Celcciile s?€iiiliiOĄ, Češčenje svetnlkor. ČeSfcenjo onih kristjanov, ki ao darovall žlvljenje sa svojo vero, je tako staro ko Cerkev sama. Kazalo se je na zunaj v praznovanju smrtnih dni muCencev, v zldanju cerkev nad grobovi, v spoltljivem ravnanju a »vetimi ostanki in t že za dobe preganjanj splošni navadi: rablti grobe muftenlkov za oltarje. Ko so pr«nehala preganjanja, je postalo pravo navade, da so morali biti pod vsakim oltarjem ostanki mučencev. Peti cerkveni zbor (koncil) v Kartagl t Afrikl je zapovedal: »Oltarji, v katerih ni najti trupla ali mučeniSklh ostankov, se morajo odstraniti.« Sploh se je razširilo češčenje mučcncev po preganjanjih. Tudi oni kristjani, ki so izpovedali svojo vero pr©d sodnikom in bill kaznovani, ne da bl bili morali v smrt, so začell uživati posebno 5eSčenje kot »spozaaTaldc od 3. stoletja naprej. Kmalu po zaključku preganjanj so akazovali enako češčenje kakor mučencem onlm, ki so dokazall pravo krščanstvo s čednostnim življenjera in prejeli ime »spozasTalci«. Tacega čeSčenja sta postala zgodaj deležna puščavnika sv. Anton in Hilarijon. Tekom 4. in 5. stoletja je priSlo v navado, da so prejeli mučenci in spoznavalci častni naziv »svetatkl«, medtem ko so imenovali poprej prve »gospcda. Tudi angele so tedaj častili. Sveti Mihael je veljal za zaščitnika Cerkve. Največje Ceščenje so skazovali preblaženl Devicl Maritl. NJo so povellčevali že cerkveni očetje, njej na čast so slikali podobe ter zidali cerkve. Posebno se Je povzdignilo češčenje Marije, ko se Je drznil Nestorij učiti, da n! bila Mati božja. Tudi Marljlno vedno devištvo so napadall razni krivoverci, a so ga branili odločno in z zmagovitlm uspehom: Epefanlj, Hieronim in drugi očetje. Češčenje svetih ostankov. Češčenje svetih ostankov Je prišlo v splošno navado v dobi preganjanj. — Dokaz za to trditev je zgodovinsko dejstvo, da so skušali poganl trupla mučencev uničiti ter iztrgati kristjanom. Kristjani so se zopet trudili, zbrati kri In kose mučenlšklh trupel na mestih mučenj. Nadalje so povellčevali grobe mučencev z opravljanjem službe bož]e. Kristjani so se zbirali ob prilikl rojstnih dnl mučencey. Po preganjanjih so gledali kristjani z veliko vnemo na to, da 80 si prldobili prostor za svoj lastni grob v bllžini grobov muCenlkov. Brez števila je ohranjenih nagrobnih napisov, v katerih se povdarja, da ]e pokopan umrll y bližini mučenca. Svete ostanke so zavijall v dragocene rute, Jih shranjevali v bogato okraSenih skrinjah ter prižigali nad grobovi ivetilke. ki so gorele no5 In dan. Glede postopanja z ostankl mufencev se je razvila pomenljiva razlika v dobi Konstantina na vzhodu in zapadu. — N« vzhodu na priiner niso razdeljevali samo tvarnih oatankov, ampak ti.idi kosti, da bi prejel po možnosti \stik krščanski kraj kak košček od mučcnca. Na zapadu bo se skrbno čuvali do S. stoletja, da bl se bili lotili grobov svetnlkov, prenesll njih ostanke kam drugam, ali da bi jih bili razločili. Slednj* so »matrali za bogoskrunstvo. Zadovoljevali so se s tem, da so razdeljevali predmete, kateri so bill v zvezi s svetnlkom v življenju, ali predmete, 8 katerimi so se dotaknili svetnikovega groba. — Godile so se sleparije 3 svetimi ostankl, a trgovina z njimi je bila strogo prepovedana po cerkvenih in svetnlh postavah. Nasprotniki češčenja sv. ostankov so bili nekateri krivovercl; poganl in judje so obtoževali radi češčenja kristjane kot brezbožnike. Svete podobe. Svete podobe, posebno Matere božj« in obeh apostolov prvakov, najdemo že v času pred Konstantinom. Ostanki krščanska umetnosti nam predočujejo predvsem prizore muCeništev in se je ta navada spremenila v Konstantinovl dobl. Po cesarju Konstantinu so začeli cerkve krasitl s podobaml svetnikov v slikah na presno, v mozaiku ln klpih. Ta umetnost je bila zgodovinskega značaja, posneta li svetega plsma ali iz življenja mufiencev in spornavalcev. Svete podobe so zaaledovale tedaj cllj: pospeševanje poboSnostl ter pouka in to bile opremljene ¦ tozadevno ras- lago. Svete podobe so častili na zunaj na ta način, da so jih poljubljali, užigali pred njimi svetilke ter kadilo in pripogibali koleno. V tem zunanjem češčenju je znatno prednjačil vzhod pred zapadom. Božja pota. Že prvi kristjani so romali v sveto deželo v dobi preganjanj. Posebno so prišla v navado romanja v Palestino, ko so zopet našli sveti križ. Koncem 4. stoletja so hitell vsi odlični možje celotnega tedanjega kulturnega sveta v celih skupinah v svete kraje. O tem »vedočijo številni potopisi in najstarejII popis jeruzalemskega romarja Je iz leta 333. Razven v sveto deželo so še romali v Rim, kakor pričajo o tem štsvilni napisi po katakombah. Zelo obiskana božja pota ]e dobila prav zgodaj Tsaka krščanska pokrajina. Ruski boljševlki razstreljujejo najttarejše cerkve. Kakor že beleženo, se Je spravil diktator Rusije Stalin nad cerkve ter samostane, katere pusti po- rušiti od vojaštva prav do temeljev. — Tokrat hočemo opisati, kako je razstrelilo vojaštvo letos 27. januarja starodavnl samostan Simonow pri Moskvi, ki je bil pozidan leta 1379. Deset silovitih eksplozij je porušilo: cerkev, samostan, štiri kapele in 100 metrov visoki tvonik. Nekaj ur po uničenju ]e prišlo 2000 delavcev s sekirami ter lopatami, da so razmetall razvaline. Komunistični voditelji so se sprehajali zmagoslavno med svetimi podobami, kamenjem, med ostanki stenskih slikarij, premetavali so krste ter ostanke oltarjev in oznanjevali zbranemu ljudstvu ter časnikarskim poročevalcem konec »znamenja teme«. — Med ostanki zidovja in kamenitih krst so ležale človeške kosti. Starodavna cerkev je hranila ostanke svetega Sergija, sv. Jone ter več patrijarhov pravoslavne cerkve. Vse polno je bilo razbitih lobanj in členov hrbtenic. Dva psa sta brodlla ter vohala človeška okostja. — Na mestu samostana bodo postavili palačo dela, v kateri bo knjižnica, čitalnice In fiportna dvorana za 6000 delavcev lr sosednih tovarn.