožju 9ore in si ogledal ta dogodek, sem bil kot omamljen. Nisem in nisem mogel verjeti, da resnično stojim sredi Avstralije in si ogledam ta z božjo voljo nastali velikanski monolit.
Ni potrebno mnogih besed, ln že razumeš, zakaj je ta gora
G'day mate—pozdrav izvstralije
Prvo zavetišče nama je nudil sorodnik Fritz Hober, ki je pred 38 leti zapustil domači kraj Strpno vas.
se sprehajajo v gozdu, igrajo football ali pa pečejo meso na žaru. Vedno v bližini je pivo, seveda hladno, proti najhujši žeji.
Sonce pa je tudi nevarno
Sonca se je treba tudi bati. Je namreč tako močno, da ti vsak domačin svetuje, se sprehajati v soncu le po dvajset minut na dan, pri čemer krema z najvišjim zaščitnim faktorjem ne sme manjkati. Domačini, ki se pa preveč nahajajo v soncu ali iz poklicnih ali privatnih razlogov, pa redno, kot mi k zobozdravniku, hodijo k dermatologu, da jim izžge tako imenovane „sunspots“, to so prva znamenja za kožni rak. Nad Avstralijo je namreč največja luknja v ozonski plasti.
Outback — kraj, kjer si kenguruji voščijo lahko noč
Možje, ki iščejo zlato in bisere, še vedno obstajajo in to ne le v zgodbah. Preživljajo se v puščavi, kjer je prst rdeča kot
plamen ognja in kjer sonce razje kožo, preoravajo vroč pesek centimeter za centimetrom in zajuckajo, če najdejo kdaj kakšen košček zlata ali bleščeč biser. Pa tudi ljudje, ki jim „civilizirana“ družba ni všeč, iščejo novo domovino v teh krajih. Prav tako bogu za hrbtu, v tako imenovanem Out-backu — pa s pomočjo heli-
kopterjev kavbojci kontrolirajo svoje velikanske črede. Naj; večja teh „stations“ je skoraj tako velika kot celotna Belgija’
Življenje v teh pokrajinah Avstralije gotovo ni enostavno-Ljudje, ki živijo v Outbacku, so vzvišni nad vročino in nalivov neba, nad kačjim pikom ter se ne bojijo nobene pustolovščine.
Praprebivalcem sveta. Če zju-*raj prvi sončni žarki pobožajo *e9a giganta, se zdi, da začne 9°reti, žari rdeče, nato oranžno ln nazadnje izžareva čudežno Svetlobo, ki oživi puščavo.
^jgano življenje pod vodo
Ravno tako privlačen, kot Ay-'~res Rock, pa je Great Barrier [teef. Če gledaš ta koralni gre-°en iz zraka, vidiš svet najrazličnejših, pisanih rib in dru9ih morskih živali. Nekaj teetrov pod vodo se nepresta-Po množujejo milijoni majhnih Ce|te in molekul v čudne, a lepe oblike. 2000 kilometrov dolg .r°pični vrt Great Barrier Reef ® oajvečji živi svet pod vodo. azteza se po severovzhodni bali in ta naravni špektakel odatno krasijo otoki, na katero se počutiš kot Robinson r°uso. Če ti je preveč vročega Sorica na plaži, greš v vodo in
Pripomočki za potapljanje opazuješ pisano podvodno '^tenje. Vročina pa je razumna, saj se nahaja Great Bar-
rier Reef v zelo vlažnem tropičnem podnebju. To pomeni, da so temperature celo leto visoke, kar spet omogoča rast sadežev, ki jih mi poznamo le iz bioloških knjig ali trgovin.
Ko sem prvič snel sadeže, kot so to oranže, mandarine, banane, papaje, five corners in kokose z drevesa in jih jedel, sem bil presenečen od okusa. Z drevesa sadeži teknejo bolj sladko in mesnato kot sadeži, kupljeni pri nas v trgovinah. Saj pri nas v Evropi ti sadeži niso naravno zreli, temveč zorijo na transportni poti.
So Sydney, Melbourne alt Canberra glavno mesto Avstralije?____________________
Pustolovski neobzirni Sydney, kjer se je začela avstralska zgodovina, pa ne zastopa Avstralije, kot ne zastopa Avstrije Dunaj. Toda zanimivo in na svoj način lepo je mesto že zaradi svoje okolice. Takoj v predme-stih že vidiš prva znamenja „caution kangaroos“ („Pozor, kenguruji“). Sydney je pravo turistično mesto, saj nihče ne obišče Avstralije, ne da bi si ogledal znameniti Opera House ali Habour Bridge.
Čisto v drugačnem slogu kot Sydney se predstavlja metropola Melbourne. Center mesta je poln poslovniških templjev in le nešteti parki zrahljajo okolje. Elegantne trgovine, restavracije in nočni lokali izpopolnjujejo vso sliko tega urejenega mesta.
Glavno mesto Avstralije, Canberra, pa je postavljeno na nevtralnih tleh, ravno med Syd-neyem in Melbournom, mesti, ki sta se nekoč borili za naslov glavnega mesta. Canberra je mesto, ki je nastalo na risalni mizi in je moderen, sistematičen labirint. Sestoji predvidoma iz poslopij vlade in razdalje med javnimi poslopji so kilometre dolge, vmes pa so le velikanski parki. Arhitektura tega „umetnega“ mesta pa zato nič manj ne navdušuje.
