izlsaja vsakega 7., 15.,,22. In 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo:Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4-—.
■mio it.
Ljubljana, petek, 14. decembra 1923.
Štev. 46.
Konferenca enotne fronte preložena.
Vrši se 21. decembra 1923 v prostorih pri »Zlatorogu« v Ljubljani, Gosposka ulica, ob pol 8. uri zvečer.
V 44. številki »Strokovne Borbe« od 30. novembra 1923 smo objavili poziv vsem strokovnim organizacijam ročnih in duševnih delavcev in jih pozvali na konferenco, ki bi naj se vršila v petek 7 decembra 1923. V nedeljo 2. in ponedeljek 3. decembra smo poslali pismena vabila sledečim organizacijam:
SEZNAM
organizacij, katere so bile pozvane na konferenco v svrho stvoritve akupncga ekcijskega odbora.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, Osrednje društvo kovinarjev v Ljubljani, Osrednje društvo kemičnih delavcev v Ljubljani, Osrednje društvo usnjarskih delavcev v Ljubljani, Osrednje društvo živilskih delavcev v Ljub-!jae:. Osrednje društvo oblačilnih delavcev v Ljubljani, Osrednje društvo monopolskih delavcev v Ljubljani, Savez drvodelskih radnika v Ljubljani, Savez železničara v Mariboru, Unija slovenskih rudarjev v Zagorju, Unija stavbin-skih delavcev v Celju, Savez grafičnih radnika v Ljubljani, Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, Narodna socijalna zveza v Ljubljani, Zveza jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani, Udruženje železniških činovnika v Ljub-Ijarri, Prometna zveza železničarjev v Ljubljani, Zveza magisiratnih uradnikov v Ljubljani, Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani, Društvo strojevodij v Ljubljani, Akcijski odbor državnih in železniških nameščencev v Ljubljani, Organizacija zasebnih nameščencev v Ljubljani, Društvo denarnih nameščencev v Ljubljani, Društvo industrijskih in trgovskih nameščencev v Ljubljani, Društvo zasebnih nameščencev v Mariboru, Društvo uradništva Kranjske industrijske družbe, jesenice-Fužine, Društvo delovodij v Ljubljani, Strokovna zveza javnih in zasebnih nameščencev v Ljubljani, Društvo rudarskih nameščencev v Trbovljah, Zveza poštnih organizacij v Ljubljani, Udruženje jugoslovanskih učiteljev v Ljubljani, Društvo finančne kon-irole za Slovenijo v Ljubljani, Društvo davčnih izterjevalcev v Ljubljani, Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani, Društvo drž. računskih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani, Društvo univerzi-leinih služiteljev v Ljubljani, Društvo drž. policijskih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, Društvo državnih nameščencev v Ljubljani, Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani, Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, Društvo kazenskega in jetniškega nadzomiškega osobja v Ljubljani in 8 neodvisnih strokovnih organizacij in sicer: Splošna železničarska organizacija. Zveza rudarskih delavcev. Zveza kovinarjev. Zveza tekstilnih delavcev, Zveza kemičnih delavcev, Zveza občinskih delavcev. Osrednje društvo brivskih pomočnikov in Savez stavbinskih delavcev.
Ker nismo zvedeli za naslove, niso hite povabljene sledeče organizacije:
\ Društvo geometrov kraljevine SHS v \ Ljubljani, Društvo sodnih, pisarniških in j zemljeknjižnih uradnikov v Ljubljani, ; Društvo pisarniških oficijantov in po-l močnic v Ljubljani, Društvo carinskih l uradnikov v Ljubljani, Društvo sloven-I skih profesorjev v Ljubljani, Društvo \ okrajnih in domenskih gozdarjev v Ljub-] Ijani, Društvo poštnih maturantov v l Ljubljani, Udruženje porezkih činovnika \ sekcija v Ljubljani, Društvo konceptnih j uradnikov politične uprave v Ljubljani, i Društvo strokovnih mojstrov tobačne i uprave v Ljubljani, Društvo finančnih \ konceptnih uradnikov v Ljubljani, Dru-I štvo orožniških upokojencev v Ljubljani, l Društvo pisarniških uradnikov v Ljub-! Ijani, Društvo poštnih konceptnih in teh-j ničnih uradnikov v Ljubljani, Društvo j učiteljstva na tehničnih srednjih šolah \ v Ljubljani, Zveza jugoslovanskih uči-j teljev v Ljubljani, Udruženje monopolnih j činovnika i službenika u Beogradu, sku-I pina v Ljubljani, Zveza upokojenih čast-; nikov, vojaških uradnikov ter njih vdov j in sirot v Ljubljani, Društvo poštnih ju-; ristov in tehnikov v Ljubljani, Maturantsko društvo poštnih uradnikov v Ljubljani, Društvo poštnih računskih in čekovnih uradnikov v Ljubljani, Društvo prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani, Sekcija poštnih telegrafskih in čekovnih činovnikov v Ljubljani, Osrednje društvo poštnih poduradnikov v Ljubljani, Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani, Društvo upokojencev južne železnice v Ljubljani, Društvo orožniških upokojencev v Ljubljani, Zveza upokojenih častnikov v Ljubljani, Zveza tobačnih upokojencev v Ljubljani, Zveza uradniških vdov in sirot v Ljubljani, Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Ker pri najboljši volji nismo mogli zvedeti za sedeže vseh teh strokovnih organizacij, se je zgodilo, da večina manjših organizacij vabila ni pravočasno sprejela in se zato konference ni mogla udeležiti.
Konferenca 7. dec. se je vršila ob prisotnosti zastopnikov 12 strokovnih organizacij, na kateri pa se je soglasno sklenilo, da se konferenca preloži na 21. decembra, da bo mogoče tudi drugim organizacijam, da se konference udeleže.
Na konferenci 7. dec. so se prečitala došla pisma, in sicer Unije stavbinskih delavcev v Celju, ki odklanja vsako sodelovanje, ker je že po svojih podružnicah protestirala na sestankih proti socialni reakciji in smatra, da je s temi resolucijami napravila dovolj za proletariat in ker smatra, da je akcija naperjena proti amsterdamskim organizacijam. Dežmanovo društvo strojevodij je sporočilo, da daje svojim članom proste roke, da sodelujejo, oficijelno pa ne more sodelovati, ker bi s tem kršilo princip nepolitičnosti.
Društvo zasebnih nameščencev je pisalo, da je pripravljeno sodelovati v točkah 3, 7, 8, 9, 10 in 11, ako se mu
garantira, da razprave ne bodo političnega značaja. — Društvo uradništva denarnih zavodov soglaša za enoten nastop, predvsem v točki 7. — Jugoslovanska Strokovna Zveza soglaša z gotovimi nebistvenimi pridržki.
Strokovna komisija in njej pripadajoče organizacije se konference niso udeležile niti niso poslale nobene pismene izjave.
Na konferenci 7. dec. se je poudarjalo, da nameravana akcija nima stran-karskopolitičnega značaja in da ne zasleduje strankarskopolitičnih tendenc. Skupen akcijski odbor se bo imel baviti le z vprašanjem zaščite interesov ročnega in duševnega delavstva v smislu sklepov, ki bodo sprejeti od zastopnikov organizacij, ki bodo tvorili akcijski odbor.
Vprašanja, kako naj bo sestavljen akcijski odbor, kakšnih sredstev naj se poslužuje in vsa ostala tehnična in taktična vprašanja se bodo reševala na bodoči konferenci, katere naj se udeležijo zastopniki vseh strokovnih organizacij, katerim je ležeče na tem, da pomagajo ročnemu in duševnemu delavstvu iz današnjega neznosnega stanja.
Gospodu
Pavle Dežmanu, predsedniku društva strojevodij, v album.
G. Pavle Dežman se pere v listu »Strojevodja« štev. 9, češ, da ni bit na policiji ter navaja kot dokaz pričo tovariša Klcmbasa, da je bil on navzoč, kar pa je gola laž. G. Dežman, jaz Vam lahko dokažem, da ste bili Vi sami na policiji in tam zagotovili, da ako vse štrajka, strojevodje ne bodo štrajkali. Vi sedaj zavijate. Ni bilo to onokrat, ko se je šlo za podaljšanje policijske ure, nego je bilo drugikrat, g. Dežman. Vi ste policijo o vsem delovanju natančno informirali, kar dokazuje tudi nastop Vašega društva v akcijskem odboru. (G. Dežman, ako se čutite užaljenega, me tožite.)
