Л»--	•'лг"пс\%
Mil M» Irt» *	»* tal»
M 1#^ b« јЦрмМв»*
tataM* iMvn faiMHfl j; tu miB> n am p» Aagamrm ;paf mckrntnam 1пмИпф
popust UprumUHv» sprejeaia naročnin*,
in reklamacije.----Telefon it. 220
1Ш* Hi« Um»
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
niimMi'i^lHwi'iweBeraefoeestsBerawBKSfi^Ksae&eu..'.лшиижшиж
raee^Ael ллмАа (W fWÜ^VIf ШШНР s
OrednÄtfo 1* «ffpwMh» je v ••«in it 5, — X аг«<ЈпШтож e* mera raak den tasai ®d 1L. de. 11 «re <
Rokopisi s« ne trefojo. — N«Mg>r*e ?«l se poštnine proste. — — — Telefon it
Stteuplteo:*,Дзд® Ш. *®s>te»ilb*»3a ]ießl.
Letnik XIII.

preobratom.
j:
SC naši državi ie nez.adovol stvo s äö’dftiipm režimom prikipelo do vrhun-oa, In po vöej pravici! Nesposobnost Paäiöove vlade je tako silna, da se že danes ečlo politični brpzbrižniki po v -prašujejo: Kapbo? JKakor pam naznanja moreča soparica bližajočo se nevihto, tako nam, tudi v «pti anje-politi-Čnem življenju naznanjujejo. raznoiič -na predznamenja — preobrat.
Ljuta, vsekakor prikrita borba š med demokrati in radikali,- ki so se : grizli med seboj edinole, za korita, je nas v sedemmesečnem obstoju Pašiče-ve vlade vrgla v strašne neprillke. — Narašcujoča draginja, konstantno padanje valute,, vsiljena ustava, brezvestne špekulacije vladnih organov na račun naroda,: nadalje zunanjepolitični neuspehi in ogromna bremena, ki jih vlada nalaga ljudstvu ravno zdaj, jco mu je strašna suša prizadejala o-gromne skrbi in še ■ voö.o škodo, vse jo so Znamenja, da se v naši kraljevini mora obrniti na boke, sicer nas sedanje razmere spravijo ob vso svo- . bodo.
V Beogradu se je na, obzorju naše notranje politike pokazal mož, ki zdru žuje v svoji osebnosti vse tiste lastnosti, brez katerih je pravičen državnik nemogoč, To je Stojan Protič. la neomajni sppštovalee pravega j arlamen-tarizma ni v svOjeih političnem delo -. vanju pač niti enkrat gazil vbije svojega naroda. Bil je najboljši prijatelj pokojnega kralja Petra in kasardon je bila. mala Srbija v zagati, vsikdar je stopil neustrašeni Protič na me.da n , da brani interes svoje domovine. Zdi se. da je širna naša domovina, katero so politični šarlatani v državtu ■ ornih haljah ponižali, ogoljufali in vrgli v nesrečo, zopet potrebna ‘ močne, energične in poštene roke St. Proti -ca, Sk-.venci in Hrvati se 'dobro zavedamo, 'da nas iz sedanje situacije ne bi mogel izpeljati niti. dr. Ante Trum-bic, niti dr. Anton Korošec, kajti danes, po sprejetju vidovdanske ustave z vsemi njenimi kravicami, še voditelji slovenskega in hrvatskega naroda nikakor ne morejo prevzemati važnih in odgovornih halog, ker jim v teh kaotičnih razmerah nedostaje potrebnih moči in podpore. Edin<| možnost za čimprejšnjo ureditev dezolatnega stanja v naši državi nam daje popularni •jrvoboritelj za ljudska prava in narodno svobodo: Stojan Protič. Pred par dnevi je izdal manifest, v katerem je nagromadil najhujSe obtožbe, naperjene proti nesrečni politiki vlade gosp. PašiČa. Njegov proglas je obupen klic ob 12. uri, ki izzveneva v glasni zahtevi po reviziji vidovdanske ustave.
Dolgo je čakal Protič, predno se je vrgel v odločilno borbo. Stal je ob strani, gledal vrvenje v ustavotvorni skupščini, premišl.al ter se priprav -(jal na dvoboj s starim Pašičem. Državniška zvezda Nikole PašiČa e radi nesrečnega prijateljstva) radikalov z demokrati obledela. To prijate!, stvo pa se nahaja ravno v teh dnevih v razkroju dri prepričani smo, da bo radikalna stranksS po težkih notranjih pretresljajih obrnila Pašiču in necto -moknatskim demokratom hrbet. Naši bratje na jugu se bodo morali uveriti, da je vlada naše skupne očetnjave — brez zastopnikov slovenskega in hrvatskega naroda nemogoča,
Sele dakrat,. kadar bodo_ trezni voditelji vseh treh plemen pristopili reviziji krivične ustave in ko bodo složno in sporazumno reševali vsa velika vprašanja današnje dobe, smemo pričakovati, da se bodo današnje razmere predrugačile.
Upajmo, 'da so dnevi Pašifeve via ge šteti . . ,
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
.jr
'ŠV; 4
• ■
ze
Dokler nismo imeli ustave, so romale .'vse naše zunanjepolitične in fi-hančno-gospodarske polomije шг račun, klica: Dajte nam ustavo, pa bomo o-zdraveli na zunaj; in znotraj! No, pa so si prilastili monopol na, uslvaritev ustave, radikali in, diemokratjie, ki so odstopili nekaj dr oboe v ustavnega monopola tudi svoji korittarskižlahli iz samostojnega in turškega tabora,
• Ustavo smo dobili in slavili njen blagor i . . . Ustavno slavje so pre-#k?MM razni atentati, iz katerih so potegnili največ dobička socijalpatrijotie kot dediči komunističnih delavskih domov, tiskarn in raznega druzega imet ■ja., J
Varnost živllenja. za razne viso' e csebnosti je vzpostavil g. PriMčevič, lotili so se realizacije nove ustave, a prišli so samo do ustoličenja kraljevih namestnikov, ker je tedaj umrl naš kralj Peter , , * .
Gradnjo naše kupljen!© ustave, njen prihodnji blagoslov, atentate resnične in izmišljene, pogon za komunist;:, Pribičevičeve varnostne odredbe, vse te žegne državotvoreev > so prav presodili naši zunanji sosedje, le naši vladinovci šo ostali slepi in gluhi, dokler jih ni streznil spor med. radikali in demokrati toliko, da so se ozrli tudi v Zürich, odkoder nam vsaki, dan poročajo: Koliko je vredno notranje in zunanje delo sedanjih ko ssblidatorjev naše države. Srbski radikali in demokrate se še lasajo na vso moč, kdo
bo podlegel v lem boju je lahko u gabite iz slovenskih demokratskih} listov, ka šo začeli naenkrat -prebrskovati našo derutno iinančno stanje in stikati za krivci naše finančne polomije, G. finančni demokrat Kumanudi preti že sedaj z demisijo, ako ne .bodo njegovi kolegi odnehali v proračunu z več milijoudjko vlsokpstti^ečilnA; zahtejvami.
Demokratske jeremija.de o naši finančni krizi so dobrodošle radikalom, ki bodo začeli in že kažejo na demokratsko samostojno vladno kampanjo, da nas je ona pahnila v valutnem o-I žiru na skoro enako stopinjo z Avstrijci in Poljaki. ■/ -; Poltoajdemokračij-a*) i*n: samostojni pa, ki danes iščejo krivce našega, obupnega finančnega jboložaja, si naj zapomnijo, da ne vedo samo radikali, kdo je kriv, da gremo, v finančno-go-spodurskem oziru rakovo .pot,, ampak, da dvigata tudi slovenski in hrvatski narod pest v zavesti: Policajdemokra-, cija je s svojo samostojno žlaldo vried konsolidirala i« davke, izpraznila državno blagajno doma tako, da notira , njeno praznoto vsaki dan Züriqh na ; račun vseh' državljanov! j Malo še potrpimo, pa bodo obrar ’ čunal z našo najmodernejšo ustavo in i kraljevimi namestniki 'Pribičeviičevo I skrbjo za ja v o varnost in demokrat-sko-samcstojn.mi koriti Protič v družbi opozicije in ljudske volje ter žalitev vseli SHS plemen.