Kljub temu se mnogi obiskovalci Avstralije odtegujejo šarmu in čaru mest. Iščejo „pravo“ Avstralijo v outbacku, nikogaršnji deželi, polni skalnatih hribov, puščave, deževnih gozdov ... in pustolovščin.
Zadnjo soboto, 18. julija, je Alpski klub „Obir“ priredil poletni koncert. V ta namen je povabil ansambel „Fantje izpod Rogle“, Reisberger Dirndln in Vokalni kvintet bratov Zupan. Vsi trije zbori so našli pot v Sele k Trklnu in tam tudi zapeli . . . Moment, povabljeni so bili tudi poslušalci, predvsem Selanke in Selani. Ti so se tokrat v veliki večini odločili, da ne grejo poslušat. Toliko o tem.
Morda ni najbolj posrečeno, da jemljem za povod svojih razmišljanj o opaznem nazadovanju obiska pevskih koncertov pri nas primer iz Sel, kljub temu nazorno prikazuje problem.
Koncert v Selah, kjer so nastopajoči presegli število poslušalcev, kaže na prenasičenost slovenskega koroškega kulturnega spektra s pevskimi koncerti. Ni namreč prvič, da ljudstvo ob tem množičnem prirejanju z nepri-sostvovanjem pokaže svojo nasičenost tovrstnega kulturnega užitka.
Ne bi vedel, kje še je v teku leta toliko koncertov kot jih imamo na južnem Koroškem, zlasti
-N
med koroškimi Slovenci (ni pa izključeno, da so taki kraji).
Da pri večini ljudi uživanje pevske glasbe seže le do gotove mere, je povsem razumljivo.
Nikakor pa ni razumljivo, da nekateri, na pevskem področju dejavni, ne uvidijo, da je na tem majhnem območju preprosto preobilno takšnih koncertov. Včasih zaradi tega trpi tudi kakovost. Ljudem, zlasti mladini, očitati, češ, ne kažejo nobene zanimanosti za to narodno bogastvo, še več, odtujujejo se od slovenske pesmi in besede, je, po mojem, krivično.
Vzrok je veliko bolj treba iskati v količini prireditev, ki se vrhu tega vsebinsko le tenko razlikujejo.
S tem nočem narodne pesmi devati v nič. So nedvomno lep in značilen del našega kulturnega bogastva. Kljub temu: kar je preveč, je preveč.
To naj ne bo nobena provokacija, temveč vsem, ki se čutijo nagovorjeni, v premislek, misli
ADKE
Zamanje: „Hec“ v jutro
Kar lepo število radovednežev je škocijansko društvo SPD „Vinko Poljanec“ privabilo na kresovanje v Žamanje. Prireditelji so postavili celo šotor, ko pa jim je zadnja leta rad nagajal sv. Peter z dežjem. Za zabavo, kolikor je gosti niso ustvarili sami, so še poskrbeli MoPZ „Trta“ iz Žita-re vasi in ansambel „Zmeda"
iz Št. Primoža, vrh tega so zaigrali še francoski letoviščarji.
Kajpada tudi lačni trebuhi niso bili prikrajšani, saj so bili napolnjeni z okusnim prašičem čez žar in raznimi kapljicami proti žeji.
Od kresa pa so odmevale pesmi še tja do naslednjega jutra.
Kulturni večer v Škofičah
Zelo prijetno vzdušje, imenitna publika in pester kulturni spored so odlikovali letošnji kulturni večer v Škofičah. Predsednica domačega društva mag. Magda Errenst je poleg številnih poslušalcev lahko pozdravila tri znane in priznane skupine:	tercet
„Rož“, MoPZ „Vaščani pojo“ iz Bilčovsa in Kvartet bratov Smrtnik iz Kort. Vse tri skupi-
ne so s kakovostnim petjem razveselile poslušalce.
K enkratnemu vzdušju je veliko prispevala tudi Simona Rovšek, ko je v šaljivih verzih predstavila nastopajoče.
Petja pa seveda po koncertu še ni bilo konec, kajti nastopajoči so ob krepki pevski podpori domačinov „brusili“ glasilke v prijetni družabnosti še dolgo v noč.
Radio / TV / Prireditve
Kazaze: MOLITVENI SHOD ZA DUHOVNE POKLICE kot sklep vednegačeščenja
v sredo, 12. avgusta 1992, v Kazazah Ob 19. uri bo začel deliti g. novomašnik Slavko Thaler novo-mašniški blagoslov. Medtem rožni venec in druge molitve. Ob 19.30 somaševanje, ki ga bo vodil g. novomašnik. Pridigal bo g. srebrnomašnik Stanko Trap.
Verniki sosednjih in tudi drugih župnij prisrčno vabljeni!