G. Dežman, Vi trdite, da sem jaz le tam podpiral železničarsko gibanje, kjer se je radilo za novac. Nadalje trdite, da sem povzročil mnogo gorja delavstvu in železničarskim družinam. Dokler mi tega ne dokažete. Vas imenujem navadnega lopova in obrekovalca.
Nasprotno, g. Pavle Dežman, lahko Vam dokažem, da ste Vi veliko gorja prizadejali železničarskim družinam, ker ste veliko »radili za novac«. Seveda, Vi se ne spominjate, koliko gorja so trpeli železničarji vsted slabe prehrane, ker ste tačas nakupovali za aprovizacijo. Ko so železničarji trpeli največje pomanjkanje, ste Vi ponujali ljubljanskim gostilničarjem živež. Prav gotovo ne iz usmiljenja do železničarjev. AH se to pravi pošteno delati in ne za novac? Odgovorite, g. Dežmani Ali niste verižili in delali si novac, delavske in železničarske družine so pa umirale gladu? Ali niste bili Vi tisti, ki je povečava! gorje delavstvu poleg buržoazije in raznih špekulantov? Ali je takšna Vaša osebna časi? O takšni
’ časti še nisem slišal! Fuji Kaj ne da, I morali ste odgovoriti na odkrito pisavo i »Strokovne Borbe«. Kar ni ona omenila l o Vas, hočem to jaz storiti. S hlinje-: njem in hinavščino ste priplezali do s tega mesta, ki ga imate in ne z Vašo j zmožnostjo. Vprašam Vas, zakaj kot \ nadzorni organ niste odstranili onega j stroja na Jesenicah, ki je ogrožal javno \ varnost, da sem bil primoran jaz, kot \ zaupnik, opozoriti železničarsko mini-\ strstvo in državno pravdništvo na to i potom odprtega pisma? Vprašam Vas, 1 čemu ste instrukcijski strojevodja? Ali i Vam je mogoče ministrstvo saobraćaja S vročilo tajni dekret, da imate kot prvo j pošte prenašati in denuncirati železni-j čarje in v službi vršiti agitacijo za ra-> dikalno stranko in šele kot drugo nad-i zirati stroje in kot zadnje pa javiti ne-; dostatke pri strojih in gledati, da se odstranijo. iVlisnm, da se bolje razumete na hrvaške prašiče, kakor pa na stroj. Poleg drugih dokazov, da ste bili na policiji, je tudi že dokaz, da ste vse sile zastavili, da bi preprečili 24 umi protestni štrajk. Pravilno je sodrug Ma-'vkuc imenoval Vaše društvo krumirsko društvo. Za Vaše podlo in izdajalsko delo Vas je srbska buržuazija posebej nagradila ter Vas odlikovala z zlato medaljo. Ali veste, kako delavci imenujejo štrajkbreherja? Največji lopov zemlje je štrajkbreher. Zakaj niste v Vašem listu, mesto članka »Mi in komunisti«, obelodanili odlik ovalno listo štrajkbreherjev? Ali se bojite in Vas je sram izdajalskega pečata?
Ker Vi nočete iz sramu, pa jo bom jaz objavil. Torej:
Odlikovanja.
Naredba generalne direkcije ckž, želj., broj 138. Tajno. 1923.
Gospod minister saobraćaja je z odlokom štev. 923 od 24. avgusta t. 1. sklenil, da se odlikujejo povodom uspešnega dela za udušenje štrajka na južnih železnicah dne 3. in 4. avgusta f. L sledeči uslužbenci in to:
a)	sa ordenom Sv. Save III. reda: (Visokorodni gospod, katerega po zakonu o »svobodi tiska« ne smemo imenovati z imenom in službenim nazivom.)
b)	sa ordnom Sv. Save V. stepena: Kopt tgnat, kontrolor; Lesić Stjepan, kontrolor; Stjepančič Anton, kontrolor-; Mihatović Juraj, kontrolor; izpuščena zopet dva, o katerih se po zakonu ne sme pisati. »Živela svoboda tiska.« $a-lič Djuro, kontrolor.
c)	sa zlatnom medaljom: Rosenberg Filip, Paič Milan, Debevc
Franjo, Kremžar Karol, nadziratelji strojev; Dežman Pavel, instruk. strojevodja; Tuma Josip, instruk. strojevodja.
d)	sa srebrnom medaljom:
Fistrič Ljudevit, Klembas Karol, Tas-
sotti Ivan, Kremžar Jakob, strojevodje; Pišljar Franjo, pomožni strojevodja; Erber Karol, pomožni strojevodja; Marinšek Alojz, kurjač.
Sami železničarji. Čedna družba.
G. Pavle Dežman, s to listo je dokazano, da ste Vi in vsi na tej listi odlikovani, glavni organizatorji štrajkbreherjev. Ta imena si bode vse delavshfo
*-■-	yyajgaaswrerL^g^v;	^	n w i' i g?nwgn»Cr
in železničarji zapomnili. Vi sle še nadaljevali Vaše izdajalsko delo nad delavstvom. Dokazuje kongres strojevodij v Beogradu ier lažnivo informiranje strojevodij v Ljubljani o kongresu »društva mašinaca« v Beogradu. Tako podlost ne bi od Vas nobeden človek pričakoval. Takšne lopovščine so pač Vam v lastno korist in korist srbske buržuazije. Poročali ste, da ste se strojevodje na tem kongresu ujedinili, tega pa ne poveste, da ste se ujedinili s srbsko buržuazijo in sprejeli sklepe, da boste pomagali srbski buržuaziji izkoriščati slovenski in celokupni proletariat Jugoslavije ier se je po Vaši zaslugi »Društvo strojevodij« podredilo srbski Radikalni Partiji in vse zahteve se morajo predati preko Srbske Radikalne Stranke ter »Društvo strojevodij« ne sme samostalno staviti nobenih zahtev. Toraj so postati strojevodje eksponenti najbolj reakcijonarne buržuazije Jugoslavije. Kje je Vaše geslo: »Strogo strokovno društvo, proč od politike«. Vi ste vedno vpili: »proč od delavske politike«, ker kot verni hlapec buržuazije hočete podpirati oderuško politiko današnjega kapitalističnega sistema. Na tem kongresu niste našli niti besedice, da bi ožigosali delovanje vlade in Radikalne Stranke radi vpeljave nazadnjaške službene pragmatike. Ko je znani generalni direktor ma- j šinskog odelenja. Bora Popovič, go- * voril, »koliko so si on in navzoči na- \ čelniki prizadejali in branili pragmati- | ko v parlamentu in kake dobrote ona \ nudi in vsebuje«, niste našli drugo, ne- ! go pohvalo. CI Dežman! Fuji! Samo ena j bela vrana je bila na tem kongresu, j Strojevodja Zečić iz Siska je edini na- ; stopil s protipredlogi, žigosal delo Bora j Popoviča in ostalih ter nastopil proti ! temu, da se društvo strojevodij podredi j Radikalni Stranki in da je treba uposta- | viti razrednobojevne organizacije in se jj na ta način boriti proti kapitalistične- \ mu razredu. Seveda to ni bilo g. Bo- jj ru Popoviču in sekcijskim načelnikom 1 v ministrstvu všeč, ker oni vodijo dru- \ štvo strojevodij in so ga nazivali komu- ; nistom, ier zahtevali, da se odstrani, j ker bi jim utegnil prekrižati njih nakane. | G. Dežman, Vi ste ga vlekli za suknjo, -da bi umaknil ier govoril lakajsko in se hlinil načelnikom ministrsica kakor ste Vi to storili in podali izjavo, da se vsi strojevodje v Sloveniji strinjajo in prosijo, da se ukine latinica in odpravi slovenščina ier uvede cirilica. Kdo Vam je dal ta mandat; strojevodje Slovenije gotovo ne- tAli ste čuti, strojevodje?! Vaš tov. Zečić je nastopil proti temu, to Vam je bilo zelo neprijetno, kajneda? G. Dežman, hliniti se poštenega voditelja delavstva. A to gre le toliko časa, dokler ne pride vse zakulisno delo na dan; ker na kongresu v Beogradu govoriti eno, drugače pa poročati v Ljubljani, to dolgo ne drži. Na kongresu v Beogradu so Vam g. Dežman, morali gotovo obljubiti, da Vas po balkansko nagrade za to dvojno igro in ako uspe, podrediti društvo strojevodij Radikalni Stranki. Nisie se upali ovreči trditve s. Zečića, ko Vam je ta zalučil na konferenci v Ljubljani v obraz, da so Vam obljubili kupih hišo, ako se boste strogo ravnali po njih navodilih. To so tudi obljubili s. Zečiću, kar pa je on kot značajen čiovek zavrnil s pripombo, da ima dve hiši v Sisku. Še najbolj neumnemu človeku mora biti jasno, zakaj niste protestirali proti pragmatiki, ko vendar veste, da so z uvedbo nove pragmatike železničarjem odvzete vse že desetletja pridobljene socialne pravice. Da ste se podredili Radikaini Stranki, g. Dežman, dokazuje tudi to; V začetku tega meseca se je vršil ustanovni občni zbor krajevne politične organizacije Narodnoradikalne Stranke v Spodnji šiški, na katerem ste nastopili kot najhujši agitator in v predsedstvo je bil tudi izvoljen načelnik kurilnice Fine, Vi pa v odbor. Ali ste to tudi storili iz ljubezni do železničarjev? Misiim, da bolj iz ljubezni do radikal-ske blagajne, ki jo drži g. ravn. juž žel. inž. šega. V Avstriji je imelo društvo strojevodij prokuratorja nadvojvodo Evgena in pozabili ste v Beogradu predlagati Nikolo Pašiča. Ali veste, ka-
ko so včasih in še sedaj imenovali take ljudi? »Gesinnungslumpe.« G. Dežman, svetujem Vam, da nikar ne hodite na solnce, ker imate obilo masti na glavi iz zaloge v Linhartovi ulici. Za danes toliko, v bodoče, ako želite, Vam še več serviram.