ali bolje rečeno: stranka, ki pride na krmilo je država.	;
To naziranfe in brezmejno partizanstvo nam je ustvarilo strašnega polipa, ki pije in sesa narodno kri in narodno zdravje.
Kdo vodi državno gospodarstvo? Tisti, ki so ustvarili neurejene razmere.
Kdo se boji proračunske razpra-ve?
Oni, ki Vodijo proračun. Kdo daje obljube, uredbe (m kdo se Čuti poklicanega. urediti naše razmere?/
Oni, kfi se hočejo na škodo naroda še naprej vzdržati na, površju, o-ni, ki še niso vseh svojih eksponentov obogatili z ljudskimi žulji
Po vsaki obljubi zraste ogromnemu polipu nova sesalka — novi poro-dičarji prihajajo do prelita.
Za prvo silo„ daje „Epoha“ gttev. 837 finančnemu mi, iisiru sledečo nar svete:
Naj po pisarnah, mesto dveh u-radnikov. ki ničesar ne delata, namesti enega, ki bo delal.
Naj priganjat k delu razde načelnike, ki “Sedaj prav počasi in nerodno žulijo peresa, če treba tu pa tam dati podpis na — tuje p smene izdelke.
Naj odpiavi mnogoš ie\ dpe pisarne, v katerih državi / uradniki opravljajo privatne posle.	,
Vojne uredbe naj’ pridejo pred parlament in ministrski svet naij oficirje -- zlasti višje tako razporedi, da bo vsak res neko delo opravljal.
Skratka;, državni službi na visokih in najvišjih mestih naj se odvzame lukrativnj karakter in strašni polip bo izgubil svoje najhujše ses fke.
SJisx se, da romajo iz ministrstev — zlasti iz .ministrstva .olicije — p.s-
r.ašlovl.enu na razne demokratske „drugove“, s ^nbiižno lako-le vsebino: „Dragi Jovo, če kaj r.abiš, piši mi. Postal sem velika s da v /ninisirst-VII iu lahko dosti'storim za naše lju-d:	.; .“	.-%
Jovo seveda ni len in večkrat piše, danes za dobro mesto ali povišanje sebi in društvu, jutri' po „repne -zeuhiciiski noväc“ ali po kake dijete, danes koga hvali, jutri drugega ovadi in njegov drug — velika „sila“ v ministrstvu — danes izposluje „ukaz“ za tako dobro Službo, jutri pa zaporno povelje za tega ali onega političnega nasorotnika.
Tako se dela po receptu koritarst-va in sirankarstva in ne smemo misliti, da bi bilo bolje, če bi sam Pašič s svojimi zvestimi vodil državno kr -milo. Pašiču kakor. Pribičeviču je danes ideal Jovan. Ristič, največji absolutist in kamarilee iz Obrenovičeve dobe.	t. ,
Naj sledi še. nekaj primerov „dr-žarol orne“ sile:
Okružni načelnik liraduje nekje v Mu.oPloniji; večino strank prav .kratko odpravi: „Marš na polje!“, ali pa Oiiii to Rnrmt «/ ko pa pride niegov
„Žali se
strankarski drug, ga posadi ga stol sluga Mišo mora hitro pripravni kave i ч o, cigarete in . začne se v<de-važen pogovor — o gibahju stranke , in o tem kakor bi se dalo tega, in onega j ci: ličnega grotivnika spraviti ob
fcvnh ali pa kar kratkomalo — v zapor. h aki razgovori traja.,o jako uol-g, in stranke voeigled tako važnega .uradovanja“ opustijo vse nade, priti šo ta uradni dan do velikega gospoda imreinika-
to 'ak, ki toži, da ga je pjandur P'-mmA ali pa da gospodi» pisar za-Jei.u.,8 ujegovu ženo, pride šele drugi ah tre dan na vrsto m se ga tudi I prav hitro odpravi. Načelnik ga s „fiugarašem“ nahruli, izžene na c.esto n sdjak postane nazadnje res „buga-raš“ — odmetnik v šumi.
V drugih okrožjih se podobno urarji; jo, samo* da se ogorčeni in užalto-ir zatirani ih oškodovani prosilci — <ii ngaiV nazivn o in ozmerjajo: v Cr-nigori kot „pr.i staši kralja Niki te“, v pvečanskem s.etu a kot „rebel.“ in Uvs‘mjakanti.“j Strankarskim p.ajdar šem s 5 pa vsaka v hat a odpro n a ste-žaj, pa naj so bili poprej še taki „bu-garaši“, „perjaniki Nikite“ ali pa — „avstrijakanti:“
„Državotvorna“ sila prikriva vse stape grehe,/ vsaka uspešno dovršena: šola reakcije ;j-e do’.roilošla, samo če se je n.,en absolvent dobro usidral v današnji J_ polic^dto^9kr.ateki stranki. Ka'or hiti o je zadobil popolno demokratske ),yia^plj^nje^Je postal tudi , prava , .da“, ki z vso pravico in celo . „državotvorno“ (iclžnost.o . išče lastne, grehe * na drttgih, ki iiiso dostopni poj* inovan jU. И še. / Q Rističevih misled -nikih lahteva od državljanov.
Potovanje slov. kmetov i Srbiji.
ri'H'T T tiTiil 1ИТШ'
Naš gospodarski in politični u-gled sc pogreza v doslej neznane nižave, prav tako, kakor naša politična morala.	- j' *	•
Neurejen® razmere v vodstvu državnega gospodarstva, v; pogledu jasnega proračuna in v vprašanju proračuna in v vprašanju prometa in davčne politike tlačijo kot silna mora lonzumenta kakpr. tudi producenta. .
9	Sestavifajo 'se enketo,' jkon.ereiice,
vsi sloji se zbira[o na zborovanjih, stavljajo vprašanja., rosolupije, merodajni krogi vse to pretresajo, govori
sa o «norneči in ureditvi v tem in v o-nem praven, polužaj pa postaja resnejši od dneva do dneva.	'	■
Obljube noviii uredb, novih metod, novih receptov se vsipi-jo kot ploha z najvišji.h mest na narod, ki čaka ih trpi, — agitatorji pa hodi o okrog ter točno označujejo vsako tako ploho od zgoraj: to je demokratsko, to jč1' radikalno — to jp dobro, to jo slabo.
Obljube osta. ejo obljube iz enostavnega razloga, ker niso drugega, kot agitacija* v. strankarske svrhe. Najprej stranka^ potem Še to država,
Odkar je postal po na.s Iji pri volitvah delegatov na. Kranjskem G, Pirc, znai.i oboževal«ij pcljtike dr. Šušteršiča,, ko '|e isti moral zapust iti SLS, predsed: i'k Krnet, družbeг se smatra Kmetijska družba, kot pournž-nica ali pisarna Samostojne kmetijske stranke. Videli smo to ob priliki di-rmda.ja na* Bledu,, sc bolj pa ob priliki potovanja slovenskih kmetov v Srbijo, katero se je razglasilo kot poto’ vai ja slovo..skik kmetov, a v Beogradu se je kijub temu, da. so se ude.teži-li potovanja tudi kmetje,, ki niso samo-stojneži, vse predstavljalo kot peto,an-je Samostdji:« kmetijske stranke. Da se stranka* stvo' pr i- tej popolnoma gospodarski zadevi jas m pokaže, so ’dobili samostojneži znak» z velikimi črkami SKS. Prvi govor pri obedu v Beogradu jo govoril o Ibornik Samostojne* ne „slavni“ poverjenik Samem ali-dolgočasni tajnik Krnet, družbe. V. Beogradu so se pr red.P veliki o .todi in večerje na račun države, v go. ovili se je proslavljala Samostojna, n. blatila naša franka, g. Pucelj, ja povabil na te „dragocene“ obede vse minist e, mnogo uradnikov io^čas/jika-rjev, češ, saj imamo (država namrečj, le dajmo. Ge pa pobije toča celo občino, ne, dobijo vsi posestniki toliki) podpore, kolikor stan® tak obed,Jki je sa priredi v proslavo, samcištojnežev. Odgo.or-nost za te strankarske netaktnosti nosijo gg- Pirc, .5 Pucelj i ’Lah in Sa.-Čin, v Srbiji se ceio postopa: je bankrotu^ demokratske podruž,.k« označuje, k(jt otročje smešno, malenkostno.. Govorilo ge bo o teh .stvareh, im sicer t-dvo. da Si bodo gg,. Pire, Sanicm. Lah in Pucelj, ki je .svojega prednike, radi gospodarstva' z državnim imetjem Pru;d sani - pa dela'enako,, temeljito asqfomni-•Tir Pripomnimo še, da so pči Krnet .js-' 'ki družbi izmed priganšoitočv ušSb- s* skoraj same samostojnežd,.. celo potovanj označiti kot pottrmce Samostojne; Le tako naprej*! Mera bo kmalu polna ...
