nflRODm GOSPODAR GLASILO ZADRUŽOE ZUEZE V LJUBLJAHI. ▻■c: člani „Zadružne zveze" dobivajo liat brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. U ▻ec :: Telefon štev. 21B. :: C. Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.649 izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja o. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po HO vinarjev od enostopne potit-vrste, za večkratno inseraeijo po dogovoru. Vsehina: Tretje vojno posojilo iz leta 1915. O razveljavljenju vrednostnih listin. Cesarski ukaz o prometu z zemljišči. Reforma pristojbin. Najvišjo cene za krompir. Gospodarski pregled. Občni zbori. Prospekt o vojnem posojilu. Bilance. Tretje vojno posojilo iz leta 1915. Pri zadnji skupni seji načelstva, nadzorstva in širšega odbora Zadružne zveze se je med drugim pretresalo tudi vprašanje o tretjem vojnem posojilu. Konštatiralo se je, da se je potom zadružne organizacije, kolikor je združena v Zadružni zvezi v Ljubljani, podpisalo prvega vojnega posojila nad 2 milijona 200.000 K, drugega pa okoli 1 milijon 400.000 kron. Z ozirom na naše skromne moči je ta uspeh gotovo lep, zlasti če se upošteva, da je ob podpisovanju drugega vojnega posojila tikoma na meji izbruhnila vojska z Italijo. — Zadružna organizacija bo gotovo v veliki meri sodelovala tudi sedaj, ko je razpoloženo v podpis tretje vojno posojilo. Pri omenjeni seji so poklicani zastopniki zadružništva sklenili, da naj se posojilnicam priporoči podpisovanje. Obenem pa se je sklenilo zahtevati, da naj se posojilnice zlasti sedaj kar najbolj drže zadružne discipline. Ta zahteva Zvczi-nega vodstva je utemeljena v raznih posebnih okoliščinah. Med drugim se je od nekih strani očitalo kmečkemu prebivalstvu, da se je doslej premalo udeleževalo pri podpisovanju vojnih posojil. Taki očitki se dado izpodbiti le, če se more pokazati ugoden celoten uspeh. Zato pa naj kmečke posojilnice vplivajo na svoje vlagatelje, da bodo podpisovali le pri njih in naj te in svoje lastne podpise dopošljejo Zvezi. Vse tiste ugodnosti, ki jih nudijo drugi sub-skripcijski zavodi, daje podpisovalcem tudi Zveza na razpolago. Pripomniti je, da more vojno posojilo pri Zadružni zvezi v Ljubljani podpisati vsakdo. Prijave se sprejemajo po originalnih pogojih in se reflektantje vabijo k obilni udeležbi pri subskripciji. O razveljavljenju vrednostnih listin. Sodno postopanje za amortizacijo vrednostnih listin ni bilo dosedaj enotno urejeno. Predpisi za razveljavljenje posameznih vrst papirjev so bili raztreseni v raznih dvornih dekretih, nekaterih zakonih in cesarskih ukazih. To stanje se je pokazalo posebno sedaj ob vojski kot jako nepovoljno. Nevarnost, da se vrednostne listine izgube, se je sedaj zelo povečala, vsled česar je bilo treba dosedanje predpise o zaščiti teh listin predrugačiti in izpopolniti, kakor zahtevajo tokratne dejanske razmere, Iz teh razlogov je vlada izdala cesarski ukaz z dne 3'. avgusta 1915, drž. zakona št. 257, ki ureja sodno postopanje enotno za amortizacijo vrednostnih papirjev. Ker so ti novi predpisi važni osobito za naše posojilnice, bomo v naslednjem ta cesarski ukaz nekoliko natančneje obrazložiti. K a te ri p a p i r j i sc m o r e j o a m o r t i z i r a t i ? Po § I. cesarskega ukaza se morejo po novih predpisih razveljaviti vse vrednostne listine, ki so se izgubile ali so bile uničene. Izvzeti so le naslednji papirji (§ 2.): 1. državne in bančne note (bankovci); 2. vložni listki o stavah v številni loteriji, srečke razredne loterije, srečke loterij za dobrodelne svrhe; 3. obnovilni listi (taloni) vrednostnih pa-pirjev; 4. listki in znamke za vsakdanji promet, kakor n. pr. vstopnice, vozni listki, jedilne znamke in podobno. Uvedba sodnega postopanja. Na splošno se tek sodnega postopanja, kakor je bil doslej v navadi, ni mnogo izpre-menil. Za postopanje so v obče merodajni predpisi za izvensporno postopanje, kolikor ni v tem cesarskem ukazu odrejenega kaj drugega. V obče se bo sedaj bolj gledalo na to, da se varujejo koristi onega, ki je vrednostno listino izgubil, dočiin so se doslej bolj varovale koristi prometa in trgovine s temi predmeti. Nepošteni posestnik je imel doslej precej prosto roko, da je mogel vrednostno listino dosti neovirano spraviti v denar. Predvsem skuša nova naredba kolikor mogoče zabraniti, da bi se ne stavili taki predlogi za amortizacijo, ki služijo zlorabi. Zato je predpisano, da je treba za uvedbo amortizacijskega postopanja večje previdnosti in da se mora predlog strožje preizkusiti kakor je bilo doslej običajno. Ker je za amortizacijo uvedeno izvensporno postopanje, mora sodnija uradoma preiskati vse okoliščine; dalje mora predlagatelj na verjeten način posveti očiti pridobitev, posest in zgubo listine; slednjič more sodnija pod prisego zaslišati predlagatelja kakor tudi druge prizadete osebi1. Staviti p r e d 1 o g z a uvedbo a m o r -t i z a e. i j s k ega postopanja more vsakdo, ki meni, da more izvajati kako pravico do dotične listine ali na