Ljubljana, dne 11. dec. 1923.
Marcel Žorga, strojevodja.
Pripis uredništva: V društvu strojevodij je še gotovo precej poštenih ljudi, ki nevedoma, podpirajo to društvo v veri, da delajo dobro, da delajo prav. Zato prinašamo gornje pismo sodruga M. Z., iz katerega je razvidno vse, kar smo že zdavnaj trdili. Od danes, ko je izdajstvo društva strojevodij dokazano, so odgovorni za celo delo vsi člani. Pričakujemo, da bodo napravili red, drugače bodo nosili moralno odgovornost za vse, kar se za njihovim hrbtom godi.
Rudarji! Podjetniki mm pripravijsjo vislice.
Dne 9. decembra t. 1. se je vršila v Zagrebu po Savezu rudarskih poduzetnika v Beogradu sklicana konferenca rudarskih podjetnikov cele SHS. Iz programa rudarskih podjetnikov je razvidno, da so izdelali zakonski načrt novega rudarskega zakona, ki bo rudarskim delavcem odvzel vse človeške pravice in jih napravil za prave sužnje. Konferenca, ki je trajala več dni, je prinesla mnogo sklepov, kateri pa nam do danes niso še vsi znani in se bodemo pozneje obrnili na to stvar obširnejše, za danes pa navajamo samo nekaj od teh sklepov.
Rudarski podjetniki zahtevajo, da se jim dovoli v rudarskih podjetjih podaljšati delovni čas čez 8 ur, vsak delavec mora imeti delavsko knjižico in se ga v drugem rudniku sprejme v delo le takrat, ako je v delavski knjižici zapisano, da je v redu odšel iz rudnika, kjer je preje delal. Te knjižice kvalificirajo rudarske delavce kot navadne prostitutke in si naj rudarji to podjetniško »v redu« dobro razmislijo, ker ga bodo vsakokrat občutili na hrbtu, kadar bodo zahtevali boljše življenjske pogoje, ker nas izkušnja uči, da delavec odhaja od podjetnika le tedaj »v redu«, ako je bil skozi pohlevna ovčica, se pustil brezmejno izkoriščati in ni nič drugega zahteval, kakor pravico garanja zastonj. Seveda, gg. podjetniki pravijo, da bodo z vzajemnim delom in v sporazumu generalne direkcije rud izdelali »dober« rudarski zakon, ki bo odgovarjal interesom rudarske industrije in vplival na nje uspešen razcvif. Torej zakon, ki bo dal rudarskim podjetnikom neomejeno pravico izkoriščanja — rudarskim delavcem pa pravico lakote in molčanja.
Nadalje iz predlogov rudarskih podjetnikov posnemamo, da bodo oni v sporazumu s pristojnimi iz rudarske generalne direkcije izdelali že gotov rudarski zakon, ki bo iznešen pred parlament in brez ugovora sprejet, ker bo baje delo sporazuma med pristojnimi faktorji in interesiranimi rudarskimi in-dustrijci.
Torej sporazum vladajoče reakcijonarne buržuazije in rudarskih podjetnikov prinesel bo zakon, ki bo rudarske delavce popolnoma podvrgel na milost in nemilost rudarskih baronov.
Rudarski delavci! Vaš pogin je pred durmi in je le od vas odvisno, da vam krvnik, ki se imenuje rudarsko podjetje, ne odseka glavo. Od vas je odvisno, da vam ne propadejo družine od lakote. Od vas je odvisno, kakšni bodo vaši življenjski pogoji. Ako pa hočete iste uveljavili, tedaj vsi na plan, vsi v eno strokovno organizacijo, vsi na delo za uveljavljenje vaših pravic, ker je le od vas samih odvisno kake bodo v bodoče vaše pravice. Te pravice bodete si pa priborili le potom razrednega boja v močnih strokovnih organizacijah, v enotnosti, požrtvovalnosti in delu, drugače vas bog kapital obdrži vedno v peklu. Rudarji, razmislite, dvanajsta ura bije! Vsi v Z. R. D.!
Predlogi
splošnje želez, organizocile.
{Nadaljevanje.)
Člen 6.
Kilometraža.
Za službena potovanja čez 2 km izven okrožja železniške proge pripada uslužbencem za vsak kilometer posebna odškodnina Din 10.—. Ta odškodnina ne pripada dotičnim uslužbencem, ki so po svoji službi primorani potovati po progi in dobe za to poseben potni pavšal.
Člen 7.
Odškodnina za selitev.
V	slučaju, da je uslužbenec premeščen bodisi iz službenih ozirov, na lastno prošnjo, po natečaju ali po pre-sodbi disciplinarne kmoisije, mu pri-pdaajo ob selitvi sledeče odškodnine:
1.	dnevnice zanj;
2.	polovične dnevnice za vse rodbinske člane, katere on popolnoma /zdržuje in se selijo z njim;
3.	brezplačno vožnjo za se in za rodbinske člane;
4.	brezplačen prevoz prtljage in selitvene robe po železnicah in parnikih;
5.	povrnitev vseh nastalih stroškov vsled omotanja pohištva ter nalaganja in prevoza na železnico ali parnik in z železnice aii parnika v novo stanovanje. Za to je potreba predložiti račune.
Ob selitvi uslužbenca iz službenega stanovanja v službeno sianovanje po nalogu ravnateljstva v istem službenem mestu ali v drugo službeno mesto, ako leži stanovanje v železniškem rajonu, mora izvršiti vso selitev uprava s svojimi delavci na svoje stroške. V tem slučaju dobi uslužbenec, ako se seli iz kraja v kraj, le odškodnine, navedene pod 1. in 2„ ter brezplačen prevoz osebne priljage. Samcu pritiče prost prevoz do 100 kg, oženjenim pa do 200 kg prtljage.