Slovenci, širi*e nsSe liste!
Poiitičfli pregled.
'	KÄ4LJEVINA SHS.
ß e o g r a j s k i politični krogi so preželi Yp^ivia treh dejstev: Pjroučev proglas in Protičev zopetni pojav na političnem obzorja, oevzdržne notra * nje razmere, katere je zakrivil gosp. Pribičevič in od sedanjega režima čisto zavoženi linančni položaj.
Uti s Protičev« akčije je ta, da se je sestala radikalna stranka, ki pa pri tej priliki ni lopnila po Pro-tiču, ampak silenila, demokratom iz -trgati Pribičevičev, in Kumanudijev portielj, da otme državo notranje-po -litičnega poloma. Demokrat je so seve pričakovali, da bo ob priliki sestanka ' radikalov Pašič obsodil Protica, pa,, rtfvho naperil svoje kopje proti glavnima demokratskima glavama.
D,je m<o k r a t s kpt gospodo je začel naenkrat zanimati naS kritični ‘4nančni položaj. G. linančni minister demokrat Kumanudi sklicuje en-kete finančnikov in je pripravljen izdati vse mogoče prepovedi preste trgovine in brezvestne Špekulacije z valutami, a to še le sedaj, ko je naša finančna stavba v ognju na vseh kontih in krajih. Pri' demokratih pride vsa, dobra volja post lestum!
Veli ko setudi piš e po našem časopisju o načrtu novega parlamentarnega volilnega reda, po.kate-" rem bi prišel 1 mandat na 40.000 prebivalcev, kjer bi pa bito preko teh 4jj tisoč ljudi še 25.000, bi se dodjal še en, mandat. To ie seve načrt konsti-tuantnega ministrstva in bo sklepalo tem še parlament, katerega sklicani;c zahtevajo vsi freznomisieči politiki — ker je zajkorfodajni odbor dolamezmc-žen.	'■	., I
MADŽARSKA,
Časopisje oz n an j a j a jv -nos t i, da mobilizirajo Madžari tajno moštvo in jrgzervne častnike letnikov 1895 do 1902.
' , Madžari so d o b j 1 i baje od vseh strani ostre grožnje, da ia^olnijo
--—     &	A lrn . 0Л ЈЛо
ne bi posrečilo Madžare spraviti k redu in miru diplomatskim potom, boste dobili Italija in naša država nalog — oboroženega nastopa napram ogrskim rogoviležem. — i
POLJSKA -	:	- ■
Po o d s topu W i to š o V e g a kabineta je glasoval varšavski deželni zbor za kandidaturo rektorja varšavske politehnike PonikowSkega na mesto ministrskega predsednika.
GRŠKA.
Gišk a š e pred pa r k n e v i tato zmagovito uspela oienziva je ! on-čala po 12dnevni bitki db reki Saka-riji s takim porazom za gräte čete, da so te nezmožne za vsako nadaUno vojno operacijo.
Pišejo, da se je sedaj Turkom got Grkom izpustilo toliko bojevue kivi, Ga bi bili oboji pripravljeni suve niti na intervencijo entente mir. v'
Puška — bog.
. . Pri nas prevladuje mentaliteta — divjaškega atavizma. Vpraša* Makedonca ali Črnogorca o varnostnih razmerah, pa ti bo odgovoril: moja pu-" ška moja glava, tvoja puška —• tvo ja glava. Človek se zanaša samo še na brutalno moč. Eden z brutalno mo čjo „vlada“, „uraduje“ in Zapoveduje, drugi se pa z brutalno’ močjo brani, ker vlada z brutalno močjo nikdar ni pravična:	"
Razdeljeni smo na dva dela: veliki del naroda danes ne more priti do zavesti, da vsi prebivalci, ki nosijo težo in pezo za skupnost, tvorijo državo, oziroma da so država, in mali del, ki si lasti naziv „država" in ki smatra, da je vse drugo globoko pod njim kot nekaka zver pod svojim krotilcem.
Državni bog je puška. V, današnjem Času so prispeli na stališče, katero so zavzemali Srbi nekdaj napram .Turkom in obratno. Puška na rami, samokres in nož za pasom je- znamenje državljanske svobode. Vsi jo ho -Čejo. delijo jo pa tisti, ki imajo moč.
Danes je gospodar pokrajine Turek in ta deli ‘ „državljansko Svobodo“ ln njene znake svojim ljudem, jutri je Srbin in ta napravi isto, nikdar pa ni

to, da bi se vsi pridobivali za idejo skupnih pravic in skupnih dolžnosti- j
Pp južid .Srbiji je razmerje, kot4e j bilo. Danes Jo oborožen srbin, ргбг'; pa je bilTurčin ji prej'- je T.určln lahko z mirno vešJjcGm; gladkim izgovo -rom ubil Srba, danes'pa ’ Srb Turči-na.
Državotvorna vzgoja temelji v nauku, da vsak, ki dobi puško v roke ,!, lahko po svojem impulzu z njo tudi ravna: divjak divjaški, kulturni človek pa kulturno.
Kulturnih imamo hvala Bogu še dosti, nekulturnih pa še več, ker sijih jemljemo še iz tujine: kozake — tVranglovce, razne dobrovoltce itd., in tako je p.uška danes v naši državi to,* * * * v kar je že od nekdaj na Balkanu — j, bog in neoporečena „državotvornost.“.
Kdor dobi puško, ta po svoji gla-vi tudi z njo ravna in tistim, ki puške delijo, še ni padlo na misel, da vsaj za hip pomislijo,, kake so te glave, kaka je pamet in kako je čustvo vanje ljudi, ki bodo sedal rabili oro žje.
Prod sodnijo so že stali orožniki, ki so uporabljali svoje orožje v roparske namene, o rabi orožja od strani raznih vojaških straž in patrulj se ie že neštetokrat govorilo in pri vsem lem smo vedno in vedno slišali, da S6 je orožnik-morileo izgovarjal, kako je njegova žrtev „žalila državo“, pri izgredih vojaških postojank pa se je govorilo o ue1,remi.šl,enosti, nerodnosti. civilistov in u.j enem tudi o strumni disciplini in o posebnih navadah našega vo.ašicega materiala.	T
Imamb slučaj žandar.a Krušiča, ki je v' vlaku umi m.rnega ,-asanta Arnolda, slučaj žandarja Beziimano va, ki .c ou celom dnevu ubil, slekel in oropal irgo/oa Mikoliča, imamo ne-jcaj sluča.ev, ua so razne straže ubile, obstrelilo, . retejJe ali pa na druge načine brutalno navalile na pasan-ie v mešali ni., v oul.udenih okolicah;, in sedaj imamo tudi v 'Sloveni,!', če že abstrahiramo razne ua.ade nu ženske, slučaj, ki jasno kaže, kaj .e




f-W
jaški atavizem teh, ki str-že od
kudj tanil, ki	—.cg»;© h» шОГојГ
i biti drugače, in vri onih, ki" se z I jo,o s.doli ne bavi,o, ker misii.o, »j , jo neukročen človek s puško v roki -j najboljša zaščita države, i Dne ib. t, m. po 11. uri zveinr ; gi e mladi uodeili iz Novega Vodna1 a-j pr. Liubi.ani domov. Pri cesti, ki cC I cepi v totepan.o vas, ga ustavi J!*\t-I ža. Mladenič j ove kdo je in kaže ha sv Oj dom, ki jc z vrtno ograjo kotna j -K) korakov oddaljen. Vojaki ga su*&v jo s puškinimi kopiti, iaut se iztrgaj« uteče. M a a „stoj, stoj, stoj“ ne obsio-j1, ker je pač zbegan in ker misli, in mu „sto.“ donese še več batni, vu.th za njim, strcLa.,0 in pet korakov pred vrtno ograjo lastnega doma ga zadenejo ■ smrt.