podlagi te listine.ali ima sploh pravni interes na tem, da se listina razveljavi. Predlagatelj mora sodišču, ko stavi predlog, predložiti prepis listine ali mora navesti vsaj njeno bistveno vsebino in sploh navesti vse, kar je potrebno, da se more ILitina spoznati. Poleg tega ima takoj na verjeten način spričati, da se mu je listina res izgubila in da je opravičen staviti predlog za. uvedbo postopanja (§ 3.) Sodnija potem vse te podatke in navedbe preišče. (Je pride do prepričanja, da jo predlog opravičen, potem se ima obrniti do obvezanca in po potrebi tudi do drugih prizadetih oseb s vprašanjem, če obstoji kakšna listina z opisanimi znaki in če ni morda kake zapreke, ki bi stala na poti uvedbi amortizacijskega postopanja. Ohvezanec lahko določi posebne organe, ki jih pooblasti, da smejo odgovarjati na taka vprašanja in podajati izjave v njegovem imenu. To prvo povpraševanje se ima vršiti za vse listine in ne samo za nekatere kakor doslej. Odpade pa lahko tedaj, če bi se povpraševanje samo ali odgovarjanje ne dalo izvesti vsled vojske ali vsled prekinjenja prometa ali vsled kakih drugih nenavadnih razmer. Dalje more sodnija tako povpraševanje opustiti, če jo ohvezanec sam stavil predlog za amortizacijo, ali če se sodišču predloži o predmetu obve-zančeva izjava, ki je bila še le pred kratkim izstavljena, slednjič če se je naznanilo o zgubi že objavilo v listu, ki je za to določen (§ 4.) Okli c. Da se je uvedlo amortizacijsko postopanje, se javno razglasi s posebnim oklicem (ediktom). Ta oklic obsega (§ 5.): 1. ime tistega, ki je podal predlog za uvedbo postopanja, ime njegovega zastopnika, dalje njun poklic in bivališče (naslov); 2. natančen opis in označbo izgubljene listine; 3. določitev amortizacijskega roka; 4. poziv, da naj se listina pokaže pri sodišču ali da naj se zoper predlog v lože morebitni ugovori; 5. napoved, da se bo po brezuspešnem preteku določenega roka listina proglasila za razveljavljeno. Ta oklic se ima pribiti na sodni deski in mora biti enkrat objavljen v časopisu, ki jo namenjen zn uradne razglase dotičnoga sodišča. IVeg tega se mora dostaviti predlagatelju, ohvezancu in morebitnim drugim prizadetim osebam. Pri listinah, pri katerih znaša amortizacijski rok najmanj eno leto, se mora vrh tega ta oklic v izvlečku objaviti še v posebnem časopisu, ki se osnuje nalašč za razglase o izgubljenih listinah; objavljenje v tem časopisu se ima nadaljevati toliko časa, dokler se ali listina sodno ne razveljavi ali da se sodno postopanje ustavi. Ta časopis bo izhajal na Dunaju pod naslovom „Anzeiger aufgebo-tener Wcrtpapiere und ahnlicher Urkunden" (vestnik o oklicanih vrednostnih papirjih in podobnih listinah) v nemškem jeziku. Pristojbina za objavo bo znašala za 1 kos 50 vin. Po svobodnem preudarku pa more sodnija oklic objaviti še v drugih listih, ga nabiti na občinski deski, pri izplačevalnici (n. pr. v hranilnici) ali ga razglasiti na način, ki je navaden v dotičnom kraju. Amortizacijski rok. Velika različnost amortizacijskih rokov, ki je bila vpeljana doslej, se odpravi. V bodoče sta določena samo 2 roka in sicer: a) rok najmanj enega leta za listine, ki se glase na imetnika ali se dado prenesti potom indosamenta in so opremljene z blanko-indosamentom ali so jim pridejane na imetnika se glasečo deležnice (kuponi) za obresti, rente in dobiček, kakor tudi za te deležnice same, Če se glase na imetnika (semkaj spadajo zlasti: državne obligacije, zadolžnice dežel in mestnih občin, prioritetne obligacije, zastavni listi, rentni tisti, loterijske srečke, premijski listi, akcije, kuponi, dividendni listi, čeki itd.) h) rok G mesecev za vse druge listine (tore j pred vsem za v 1 o ž n e knjiži c e vseh vrst; dalje za vrednostne papirje, ki se glase na ime ali so vinkulirani, če jim niso pride-jani na imetnika se glaseči kuponi; zavarovalne police, če se glase na ime, itd.). Rok se prične z dnem, ko je bil oklic prvikrat objavljen v uradnem listu (oziroma v vestniku o izgubljenih papirjih). Kakšen upliv ima uvedba postopanja. Med pravnimi posledicami, ki jih ima uvedba amortizacijskega postopanja, je pred vsem ta, da se zastaranje napram predlagatelju prekine in sicer z dnem, ko je podal svoj predlog pri sodišču. Druga, še bolj važna posledica pa je sledeča: obvezane c ne sme od dneva, ko mu je bil dostavljen oklic (edikt) ali se mu je naznanil po „vestniku" ali mu je ob primerni skrbnosti sploh mogel postati znan, ničesar izplačati na podlagi dotične listine, ne sme listino v ničemur nič izpreminjati, je ne sme zamenjati za druge listine iste vrste, niti je prepisati in tudi ne sme izdajati novih deležnic (kuponov) o obrestih, rentah ali dobičku. Ta prepoved traja toliko časa, dokler se postopanje ne ustavi ali listina ne razveljavi. Izvzete od te prepovedi pa so deležnice o obrestih, rentah in dobičku (kuponi); tudi se prepoved ne dotika zamenjave in prepisa drž. vrednostnih papirjev (rente, vojno posojilo), ki se ne dado izžrebati in se glase na imetnika; pri