V	slučaju, da se nakaže uslužbencu v novem službenem kraju upravno stanovanje, katero ni ob dnevu nastopa službe v tem kraju še prosto, se smatra tak uslužbenec za subsiitufa, ki mu pripadajo dnevnice po določilih členov 3, 4, 5. Ako se mora uslužbenec izseliti ob premestitvi iz privatnega stanovanja, mora odpovedati to stanovanje po veljavnih predpisih in io javiti direkciji, katera mu povrne alikvoten del najemnine za tiste dni, ko se on preje izseli, kakor pritiče odpovedni rok. V slučaju, da premeščeni v novem službenem mestu ne more dobiti stanovanja, dobi dnevnice, dokler ne dobi stanovanja. (Potrdila pristojnih oblasti, da ne more dobiti stanovanja.)
Člen 8.
Likvidiranje.
Vse potne in selitvene pristojbine se likvidirajo na podlagi potnih troškovni-kov, katere mora vsak uslužbenec predložiti najkasneje do tretjega dne prihodnjega meseca svojemu predstojniku. Troškovnik mora biti natančno pr» rubrikah izpoinjen ter se morajo priložiti v slučaju zaračunanja prevoza in drugih izdatkov, ki jih je uslužbenec imel, vozne karte, ki jih je plačal in vse tozadevne račune in potrdila. V slučaju zaračunanja cele prenočevalnine, se mora predložiti potrdilo dotične službene edinice, kjer se je službeno nahajal, da ni bilo na razpolago službenega prenočišča.
Ker se vse te pristojbine nakažejo šele koncem drugega meseca, zamore dobiti uslužbenec pred ali po službenem potovanju primeren predujem, ki pa ne sme presegati določenih pristojbin.
Člen 9.
Polni pavšal.
Uslužbencem, ki morajo redno ali po-gosfoma obhoditi vsled izdanih tozadevnih določb direkcije službeno celo progo ali del iste, pripada mesto dnevnic in drugih odškodnin potni pavšal. Cel potni pavšal pripada uslužbencu, ako je izvršil vsa po odredbah direkcije ali službenih predpisih določena potovanja v svojem delokrogu. Ta pavšal se izplačuje na podlagi potnih troškovnikov mesečno za nazaj. V slučaju rednega dopusta pripada uslužbencu pavšal. Enako pripada pavšal v slučaju bolezni ali druge opravičene odsotnosti, ako ta odsotnost ne traja več kot 15 dni. V vsakem drugem slučaju pa se odtegne alikvoten del pavšala, ako ne izvrši vseh določenih potovanj. Nadomestnih dobi, ako nado-mestuje kakega uslužbenca v domačem ■ službenem kraju, za dneve nadomesto-vanja alikvoten del pavšala. Ako pa nadomestuje v drugem službenem kraju, dobi dnevnice in oslale pristojbine kot substitut ter ne dobi potnega pavšala. Ako nadomestuje uslužbenec z nižjim potnim pavšalom uslužbenca z višjim potnim pavšalom, prejema za fer čas le en pavšal m sicer višji. Uslužbenec, ki naredi vsa določena potovanja v svojem delokrogu ter mora poleg tega službeno potovati v kak drag kraj, dobi cel potni pavšal in za dotična potovanja še pripadajoče dnevnice.. Ako pa ni naredil vseh predpisanih potovanj, dobi le alikvoten del pavšala in za dotična potovanja pripadajoče dnevnice.
Skupina uslužbencev	Število potovalnih dni	Mesečni panr-šal v Din
Načelniki, inženerji, arhitekti, geometri in tehnični uradniki sekcij	10	500’—
Centvalno kretniški, brzojavni, progovni mojstri, elek-trorevizorji, razsvetlovalni pregledniki, snažitci baterij	10	450 —
Pripravniki teh kategorij, prideljeni progovni mojstri	10	400'—
Vlakovni pregledniki, instrukcijski strojevodje in vozovni revizorji	15	500’—
Člen 10.
Določbe za delavce.
Kakor uslužbencem, iako pritiče tudi delavcem za službena potovanja, substitucije, dnevnice in prenočevajnina pod istimi pogoji kot uslužbencem in sicer v izmeri, ki je določena za sluge.
V	slučaju, ako delajo izven službenega kraja več koi 8 ur dnevno, dobe za dotične ure še normirano čezurno delo.
V	slučaju premestitve iz službenih ozirov, v katero delavec privoli, debi odškodnino kot sluge. Progovni delavec dobi dnevnice le, ako dela 2 km izven svojega službenega kraja. Vendar se jim računa v Burni delavnik tudi čas, ki ga porabijo za pot od službenega mesta do kraja dela na progi.
Mile Klopčič:
Jetnikovo jutro.
Res: zora je napočila dnes težje kot po navedi.
In solnce je sijalo skoz omrežje, ne po livadi.
Sicer verig so naše roke proste a nesvobodne.
V samoto vreči hočejo nas goste rešetke blodne.
Vendar samote ni, ker vso vsemirje se v ječi vsivarja na nakovalu naše trdne vere, ki svet pretvarja.
Srce ji hoče večnega le hipa sveta pomladi,
zato srce nam venomer utripa po barikadi!
(V Litijskem zaporu, seplemlačrU
Ali si že Clan „SB-vease rudarslcifr* dela-vcev"?
i-d-iVv
Ž4ev. 46.
. .'^&ssaiaBSSsaMBiHBSBBssrara^jKB&soasofflHRR*
IZ RAZNIH POROČIL
Hsöisrl čuvalo Jugoslavijo.
Madžar Pauer je ravnatelj pri trbo-
beograjskih nacijonaksih sekcijskih na-I čelnikov pohvaljeno službeno pragma-: liko tudi imamo. Kam z vso to šaro? dala mesto predsednika upravnega sve- j Počakajte nekoliko, nestrpni železni-
lavcev« v upravnem svetu južne želez- j ževi« poti in »žrtvi« in nekaj kratkega niče vsled redukcije, liotentosko in od jj o pragmatiki. Namreč o resolucijah in
I Njihovemu šefu, ministrskemu predsed-! niku Pašieu pa je trboveljska družba
veljski družbi, ki je zatočišče vseh	biv-	j	ja> ^3^0 mesto je zvezano z visokimi	\	x :: vs'e~Dovrsii in počasi "Prvo kar je
70t‘,Sk,h	frank°	•	tanti»emami' z naiman! šest ničel. Pašič	j	v no'vi kr. postavi, je redukcija osobja,
i	^ j ÄÄSSÄÄ
I -ÄÄÄÄ!
sdi iriAoloro, po,uinsn]em pa ^ečo, c £ zg čaSj dokler je predsednik vlade. E, j mo proč izven tistih, ki plačajo radikal bi se kurz menjal. V Avstriji so nase de- , Pašič zna Ničesar zastonj.	s žel. organizacijo 2 Din mesečno. Vse
I««-.	j organizacije naj napravijo zbirko izvr-
Lepa etdSö OOSnOVSilä.	; šenih članov. Kot predpogoj mora biti
V pondeljek 10. decembra je odpo- ; kvalificiran s spričevalom, dobro obna-tovala v Francijo 4. partija (15 sodr.]	j	šanje v pijanosti, koristolovstvu, denun-
zaupnikov ZRD iz Trbovelj, katere je	l	cijanstvu itd. S priporočilom, da stopijo
avstrijski generalsiäbier Skubic v spo- I kot častni člani v radikalne vrste, tam razumu z avstrijskim hofratom Stergar- j ima para, ima dosti pare. In tako naj se
za cas, dokler je predsednik vlade. E, 5 mo prog izven tistih, ki plačajo radikal. . Pašič zna. Ničesar zastonj.
lavce denuncirali kot jugoslovanske re volucijonarje, jih pustili zapirati in stre- |
.Jjati na frontah, v Jugoslaviji pa vrše s .zopet policijsko špijonsko službo za Ju- | goslavijo proti kateri so se včasih tako ? borili.	j
Trboveljsko družba je privatno pod- ■
jetje, lasi nemških judov in ^ancoslch . 0(j[pl!S{ii iz delo. V »svobodni« Ju- \ počasi ustvarja enotna fronta državo
[U„ 1 goslaviji niso mogli dobiti dela in za- j tvorcev pod dičnim vodstvom nesebič-
l služka, zato so morali iti v inozemstvo, j nih borcev Breskvarja, Šuntajza, Ko-
,	, , ,	,	-j- i ■	*' »Lepa naša domovina«,
narodno plahto, da se ne vidi, kaj se
? ? ?