MUSICAL
Tone Pavček — Marjan Belina
„Juri Muri v Afriki" 30. jubilejna predstava
Glasba^ Gabrijel Lipuš	Režija: Tine Varl
Čas: v petek, 14. avgusta 1992, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: Scena 11 Celovec Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
Natečaj otroške portretne fotografije
Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Natečaj ni vezan na bralke in bralce Mohorjevih knjig. Format slik naj bo čimvečji, ker jih hočemo razstaviti na posebni razstavi v Celovcu in Ljubljani — najmanjši možno format je 30 x 20 cm. Fotografije so lahko črnobele ali barvne. Posebne žirija bo razdelila denarne nagrade in dobropise za Mohorjeve knjige v višini od 1000,— do 100,— šilingov. Rok: 1. september 1992. Naslov: Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt ali Zastopstvo Mohorjeve, Gruberjevo nabrežje 6, SLO-61000 Ljubljana.
T	PETEK, 24. julija Narodopisna oddaja: Sveti
A	Jakob (Dr. A. Feinig).
t	SOBOTA, 25. julija
T	Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
E	NEDELJA, 26. julija
D	6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Hanzej Olip).
E K 1	18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
N	PONED., 27. julija „Vsaka vas ima svoj glas“ — že pet snopičev slovenskih
V	in ponarodelih pesmi.
R	TOREK, 28. julija Partnerski magazin.
A D	SREDA, 29. julija Glasbena sreda. Domači zbori in vokalno-instrumentalne skupine.
1	
U	ČETRTEK, 30. julija Rož — Podjuna — Zilja.
	
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 26. julij, ob 13.20 v TV 2
„Vas ob meji“: ima še opravka z narodnostnim vprašanjem?
Zakon o kmetijstvu in urejevanju trga: korak v Evropo
Zgodnji koroški krajinarji v Žirovnici
Ob stoletnici smrti Matije Majerja Zilskega
V Šmartnem ustvarjal, v Rožeku razstavlja: Walter Krobath
„Salon Expon“ — premiera mladih Selanov
Nogomet: Slovenski atletski klub — Breže
Železna Kapla
„ČAROBNI STUDENEC“ (Edi Majaron)
Nastopa: Lutkovno gled. iz Maribora v petek, 31. julija, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelj: Kršč. kulturna zveza
Uskovniški teden ’92
ČLOVEK BITJE V ODNOSU
2. tečaj: ned. 2., do ned., 9. 8. Planina Uskovnica, Pokljuka, Slovenija
Pon.: Odnos do samega sebe (Alojzij Snoj)
To.: Odnos do drugega (Pavle Kogej)
Sr.: Pohod v gore Če.: Odnosi v zakonu in družini (Vanja in Miklavž Kržan, Marinka in Peter Šlajpah)
So.: Presežni odnosi. Odnosi do Boga Umre Jerebic)
Prijave in obvestila: Jože VIDIC, Tabor 29, SLO-61380 Cerknica (061-791-174)
Radiše
TEKMA KOSCEV
Čas: v nedeljo, 26. 7., ob 14. uri Kraj: pri Janežu v Kozjah Prireditelj: SPD „Radiše“
DRUŠTVENI IZLET Slov. prosvetnega društva „Radiše“ v Vuzenico — Pohorje — Maribor
Čas: v soboto, 15. avgusta Prijave sprejemajo: Andrej Lam-pichler, tel. 39 26 13, Tomaž Ogris, tel. 39 180, Nuži Wieser, tel. 39 129
Obirsko
I. TEKMOVANJE MOLŽE
Čas: v nedeljo, 2. 8., ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Skupine: ženske, moški. Za razvedrilo in zabavo bodo poskrbeli „Eixen-dorfer Buam''. Čakajo lepe nagrade! Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Loče
FOLKLORNI VEČER
Čas: v ponedeljek, 27. J., ob 20.30 Kraj: gostilna Wrolich v Ločah Sodelujejo: MoPZ SPD „Jepa-Ba-ško jezero“, Trio „RUBIN“, Tambura-ški ansambel Loče Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“
Večna vas, Podgora
Planinska skupnost Večna vas ih Podgora vabi na
ŽEGNANJE NA VEŠKEM STANU
Čas: v ned., 26. 7., ob 10.30 sv. maša. Za jed in pijačo je poskrbljeno!
Koncertna agencija Klemen Ramovš Management
d. o. o.
X. FESTIVAL RADOVLJICA 1992
Tradicija Festivala Radovljica: koncerti ob svečah — močan poudarek na stari glasbi — vrhunski izvajalci mednarodnega izbora — avtentično okolje baročnega dvorca — v sodelovanju z Občino Radovljica in Ministrstvom za kulturo RS.
Nedelja, 26. 7.: Slavnostno odprtje festivala (ob 18. uri). Ryo Terakado, baročna violina (Den Haag, Tokyo)-Shalev Adel, čembalo (Tel Aviv, Praha). Program: J. S. Bach, 6 violinskih sonat BWV 1014—1019 Torek, 28. 7.: Pihalni ansambel Musiča Aperta Bergamo (Italija). Pr°' gram: W. A. Mozart, L. vah Beethoven
Petek, 31. 7.: Valter Dešpalj,
violončelo (Zagreb). Istvan Römer, kitara (Zagreb).
Ponedeljek, 3. 8.: Ansambel za staro glasbo Carissimi Consort (München). 3 soprani, 2 tenorja, bas, orgle, lutnja. Program: oratoriji Rimske šole (Carissimi, Frescobaldi, Grazia-ni, Kapsberger).