teh sc kaže upliv izplačilne prepovedi le v toliko, da se ne sme povrniti kapital in da se ne sme izdati nova kuponska pola in obnovilni list. Obvezanec je upravičen, pod opisano izplačilno prepoved spadajočo listino obdržati, če se mu predloži, izdati pa mora izročitelju potrdilo o prejemu. Čeprav listine morda ni pridržal, mora obvezanec oklicno sodnijo obvestiti, da mu je bila predložena in mora obenem označiti ime in bivališče osebe, ki jo je bila predložila, kolikor so mu te stvari znane. Sodnija ima o tem obvestiti predlagatelja (§ 9.). Ti predpisi o izplačilni prepovedi so silno važni. Kdor ravna proti njim? je v nevarnosti, da mora svojo obveznost še enkrat poravnati. Dokler traja prepoved, zgubi listina svojo prometno zmožnost. Ustavitev postopanj a. Postopanje in nadaljno objavljanje oklica se ustavi, če tako zahteva predlagatelj, ali če se ni pravočasno plačala objavna pristojbina, ali če kaka tretja oseba predloži sodišču listino, ali če se na kak drug način dokaže, kdo ima listino v posesti, in slednjič če se naknadno predlagateljevi podatki izkažejo kot neresnični. Da se je postopanje ustavilo, o tem mora sodnija prizadete stranke obvestiti. To, kar prijavijo tretje osebe, ima sodnija preiskati, če so bile te prijave podane, še predno je bil sestavljen sodni sklep o razveljavljenju. Vsako tako prijavo mora sodnija naznaniti predlagatelju. Pomniti je, da če se zamudi prijavni rok, se ne izvrši postavitev v prejšnji stan. Ce se zglasi imetnik listine in jo predloži sodišču, dovoliti je predlagatelju pred ustavitvijo postopanja primeren rok, da si more listino ogledati. Drugače pa se more imetniku naložiti, da ima listino predložiti oklicni sodniji ali pa oni sodniji, v katere okolišu se nahaja listina (§ 10.). Drugo vprašanje. Kakor smo že preje govorili, mora sodnija vso zadevo preiskovati ne samo, če se poda tozadeven predlog, ampak tudi sama od sebe uradoma, predno se izreče razveljavljenje; zlasti se mora to zgoditi tedaj, če se pojavi kakšen dvom o podatkih, na podlagi katerih se je vpeljalo postopanje. V to svrho služi tudi takozvano „drugo vprašanje", potom katerega naj se dožene, če se je pravni položaj med oklicnim postopanjem kaj izpremenil. Po preteku oklicnega roka ima sodnija na predlagateljevo prijavo vprašati obvezanca, če se je v času od prvega vprašanja kaj izplačalo na listino ali če se je izvršila z listino kakšna druga izprememba (prepis, zamenjava). To drugo vprašanje pa izostane, če sc predloži po preteku oklicnega roka sestavljena verjetna izjava obvezanca o tem predmetu. Ako je obvezanec na listino vse izplačal ali je izvršil na nji kako izpremembo (prepis, zamenjavo) ali je izdal nove kupone, potem se ima postopanje ustaviti in je o tem obvestiti predlagatelja. Obvezanec jamči, če se po svoji krivdi ni ravnal po izplačilni prepovedi (§ 1 L). Razveljavljenje. Predno sodnija izreče, da se listina razveljavi, more voditi še nadalje poizvedbe. Ako se kdo potegne za pravico do listine s tožbo, potem je razsodbo o razveljavljenju odložiti, dokler sc tožbeno postopanje ne konča. Sodni sklep, s katerim se listina razveljavi, ima med drugim obsegati ugotovitev, da je oklicni rok potekel brezuspešno, t. j. da se v tem roku ni zglasil nihče, ki bi bil zahteval listino za se. Sklep se ima dostaviti prizadetim strankam. Objavljenje v vestniku je potem ustaviti (§ 12.). Kako učinkuje razveljavljenje. Namen amortizacijskega postopanja je, če listina ne pride na dan, dati obvezancu pooblastilo, da lahko izstavi nadomestno listino, in mu določiti osebe, ki ima pravico do te nove listine. S tem je obvezanec zavarovan, da mu ni treba dvakrat plačati, ker je sodnija prvotno listino izrekla za razveljavljeno in neobvezno. - 233 — Sodni sklep o razveljavljenju stopi na mesto prvotno listine, dokler se ne izda nova. Kdor je dosegel razveljavljenje, se more na podlagi sodnega sklepa potegniti za pristoječe mu pravice napram zavezancu; dalje more proti temu, da izroči sodni sklep, zahtevati novo listino. Novo listino more zahtevati le tedaj, če obveznost ob času razveljavljenja se ni bila zapadla; kajti če je bila že padla, in je obvezane^ pripravljen plačati, potem bi izdaja nove listine ne imela nobenega pomena ($ 13.). Kdor je izposloval razveljavljenje, s tem ni zadobil več pravic kakor jih je imel poprej. Namesto zgubljene listine dobi le novo ali pooblastilo, da more zahtevati novo. Pravno razmerje med njim in zavezancem kakor tudi napram tretjim osebam ostane neizpremenjeno. Zavezanec ima nasproti onemu, ki pokaže sodni sklep o razveljavljenju, tako postopati kakor da bi imel pred seboj pravega posestnika listine. Ce mu sme brez nadaljnih pridržkov izplačati in v čem je treba še previdnosti, to zavisi od tega, kakšna je dotična listina. Vzgled: Nekdo je izposloval sklep o razveljavljenju svoje vložne knjižice, ki pa je bila vinkulirana na ta način, da sme denar dvigniti neka druga oseba. Z amortizacijo take knjižice posojilnica še