./kapitalistov. Za privesek so lastnike nekatere »rodoljube« iz frove« in »Narodove« okolice, ki držijo
za njo godi in dela po rudnikih. Urad alki te privatne družbe pa vršijo poleg svoje redne službe še posebno policijsko službo — špijonov. Koliko dobijo za to službo plače, se ne ve. Zastonj h ljudje gotovo ne delajo. Madžar Pauer je 7. februarja 1923 pisal med drugim nekemu državnemu uradu tudi tole:
«... Ko je najbrže tudi kr........ uradu
znano, da zasleduje del naših delavcev boljševiške tendence in bi bilo pravzaprav na mestu, da bi nekatere nevarne osebe od rudnika odstraniti...«
Gospod Pauer! Tirolca sreča pamet, ko doseže 40. leto. Vi jih že imate, joa se vam še ni nič zasvetilo? Lagati je zmožen samo podlež. No pa o tem smo si na jasnem. Zanima nas samo še ali ste lagali iz zlobnosti ali neumnosti. Res pa je, da trboveljska družba zasleduje boljševiške tendence, ker s svojim nečloveškim postopanjem goni ljudi v obup in gladno smrt. Ker pa se rudarji j branijo umirati in si ne pustijo dreti \ kože s pleč, zato pa so po Pauerjevi [ pameti »boijševiki«.
j rena, Lukana itd. Druga fronta naj se j sestavi iz ostalih železničarjev, kakor s I slabo oceno, antidržavni, proiidržavni, j z reduciranimi in duševno zdravimi ele-I menti. Tako se bo polagoma očistilo ozračje pod modro vlado gg. Velizarja Jankoviča in cesarja Janeza in drugih velikih in malih oprod. V prvi fronti se bojo državni borci pošteno preživljali iz vladnih neverjetno globokih korit, po receptu nadebudnega druga šuntajza. V drugi fronti pa se bomo borili v zname-j nju razredne proletarske zavesti, za i kožuhe, za čevlje, za zboljšanje službene obleke, proti redukciji, proti korupciji, proti koritom, za osem urni delavnik, za koalicijsko pravo, za se in za
To sliko je prinesel zagrebški »Peckalo«, kot »grafična razlaga nove	^ ___________
uradniške pragmatike«. Dodali smo sa- 5“0’j0 družino, z vsemi razpoložljivimi
mo zadnjo linijo delavci.
Za železničarje.
I sredstvi vidno in uspešno v organiza-I ciji. Z ramo ob rami se bomo boriti proti I fronti okrog korit, katera je sestavlje-I na iz pijavk in podkožnikov v člove-I ški podobi pod vlado nekronanih kra-j Ijev. Preiščite vse organizacije svoje j člane in jih porazdelite v dva tabora. = Ravno tako se porazdelite neorganizi-
Jantfe, streljajmo T
je zaklical v Švici neki fašist, ko so \ zadeti so taki, ki imajo že 30 let službe, osvobodili morilca ruskega sovjetskega l ie> da so 30 iei garaa in se znojiti za
železničarsko upravo, a penzije, pa bo-
Čuden sistem je zavlada!.
V zadnji »Strokovni Borbi« smo po-
\ ročali, da je s 24. novembrom t. 1. odpo- ,	.	_
j vedana služba vsem delavcem - že- j ram zdezmcan1, pa se odločite za eno I lezničarjem, ki niso naši državljani. S j tem je vrženo 200 ljudi na cesto. Pri-
ali drugo fronto. Ako kdo iz med vas ne zna samega sebe presoditi, naj vpraša za svet kam spada g. strojevodjo iz drž. žel. Breskvarja, ta mož je priznan
izasiopnika Worowskega, dva dni po- j jel“!''c°rsK0 "P1™“, o Pcnzro pa do- j oeJ> preill(0'5„ vse(. oJgOTizačikTe'pr'i-tan, ko ie M oproščen tudi monlec j &***£ ^Skf"IkiadTkSi“ i “» |tr<*oynjak in go vprašajte za
i komaj od leta 1910. In zakaj to? Ker s,	r.	~	,
1 imajo premalo delavcev? A kaj še. Ker j froJlh- Fr°nia; f očnjakov m delamrz-
i se jim hoče šikanirati delavce in se jim i nefe^ in Joris 0 0%'cev er roa‘0 raz' I posmehovati, češ, niste jugoslovanski j ^dnih postenm železničarjev. BI,za se
j državljani, zdo pa Judi ne smete tukaj | ™ blike’ vsak. bo ^oral ^ Z bo)> l jesti kruha. Natančno po principih na- j morarno pnpravjem. o; je ziv je-I rodnih socijaiistov, čeravno sedaj njih j ^ za}° "e ga ne sirasih’ bolJfe fa' f grana, nacijonalni železničarji sklicujejo j	a„,„a„.e
i inlernacijonalo nacijonalnih železničar-
iroSgarskega ministra Daskalowa.
Pašič im.
Stefanovičev »Radikal« je zopet izšel. »Kase so zopet polne«, se bahajo radikalci. Toda »Radikal« ni več glasilo radikalne stranke, ampak glasilo »delovnega ljudstva«. Torej iz Klemen-čič-Štefanovič-Fabjančičeve »Socijali-shčne stranke delovnega ljudstva« sta nastala naenkrat dva dela. Stefanovič >jg sebi vzel naziv »delovno ljudstvo«,
•»Delavskim Novicam« pa ostane »soci-Salisfična stranka«. Če bo denarja do-
'Volj iz državnega posojila, bomo imeli l jn ne pOZnajo niti Primorcev Slovencev, z »Radikalom« in »Delavskimi Novica- \ r,i}j bratov Čehov
še dalje časa zabavo Pašič zna. | PoI t	’ je , šikaniranja
Radikali so se sprl, v Ljubljani; kdo bo ; tudi kapi}alislična špekulacija. Saj je komandant Lukan ah Stefanovič? Tepli j vendar bolj da 5e čim Yeč od , ali
f r!e "ieAsebo) na V5t°	,e	i	»penzijonira« delavcv . železničarjev,
fcoljsi Pas.c pa ,e pametno odloči: Lu- j ker provlzijski sklad zah{eva prispev'ke
•Kan, ti s, komandant za rad.kalno stran- j ka}ere zg delavca nerado SajePkapj;
ko, sekcijo bankirjev m magnatov, h i kaiistixnn	k
svet. Torej železničarji ustvarimo dve
zmaga sigurnejša. Vi pošteni železni-
jev in imajo tudi v in Nemce. S tem se tudi vidi, kako neumen je ta lokalni nacijonalizem, ki govori »svoji k svojim«, oziroma Jugosla-j vija Jugoslovanom (delavcem) namreč,
povabilih Madžare S čarji uradniki, nameščenci in delavci pa K	i cishtc m cisnte plevel. Plevel na eno
stran, zdravo zrno pa na drugo stran. Prosimo pa vas, da sporočite, kako ste čistili in očistili v vaših vrstah, na naslov »Splošna želez, organizacija« (bivša Neod. Str. Zel. Org.).
I. sp.
čevlji domačih iovaren Peter Kozina & Ko. z namko »Peko«, ki jih priporoča Jugoslovanski železničar«, so tako dobri in trpežni, najboljši in najcenejši, da so železničarji, ki so jih dobili od državne uprave južne želez-
Šiefanovič pa si tudi komandant za j ^mtjhno penlij^ o^mprkfše'nim^o | Popir^mT^^T	Pde’
seKcijo delavcev m nemamcev. Oba < ng 0 Bpravice<<	M ^	-	' I PaP‘r namreč v vodi ne postane usnje,
-bosta dobila denarja in plesala kakor >>adijo<( inP zbavill’soP se
•danta as treh90! in.oba ,bostk koman' ; hoče iz njih kdo zopet garati za želez-
i r?p? s»b0d,0 lp" j' “ti «i™
rrrna da	, l bodo vsec) zopet sprejeli v delo, a le
Može da bidne, Q m™ daTbidne ! Pogodbeao- 5 lem iekreČaao’da več ae •Videt čemo.	\	bo raogel v provizijski sklad, nego, ko
i bo dovolj izmozgan, se ga bo lepo po-Trb. družba ie Hvaležna I Sledalo, se mu dale knjižice in reklo - a y i i - k-,	! "	S	»adijo«. Naredil si, zamorec, svojo dolž-
Ruderska sta'Aa je i a udusena, ker j nost, lahko greš. In tak način ne stane «udarji niso ime.i pred se oj samo trbo- j podjetje železnice prav nič. Pa pravijo,
»oljske družbe, ampak tudi celo vlado, j da je država zaščitnica delavcev.