fcJbaža stoji na zemljišču očem morje toga — barona Codellija, čuva neko seno in to tik ob cesti, ki je javna <n javnemu prometu odprta. Beno stražijo, imajo puške, svojo posebno ambicijo do službe in Usti, ki so nad njimi, jim pač ničesar drugega ne povedo, kot „pucaj, pucaj.“ ,V katerem slučaju, kdo je sumljiv in kdvbi V' lahko sploh nevaren senenemu skladišču, to se nikomur ne zdi vredno razlagati tem hudem. Ti si straža, 'i imaš puško, da puoaš, kedaj, kake. «o je tvoja stvar! •	-	.	v
Vojsko smo preživeli, bilo je р.Д-no Straž, samo „Feldruf“ in „Losung“ ti je Odpiral pot, a o slučajih, kot danes, pa le nismo čuli. Vei mogoči elementi so nosili orožje, šole o vrednosti in čuvanju človeškega življenja pa vendar ni man kalo. Vsak po svojih močeh jo je držal, ustanavljal, avstr, nekdanja soldateska nas ni pripravila do tega, da vidimo v puški — boga, in zato tudi danes ne smemo pustiti, da bo puška prej kof kultura,
Samostojni uspehi“ in delo.
G. poslancu Grehu se je vendar enkrat, posrečil resničen izrek. Na samostojnem blejskem plesu je * govoril slabosiojni rjaji globočki' resnicoljub Urek in izrekel- pomenljive besede: »Vsi, ki. m, prišli;’ $ pomočjo kmetskih glasov na yfedo, pozabili 3o potem na
kmetske koristi.* Kmetf*-ft& Štev.-37. Bravo Urek, tudi ti si prišel k vladnemu/- koritu z zapeljanimi kmetskimi glasovi, a danes poznaš le svojo korist, .a ne kmetske!
Minister Pucelj je začel svoja izvajanja na Bledu z besedami: Kot služabnik slovenskega kmeta . . . . . .« (recte srbskega centralizma t Op. ured.)
- Minister Pucelj sam priznava v zadnjem »Kmet. listu*,. da so dosegli, samostojni tekom 6 mescev več, kakor prej drugi v 30 letih. Pred nrmosioj-nhm še ni nikdo odrl naše držav* ? ža. celih 200 milijonov-v 6 .mescih, milijonski državni oderuhi so pred samostoj ■ nimi rabili za milijonske svote nekaj več kot 6 mesecev. S 6 mesečnimi žepnimi uspehi samostojnih se lahko kosajo edino le še . turški uspehi. "
Samostojni poslanci se niso upali sami hvaliti na Bledu ustave* pa so si v to svrho poklicali na pomoč srbskega radikala dr. Tomšiča, ki se je v posebnem govoru zahvalil samostojnim poslancem za »patrijotsko« delo, ki so ga izvršili v nakupom ustave. (Brez odo bravanja poslušalcev.)
Sami se razkrinkujejo. V zadnji šte vilki «Kmetijskega lista» smo iztaknili sledečo notico: «Na praznik dne 8. sep tembra sp izgubila na taboru Samostojne kmetijske stranke na Bielu pri blagajni, skunks-boa (temno-rujav damski ovratai kožuh). Pošten najd telj naj jo blagovoli izročiti v Kranju . . .« Samostojne »kmetiče« z diagoce.no kožuhovino! to je nekaj neverjetnega in je vendar res, saj se je družila na samostojnem taboru liberalna mestna gospoda s podeželsko »mtelegenco« — z učitelji, krčmarji, živinskimi mešetarji in drugo tako za lčzo Gliha vkup štriha!
Kake spoštujejo samostojni grobove svojih'ččetovr Na Gori pri Sv. Petru niže Maribora se je vršil dne 8. sept. v bližini pokopališča v bukovem gaju pretep, ki so ga izzvali samostojneži Na tak praznik in V bližini, kjer leži pokopati blagopokojni oče, izzove pre-tepaški mladič- razbijanje in pretepa-.« vanje. O stvari se nc^maramo natančneje baviti, konstatujem !e visoko oiiko sa mostojnežev in njih spoštovanje do-
mostojn h' divjakov, za takega človeka nimamo đbvolj ostrih besed ...
Sonate, vesti.
Vet, ki vas «inči'-osebno dohodnin- j -skt davek, (pojdite -v nedrij*., -25. sep- 'l*a tenka J volit cenilno ’komisijo.. Glasovanje »e vrši pri .f-Jt davkarijah od t. ure poldne; Glasujte samo za kfcr.dodate Slov ljudske ‘sli; hke
Volile! za cenilne kornišijfe po vseh otnajih %*;,»..)?-	><!..,j na volišče (na
davi.d jvp p,Išsovn»čo, ki vam jo je postala Slovenska ljudska stranka V zadnjem trentdifu vgš v vaš“ lasten dobro-
ganjanje ga je nagradila Jugoslavija . k9i, i^o_ rojstvu s častjo praškega po-’ slafrfka iii' sedaj kraljevega nalnestrnka za Slovenijo. Kot 701etnemu* jubilarju žehmo 'tildi mi našemu kr. namestniku več šieče, miru in hvaležnosti/za njegov trud y proč vit c aš v mladostne domovine kot jo je; užil pod rajno Avstrijo, ■ /.	■	•
Fono-taih županskih vufiteV- v Ljubljani-‘hi' bito < jketeklo-;sqbotb. Demo-dkratje pravijo; ^a-'nisi^&ogli dostaviti všeih; Odbornikom-^ pokii^ajWt Molitveni udeležbi, .a v. resni<;i -sb-nis« upali uprizoriti, 'fiepbstavnega škandala vo-luve.' Sedaj razglašajo,‘ da 60'novoizvoljeni ljubljanski občinški’; oBßor razpuščen m Ljubljana .=prepbščč!d& paše-vanju demokratskega köihisaqä. Naš novi kraljevi namestnik jubilhr je razglašal na potovanju po Sloveniji, da prihaja v imenu ...pravice, „a Peskova afeiä že širi krog, sebe . dosti-, dolgo vždUli haj'gprostasnejše.demokratske krivice, ali po domače ^T.toppvstva; g. namestnik samega кгаУ.а; pa noče nič poduhati, da bi ,prippinoge!-Ljubijanj ter Pesku do pravice ! 'Vo.do pri-dčgov-ati. a sam vino piti,- - to -je/rlahko t
Razčiščenja v Pesko.v;i aferi;-.še dolgo ne bo, V pogled v oni: zagonetni horrioseksuelni akt, ki je. iabprat dr. Pirkmajerja, so dobili samo demokratski pobratimi — socilalpatrijotje, potem pa je izginil. Danes ne vedo, ali sedi na njem policijska plat Pribičevjča, ali pa je deležen ta usodepolrji papir 70-letnice kraljevega namestnika.'Hribarja kot prebivalec Hribarjevega žepa pravice. Peskova zadeva bo. ostaig. še dokaj čaša uganka za ono javnost, ki je bo JDS gluha ter. slepa, ker slavijo pri nas v Sloveniji-na eni strani naši-častit-ljivi prvaki vsemogoče jubileji in si nočejo kvariti apetiia z neokusnostjo kot je Peskova afera; na drugi strani pa se bodoči napredni prvaki med seboj ravnajo in gonijo eden đruze'ga iz kori tarskih lukenj kot vrabci.
Modri gospodarji. Naši demokrati spreminjajo računsko lietö v rfaši drž, upravi menda samo radi tega, da bi postajo raöuxtovodstvo Še'bo)j'zmešano,. Kučunsko iie-fo je' ktoafea^b. zadujega

tat prosin o : Vši -na volišče ! Ne cepite glasevt Vsi gtašnjte složno za kandidate SLS, «o so 4>reizkušeni in pošteni možje. Ge imate premalo kandidatnih listkov,
pa si jih prepišite. Zaupniki, prosimo vas posebne pridnosti in delavnosti!
Nei kralj Aleksander se vrne
Beograd, kjer se bo udeležil 24. t. m.
v Oplencn zadnjim pogrebnim slovesnostim za rajnim kraljem- — očetom. Njegov povratek v prestolico menda ne bo dobrodošel Pribičeviču in njegovim demokratskim kompanjonom »osvo-boditeljem*.