vedno ne sme izplačati onemu, ki je izposloval razveljavljenje, ampak le osebi, ki je navedena v vinkulaciji. Vlagatelj more v tem slučaju zahtevati samo novo knjižico, ne pa tudi naložen denar. Naznanilo o izgubi. V ta cesarski ukaz sc je vsprejelo običajno policijsko poizvedovanje za izgubljenimi ali ukradenimi vrednostnimi listinami. Pod gotovimi pogoji se je temu poizvedovanju priznalo, da ima začasno isti pravni učinek kakor sodni oklic. Kdor je namreč prišel ob vrednostno listino, ki se glasi na imetnika, more predlagati pri varnostni oblasti svojega bivališča ali kraja, kjer se je pripetila izguba, da naj se izguba na njegove stroške objavi v „vestnikuIzvzeti pa so od te določbe papirji, ki se glase na ime (n. pr. vložne knjižice) kakor tudi kuponi. Temu predlogu se mora ugoditi, ako prosilec zadosti jasno opiše listino in založi stroške za objavo. Obrezanca ima potem oblast obvestiti, da se je odredila objava o izgubi. Tisti, ki je prišel ob listino, se more na ta način začasno zavarovati, dokler se ne izposluje sodni oklic. Nasproti zavezancu učinkuje ta policijski razglas ravno tako kakor sodni oklic, oziroma sodna izplačilna prepoved. Posebne določbe za kupone in talone. Za izplačevanje kuponov (deležnic o obrestih, rentah in dobičku) obsega cesarski ukaz posebno določbo, da je kupone izplačevati po preteku zastaralne dobe, ne da bi bili razveljavljeni. Kdor je zgubil samo kupone (ne pa tudi glavne listine), ima dve poti na razpolago: ali more zahtevati sodno razveljavljenje, ali pa more odpadajoče zneske zahtevati brez sodnega postopanja, brž ko je potekel zastaralni rok za posamezne kupone. Te zadnje poti se bo zlasti poslužil tisti, ki se mu bodo stroški za sodno postopanje zdeli neprimerno visoki z ozirom na nizko vrednost posameznih kuponov. V tem slučaju je treba zgubo kuponov pred potekom zastaralnega roka naznaniti ob vezan cu in mu tedaj pokazati tudi glavno listino. Obvezanec je potem dolžan, odpadajoče zneske izplačati izgubite!ju tekom enega leta po preteku vsakokratnega zastaralnega roka, če se morda kupon že ni predložil preje tekom zastaralnega roka ali če se ni nikdo potegnil za svojo pravico sodnim potom. Pripomniti je, da je pravica do takega izplačila navezana na osebo, t. j. ni treba, da bi izgubitelj ob času izplačila imel glavno listino, pravica do izplačila ne preide s samo izročitvijo glavne listine na novega imetnika. Glede talonov (obnovilnih listov) pa je stvar urejena sledeče. Taloni sc ne morejo razveljaviti niti sami zase niti skupno z glavno listino. Po zakonu jo njihov položaj popolnoma zvezan s položajem glavne listine. Dokler je glavna listina naznanjena kot izgubljena ali sodno oklicana, velja za talon ravno tako kakor za glavno listino izplačilna prepoved, zavezanec ne sme na tak talon ničesar dati. Enako učinkuje ugovor imetnika glavne listine. V talonu obsežena obljuba do dajatve se sme izpolniti le imetniku glavne listine (ij 15. in 1 G.). Predpisi, ki ostanejo še v moči. Neizpremenjeni ostanejo dosedanji predpisi o razveljavljenju menic, čekov in drugih takih listin, katerih amortizacija se ima izvršiti po členu 73 meničnega reda. Ravno tako ostanejo v moči dosedanji predpisi o razveljavljenju vložnih knjižic poštne hranilnice. Ta cesarski ukaz je stopil v veljavo 1. oktobra 1915. Cesarski ukaz o prometu z zemljišči. Cesarski ukaz o prometu s kmečkimi zemljišči je vzbudil mnogo pozornosti med vsemi, ki se bavijo z agrarnimi vprašanji. V obče se povsod hvali namen, ki se hoče doseči s to postavo, ki je vsaj za bližnjo bodočnost popravila dolgoletne prejšnjo zamude. V alpskih pokrajinah je" bilo leto za letom uničenih najmanj tisoč kmetij, zaradi česar je bilo veliko jadikovanja, storilo se pa le ni nič. Vojska je spremenila marsikaj in nas je naučila iti preko marsikakih malenkostnih pomislekov. Besedilo cesarskega ukaza, s katerim se omejuje svobodno prodajanje kmečkih posestev, smo priobčili že v zadnji številki. Važna točka v tem ukazu še ni rešena. Izključeni od nakupovanja gruntov so špeku-lantje in prekupci, toda kaj naj se zgodi, če je prodaja iz gospodarskih ali osebnih razlogov neodložljiva, pa ni na razpolago drugega kupca nego samo tak, ki je principijelno od nakupa izključen. V takem slučaju pravi naredba, se prodaja, oziroma nakup lahko dovoli, toda poizkusi naj se, dobiti neoporečnega kupca. S tem bi ne bilo dosti pomagano, ko bi § 7. ne obsegal dostavka: „Natančnejše odredbe o uredbah, služečih temu namenu in njih pospeševanju z naklonitvijo javnih sredstev, se bodo izdale ukazoma". Državni poslanec dr. Steinvvender razpravlja o tem, kakšne bi morale biti te odredbe in pravi: Nikamor bi ne privedlo, če bi komisije za promet z zemljišči pričele poslovati kot posredovalnice za promet z realitetami. Ce se že mora prodati in ni dobiti primernega kupca — kar so bo med vojsko in tudi še po vojski večkrat dogodilo — potem mora nekdo nastopiti in kupiti posestvo, da ga kasneje proda na tak način, da se