'«* se je s celim svojim aparatom po- j
strmia v službo trboveljske družbe. Tr- j Minister Jankovič in druge suho-tjovetjska se zaveda, da je mogla pora- j	parnosli.
ati rudarje le s pomočjo vlade, žandar- j Podržavljeni smo južni železničarji,
j kakor si misli Peter Kozina, lastnik do-j mače tovarne z znamko »Peko«, nego I ostane papir in prav nič vreden papir, I ker se rad napije in ne drži. Ne vemo, i morda so namazani z inseratom v »Jugoslovanskem železničarju« trpežnejši in pete držijo, poskusili še nismo, zato ne moremo zagotovo trditi. Dobro bi bilo, da bi to poskusil kak član »nacijonal-nih železničarjev« in bi nam sporočil, petem bi tudi mi namazali svoje, ki se sedaj sušijo na peči, s tistim inseratom.
Rade Jankovič ali Udruženje nacijonalnih železničarjev.
»Žrtva reakcije«, kakor se sam imenuje, g. Rade Jankovič, je predaval tudi
i protipredlogih in protestih, ki jih je baje l ta organizacija podala ministrstvu in jih nikdo ni hotel upoštevati, dasi so sami visoki gospodje iz tega ministrstva funkcijonarji organizacije. Na shodu so mu železničarji stavili tudi nekatera vprašanja glede pragmatike, na katera pa referent ni mogel odgovoriti.
Beležimo to mimogrede in omenjamo, da je bil na tej skupščini tudi tovariš Blažev Blaž.
Vedno lepše.
Železniška uprava štedi. Štedi pa tam, kjer ni za štediti, tam pa kjer bi mogla, pa razsiplje. Čudno je pa vsekakor, da je sedaj, ko je za personalnega referenta gradbenega (VID oddelka državne uprave južne železnice imenovan nadzornik Hovansky, da se ta oddelek bavi z mislijo, da bi na progi Zidanmost — Sisek pritegnil za čuvajniško službo ženske moči in sicer žene nameščenih čuvajev, ter jih vključil v turnus. Ne mislimo s tem, kajpada, nadzorniku Ho-vanskemu podtikati kaj zavratnega, bog ne daj, kakor bi on morda lahko razumel naš proiest, nego čudno se nam zdi vsekakor, da se hoče še sedaj tudi izrabljati žene železniških uslužbencev, ko se pa te uslužbence, njih može, že itak dovolj izrablja. Žena ima dovolj dela z gospodinjstvom in otroci, a za to službo jim pa uprava hoče dati malenkost, 100 do 150 Din, pa ne na dan, nego na mesec. Čuvajniška služba je odgovorna posebno na tej progi, ki vozi dnevno do 49 vlakov. Tu hoče uprava južne železnice državi prihraniti izdatke, ki jih ima za uslužbence ter računa, da jih bo potem potrebno polovico manj. Taki štedljivosti rečemo samo: »Fuj«.
Pa to še ni vse. Kakor vedno in povsod, s tem uprava naravnost krši zakon o zaščiti delaycev. Ali pa morda smatra, da je ta zakofi ‘zdi se nam, da vsi kapitalisti to tako smatrajo) izdelan in sprejet in podpisan od kralja in nato razglašen uradno le zato, da se naredi gospoda norca iz delavstva in da jim da kost, na katero se naj opirajo. Take razmere pa že niso več vzdržne in res ne vemo, ali imamo v državi resne ljudi ali samo pajace. Mi zahtevamo, da se uvažuje zakon, sprejet v parlamentu in podpisan od kralja. Ta zakon v § 17, ki velja tudi za prometna podjetja, kakor je izrecno povedano v § L, prepoveduje ženskam brez razlike starosti, da bi se jih zaposlovalo v podjetjih, ki so navedena v že prej omenjenem § 1. Ta zakon velja za vso državo in prav gotovo tudi za državno upravo južne železnice, kjer sedi eksponent ministra Saobračaja, Srbijance Deroko.
Mi odločno protestiramo proti kršitvi zakonov, kakor protestira buržuazija zoper delavske zahteve in jih, ako ji presedajo, kratko imenuje protidržavne ali vsaj državi nevarne. Mi mislimo, da država ne sme biti samo organizacija buržuazije, nego tudi mi in to z enakimi pravicami.
železničarji! Zopet povišanje plač!
Tokrat se povišuje strojnemu in via-kospremnemu osobju v Zidanem mostu. Kako je s tem poviškom? Tukaj imamo perico, katera je dobivala svoje mesečne prejemke pri upravi južne železnice, za to, da je nam oprala perilo in pospravljala sobe. Ker se pa nas reducira kar na debelo, ni ostala skrita perica, to se pravi, njena plača. Že tri mesece ni dobila nobene plače. Izmislili so se tako-le: Napravili so knjigo z napisom »Tukaj se pobirajo mili darovi za perico. Vsak naj prispeva.« Lep način povišanja plač. Kje je železniški minister Jankovič z njegovim plakatom z dne 1. avgusta? Mislimo, da ne bode ostalo samo pri tem povišku; šlo se bode še en korak dalje. Po vseh postajah se bode napravilo take knjige za trgovce, izvozničarje, penzijoniste, za konjske natakarje, postreščke itd. Kdor pač bode imel kaj opraviti pri državni upravi, bode moral zapisati
okrajnih in rudarskih ^glavarjev,	,	to se pravi, da smo prišli iz dežja pod	j	v Zagrebu. Sploh dela sedaj on turneje	j	eno primerno darilo za uslužbence,
^cinikov itd. Zato pa se hoče izkazati	.	kap Novega generalnega ravnatelja	j	po Jugoslaviji. Za Mariborom Zagreb.	I	kajti ne ministrstvo, ne državna, ne
im’ -s-50 !I pomagal1-h'	!	smo tudi dobili, v osebi g. Derocca in	I	V nedeljo 18. t. m. je bil shod Udruže-	!	južna uprava, ne da nič. Ako bodo
vL"°,	- an’ 1 POmfgacl’ razm g!a'	blrS1, vj?liki žuPan 9; Hribar ie tudi do-	i	n ja nacijonalnih železničarjev. Jankovič	i	izvozničarji hoteli, da se blago od-
>i, c ka župani, zan arji, to ne vemo.	bu službo na železnici, ker »manjka de^	1	je tudi tam govoril najprej o svoji »kri"	\	pravi in odpošlje, plačajte sužnja v



taiikof	svoff sfrolcovnf	Ji I
'ts&aa
s«a

JSJ2WÖJ
čmi čepici. Tudi iukaj se ne bode ostalo, šlo se bode še en korak dalje, in sicer: Kdor bode hotel opravljati službo na železnici, pri sprejemu, bode plačal vstopnino in se zavezal, da bode delal brezplačno 25 let, ko pa bode dovršil omenjena leta, se ga odpusti z motivacijo, da je protidržavni ali anii-železničarski element. Ako boš kaj v tem času razbil, seveda po svoji nemarnosti (tista nemarnost se vedno dokaže! ali pokvaril bodeš moral sam, ali pa sorodniki poravnati škodo, torej zgubo moralno in gmotno nosimo sami, dobiček pa ministrstvo saobračaja.
Priporočamo vsem brezposelnim, tistim namreč, kateri so se že privadili stradati, da položite kavcijo in zaprosite milostno za sprejem v brezplačno delo k preobračanju in s tem nas ostale razrešite teh macedonskih verig in ostalih dobro.	žel. kapa.
Dopisi.