NeS 'kraljevi namestnik Ivan Hribar slavi danes 701etnico svojega rojstva. »Narod« v posebni obširni izdaji in tudi »Jutro« sta prav do dna popisala vse Hribarjeve zunanje in notrajne vrline tako, da nam ne preostaja dru-gega *kot da povemo javnosti; da je bil j. Hribar rojen 19. sept. 1851 v Trzinu
Sri Domžalah. Gimnazije ni dovršil v [ovem mestu, ampak se je preselil iz Slovenije v Prago, kjer se je lotil trgovskega študija. Kot trgovsko öaobra-žen se je vrnil » Ljubljano, postal zastopnik praške Banke Slavije m bil poznega tt»di njen ravnatelj. Politike se je lotil kot Tavčerjev kompanjon v narodno liberalnem tir» in postal deželni poslanec 1889. Od Čehov se je navzel slovanske vzajemnosti, katero je širil med Slovenci v »Slovanu« od 1884—1887. Ljubljani je zažupanoval v usodepolnem leti» po potresu 1896 in pripomogel mestu do sedanjega zunanjega hca, katerega je preobraseval kot župan do L 1910. Ob iztmihvvc^ne je delil z drugimi stovanofH! usodo internacije. Ž» t^egovtl. uiedvojno pre
;r«jnih roditeljev, ki počivajo v bližnjem ! ma ja, novo sa začne 1. januajua, ima-grobu. Kdor odpbm-a tako početje sa ; mo nek čuttoio ^itermghum, tei; bo; trajal 7 mescev. Po določbah' .^vrstne“ ustave se mora proračun predložiti do 20.’no/., kar o e mogoča sprejetje proračuna v odseku in zbornici do 1. |ai-nuarja. Misli se na preložitev- r-äö. to-1. marc, kar bo še bolj zmešalo dušo računovodstvo in otežkočilo- kontrolo. , ,	:•••'.	"-v '
Protič — vodja opozicije? »Jufarnji list* poroča iz Beograda sledeče: Iz krogov, ki stoje g. Protiču zelo blizu, se doznava, da Ho g. Protič sodeloval v narodni skupščini. Misli Se," daj bo g. Protič stopil na četo ; opozicije, ki bo zahtevala' revizijo ustave. V beograjskih političnih krogih so UVerjeni, da bosta Narodni klub in Radičeva stranka prisostvovala' prvi seji zakonodajne skupščine, ki bo otvorjena"40. listo* pada. V informiranih krogih se govori, da bo že prva številka »Radikala« obelodanila prispevke hebdltkih radikalnih poslancev, ki bptlu^ijitopfti k gosp. Prctiču.
Naš voditelj dr, Korošec je zboro-val včeraj na minoritskem dvoru v Ptuju. Poslušalo je njegova originalno temeljita izvajanja nad 2000 oseb, po večini sami mladi gospodarji. Dr. Korošec je poslušalcem slikal svetovni zunanje političen položaj z ozirom na bodoči konflikt Amerike z Japonsko in naše zavoženo notranje stanje pod sedanjim režimom, ki je podoben vozniku, kateri je konje tako pretepel, da 30 mu ušli, potent pa upije na vse grlo: Na pomoč! -Za dr Korošcem je zborovalcem obrazložil davčni ter taksni demokratško-samo stojni žegen prof. Vesenjak: Rot tretji govornik je nastopil btbši .paelanec Meško. Povdarit» moramo, da'je'prjso-stovalo dr. Koroščevemu govoru dokaj nasprotnikov, k» eo pa bili mitnodo* stojni in mendä hvaležni, ker šo slišali enkrat resnico, dobili, pravo politično orientacijo in zvedeli, kat n • ptovemo. Shodu jc sledila ustanovitev županske zveze ** ptujski okraj.
Mladeniški, tabor pri/Sv. Križ.u prp Rogaški Slatini včerajšnjo nedeljo je prav dobro uspeh Zbrala se, je ogromna nmožioa mkiiine,--4». .je * iaano jn "radostno agrejela4’v precejšnjem Številu, zlasti iz Ljubljano došle i-jDriet/in 0rlice>. Z istim ,vlaitre 'le- žjo-I spela Salezijanska godba^ ki je- .:fadi
eS
iz)
-L' *

igrala pri cerkvenem opravüu, pri ka~ jferem je imel pridigo g. Slavic, žup-*ik aa Kostrivnici. Popoldne je bilo Verovanje mladeničev. Društvena dvo mna je bila do zadnjega napolnjena. Predsedoval je vrl domačin Roškar . Govoril je poslanec dr. Hohnjec o pravo« mladinske vzgoje v sedanjem šaša ter je še posebno povdarjal dolžnost mladine do krščanskega časopisja. Govorili so še tudi mladeniči iz Ш. Petra, Rogatca, Stoprc, Sladkego-. re m g. dekan Šalamun iz Rogatca, ki je mladini podal nekaj lepih in koristnih naukov. Nato se je vršila te -fovadba, pri kateri smo imeli priliko ebSudovati izredno spretnost in izvež-< banost Štrasburške vrste. Tudi nastop, Orlio je žel občno pohvalo.
Pß slineč dr. H >hnjec samostojnemu «imstru Puclju. S pomočjo ministra Puclja se bo začela letos v Mariboru nepotrebna srednja vinarska, sadjarska ш poljedelska šola. Samostojno-verni minister Pucelj je poslal tej novi srednji šoli učni načrt, ki vsebuje celo raj-do učnih predmetov, samo veronauka •»e. Obiskovali pa bodo to šolo mladeniči od 16...20 let, ki so najbolj po-
trebni verskega poduka in verske vzgoje. Radi izključitve verskega pouka iz mariborske sred uje vinarske šole ne bodo imeli do tega zavoda zaupanja sloven--ski krščanski starši in baš radi tega dejstva zahteva poslanec dr. Hohnjec v posebni interpelaciji na poljedelskega ministra, da sprejme ta v učni načrt ■tudi verski pouk
Oj*. Pirkmajer iu Piere na delu.
I* Brega pri Ptuju nam poročajo: Tu pri a as je ljudstvo ogorčeno radi 'dogodkov na naši šoli. Šolsko oblast o-pozarjamo na dogodke 1. sept., o katerih govori vse v Ptuju, Glavno vloge j® igrala učiteljica Dular, katera ;je tako verodostojno obveščala okrajni Šolski svet, da je isti brez vsakega po voda sklenil vpokojlti nadučitelja g -Wankmüllerja. Na njegovo mesto pride baja g- Klemenčič, katerega sliko je prinesla „Jugoslavija“ z dne 13. t. ;m. Ali želita gg, dr. Pirkmaier in pa Flere, 0a bomo starši na shodih od točno govorili? Naša potrpežljivost je jpri fcrajtu	; -j ■$■%№}
j |Ypieavanje na ljubljanski univerzi se prične 1. oktobra in traja do 9. oktobra 1921.
Prva obrtna razstava v Mariboru ■pri Götzu je za naše kraje nekaj posebnega. Oglejte si jo. Odprto samo Jse do 25. t. m, zvečer.
Kaderska služba za letos v vojake potrjene mladeniče se začne s 1. no vembrora 1921. Ako bi kdo ne odšel ob določenem roku na kadrovanje, se :m podaljša vojaška služba kazenskim potom na 3 leta, fantove roditelje pa zadene ?gioba od 100—300 dinarjev.
Odmera občne davčne pristojbine. Mariborska davčna okrajna oblast te vij a, da je odmera občne pridobnin'ö .za leto 1921 dovršena in lahko davčen zavezane! vpogledajo v odmerm izkaz pri pristojnem davčnem uradu v «Sasa od X, do 15. oktobra 19El.j
Drznil rop, K naši petkovi, notici pod zgornjim zaglavjem smo prejmi še naslednjo pojasnilo: V. mestni cerkvi _______________________________———
v Ptuju je od srede na četrtek tat view mil v tabernakelj (in odnesel mon« štranco in obhajilni kelih. Oboje je v cerkvi razdejal na posamezne dele. Odnesel je seboj gornji del monštran-ca in kupo keliha, vse drugo pa je pu~ stil v cerkveni klopi pod desko» na kateri se kleči. Monštrauca je bila krasno delo iz 1742. leta.