mu v gospodarskem oziru ne bo dalo ničesar oporekati. Utegnilo bi se misliti na kako banko, ki bi sc morala seveda odreči vsakemu posredovalnemu dobičku, ali na kak deželni hipotečni zavod, kakšno kmetijsko osrednjo zadrugo ali na kak drugačen zavod, ki bi se ustvaril nalašč v ta namen. Mnogo bolj enostavno bi bilo, če bi nastopila dežela potom deželnega odbora kot kupec. Praviloma bi se moralo posestvo potem prodati kaki osebi, ki bi ga sama obdelovala, morda tudi kakemu invalidu, ki bi na ta način dobil nekako izpopolnilo svoje invalidske pokojnine. Toda dežele sedaj nimajo denarja in sicer sedaj manj kakor pred davčno reformo, ki je bila izvedena njim v prilog. Za izplačilo kupnine bi bilo torej treba na nakupljena posestva vzeti hipoteke. Takih hipotek je pa sedaj težko dobiti, oziroma v oni vrsti, ki prihaja v poštev, jih sploh ni dobiti. Tudi so predrage. Zato je nujno potrebno priskočiti na pomoč z javnimi sredstvi, kakor se izrečemo v § 7. naredbe. Za prave podpore so sedanji časi malo ugodni in tudi bi bila njihova izmera najbrž jako skromna; zato je treba iskati sredstva, ki dovolj učinkuje in malo stane. Tako sredstvo bi bilo, da bi vojna posojilnica s kakimi 75 do 80 odstotkov vzela v zastavo hipoteke, za katere bi jamčila dežela in bi bile torej zaradi tega jako dobro kvalificirane. Donos iz obrestij vojne posojilnice po odbitku režijskih stroškov pripade ob likvidaciji državi; zato bi se moglo obre-stovanje določiti zelo nizko, recimo z 2 odstotkoma. Toda tudi ta 2 odstotka bi mogla država odpustiti, saj ni treba, da bi vlekla iz te transakcije kak dobiček, in to bi se najbolje izvedlo na ta način, da bi se ostalih 25 ali 20 odstotkov dalo kot brezobresten predujem. Odpadek teh obresti bi našel svoje pokritje v aktivnih obrestih vojne posojilnice, tako, da bi „naklonitev iz javnih sredstev “ države prav za prav ničesar ne stala in bi vendar mogla učinkovati zadosti močno. Dežele bi ne mogle pri tem shajati tako brez stroškov, kajti onim redkim slučajem, ko bi se pri nadaljni prodaji dosegel dobiček, bi stali nasproti mnogobrojnejši slučaji zgube. Sicer bi te zgube ne bile visoke, ker se bodo sedanje nizke cene morda po vojski zopet dvignile. Tudi ne bodo za določitev kupne cene merodajne pretirane ponudbe, ampak uspeh strokovne cenitve. Navzlic temu pa so zgube mogoče in te bi se mogle pokriti s subvencijami, če se že mora subvencionirati. Prav enostavno bi bilo, ustvariti posebno pokritje in da se tako pokritje dobi, nam ni treba daleč segati. Uvedba lovskega davka ali — kjer že obstoji tak davek — njega zvišanje bi morebitne zgube zadosti pokrivalo. Reforma pristojbin. Potom treh cesarskih ukazov, ki so bili dne 25. septembra objavljeni v dunajskem uradnem listu, so bili izdani novi predpisi o nekaterih pristojbinah. Prvi cesarski ukaz urejuje pristojbine za dedščine in darila, drugi sodne pristojbine in tretji zadeva pristojbine od zavarovalnih pogodb. Namen te preuredim je liskaličen; pristojbine so se zelo zvišale, da se dobi delno pokritje za vojne stroške. Vojni davek doslej še ni bil vpeljan, le zvišanje davka od žganja za 20 kron pri hektolitru se je bilo odredilo pričenši s 1. septembrom 1915, kar bo državi vrglo kakih 12 milijonov na leto več. Z zvišanjem pristojbin pa upa finančna uprava dobiti na, leto 23 milijonov kron novih dohodkov, od česar bo odpadlo na davek od dedščin okoli 10 milijonov kron. * * * Pristojbine za d e d š e i n e. Po 1. ukaza so dednim pristojbinam podvržene: 1. dedščine, volila in pripad premoženja na podlagi dolžnega dela; 2. darila za slučaj smrti; 3. pridobitve premoženja na podlagi že-nitovanjskih pogodb, a ko so ima v smislu pogodbe premoženje prenesti še le po smrti enega zakonskega druga; 4. pripad premoženja iz fevdov in ti dej-komisov. Naklonit v e, ki so se prejemniku naložile za slučaj smrti v korist tretjih oseb ali katere je prejemnik izplačal tretjim osebam na željo zapustnika, je smatrati glede pristojbin kot volila in osebe, ki so take naklonitvc prejele, je smatrati kot volilo-j e m a 1 e e. Pod gotovimi pogoji so dednim pristojbinam podvržena tudi darila med živimi in sicer: a) če se izvršitev darila odloži do darovateljeve smrči ali do kakšnega poznejšega časa ali dogodka; b) ako si darovatelj pridrži pravico do užitka na darovanem premičnem premoženju za čas svojega življenja in umre pred obda-rovancem, ne da bila pravica do užitka že poprej prenehala. c) ako je med darovanjem in darovatelj e vo smrtjo preteklo manj nego tri mesece, kolikor ne gre za razna priložnostna darila. V teh primerih pa je plačano darilno pristojbino vračunati v dedinsko pristojbino. Kot prejemnik (pridobitelj) se v smislu teh predpisov smatra vsakdo, ki mu je pripadlo kako premoženje ali kakšna stvar. Odstotni postavek, po katerem se izračunajo dedne pristojbine, se ravna po osebnem razmerju pridobitelj a do zapustnika in po čisti vrednosti premoženja, ki pripade vsakemu posameznemu pridobitelju. Tarifa znaša: Čista vrednost pripadajočega premoženja v kronah nad nad 1.000 5.000 do do do Osebno razmerje med 1.000 5.000 10.000 zapustnikom in pridobitelj e m. 1. Pripad premoženja sorodnikom v ravni vrsti in zakonske- a h c mu drugu 2. Pripad sorodnikom v stranski vrsti do 4 kolena (§ 41. o. ]-25 1-25 1-50 d. z.) 3. Vsak drug pripad (izvzemši slučaje 5-- 6 — 7'— pod štev. 4) . . . 4. Pripad v korist tuzemskim ustanovam za učne, dobrodelne in ljudo- 1 ()•- 1 1 -50 13--- mile svrhe .... 2- — 2- 2-— Posebne olajšave so dovoljene za zapuščine onih, ki so se udeležili vojske. Ako je namreč zapustnik v vojski padel ali je umrl vsled rane ali v vojski dobljene bolezni ali ako jo bil spoznan za mrtvega, določene so za take zapuščine mnogo nižje pristojbine. Ako v takih slučajih pripade ded-ščina otrokom ali staršem ali ženi, potem je zapuščina sploh oproščena dedne pristojbine nad nad nad nad 10.000 100.000 250.000 1,000.000 do do do 100.000 250.000 1,000.000 odstotki d pristojbine e f g 2-— 2-50 3-— 3-50 8-— 9-— IV— 13*— 14-50 16-— 18-— 20-— 2-— 2- - 2-— 2' in pristojbine od nepremičnin, če je premoženje vredno manj kakor 20.000 K; ako je vredno od 20.000 K do 50.000 K, plačati je le četrtino in ako je vredno več, plačati je le polovico zgoraj navedene tarifne pristojbine. Te olajšave se priznajo tudi za nazaj in sicer za čas do 1. avgusta 1914. Da se more izmeriti dedna pristojbina, je ugotoviti vso zapuščino umrlega. Terjatve zapustnika do dedičev je vračunati tudi tedaj, ako jih je zapustnik dedičem odpustil. V zapuščino spadajo tudi terjatve iz za v a ruval ni li pogodb, razim če se dokaže, da je kaka tretja oseba še za časa, ko je zapustnik živel, pridobila kako pravico dv zavarovane vsote. Nesigurne in neizterljive terjatve je odpisati. Vrednost se zapuščini in njenim sestavitvam določi po navadni vrednosti, t. j. po denarni vrednosti, ki bi se dosegla, če bi se zapuščinsko premoženje prodalo. Za ustanove v učne, dobrodelne in humanitarne namene je znašala doslej pristojbina 10 odstotkov; sedaj je znižana na dva odstotka. Nadaljna olajšava je uvedena za slučaje, da se isto premoženje v kratkem času večkrat podeduje. Dosedaj je bilo za take dedščine plačati vsakokrat polno pristojbino. V novih predpisih pa nahajamo o tem sledečo določbo: Ce nepremične stvari, ki so bile pripadle kakemu zapustnikovemu potomcu, tekom treh let v slučaju smrti preidejo na kakega pridobiteljevega naslednika ali zakonskega druga, tedaj je plačati le toliko šestin dedne pristojbine, kolikor znaša število polletij, ki so pretekle med tem pripadem in nadaljnim prenosom. Ulomki polletja se štejejo za celo polletje, ako znašajo več nego tri mesece, drugače se ne upoštevajo. Ta olajšava nastopi tudi tedaj, ako nepremičnino premoženje, ki je bilo pripadlo zakonskemu drugu umrlega zapustnika, tekom treh let znova podeduje kak potomec iz zakona z zapustnikom. Nova postava obsega stroge kazni, če bi se od dedščine kaj prikrilo. * * * Darilne pristojbine. Kolikor darila niso povržena pristojbinam za dedščine, se uvajajo zanje posebni predpisi. Daritve nepremičnih stvari so podvržene tej pristojbini brez ozira na to, ali se napravi o tem kaka listina ali ne, daritve premičnih stvari pa le tedaj, če se sestavi o daritvi listina. Toda ni treba, da bi morala ta listina biti formelna pravna listina; kot listina velja v tem oziru vsak spis, ki ga je sestavil darovatelj ali obdarovanec ali njun zastopnik, in ki utemeljuje ali dokazuje daritev. Oproščene so darilne pristojbine običajne nagrade, ki jih daje delodajalec svojim uslužbencem in podpore države, dežel ali občin za pospeševanje javnih svrh. Tarifa za darilne pristojbine znaša: 1. pri daritvah med sorodniki v ravni vrsti, med zakonskima drugoma in med zaročenci: D5 odstotka; 2. za darila sorodnikom v postranski vrsti do četrtega kolena: 8 odstotkov; 3. za vse drugačne daritve (izvzemši ustanove): 15 odstotkov; 4. pri tuzemskih ustanovah za učne, dobrodelne ali l j udomile namene: 2 odstotka. * * * Pristojbine od nepremičnin. Za prenos lastnine pri nepremičnih stvareh za slučaj smrti ali daritve med živimi je poleg dedinske pristojbine plačati še posebno nepremičninsko pristojbino. V tem oziru ostanejo brez bistvenih izprememb v veljavi dosedanji predpisi §§ 1. in 2. zakona z dne 18. junija 1901, drž. zak. št. 74. * * * I z p r e m e m b a sodnih pristojbi n. V novem cesarskem ukazu so povsem preurejeni dosedanji, po raznih zakonih in uredbah razstreseni predpisi o sodnih pristojbinah. Tako so sedaj določene pristojbine za sporno postopanje, za postopanje pred obrtnimi sodišči, pred razsodišči, dalje za izvršilno postopanje, za sodno postopanje v konkurzih in poravnavah, za izvensporno postopanje in za kazensko postopanje na podlagi zasebnih tožba. — 238 Uli i"' mi!;] se bo ta reforma najbolj v tem, da so se pristojbine m očno zvišale. V civilnih pravdah in v kazenskem postopanju se bo odslej pristojbina odmerila po tem, kako dolgo bo trajala razprava. * * * Zavarovalne pristojbine. Po novi naredbi sc odpravijo mnoge liksne in po lestvicah določene pristojbine, katere bosta odslej nadomeščali dve procentualni (odstotni) pristojbini. Ena od teh pristojbin (po različnosti zavarovanja eden ali dva odstotka) se bo prepisovala na podlagi vsote vsakoletnih premij, druga se bo pobirala na podlagi letne vsote odškodnine (po različnosti zavarovanja en odstotek ali pol odstotka). V nadaljne podrobnosti se tu ne moremo spuščati. Omenimo naj le še, da so se za zavarovanje proti toči, ognju in transportnim škodam kakor tudi za zavarovanje živine določile znižane pristojbine. Zavarovanje živine bo v mnogih slučajih pristojbin popolnoma oproščeno; finančno ministrstvo je namreč pooblaščeno, pod gotovimi pogoji priznati popolno oproščenje od pristojbin takim zavodom za zavarovanje goveje živine, ki vlečejo podpore iz javnih sredstev, in pa malim kmetijskim vzajemnim zavarovalnim društvom. Oproščenje od pristojbin za razne vrste zasilnega zavarovanja ostane tudi najprej v veljavi. Najvišje cene za krompir. Dne 19. decembra 1914 vpeljane maksimalne cene za krompir so bile razveljavljene dne 29. julija 1915. Dne 22. septembra t. I. pa je vlada izdala novo naredbo, s katero sc zopet uvajajo najvišje cene za ta kmetijski pridelek. Nova naredba se v več točkah razlikuje od prejšnje. Cene za jedilni krompir^ so tu določene nižje. Dalje je vpeljano stopnjevanje cen v posameznih mesecih, to pa zaradi tega, ker krompir tekom časa stalno zgublja na teži in ker se pomnože tudi stroški za shranjevanje. Tako znašajo osnovne cene v oktobru in novembru za jedilni krompir 8 K, za krompir v industrijske svrhe in za krmo 7 K in se dvignejo na 1 I K oziroma 10 K v maju prihodnjega leta. Veletrgovci smejo ceni pribiti še 40 vinarjev pri vsakem metrskem stotu. Poleg tega so z ozirom na prevozne stroške dovoljeni še nadaljni prebitki k cenam v onih deželah, ki uvažajo krompir od zunaj. Tudi se je deželnim političnim oblastem dala pravica, naj višjo ceno primerno zvišati, da se omogoči dobava krompirja iz produkcijskih v konsumne kraje iste dežele. Tudi cene za nadrobno prodajo so določene. Najvišja cena za detajlno prodajo je določena s 40% nad cenami za veletrgovino. Za nadrobno trgovino se smatra prodaja, ki obsega množine do 10 <) in spada semkaj tudi direktni promet pridelovalca s konsumentom. * * * Ukaz trgovinskega ministra, poljedelskega ministra in ministra za notranje stvari v sporazumu s finančnim ministrom z dne 22. septembra 1915, drž. zak. št. 276, o določitvi najvišjih cen za krompir se glasi: Na podlagi cesars. ukaza z dne 10. oktobra 1914 drž. zak. št. 274, se za čas, dokler'trajajo po vojski povzročene izredne razmere, odreja kakor sledi: § 1. Pri prodaji krompirja, pridelka leta 1915, v množinah nad 10 /2% vojnega zajma ni podvrženo efektno-prometnemu davku. C. kr. finančni minister. — 24:5 — Vabilo na subskripcijo. Z ozirom na predstoreČi prospekt Njegove prevzvišenosti gospoda e. kr. finančnega ministra se razglašuje sledeče: Subskripcija se začne dne 7. oktobra 1915. in se zaključi v soboto dne 6. novembra 1915. ob 12. uri opoldne. Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta: C. kr. poštlio-hraililliičnl urad na Dllliajll in vse njegovem hiralnice (o kr. poštni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, Avstro-ogvska banka glavni zavod na Dunaju in njene podružnico v Avstriji, v Rosni in Hercegovini, daljo: Anglo-avstrijska banka Dunaj. — Dunajsko bančno društvo, Dunaj. — (!. kr. priv. spl. avstr, zemljiško-kreditni zavod, Dunaj. — C. kr. priv. avstr, kreditni zavod za Irgovino in obrt, Dunaj. — Splošna depozitna banka, Dunaj. — Nižje-avstr. eskomptna družba, Dunaj. C. kr. priv. banka avstr, dežel, Dunaj. — Ranka S. M. pl. Rotscliild, Dunaj. — Union-banka, Dunaj. — Jadranska banka, Trst. — C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj. — Ranca Commcrcialc Tricstina, Trst. — Ranka za Tirolsko in Predarlsko, Inomost. Ranka za Gornjo Avstrijo in Solnograško, Linec. — C. kr. priv. bančna in menjalnična delu. družita „Merkur4*, Dunaj. — Rie-liško-Rialska eskomptna in menjalniška banka, Rielic. Češka eskomptna banka, Praga. — Češka industrijska banka, Praga. —- C. kr. priv. češka Union-banka, Praga. — Gališka banka za trgovino in obrt, Krakov. — Indnstrijalna banka za kraljestvo Galicijo in Vladi-mirijo z veliko vojvodinjo Krakov. — Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. — Deželna banka kraljestva češkega, Praga. — Deželna banka kraljestva Galicije i:i Vladimirije, z veliko vojvodinjo Krakov. - Kmetij, kreditna banka za Češko, Praga. — L. kr. priv. moravska eskomptna banka, Brno. — Moravsko-Ostrovska trgovska in obrtna banka, Moravska-Ostrova. — Avstr, industrijska in trgovska banka, Dunaj. — L. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gradec. — Osrednja banka čcškili hranilnic, Praga. — Dunajska lombardna in eskomptna banka, Dunaj. — Osrednja banka nemških hranilnic, Praga. — Živnostcnska banka, Praga in pri njih podružnicah ob uradnih urah, običajnih pri vsaki posredovalnici. Podpisovanja se mogo vršiti tudi s pomočjo drugih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in zasebnih bankirjev. Za podpisovanja veljajo naslednja določila i 1. Podpisovalna cena je določena s OH'tiOO/o dodavši o'^/o obresti od kosa za čas od 1. oktobra 11)15. I. do dneva vplačila. 2. Podpisovanje se vrši na temelju zglasilnih obrazcev, ki se dobe brezplačno pri predoznačenib mestih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno in sicer v tej obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev sc naročujem na Nom. K . . . 51/20/0-nega :!. avstrijskega vojnega zajma, ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve Obenem vplačam znesek K..............“ Vsaki subskripcijski posredovalnici je pridržano, da določi visokost zneska vsake posamezne dodelitve. 3. Dodelitev se izvrši čimpreje mogoče po končani subskripciji in sc zaznamovale! o tem obveste. 4. Nabavna cena je pri subskripciji zneskov do K 200'— plačati v polnem iznosu takoj pri prijavi. Ako znaša subskri-birani znesek več kot K 200 —, jv plačati 10% takoj. pri prijavi, G. decembra 1915 in 5. januarja 1916 vsakokrat po 20%, 5. februarja 1916 25% in dne 6. marca 1916 ostanek do popolne vsote. 5. Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo vpoštevati le v toliko, kolikor sc more po mnenju posredovalnice spraviti v sklad z interesi drugih znamovalcev. 6. Zadolžnice se morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskripcija. 7. Do tedaj, da sc izdelajo prave obveznice, prejmo znamovalc.i interimske liste, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti definitivnim pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste. Za subskripcijo pri c kr. poštno-hramlničnem uradu na Dunaju in pri zbiralnicah (c kr. poštnih uradih) pooblaščenih v ta namen, veljajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. poštno-hranilničnega urada. Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasni listi vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za >/2 procenta, namreč po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri. — Ta ugodna obrestna mera pa ostane v veljavi, dokler traja sedanji privilegij Avstro-ogrske banke, to je do dne 31. decembra 1917. Omenjena dva zavoda delita posojila po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega povabila. Za podaljšana posojila take vrste se enako dovolijo ugodnosti obrestne mere in sicer do 31. decembra 1917. Na zahtevo se pa pri dovoljenih posojilih, kojih vplačilni roki ne segajo dalje nego do gori omenjenih terminov, mesto vsakokratne es-komptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera letnih 5% do 31. decembra 1917. V pokritje takih posojil, ki se dokazano najmo tekom gornjega roka pri kakem kreditnem zavodu (banki, hranilnici, posojilnici itd.) v to svrho, da se podpiše vojni zajem, dovoljujeta Avstro - ogrska banka in blagajna za vojna posojila proti stalni obrestni meri letnih 5% in se posojila po tej stalni obrestni meri podaljšajo do 31. decembra 1917. Vojno-posojilna blagajna je na podlagi § 6. točke 3, cesarske naredbe od dne 19. septembra 1914, drž. zak. št. 248 pooblaščena, da s polnim vpošte-vanjem v omenjeni cesarski naredbi se nahajajočih poslovnih načel dovoljuje posojila tudi proti zastavi tahih hipotekarnih terjatev, ki nudijo postavno varnost (§ 1374 spl. mešč. zak.). Na Dunaju, v oktobru 1910. — 244 — Bilanca Ljudske posojilnice v Oplotnici, registrovami zadruge z neomejeno zavezo z dnom 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila ‘213.472 03 Tekoči račun z Zvezo . . 10.57 D— Inventar premični .... 121-50 Inventar nepremični . 2.000,— Zaostale obresti posojil . . 8.606-72 Delež pri Zadružni zvezi . Delež pri Zini ružni zvezi v 1.000-— Celju 100-— Gotovina 31. decembra 1914 6.547-78 Skupaj . . 242.419-03 Pasiva. K Deleži Hranilne, vloge s kapitalizo- 900-— vani mi obrestmi 229.236-51 Predplaeane obresti posojil 577-33 Rentnimi za 1. 1914 . . 160-64 Rezervni zaklad .... 10 491 13 Čisti dobiček 1.053-62 Skupaj . . 242.419 03 Denarni promet .... 251.123-52 I j | 1 1 F 1914 280 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem leta 1914 . . 300 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Prcdvoru, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 120.513-91 Tekoči račun z zvezo . . 95.239 — Inventar premični .... 375-55 Zaostale obresti posojil . Delež pri Zadružni zvezi . 90-26 1.000-— Gotovina koncem leta 1914 5.616-55 Skup:y . . 222.835-27 Pasiva. K Deleži 834.— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 216.050-72 Pred p bičane obresti posojil 862 60 Rezervni zaklad .... 4.640-27 Čisti dobiček 947-68 Skupaj . . 222.835-27 Denarni promet .... 288.498-79 i i i i i 1914 . 159 Pristopilo Odpadlo . . . — Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 167 Bilanca Posojilnice pri Sv. Petru pod Svetilni go rani i, r