LITIJA. Pri zadnji povodji je bilo poplavljenih tudi nekaj delavskih hiš, ki so stale en meter v vodi. V tem slučaju je zopet pokazal kaj zna kot nacijonalist znani Bizjak. Ko je voda močno naraščala in ni bilo ljudi, da bi rešili vsaj nekaj živeža iz kleti, kjer je že stala voda pol metra so šle dve sodružici iskat pomoči v tovarno. Prosile so za ljudi Bizjaka, ki je odgovoril, da nima ljudi, kar pa ni bila resnica. Resnica pa je bila, da se je par njegovih pristašev skrivalo v skladišču. Seveda teh pristašev ne da iz skrivališča tudi, ko je ljudstvo v največji nevarnosti, ker geslo šovinističnega nacijonalista Bizjaka je: delavstvo naj pocrka, kakor se večkrat izraža. Dobile so šele pomoč, sicer je bilo že prepozno, ko so se obrnile do ravnatelja, kateri je tudi drugi dan vodil rešilno delo osebno. Potem lahko človek sprevidi, da se ne more nadejati od nacijonalista drugega kot revolverske-ga napada, ker to se je v zadnjem času večkrat pokazalo in vodja tega dela je Bizjak z nekim zagrizenim bratom orjunašem Franc Kolmanom, ki je neki večer streljal na sodelavca J. Povemo pa tem fašistom, da bodo kmalu dobili kar iščejo, ker mi jim bomo poplačali vse z obrestmi. Odgovornost za posledice pa naj vzame okrajni glavar, ki išče smeti v jajcu, svojega lastnega gnojišča pa ne pogleda. Nadalje opozarjamo priganjača Maidata, da se bolj drži svoje službe, da ne kaže več delavcem vrat in da ne stiče po delavskih žepih za čokolado, kot se je to zadnjič zgodilo, da ne pridemo s celo stvarjo v javnost in tudi kam drugam, ker delavci ne bodo jedli les, ti pa njihovo čokolado.
(Gosp. drž. pravdnik! V rudarskih revirjih je sedelo čez 100 ljudi brez vsake krivde na podlagi golih sumničenj v zaporih. V Litiji se strelja na delavce z revolverji brez da se glavar ali orožnik za to zmeni. Ali nismo po zakonu vsi enaki?
Iz Maribora. — Bivšemu socialpatri-otskemu »sodrugu« v spomin! V radikalnih »Jutranjih Novostih« od 1. decembra t. 1. smo brali »krasno« izjavo našega, za vso zmešnjavo in neorientira-nost delavstva v delavnici j. ž. veleza-služnega g. Grašiča. Nas to pravzaprav ni nič presenetilo, ker patriotje eden za drugim prestopajo v slavno radikalijo in le še čakamo, kdaj bodo tudi očka Bahun z zadnjimi ostanki svoje žalostne armade prestopili v sovražni tabor. Nas bi to le veselilo, bomo vsaj vedeli, kdo je naš sovražnik in kdo prijatelj in ne bo tega večnega omahovanja in slepomišenja policaj-socialistov, narodnih socialistov in drugih takih »socialistov«. Bog nas varuj naših »zavednih« prijateljev, sovražnikov se bomo že sami obranili. Gospodu radikalu Grašiču pa svetujemo, naj se nikar preveč ne košati in razkazuje svoje oblasti po delavnici, ker zna sicer postati še majhen s svojimi brati radikali in protektorjem Jožetom vred. Proletarijatu delavnice po priporočamo, naj malo preštudira in premisli tiste dobrote, ko so jih in jih še čutijo na svojih hrbtih, na galantno izpolnjene obljube našega ministra za »preobračanje« — to pa je šele začetek — in naj pometejo z izdajalci. Med srbske kapitaliste pa slovenski železničar ne bo vstopal, ker ve, da bi s tem plju-
nil v svojo lastno skledo. Žalostna pa majka onim, ki so se za Judeževe groše (magari tudi za ceno borne službe — še slabše — ker Grašič je nanovo sprejet kot vsak vajenecl prodali kapitalu in delajo zgago med delavstvom — in to naj bodo še »razredni« bojevniki? Fej! Sramota! Delavec-železničar, stoj na straži!	Špartak.
tz Krmelja.
Ker se delavstvu slabo godi, ker strada in gineva, mu hoče gospoda »pomagati«. Ker ga noče zadovoljiti s tem, da bi gg pošteno plačala za težko in nevarno delo, ga hoče razvedriti z raznimi prazniki. Posebno december je bogat takih praznikov. Par državnih, par cerkvenih in potem še Sv. Barbara »zaščit-nica« rudarjev. Vse te praznike je treba praznovati; to pa je za rudarje težka stvar, ko nima s čim. Zadovoljen je, če se enkrat na dan do sitega naje, kje si more privoščiti polem kakšen priboljšek za praznike.
Pri nas smo sv. Barbaro praznovali 8. dec. Ker so se gospodje bali, da bi pri praznovanju sami ne ostali so pregovorili bivšega soc. patrijotičnega voditelja, sedanjega klerikalca, da je rudarjem obljubil brezplačna jedila in pijačo. In res so nekateri lahkoverneži prišli po celo uro daleč v nadi, da se bodo mogli enkrat nasititi. Dobili so res za jesti, gostilničar je imel dobro pečenko, ali končno je hotel plačilo. In mnogi, ki so šli na lirn temu bivšemu soc. patriotu, bod ocele 14 dni jedli nezabeljen močnik. To vam sporočam za danes, drugič še kaj.	Rudar.
Trbovlje k uprizoritvi »Tihotapca«.
Steržajeva dramatizacija Jurčičevega »Tihotapca« ni prav zadovoljiva. Prepričan sem, da je zgradba, dejanje Jurčičevega »Tihotapca« mnogo boljša kot stopnjevanje dejanja v dramatizaciji. Moralo bi bili pa nasprotno: v drami je potreba dejanja, stopnjevanja, napetosti, ki ovije gledalca, česar je pa tu v zelo slabi meri. Potem: značaji bi morali v precejšnji merirazvozljaii razne dogodke. Mesto, da bi krepko očrtal dra-matizator značaje, je vrinil v igro celo kopo samologov, samogovorov. Tako je zlasti 111. dejanje tv gozdu), ki skoro sestoji iz samih samogovorov, kar je pa v današnji dramski literaturi skoro greh! Prepričan sem, da če ne bi bilo teh napak dramatizatorja, bi bila tudi uprizoritev igre na mnogo višji višini.
Igravec je oz. mora biti oseba, ki si natakne nase vso krinko osebe, ki jo ima pred sabo v obliki vloge. Kakor hitro se tako približa vlogi, da postane igravec in vloga eno, je igravec storil vse. On še lahko vlogo nekoliko pretirava — kot jo tudi pisec danes — seveda ne do smešnosii in v napačno smer. Orodje igravca sta: glas in kretnja.