Iz Maribora.
Demokratska korupcija.
Ni dolgo, odkar je „Tabor“ dajal nasvete kako naj se reši stanovanjsko vprašanje, V, dolgem članku je pogreval stare stvari ter kouecno uuard tudi po bankah* češ, naj si zgrade la-' saia poslopja! Ze tedaj se nami je dozdevalo. da-se pod tem grmom skriva zajec m da so gospodje Voglar & G. boleli zopet nekaj prikriti, kar. ne sme ua samce. In prav smo imeli.
Kakor znano, se je moral t i.Sira vnateij Toman posloviti od Mariborske esromptne banke, ker so njegove bančne kupčije prebujno ovetele, In dolgo časa je moral misliti ter iskati, kje bi našel zopet zavetja. In res so se našli mariborski nerodni trgovci, ki so mu šli na limanice in s pomočjo katerih bo ustanovil novo banko v Mariboru* takozvano Mariborsko trgovsko in obrtno banko. Stvar, j® bila popolnoma enostavna, Ti trgovci so se zorali, pokupili za deset mili tenov K akcij in kdaj bodo zopet živeli od teh desetih miigonov, če bo zadostovalo.
Torej to je šlo po sreči!
Trda pa je bila za lokal, Teda gospodje demokrati pridejo kmalu na — pravo misel.
Kreditni zavod Mestne hranilnice mariborske ne dela prav prvovrstnih kupčij. Mnogo boljše bi lahko šlo, če bi imel zavod na bolj Irekventiranem kraju svoje lokale, To bi bilo tudi v interesu .Mestne hranilnice, ki dotira Kreditni zavod, in neposredno seveda tudi za mestno občino mariborsko, ki jamči za to hranilnico. In priznati £® moramo, da je prof, .Voglar, ki je tudi član sosveta Mestne hranilnice, kot predsednik stanovanjskega urada prav dobro pojmoval to, ln nakazal je Kreditnemu zavodu lokale v Gosposki u-lioi* tier je bila prej trgovina Heya.
S tem bi, kakor rečeno, Kreditni zavod mnogo pridobil, kar bi brezdvo-mno tudi ugodno vplivalo na stanje Mestne hranilnice.
Zdaj sta pa prišla g. Toman kot generalni ravnatelj bodoče Trgovske, in obrtne banke, in g. Weixl, član sosveta Mestne hranilnice in bodoči — predsednik te nove banke, ter zahle -vala prostore za se. Pred vsem se je upiral temu ravnatelj Kreditnega zavoda g. Štuhec, toda tega so kmalu potolažili s tem, da so mu dali mesto drugega ravnatelja. In tako se je zgodilo/ da je prof. Voglar kot član sosveta Mestne hranilnice mariborske preklical svoj prvotni odlok ter nakazal prej omenjene lokale tej nanovo se snujoči banki, ki bo že bolna na svet prišla.
Zdaj pa vprašamo javnost: Alije to v interesu mariborskih davkoplačevalcev, da se odvzema prostore Kred. zavodu, od čijega uspevanja te odvisna Mestna hranilnica mariborska, za katero jamčijo davkoplačevalci mariborskega mesta. Po našem mnenju in po mnenju velike večine prebivalstva so naprjavili demokrati s tem svojim koruptnim korakom največjo škodo neposredno mestni občini, proti čemur se j morajo upreti vsi trezno misleči dav - j koplačevalci, prot čemur se morajo pa upreti predvsem vsi oni, ki imajo v Mestni hranilnici mariborski naložen svoj denar.
Seja izvršilnega odbora SLS v Mariboru bo v torek 20. sept. ob 5. uri popoldne v tajništvu SLS. Radi važnosti dnevnega reda prosimo sigurne u-deležbe. kr	$
i Tudi Sokol obsoja mariborski fašizem. Kedo ne pozna v Mariboru generala .fašistov — razgrajača in izzivača Šarha, kateri miroljuben Mariborčan že ni imel opravka po gostilnah, kavarnah in na cesti z državotvornostjo tega fašista? Fašistovska drznost g. Šarha je dosegla že ta višek, da se je za njo začel zanimati celo Sok 1,/ katerega hrabri član na eraričnem konju je gosp. Šarh. Radi dnevno alkoholizirano sokolje izvedenih prepirov in pretepov so postavili bratje Sokoli brata Sarha pred častni sod svoje garibaldinske družbe. Cujte in strmite! Častni sod mariborskega Sokola je izključil brata Šarha iz svoje srenje za 6 mesecev in mu zagrozil vedno izključitev, ako se ne bo spokoril v tej dobi in opustil vsaj deloma svoj fašizem. Govori se, da bo začel častni sod marib. Sokola trajno čistiti sokolske vrste. Začel je pri fašistu Šarhu, nehal pa bo lahko pri balinarju dr. Irgoliču in“ »resnicoljubu« starosti dr. Sernecu. Spokorna 'pot v Canosso ne bo škodovala nobenemu sokolskemu tiču iz mariborskega gnezda. Pokora . . . pokora .... je edini lek tudi za vročekrvne državotvorce Šarh-ovega kalibra.
Vpisovanje v deško in dekliško zavetišče Državne dečje Staniče v Stross-raajerjevi ulici št. 26. (preje Mestno deško zavetišče) se bo vršilo dne 25., 26. in 27. t. m. od 8. do 12. ure dop. v pisarni vodstva. Število sprejetih je omejeno ter se bo oziralo v prvi vrsti na sirote, nezakonsko in zapuščeno dece najubožnejših slojev. Pričetek zavetišča 1. oktobra s popolno dnevno oskrbo.
Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Gosp. trgovci se opozarjajo, da se pričenja pouk na trgovski nadaljevalni šoli v Mariboru dne 3. oktobra 1.1. Vpisovanje učencev se še pravočasno
razglasi.^!?!	Ш Ш
Popisi.
Pesnica pri Mariboru. Dve novici, ki vas bodo gotovo zanimale, g. urednik, vam danes poročam. Naš Mermolja nas zapusti, Kupil je v Št. liju Panda-ričevo posestvo za blizu pol milijona kron. Naše oči, namreč oči Pesničanov, so rosne. Druga novica Leni Ksandl
»■—I umil II H UM 11 II M

Hojnigg je hotel pri sosedu gostilničarju Šmoniggu nadomestovati zakonskega moža. Mož pa se je nenadoma, vrnil »s potovanja«. Aleksandra je o-švrkala neusmiljena bikovka. Torej sama žalost! Ko bo zopet kaj zanimivega, vam poročam.
Ormož. Na nesramne napade v »Taboru« odgovarjam prvič in zadnjič tole: Za moje službovanje v stati Avstriji kot orožn. stražmojster sem biL odgovoren nekdanjemu orožn. poveljstvu, ne pa ormoškim demokratom. Ce bi kaj zakrivil, bi me orožn. poveljstvo kot poznanega Slovenca gotovo ne ščitilo. Demokrate tudi prav nič ne briga vzrok moje upokojitve. Če mi podtikajo slaboumnost, izjavljam, da nisem nikdar z liberalnimi možgani mislil, —- niti takrat, ko sem bil upokojen.. Če se pri občinski seji potegujem za pravično stvar in me radi tega napade kar pol ducenta na možganih zdravih demokratov, katerim na napade odgovarjam, sem potem pijan. Demokrati pa niso nikdar pijani, čeravno kar cele noči na tuje stroške žehtajo in potem nočni mir celega mesta ogrožajo. Res pa je, da demokrati pri ormožki, nekdaj dr. Geršakovi posojilnici prav pridna nalagajo svoje prihranke. Imajo sicer dva lastna denarna zavoda, da pa svoj denar raje zaupajo kmetski posojilnici,, kar je tudi meni kot tajniku kmetske posojilnice v čast. Dopisnik iz liberalnega tabora pa >e naj drugokrat, če ima korajžo, podpiše, ker zahrbtno de-nuncirati in se nesramnih napadov posluževati, zna tudi človek, ki hoče biti višji demokrat. — Ivan Rojs.
вкЈ.1П1пв1шшмпмимншмтнм11Ннмнм1> imMMMW
Obrtna razstava v Mariboru.
V petek dopoldne sem si ogledal obrtno razstavo pgi Götzu. Mirno lahko rečem, da sem bil prijetno iznsna-den. Da bi naša domača obrt napravila tako velike , korake naprej, tega si nisem mislil. Razvrstitev razstav-t ijenih predmetov, dekoracije, kakor tudi vsa drugo, kar je v zvezi z razstavo, je izpeljano naravnost mojster-sko. Vsi veliki prostori Gotzove dvorane, galerije in stranski prostori so polni izdelkov naših obrtnikov-doma -činov. Zg v naprej moramo pohvaliti veliko pridnost odbora, ki je vprizoril razstavo in podjetnost naših obrtnikov. Fo vrsti hočemo našteti nekatere obrtnike, ki so res mojstersko (izvršili svojo nalogo.
Kotlarja Lovro Tomažič in Henrik Oman imata razstavljene raznovrstne bakrene izdelke. Kotlje % na-i-novejšimi žigalnimi pripravami, moderne lončke za kuhanje kave itd.
Viktor Jarc, izdelovatelj sladim kave v Lajtersbergu je mično uredil svoj paviljonček, tako da moraš nehote deij časa obstati pred njegovim razstavljenim blagom.
Kamnoseška tvrdka K. Kocijančič iz Gregorčičeve ulice ima razsta vljeno moderno izdelano skupino nagrobnih spomenikov.
Izdelovatelj tehtnic Franjo Žnider iz Pobreške ceste ima razstavljenih ee Jo v j sto malih in velikih raznovrst nih tehtnic lastnega izdelka*
v- ‘.ужвдтаашиаи
r-1
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros,
(18. nadaljevanje.)
„Pazite, kaj počenjate!“ je svaril mefc previdnež., „Rimljanka je!“ je u-pibal nekdo, „Barbarka!“ je kriknil drugi. „Medijanka!“ „Španka 1“ — Porzbanka! “ — „Židinja!“ — „Zidovsko dekle je!“
Nesrečni vzrok nemira in zmeš -agave je bilo mlado dekle, oblečeno v Srno m z gostim pajčolanom na licu,. Krčevito se je zvijala v rokah debelu-SSastega, neokretnega eunuha, ki jo je zagrabil kakor jastreb golobico in jo krepko in neizprosno držal, kljub njenim milim prošnjam, naj jo izpusti.
Srečala je razgrajače na svojem potu proti domu in se jim hotela mirno in neopaženo izogniti. Tesno se je stisnila k steni v obupni nadi, da je nihče ne bo opazil in nadlegoval. Toda preden se jo še zavedla, jo je obkolila pohotna in razdivjana tolpa.
Njena obleka je bila raztrgana' — ffijene roke zatečene od sirovega nasilja eunuhovega. Kljub temu je pa s pravo žensko sramežljivostjo držala #voj pajčolan tesno ovit krog lica in
«e je z neverjetno močjo branila, da ga jej nihče ni mogel strgati.
Ko jo je eunuh zagrabil v svoji pijani nebrzdanosti in sklonil svojo zabuhlo lice nad plašnim dekletom, se ji je nehofe izvil presunljiv krik iz prsi, četudi je čutila, da je brezvspešno njeno klicanje in brezupen njen položaj, Stoteri in stoteri glasovi so ji odgovorili v zaničljivem, divjem posmehu —.
Spadon — to je bilo eunuhovo ime — pač ni slutil, kako blizu je pomoč, kako kmalu ga bo zadela zaslužena kazen in mu dala okusiti, na kar s* bil že zdavnaj pozabil — moč in težo silne moške pesti. —
Na prvi klio dekletov je planil Eska si. oži gnečo, S tremi, štirimi «no godnimi sunki si je napravil pol do napadalca, 'da so pijani gledalci o 'ie-lavab kakor snop je.
Težko je padla njegova roka nn debela Snadonova ramena in mir n . pa odločnr- mr je rekel, naj izpusti svojo Žl\4v.
Eunuh se mu je predrzno zasmejal in zinil sirovo šalo,
Valerija se ni mogla ustavljati — nepremagljiva sila jo je gnala, preri-
la se je skozi množico, da vidi, kaj se goch In Še 'dolgo pozneje se je naslajala ob spominu na prizor, ki se je v tem trenutku nudil njenim očem.
V krvavordečem svitu bakelj je stal vitki in ponosni Eska, kakor kip utelešenega poluboga, grozeče, z ne -voljo in jezo na Čelu in nepremagljivo silo v vsaki črti svojih kakor iz jekla vlitih udov. Komaj za roko oddaljen od njega pa je stal debeli in ostudni Spadon, s svojim Širokim, mastnim licem, polnim pohotnosti in čutne na-sladnosti, med katero se je mešala neka zlobna hudobnost in bojazljiva stra hopetnost. V njegovem objetju se ja zvijalo dekle s stegnjenimi rokami, u-priimi ob njegove prsi, z obrazom, o-brnjenim v stran in v vsaki črti svoje postave izražajoč skrajno grozo in nevoljo ter stud. Okrog teh treh oseb pa so se režala razgaljena lica, so se butali komolci in so plesale divje, ba-kanalske postave — ves prizor pa so obsevale plapolajoče baklie s svojim krvavim, negotovim bleskom.
Z nepopisno negotovostjo je čakala Valerija na izid,
„Pusti jo!“ je ponovil Eska, gro-i zeče in odločno, kakor človek, ki je
vsak hip pripravljen, da udari. № krepkeje je stisnil ramena eunuhu, da, so se mu prsti kakor železo zagrebli v omebkuženo meso.
Spadon je zatulil od jeze in strahu, Izpustil dekle, ki se je tesno oklenilo svojega branitelja, nato pa glas« no zakričal:
„Pomagajte!. Pomagajte, pravim!“ Obupno se je ozrl po tovariših: „Ali bodete pripustili, da skruni svečenika in žali boginjo? — Doli z njim! Doli z njim, tovariši, in držite ga!“
Ni bilo dvoma, če bi bil Eska panel, bi ne bil več vstal. Ker že so fe cveceniki grozeče tiščali vanj z div-im krikom in plamenečimi očmi in njihova razposajena drznost se je oren« vala v Krvoločnost.
Valerija se je radovedno prerite skob ozki krog, ki je obkoljeval E rito in njegovega nasprotnika. Za Hr. area se m bala, niti za trenutek ne.-Nevarno pa je bilo zanj, os *r“riše dalje med besno množico.

Dalje prihodnjič*
..iri . ;.... J
Sedlarja Ivan Kravos in Iv. Bezjak- sta azstavila lepe konjske opreme. Kravos ima razstavljeno fino robo* Bezjak dvoje mojstersko izdelanih komadov za kmetske konje
Sodar Pavel Ledinek je s svojimi razstavljenimi hrastovimi sodi poka -zal, da tudi priprosti domači obrtnik lahko tekmuje z drugimi, ki si domiš-liojejo, da znajo samo oni napraviti kaj mejsterskega. Vinogradniki s posebnim veseljem ogledujejo Ledineko-;ve izdetke.
_ Koleselj, ki ga je skoval mariborski kov aški mojster Josip Pečar* ie de 3o katero je vredno, da si ga ogleda-i‘i naši tonjerejci.
Vzorec kočije, ki jo je razstavila tvrdka Miha Počivalnik, kaže, da i -ma tvruka pri nas lepo bodočno*
Lončar Pavel Heričko iz Tatten-bachovo ulice je razstavil na dveh mestih svoje izdelke. Zanimanje gos ’ tov vzbujajo Heričkovi štedilniki, ki so izdelani polovico iz pločevine, po -jovieo pa iz glinastih plošč. Pri teh štedilnikih se prihrani 50% kuriva . ^Obiskovalec posebno rad obstoji pred vrediijO veliko staroslovensko kmečko pečjo, ki .e razstavljena v stranski galeriji.
Pozornost vzbujajo tri kovinaste rakvc, ki iih je razstavila tvrdka J. M iško v i£—M. Ussar.
Noži kmetovalci se posebno zanimalo za razstavljena dela stavim ja u-mctnih mlinov Simona Forstnenč. No-vtpf njegovih izdelkov je lušilni stroj ,.Roo'“, kateri z lahkoto in naglo iz -do?n o proseno pšeno.
Stic ji, štedilniki in drugi izdelki tovarne F ranjo Fariča se lahko ko -sajo z h belki tujih tovarn.
Umetni ključavničar Fr. Sc it ll je razstavil denarno blagajno la čnega izdelka.
Franjo Kumerc, mladi kljucavni -farski mo ster v Mariboru, Pod mostom št. IU pa je razstavil več vrst mahh iu velikih štedilnikov lastnega izdelka, ki so privabili že mnogo kup-cey. Tudi druga njegova dela kažejo, da je g. Kumerc res dober obr.tnik v svoji slioki.
Dt.ln'ška družba „Kovina“ ima razstavljene trtne škropilnice nove iznajdbe in vse vrste izdelkov kovinske :r> us.iije.
Slike umetnega slikarja Bogoljuba
Ussar so posebno vabljive za gledalce.
Ljubitelji lepega pohištva s posebno slastjo ogledujejo mizarske izdelke tvrdk Klančnik-Kompare, „Drava". I. Šafarič, Jurij Zupanič, Stefan Kotter in Ferdo Potočnik, Razstavljeno pohištvo je vse domačega dela inkaže,da se naši domači obrtniki to stroke lahko ponosno kosajo s tujimi in židovskimi tekmeci.
Posebno pozornost vzbujata predmeta, razstavljena od čč. šolskih sester v Mariboru: novi, krasno izdelani mašni plašč in zastava ljutomerskega Orla.
Krona vseh razstavljenih predmetov pa je sigurno moderno izdelan oltar za župno cerkev Sv. Janža na D.
p.	To delo je razstavil naš domači u-metnik-kipar in pozlatar Ivan Sojč, Ki ima svojo delavnico v Mariboru, v Cankarjevi ulici. Tudi obiskovalci, ki niše prijatelji cerkve, delj časa obstojijo pred tem res lepim delom.
Slikarja Franjo Horvat in Henrik Co’ ju sta razstavila izdelke svoje sli-
ka rsKfc umotnosti» ki kažejo, da nam tudi za boljša slikarska dela ui treba iskati tujcev,
Josip Tuhtan se je pokazal kot mojster, v. umetni rezbariji. Njegovi izdelki so privabili že več kupcev.
Zli-tar in graver Friderik Binder ima razstavljene medaljone in druge fuie izdelke svoje obrti,
Tudi domača tapetniška obrit ni zaostala. Blaž Jagodič je poleg drugih tapetnih izdelkov razstavil posebnost bosanske lesne rezbarije. Ernest Zelenke ima razstavljene mojstersko izdelano proizvode svo,e tapetniške iu dekoraterske obrti.
Tvornica perila Maksa Durjava v Mariboru, Gregorčičeva ulica," pa klice našim trgovcem, da si ni treba blaga te industrije naročevati pri tujcih.
Pasar in srebrar Dragotin Tratnik iz Onožnove ulice je razstavil u-metniško izdelan kelih ter velikega in srebrnega orla, ki krasi ljutomersko orlovsko zastavo.
Mladi krojaški mojster Jakob Kelc iz Stolne ulice je izdelal dva mojster-ska komada svoje obrfi: lino žensko, in moško obleko. Ravno tako moramo pohvalno omeniti tudi mladega krojaškega mojstra Dominika Fabijančič iz Jurčičeve ulice.
Klobučar Ivan Kvas iz Meljske ulice št 74 ima pred svojimi razstavljenimi predmeti vedno gnečo ljubiteljev in ljubiteljic finih klobukov domačega izdelka.
Čevljarska obrt je zastopana po svojih predstavltedjih: Zadruga čevljarskih mojstrov, Ivan Krois, Drag.-Roglič, Ivan Smrekar, Josip Sulič in Rudoii Monjac.
Ferdo Rogač ima razstavljen» izdelke svoje cementne, družba „Bati*-zid“ in Killmann pa druge predmet* stavbene industrije.
Prva mariborska tovarna mala J», razstavila celo piramido raznih vrst mila, krog katere se posebno sučejo naše gospodinje.
Kolovrat, delo strugarja Matevž» Stauber iz Aleksandrove oeste3 na» pa spominja na srečne zlate čase, to* so brhke predice za domačo potrebo napredle dovolj blaga za perilo m za, obleko.
Prvo zajčjerejsko društvo v Mariboru pa vabi k svojemu paviljonu — mehkužne gospodične in gospe, ki s* | že sedaj pripravljajo na letošnjo hudw zimo z nakupovanjem raznih boj, mufov itd*
Slovenski cvetličar Anton Gabri« ima čisto v kotu na desni strani galerije razstavljene mnogovrstne cvetlice.
G. Gabrič je s svojim blagom poka -zal, da lahko tekmuje z vsakim tek mecem.
Pasar in srebrar Franc Kager ir Vetrinjske ulice pa se postavlja s lino izdelanimi medenimi svetilkami m, električno luč. Tudi drugi predmeti njegove stare domače obrti so zelo vabljivi.
Se enkrat povdarjamo, da je Obrtna razstava res prijetno presenečila one, ki so prerokovali, da bo ta razstava mrtvorojeno dete. Občinstvu v Mariboru in izven Maribora toplo priporočamo, da si še te dni ogleda t* razstavo, ki je za naše kraje res neka! * . sebnega. Razstava š« traja «to vštetega 25. septembra zvečer Vstopnina :e nizka (8 K)
CELJU
se je preselila v svoje novo urejete prostore os voglu pritličja Karcdnega doma v Celju, inje 1ига,п11х?Ј]£. vlcg x&s&ci. K 45,000,000'

Scdarskega pomoč-'Gospodična fS“isPpet
■t, „ sprejme v trajr.o delo, fektna v glasi virju, francoščini, IHKeS Fran Repič, sodaiski slovenščini, nemščini išče pri-mejster Ljubljana, Trnovo. Pri- metne službe. Ponudbe pod prosta hrana, stanovanje in pe- j šifro: «izobrazba* poštno-ležeče lilo v hiši.	532 Celje.	1—2 534
Živiftozdrsvnik Ivin Šoštarič
ordinira Koroščeva ulica 7, Maribor. 535

Kupim
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske prstane, zapestnice, utone, srebrn m zlati derer i. t.d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :—:	nosite, tvrdka	:—:
6-—508 [ j
izjak
trgovina ur, zlatnine in srebrnine Maribor, Gosposha »lica 36.
UR
Velika »losa vsakovrstnih
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. з-s
Vsa'v tOi stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I nun« rt.;., urar, Maribor, Jurčičeva ni.8 LOViO ЛОјсС) (Edmund Schmidgasse). 314
KUPIM
večjo množino bukovih drv (in tudi drugih). Franko vagon nakladalna postaja. — Cenjene ponudbe na naslov:
6£
poštni predal štev. 21, Maribor. 1—3 531
I
I
fsdajated ta založnik: Konz. .Straže.*
Stolna ulica štev. 6
ИРИТИГ ©to**efi3twje ^log© p*o 4t% in 4 7*% “ЗГ
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186	brezplačno.	ei
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
I Rant»« «n ittalldBl d.vib plutij« рошојНи1т .ama. |
E******** ************** S*»*****S3«*******I
I2—I3
UGODNO KUPITE:
Žičcate žimnice (Dratheinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregnirane I20 do I60 cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 600, cajg hlače K I20 do K 26o, obleke za dečke 3 do 9 let K. 240 do K 340, obleke za dekleta iz fcarhenta za 3 do 14 let stare od K 54 do K 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturno blago vsake vrste pri
ALOJZIJ GNIUŠEK, I
3—io Maribor, Glavni trg. 524
Ostrožnice, snice kupuje
najdražje Industrija sadnih iz- j delkov v Selnici ob Dravi. II-I3	469
Velika izbira
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po znižanih cenah se prodaja pri
1. TRPIN, v Mariboru
3—1 o Glavni trg 17.
ZVONOVE
CERKVENE IZ BRONGA
3-3 s«*-
dobavlja
„DELTA“ d, d. Zagreb
Martičeva ulica 15 (produljena Jurišičev»)
Tzvoz i*a uvoz
štren (preje) iz bembalevine in ovčje volne Velika zaloga znamke D * M * C
Dobavlja vsako množino. — Dopisi na ED. VEL1C0GNA, Trieste, Piazza della Borsa 0.
5-č SOS
•TisV Cirilove tiskarne v Mariboru*
SOdgomrni urednik» Vlado Pušenjak.