Sreda, 5. 8.: Klemen Ramovš, kljunasta flavta (Ljubljana). Program: 400 let virtuozne kljunaste flavte (Bassano, de Boismortier, Bach, He-berle, Hirose, P. Ramovš).
Petek, 7. 8.: Accentus, ansambel za staro glasbo (Dunaj). Johanna lllner, Grazyna Milan, Richard Labschütz, Michael Posch, Thomas Wimmermezzosopran, viola da gamba, vi ' huela da mano, kljunaste flavte, vij' huela d’arco, üd. Program: La mušica populär y artistica — glasba španske renesanse okoli 1500. Nedelja, 9.	8.:	Maggie Coje,
čembalo (London). Program: Hah' del, Rameau, Bach, Frescobalo1' Scarlatti, Galuppi.
Vsi koncerti bodo v radovljiški graščini ob 20.30 uh-
Oglasi / Pisma bralcev
MOHORJEVA V CELOVCU
IŠČEMO
•	KUHARJA za Slomškov dom.
Celoletna zaposlitev!
•	(starejši) zakonski par za oskrbovanje Slomškovega doma (poslopje in vrt). Nudimo Vam stanovanje (45 m2) in plačo po dogovoru.
•	sodelavko oz. sodelavca za knjigovodstvo
Zaključena trgovska akademija oz. trgovska izobrazba in ustrezna praksa je zaželena, ni pa pogoj.
Prošnje — pismene ali po telefonu — sprejema:
Mohorjeva, mag. Marjan Pipp Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon: 04 63 / 56 5 15 - 42
HIŠA V CELOVCU
v bližini centra, tiha lega, 1500 m2 zemljišča, ca. 300 m2 površine za stanovanja ali pisarne, 4 garaže, urejeno parkirišče za 10 avtomobilov,
na prodaj.
Cena šil. 4,000.000,—
(potrebno je šil. 1,300.000,— lastnega kapitala, šil. 2,700.000,— ev. prevzem hipoteke).
Informacije:
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, telefon 04 63 / 51 23 65 - 12
P0S0JILNICA-BANK ^ PODJUNA
9141 Dobrla vas / Eberndorf T4:04236/2076, Fax: (0 42 36) 28 70
išče
nameščenca
z opravljenimi strokovnimi izpiti ter
nameščenca(ko)
8 Primernim šolskim zaključkom tr9ovske stroke, ev. tudi brez prak-?e- Znanje obeh deželnih jezikov je pogoj.
vaše pismo s kratkim življenjepisom in referencami pričakujemo na naslov POSOJILNICA-BANK podjuna, 9141 Dobrla vas, Pliberška 6.
NAPRODAJ
stanovanjska hiša z dvema stanovanjema v Železni Kapli štev. 234.
Deloma opremljena.
Informacije:
telefon
0 42 37 / 23 0 23
... jU&m* bwUce» ...
P. n.
Naš tednik
10. Oktoberstr. 25/111
9020 Celovec
Lačni Franz
V 27. številki Našega tednika ste ponovno po nepotrebnem, in kar je najslabše, iz nevednosti polemizirali proti bilčovškemu kulturnemu društvu. Naš tednik je zabeležil, da se skupina „Lačni FRANZ" piše s c-jem, kar ne odgovarja pravilnemu imenu. Je tako, kakor je društvo zapisalo na plakatih, vabilih in vstopnicah, sicer pa predlagam, da si pisec nabavi kakšno ploščo ali CD znane slovenske skupine z „z-jem".
Pa brez zamere.
Anna Ferk-Gasser, Bilčovs
Drži, da SPD „Bilka" kot organizator nedavnega Rock-open-air-kon-certa v Bilčovsu ni asimilirala „Lačnega Franza". Pomota je na naši strani, za kar se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Za narodov blagor
Kakor mi je narodna problematika tudi pri srcu, me početja in izjave nekaterih tako imenovanih „predstojnikov" v tej zvezi naravnost odbijajo. Kdo naj zastopa manjšine? O tem naj sodijo pravi izvedenci, ne pa „politikanti", ki vidijo edinole v svoji zamisli zveličavno rešitev.
Prav v razvedrilo je brati poziv EL v zadnji številki NT: Stoisitseva naj odda funkcijo manjšinske govornice, ker ne deluje v interesu narodnih skupin.
Nepreslišno odmeva iz te izjave tarnanje za nekdanjim poslancem, predhodnikom Stoisitseve v državnem zboru. Vsiljuje se mi vprašanje: Je bil mar podpis „Pedagoškega modela" v vsesplošnem interesu koroških Slovencev? In vendar ne pomnim kakega ugovora ali protesta s strani EL; edinole nekaj zelenih poslancev je dalo takrat predlogu šolskega zakona primerno oceno.
Spomniti se je treba tudi preteklih deželnozborskih volitev leta 1989, ko je nosilec liste „Drugačna Koroška" dobil najnižji odstotek glasov od leta 1984. Videti je bilo, da veter ni pihal s „prave strani".
Pa naj bo že kakorkoli. Stoisitseva sama gotovo ne bo rešila našega problema (še manj ga bi utegnil rešiti „legitimno" izvoljeni lastni mandatar), prepričan pa sem, da je v njeno poslansko delovanje vsekakor tudi vnaprej v prid manjšinam v Avstriji.
F. Černut, Loče
EL in ideološki program FPÖ
Pogumno je zapisal Slovenski vestnik v svoji zadnji številki, da EL trobi v isti rog kot FPÖ. Sonja Wa-kounig pa je povrhu še kar natrosila z ideološkim programom FPÖ, ki da ga EL prevzema zase. Upira se ji misel, „da je vodstvu Enotne liste program FPÖ znan in da kljub temu iščejo bližino te stranke. Ali pa morda celo zaradi njega".
Hop Cefizl, zdaj te pa imam. To so jo Haiderjanci, tam pri EL. Kakšna pa logika. Zato, ker FPÖ podpira avtonomni mandat za manjšine v deželnem in državnem zboru, ga EL ne sme več zahtevati. Ker ga pa še naprej zahteva, to pomeni, da je EL prevzela ideološki program FPÖ. To je logika Sonje Wakounig, zelene poslanke Stoisitseve in Tomaža Ogrisa, ki zagovarjajo integracijo v večinske stranke.
S treznimi argumenti se jih ni dalo prepričati, zakaj da je avtonomen mandat nadvse potreben. Pa mi je ob prebiranju njihovih prispevkov v Slovenskem vestniku prišla sledeča misel:
Haiderja bo treba nagovoriti, da se izreče za integracijo Slovencev v stranke večinskega naroda. Potem bi morali Zeleni, slovenski socialdemokrati, ZSO in še kdo odstopiti od integracijskega modela. Kajti upira se mi misel, da jim je program FPÖ znan in da bi kljub temu iskali bližino te stranke.
Pa naj dodam še eno bolj resno misel. Franci Zwitter st. poudarja v razgovoru s Slovenskim vestnikom, da sta osrednji organizaciji (NSKS in ZSO) „dosegli mednarodno priznanje kot predstavništvo slovenske narodne skupnosti" in da je to največji dosežek v povojni zgodovini.
Kam pa nas vodi integracija v stranke? Ob nedavnem obisku KOKS-a pri ministru Prunku v Ljubljani je Ivan Lukan, član Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov, razglasil to skupino kot tretjo silo med koroškimi Slovenci. Kar tako naprej. Ustanovimo še četrto ÖVP-jevs-ko silo in peto zeleno, in ker nas je pri EL po logiki Sonje-Wakounig tudi že nekaj ideoloških Haiderjancev, pa še šesto, FPÖ-jevsko silo.
Ljudje na podeželju pa nam že leta pravijo, da sta še dve osrednji organizaciji preveč.
mag. Marjan Pipp
Šport
Kratke
ŠPORTNE VESTI
Cilj: svetovni prvak!
Bilčovs: teniški igralci spet uspešni
Velik uspeh so zabeležili minulo nedeljo bilčovški teniški igralci. Na prvenstvenem tekmovanju proti boroveljskemu moštvu so zmagali 8:1 in si tako zagotovili povzdig v 2. razred.
Te dni je naš as v kolesarjenju Peter Wrolich zopet cepetal v pedale. Vozil je na juni-orskih dirkah v Erzbergu na Štajerskem, kjer so kolesarili z gorskimi kolesi, in v Italiji blizu Vidma (Udine).
V Eisenerzu je Wrolich na gorskem kolesu kljub slabi formi, ki ga v zadnjem času malo tare, zasedel odlično 2. mesto z eno minuto zaostanka za eno leto starejšim konkurentom.
Preteklo nedeljo pa je v Italiji med kolesarji iz Slovenije, Italije in Avstrije na običajnem kolesu dosegel solidno 6. mesto. Tudi v tej dirki Peter ni bil v lahkem položaju. Iz lastnega kluba ni dobil potrebne podpore, infrastruktura poti mu ni prav ustrezala, razen tega mu je še vreme (huda vročina) nagajalo.
Wrolich, letos zadnjič med juniorji, pa se že zdaj pripravlja na 20. september - svetovno prvenstvo juniorjev v Atenah. Dotlej upa, da se mu bo dobra forma zopet povrnila. Krivdo slabe forme vidi v trenutno slabem mentalnem razpoloženju, kar pa bo z dodatnim treningom popravil. Kmalu se bo z moštvom odpravil na priprave na Češkoslovaško in v Švico. Njegovi obeti so visoki, saj misli tekmovati za prva mesta ter tako dokazati, da sodi med najboljše juniorske kolesarje na svetu.
Pripravljalne tekme:
IBS pokal mesta Celovec finale: SAK - A. Celovec 0:3
(0:1)
Železna Kapla - SAK (komb.)
2:7
Sele - Klopinj 2:1 Sele - Djekše 11:0
SRD Zarja v Želeni Kapli
vabi na športni dan, ki bo 26. julija 1992, ob 14. uri na nogometnem igrišču v Železni Kapli. Tekmovalo se bo v šestih disciplinah; malo za šalo, malo za res.
Ob zaključku bo nogometna tekma - Zarja proti jagrom. Prireditev šteje tudi za dese-terni boj.
Prav tako uspešno je mladinsko moštvo, v katerem igrajo Michael Schellander, Christian Mischkul-nig in Michael Hornböck. Njim je letos uspel povzdig v 1. razred skupine C.
Vsi ti mladi igralci so začeli igrati pri bilčovškem teniškem klubu, ki je bil ustanovljen šele pred tremi leti. Hanzi Sablatnik se kot odbornik kluba zaveda velikega pomena dela z naraščajem. Vsako leto skrbi za to, da imajo domačini možnost, da se udeležijo teniških tečajev.
Hanzi Sablatnik: „Uspeh teniških moštev v Bilčovsu je možen zaradi idealizma igralcev in velikodušne podpore domačih podjetnikov - predvsem teniškega centra Koren, ki daje moštvu za prvenstvene tekme brezplačno na razpolago prostore.
Stoje z leve: Willi Supanz, Matjaž Krajšek, Michael Gutownik, Burghard Zanki, Günther Schaunig, sekcijski vodja Franz Schaunig, podžupan Hanzi Ogris; v prvi vrsti z leve: Hanzi Sablatnik, Christian Eberhardt, Joži Part!
Vratar Miloš Rus hudo poškodovan
Doma se je poškodoval na kolenu -vratar Miloš Rus.
Kapelški vratar in legionar Miloš Rus bo po vsej verjetnosti za nekaj tednov izpadel. Hudo si je namreč poškodoval koleno. Miloš, ki je hkrati tudi novi trener
vratarjev pri SAK, je dejal: „Neverjetno! Na nogometnem igrišču se še nikoli nisem tako hudo poškodoval kot tokrat doma!" Rus se je namreč pri telovadbi doma poškodoval. Novega trenerja Ka-pelčanov, Bena Germadnika, je ta novica hudo prizadela, kajti Miloš predstavlja ekipi bistven pomen. Svojo izkušenost in kakovost ni možno nadomestiti. Sedaj brani drugi vratar Varch.
Kljub temu se Kapelčani mirno pripravljajo na začetek prvenstva, kjer morajo na „vroč teren" v Žre-lec. Le-tam želijo tokrat osvojiti
kar dev točki, kajti zastavljeni cilj v letošnji sezoni je kar precej visok. Namreč, mesto med prvo trojico.
Bilčovs
Tudi v Bilčovsu tečejo priprave j s polno paro. Trener Sigi Hobel bo letos zopet vključil v ekipo nekaj mladih perspektivnih igralcev, kajti slej ko prej želijo ustvariti močno domačo ekipo.
Biičovščani se želijo v tej sezoni le nekoliko ozirati na prednja mesta, kajti v zadnjih letih so se ved- , no borili le proti izpadu.
Prvo tekmo tekmujejo na tujem proti Borovljam, kjer pa je le težko osvojiti točko.
Novi igralci pri SAK
Hans Gross
Izredno izkušen in hiter napadalec, je povsem znan po svojih (dolgih) natančnih podajah. Igral je v evropskem pokalu, nazadnje pa pri A. Celovec.
Alois Sadjak
Nedvomno je eden najboljših branilcev na Koroškem, če ne najboljši. Njegova moč je igra z glavo ter dvoboj. Tudi Lojze je prišel od A. Celovec.
Anton Blajs
Iz Klopinja se je zopet vrnil k SAK. Tonči je zelo hiter in zvit napadalec; na zadnjih pripravljalnih tekmah pa je bil tudi pred golom vedno nevaren.
Marko Wieser
Vrnil se je od A. Celovec zopet k SAK, kjer bo okrepil obrambo. Marko je močan v dvoboju, njegova pomanjkljivost pa je „taktično vedenje“ na tekmah.
Marijan Šmid
Po enoletnem gostovanju v Gra-zu, se je zopet pridružil SAK. Mladi sredinski igralec je zelo borben ter močan na žogi. Manjka pa mu še izkušenost.
Boris Popovič
17-letni legionar iz Bosne bo letos okrepil juni-orje. Boris je izredno perspektiven in „tehnično“ močan nogometaš, ki zna igrati na vseh mestih.

stran
Šport
SAK danes pričakuje 1500 gledalcev
Novi igralci so obljubili zmago
Prvak koroške lige SAK si je letos zastavil povsem visok cilj, ki se ne glasi le ponovitev naslova koroškega prvaka, temveč povzdig v II. zvezno ligo. Prav zaradi tega se je ekipa bistveno okrepila (Alois Sadjak, Hans Gross, ...), pa tudi kader se je številčno in kakovostno okrepil. Že danes zvečer (ob 18.30) naj bi nova ekipa prvič navdušila navijače.
Ekipa iz Brež se je sicer tudi okrepila (Bürgler, Fischer), vendar po mnenju trenerja Jagodiča ni zrela za čisto prednja mesta, kljub temu bodo s posebno taktiko skušali spodrsniti SAK, ki proti Mrežam vedno težko igra.
Pri SAK sta standardna igralca Galo in kapetan Kreutz še vedno Poškodovana, tako da se bo predstavil v bistveno spremenjeni Postavi. Nov način igre v obrambi 'n v napadu pa naj bi nekoliko razburil nasprotno moštvo. Nova 'Pralca Lojze Sadjak in Gross pa s(a obljubila borbeno igro do zad-ni® minute, pa seveda tudi zmago.
Trener Ramšak je sicer mne-nja, da njegovi igralci še zdavnaj n'so dosegli pravo tekmovalno ra-Ven (prekratka pripravljalna do-ba), kljub temu je prepovedan spodrsljaj.
Na vsak način je zanimanje za to prvo tekmo povsem veliko (SAK pričakuje okoli 1500 gledal-Cev na igrišču ASV); vsi so rado-vsdni na novi SAK.
Postavi: SAK: Preschern, Savič, F. sadjak, M. Sadjak, A. Sadjak, Hober, [Šmid, Ramšak, Blajs), Lippusch, Gross, Urschitz
Breže: Struhar, Bürgler, Edlinger, Pa-r>er, g. Krappinger (?), Wurzer, Fischer, enko, Koban, Krappinger, Lamprecht, Paulitsch
SAK-
Breže
v petek, 24. julija, ob 18.30 v Annabichlu
Predtekma: SAK (pod 19) -Breže (pod 19) ob 16.45
L
Dr. Ramšak „kontra“ Jagodič
Danes zvečer je na sporedu v Trnji vasi vrhunska tekma. Nasproti si bosta stali ekipi trenerja dr. Ramšaka (SAK) in Jagodiča (Breže). Oba trenerja sodita med najuspešnejše na Koroškem, čeprav zagovarjata povsem različno nogometno šolo. Pred prvo prvenstveno tekmo smo jima stavili tri vprašanja:
Trener SAK dr. Ivan Ramšak:
O Gostje imajo prednost, ker so se povsem zbrano lahko pripravljali na prvo prvenstveno tekmo. Igrali so tudi nekaj pripravljalnih tekem v isti postavi, tako da so se novi igralci že dobro vključili v moštvo. Poleg tega so spočiti ter že hrepenijo po začetku prvenstva. Pri nas je narobe; priprave so bile kratke, nekateri igralci še malo utrujeni, moštvo še ni uigrano... Kljub temu sem o zadovoljivem začetku prvenstva prepričan.
© Vse bi bilo za nas, če ne bi bili že prvak. Tako pa bodo vse ekipe s še večjo vnemo skušale poraziti prvaka leta 91/92. Na vsak način bodo ekipe SAK, WAC, Trg, Breže, Pliberk in A. Celovec med prvimi.
© Znana imena ekip še dolgo ne predstavljajo kakovosti lige. To se bo videlo šele po nekaj kolih prvenstva. Prvenstvo pa bo zelo izenačeno, vsakega nasprotnika bo težko premagati.
Trener Brež Alois Jagodič:
O Mi v Trnji vasi lahko samo zmagamo, kajti veliki favorit je SAK. Za SAK gotovo šteje samo zmaga. Na žalost bosta nam verjetno manjkala dva pomembna igralca (Locker - bolan, Gert Krappinger - poškodovan), tako da bo za nas v Celovcu izredno težko osvojiti točko. Imam pa že načrt, kako bomo skušali SAK spraviti v zadrego. Točka bi bila za nas velik uspeh, za SAK pa gotovo razočaranje.
© Veliki favorit je nedvomno SAK, ki ima ekipo, zrelo za II. zvezno ligo. Med prvimi bodo tudi WAC, A. Wolfsberg, Pliberk, Trg, VSV in Breže. Tu bi rad dodal, če moji ekipi ne bo nagajal „hudiček poškodba“, potem bomo tudi mi nekajkrat presenetili.
© Za gledalce bo gotovo zanimivo prvenstvo, vendar lep in atraktiven nogomet bosta igrala le SAK in WAC. O kakovosti lige pa še ne moremo govoriti, počakati moramo na prve tekme.
Komentar tedna
Po izpadu iz II. zvezne lige smo pri A. Celovec zgradili popolnoma novo moštvo. Prav to novo moštvo pa sestoji iz mladih perspektivnih igralcev, katerim le še manjka izkušenost. Od starih sta mi ostala samo dva, tako da me čaka še ogromno dela. Vendar sem prepričan, da bo ta ekipa v dveh ali treh letih zrela za naslov prvaka koroške lige.
Pretekli konec tedna smo na turnirju IBS mesta Celovec povsem presenetljivo premagali SAK s 3:0. To je bil prvi dokaz pripravljenosti mojih igralcev do borbe, taktične discipline ter kolektivne igre. Prav to se mi zdi povsem pomembno, kajti igralci naj igrajo to kar znajo, vendar se morajo tudi držati mojih navodil. To nam že kar dobro uspe.
Veliki favorit letošnjega prvenstva je nedvomno SAK, ki predstavlja zelo zrelo, uigrano in izkušeno moštvo. Tudi WAC, Trg, Pliberk in Breže se mi zdijo precej močne, tako da se obeta kar precej izenačen potek prvenstva. Z mojo ekipo pa želim doseči mesto na sredini lestvice, kar bi sigurno bil dokaz dobrega dela. Ker ob začetku prvenstva tekmujemo večinoma na tujem (4 krat zapovrstjo), so temu primerno pričakovanja glede dobremu začetku precej skromna. Prav v tem obdobju se bo videla moč moje ekipe. To bo nekje prvi izpit za naše mlade nogometaše.
Že danes zvečer je na sporedu vrhunska tekma med SAK in Brežami, kjer se obeta izredno borbena in razburljiva prvenstvena tekma. Breže so se dobro okrepile, tako da SAK tega nasprotnika ne sme podcenjevati. Vendar, trener Ramšak bo dal ekipi že prava navodila za uspešen začetek prvenstva.
Duhovniški jubileji
10-letni duhovniški jubilej obhajata Stanko Olip, župnik v Štebnu pri Maloščah in župnik Rep Marketz. Po triletnem študiju na Dunaju in potovanju po Egiptu se bo Rep Marketz jeseni vrnil domov in bo predvidoma deloval v Št. Jakobu.
Prav tako obhaja svoj mašniški jubilej, in
Ribiči
PIKNIK KLUBA KOROŠKIH RIBIČEV
Predsednik Kluba koroških ribičev Jože Ottowitz pozdravlja predsednika Ribiške družine Tolmin Staneta Kovačiča
sicer 35-letnico duhovniškega poklica, Flori Zergoi, ki oskrbuje faro Kazaze.
Našim dušnim pastirjem ob njihovih jubilejih iskreno čestitamo!
Lekarna v Št. Petru izdala slovensko brošuro
Pozitivno presenečene so bile slovenske stranke, ko so dobile v lekarni ali reformni hiši St. Peter v Welzeneg-gu v roko slovensko brošuro. Brošura seznanja stranke s proizvodi, ki jih izdelujejo oziroma prodajajo v tej lekarni.
Hkrati pa so v zvezku predstavljeni originalni proizvodi Alfreda Vogla, ki jih dobite v lekarni, danes specializirani na proizvodnjo svežih zeliščnih preparatov. Zdravljenje z zelišči je v zadnjem desetletju postalo vse bolj priljubljeno.
Pred kratkim je Klub koroških ribičev vabil na vsakoletni ribiški piknik, ki je tokrat bil v Št. Ožboltu pri Podgorjah.
Na to prijateljsko srečanje so bile vabljene tudi ribiške družine iz Primorske in z Gorenjske, s katerimi so naši ribiči že dolga leta prijateljsko povezani. Na ta način se naši ribiči skušajo oddolžiti svojim prijateljem iz Slovenije, saj vedno spet radi hodijo k njim na ribolov.
Alpske zeliščne kapljice p° jr. Kmietru
Vabilu se je odzvalo 150 ribičev s soprogrami. Pri dobri kapljici in jedači so se marsikaj pomenili. Višek piknika pa je bilo nagradno kegljanje, pri katerem so se ženske pokazale neverjetno spretne. Veselilo nas je, da je bilo tudi veliko mladine, saj ona je naša bodočnost.
V poznih večernih urah smo se razšli in poslovili z dobrimi željami, da se prihodnje leto spet srečamo.
k.
Ime proizvoda	Indikacija in doziranje
Blasen- und Nierentropfen 50 ml	Kapljice za mehur in ledvice se uporabljajo pri pomanjkljivem izločanju seča in za izločanje glavnih sestavin seča (odstranitev strupene sečne kisline in tvorbe kamnov) kakor tudi pri vnetju sečevoda, ledvic in ob-sečnice (prostate).
Bronchitis- tropfen 50 ml	Te kapljice zelo pospešujejo izločanje izvržka pri vseh vrstah prehlada dihalnih organov: pri vnetju bronhijev, pljučnem katarju, kašljanju, vnetju grla in nahodu, pa tudi pri bronhialni astmi.
Entzündungs- tropfen 50 ml	Kapljice proti vnetju odstranijo vnetje sluznice in zatrejo nenormalen razcvet bakterij. Uporabljajo se pri vnetju grla, nosnic, žrela in črevesja. Zeliščne kapljice povzročijo odstranitev strupenih snovi iz mezgov-nega obtoka in tako regenerirajo organizem.

Vogrški
pastir
praznoval
Preteklo nedeljo so Vogrijani svojemu dušnemu pastirju gospodu Vinku Zaletelu pripravili lepo slavje za 80-letni-co. Skoraj vsa vas je pomagala. Začelo se je z mašo, ki jo je ob spremstvu g. Goloba, ljubljanskega kanonika in zastopnika nadškofa Šuštarja, in dekana Srienca, slavnostnega pridigarja, daroval slavljenec sam.
Zaletelovi posebno ljubljeni varovanci, ministrantke in ministranti, so njemu v čast deklamirali, cerkveni zbor pod vodstvom Joška Koncilije je čestital s petjem, razni zastopniki svetnih in prosvetnih ustanov pa so se praznovalcu v govorih zahvalili za požrtvovalno delovanje in mu želeli vse najboljše za naprej.
Po zahvalni sveti daritvi se je cela druščina zbrala k agapi pred gasilskim domom, nato pa so bili vsi povabljeni v gostišče „Pri Florijanu“, kjer se je slavje v veselem vzdušju nadaljevalo.
i
\ M
' j