Glasov je dvoje: iz prs in iz glave. Če koga psuješ, se ti zdi, da leti tvoj kričav glas iz glave. Če pa govoriš s komu, mirno in čustveno, potem je ta glas iz prs. Podati to razliko glasov je ena naj-glavnejših zahtev od igravca. Reči moram, da se je glavnim igravcem to posrečilo, zlasti Reziki (s Siepančičevi!), ki je imela na odru najživejšo govorico in se je potrudila, da je podala vse nianse svojega glasu. Osobito v prvem dejanju, ko pravi po tistem, ko pregovarja Franceta, naj ne hodi k Stiverniku: »Veš, da ne bodo mislili ljudje, da hodiš za tisto Franco!« Ta stavek se je po glasu upravičeno razločeval za 180° od prejšnjih. Sploh bi dejal, da je bila Rezika tista, ki je oživela igro. Pravo dekle iz fare, naravno, v prvih nastopih razposajeno, pozneje sočuvstvujoče! Zato se je takoj občutilo, da je manjka v IV. dej. Najboljši njen nastop je bil pri vodnjaku v I. dejanju s Pečom. V drugem dejanju ni bila tako sigurna, dvignila se je spet v III. in V. dejanju, kjer je zlasti sceno ob tihotapcu boljše izvedla od štivernika. Seveda ni bila brez manjših napak, ki pa jih moramo spričo celotnega njenega nastopa prezreti. — Farnce je fant od fare, močan, krepak in smel. Želja do denarja, pohlep sta ga pripeljala do tihotapstva, v katerega se tako zagrize, da vsled njega tudi žrtvuje svoje življenje. Pohlep in ponos na svojo moč sta mu izkopala grob. Takega sta si zamislila pisatelj in dramatizator. Na odru je bil gotovo najboljši izmed moških, a eno bi si želel od njega, kar si želim od vseh di-
letanskih igravcev tragičnih vlog: odpraviti hropenje! Hropenje ne znači žalosti, a ta navada se je tako vkorenini-la, da je povsod mesto vzdihovanja hropenje. Tu pa sploh ni vzdihovanja, ker tihotapec ni bojazljivec, a zavest, da postane morda dvojni ubijalec, to ga peče, to je vest, ki ga preganja. In on tava kot begunec vesti, ki bi povsod videl strahove. Glas bodi iu šepetajoč in nekoliko plah. On vidi strahove, ki se jih ne boji, a izognili se jim hoče! — Obrščakova Meta se ima svojemu dobremu nastopu zahvaliti svoji izborni maski, glasu in dramatizatorju samemu, ki se mu je očrtanje te vloge še najbolj posrečilo. Očrtal sem predvsem te glavne vloge bolj podrobno zato, da se drugi iz njih uče vrline in slabosti. V splošnem še to: skupine več ljudi na odru lepo razstaviti! Skupine (n. pr. graničarjev) ne smejo prikrivati gledalcem odra in dejanja! Vsak igralec igraj s srcem, čustveno! Ker je vsaka igra kos umotvora, naj bo izgovorjena in govorjenje na odru pravilno — slovniško.
Še to: predstava je v dejstvu, da so nastopili večinoma začetniki, bila na višku, ker jasno je, da se iz začetnikov ne da takoj ustvariti umetnikov. A prva predstava mi jamči, da dobimo po večkratnih vztrajnih nastopih dobro gardo proletarskih igralcev. Treba pa bo tudi radi tega pričeti pisati in prevajali delavske socijalne drame, kjer bodo proletarski igralci našli sebe.	M. K.
TRBOVLJE. Za »Rudarski dom« v Trbovljah je nabrala vesela družba v gostilni pri Dimniku v Trbovljah 60 dinarjev in sicer so darovali: Novak Jože, Koreni August, Naprudnik Rudolf, Kar-lič Ivan, Veber Karl in Princ Jože vsak po 10 dinarjev. Sodrugi posnemajte.
TRBOVLJE. V nedeljo so se vršile pri nas volitve obratnih zaupnikov. Izvoljenih je vkljub temu, da ni bilo skoraj nobene agitacije od naše strani in nobenega tozadevnega shoda, 26 naših in ostalih 16 pa je bito od nasprotnih strank. Volitev se je udeležilo samo eno četrtino delavstva. — Te volitve so pokazale, da je delavstvo še kompaktno, samo funkcijonarjev in zaupnikov ni, ki bi delali v organizaciji Z. R. D.
'♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦»»»»»»»»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦M
Lepo in najbolj primerno božično darilo
za vsakega je knjiga
IVAN VUK:
Pravljice Iztoka
ki je pravkar izšla. Knjiga obsega 128 strani. Tisk in oprema knjige je okusna. Cena broširani brez poštnine 10 Din, po pošti 1 Din 40 p več. Vezana 20 Din. — V knjigi je 11 mičnih povestic-pravljic z globoko vsebino in jih bo čital vsak z užitkom. — Po svoji opremi in po vsebini je knjiga kras vsake knjižnice, zato tudi najprimernejše darilo za Božič in Novo leto. — Nizka cena omogoča, da si jo naroči tudi lahko vsak, kdor ljubi lepo knjigo.
Naročite si takoj »PRAVLJICE IZTOKA« in vpošljite denar na naslov: TISKARNA »MERKUR«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 13.
Opozarja se na prilogo l
_____rfSStfe
Za žrtve rudarskega štrajka Trboveljske premog, družbe
so zagrebški železničarji nabrali 548 dinarjev. Hvala Vam, sodrugi!
SVARIJO.
V Kruševcu (Srbija) zida neka družba tovarno za vagone. Potom agentov išče ta družba po celi Jugoslaviji kovinarje, mizarje in druge delavce in jih pošilja v Srbijo.
Opozarjamo vse sodruge, da ne nasedejo tem agentom, ker tovarna še ni dograjena in še ne dela. S tem, da pošilja toliko delavcev v Kruševac, hoče izzvati veliko brezposelnost, da bi pri otvoritvi fabrike mogla izbrati samo one, ki so pripravljeni delati za najnižje plače.
Ne potujte v Kruševac!
RUDARJEM V ZAGORJU.
Volitve v It. rudarsko skupino se vršijo» dne 16. decembra.
Vsak mora iti volit!
V nedeljo dne 9. decembra 1923 so se morale volitve v II. rudarsko skupino preložiti na 16. dececember, ker so gospodje iz ravnateljstva v nenadno spre-menitvijo načina volitve hoteli zbegati rudarje in tako pomagati »svojim« ljudem do zmage.
Do ieios smo skozi 26 let volili zaupnike za celo Zagorje skupaj na eni listi. Sedaj so se pa gospodje naenkrat spomnili, da se morajo volitve vršiti po obratih. To spremembo so pa previdno zamolčali do nedelje, ko bi se morale vršiti volitve. Vsi naši volilni listki so bili neveljavni in zmagala bi peščica ljudi, ki jih je ravnateljstvo že pred nedeljo obvestilo, za kaj se gre. Da se ta nakana ne posreči, smo preložili volitve na 16. december, da moremo obvestiti vse sodruge o spremembi.
Volilo se bo posebej za vsak obrat. Kotredež voli 6 zaupnikov in 6 namestnikov, istotako po 6 zaupnikov in 6 namestnikov Kisovec, na zunanjem obratu pa 4 zaupnike in 4 namestnike.
Pozivamo rudarje, da se volitev vsi udeležijo in da volijo kandidate Z. R. D., ki so bili postavljeni na zaupniških sestankih.
Zveza Rudarskih Delavcev, podružnica Zagorje sklicuje
izvanredni ofefsii zbor
za dan 23. decembra 1923 ob 3. uri popoldne v prostore Ivana Borišek v Toplicah št. 28.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Volitev odbora.
4.	Razno.
Dolžnost vseh rudarjev-članov je, d& se občnega zbora zanesljivo udeleže z izkaznicami.
Zadruga »ŽELEZNIČARSKI DOM« vabi tem potom svoje člane na
ČLANSKO ZBOROVANJE
ki se vrši dne 30. decembra t. I. ob pol 9. uri dopoldne v prostorih »Delavskega Doma« v Ljubljani.
Vsled zvišanja zadružnih deležev se> nastala pri članih nesporazumevanja in je člansko zborovanje neobhodno potrebno. Zato se vabijo vsi člani podpisane zadruge, da store svojo dolžnost in se tega zborovanja udeleže.
Splošna Delavska Gospodarska Zadruga r. z. z o. z., »Železničarski dom« v Ljubljani
VSEM NEODVISNIM STROKOVNIM ORGANIZACIJAM.
V nedeljo 30. decembra 1923 se vrši v Delavskem domu v Ljubljani ob 9. uri dopoldne
plenarna seja Z. N. S. 0.
Dnevni red:
1.	Poslovno poročilo tajnika in blagajnika.
2.	Poročila posameznih organizacij.
3.	Poročilo o situaciji in naše naloge.
4.	Razno.
Vse organizacije se pozivajo, da pripravijo za plenarno sejo potrebi» poročila in da pošljejo svoje zastopnike.
Iz uredništva.
Radi pomanjkanja prostora je moraj» zopet izostati več člankov in nekaj dopisov. Sodrugi naj oproste. Vse pride na vrsto. — V prihodnji številki pričnemo priobčevati pismo Janka Petakoviča slovenskim rudarjem na kar opozarjam« že danes vse sodruge.
Iz upravništva.
Vse organizacije in sodruge prosim* in pozivamo, da se podvizajo z obračuni za »Strokovno Borbo« in za koledarje.
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Vergelj Anton., Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani .