Spisal Miroslav Šiler. Valenšlajnov ostrog. Poslovenil i založil France Cegnar. Tisk Egerjev v Ljubljani. 1864 . * 0MO$Zl%6 Prolog. Govoril se je v Vajmarji vinotoka meseca 1798. leta, ko se je gledališče zopet odprlo. Podob šaljivih in ozbiljnih igra, Kej radi nastavljali ste uho, Oko i dušo mehko njoj pojili, Združila nas v dvorano to je spet. — I glej! vso novo, prerojeno zdaj Umetnost v hram je boder okrasila, Da harmonije duh visoki veje Iz blagovrstnih nam le-teh stebrov, Slovesne čute v prsih obujaje. A vendar to je še gledišče staro, Moči mladostne marsiktere zibel I mnozih darovitih glav poprišče. Mi smo še stari, ki se v pričo vas Gorečim trudom izobraževasmo. Umetnik stal je tukaj plemenit, Umetnostijo vas i stvarnim umom 1 * 4 Zamikal na višave radostne. O, da prostora nova zdaj dostojnost Vabila najdostojnejše bi k nam; Da up, ki dolgo smo gojili ga, Sijajno razodel bi se izpolnjen! Visok izgled posnemalce budi, Soditelju zakone više daje. Naj ta okrog nam, to gledišče novo Kazalo bi dovršeno umetnost! Kje um izkušal moč bi svojo rajši, I kje mladil bi rajši staro slavo, No tukaj v pričo plemenite družbe, Ki čarovne umetnosti udarec Prošine jo, da gibkim čutom duh Iz najbegotnejše lovi prikazni! Le naglo, brez sledu igralčeva Umetnost divna spred oči izgine; Naredba dietna pak i pesem pevska V prihodnjih tisočletiih živeta. Čaroba tu z umetnikom ugasne, I kakor glas doneč umre v ušesi, Tak hipa nagla odšumi stvaritev; Ne traja slava nje v nobenem deli. Težka je ta umetnost, kratke cene! 5 Igralcu pozni svet ne plete vencev; Zato sedaujestijo skopovati, Podani liip ves napolniti mora, Živočih zagotoviti se krepko, I v čute src najblažih si, najboljših Sezidati spominek živ. — Tak večnost Imenu jemlje si uže poprej, Ker kdor najboljšim svojega je časa Ustregel, t&k je živel za vse čase. Umetnosti Taliinej se doba Nocoj začenja na tem odri nova, Ka smelost daje pesniku, da staro Stezo pustivši, iz navadnega Zivenija preozkih mej vas dene V okroge više, vredne hipov slavnih, V katerih se boreči gibljemo, Ker le početije veliko more Protresnoti človeštva dno globoko. V okrogi tesnem se razum oži; Z namenom večim tudi človek raste. I zdaj, ko nam ozbiljno vek minčva; Ko i resnica se prominja v basen; Ko sil velmožnib borbo gledamo, K namenom tehtnim krepko hrepenečih Ko za človeštva ceno je veliko, Za svobodo i za gospostvo boj: Na svojem senčnem odri še umetnost Vzleteti v zrake više sme i mora, Da ne osramoti je žizni oder. Denašnji dnevi so razdrli trdno Podobo staro, ktero dal Evropi Pred sto i petdesetimi je leti Želno sprejeti mir, prežalostljive Tridesetletne vojne dragi sad. Se enkrat pesnikova fantazija Naj pelje mimo vas to mrklo dobo; Vi pa se veselejši ozirajte V sedanjest i prihodnjest uponosno. V te vojne sredo zdaj vas pesnik deva. Uže šestnajst let pustoti se zemlja, Ter pleni v stiskah i nadlogah bojnih. Kazbegan ves i zmešan vre še svet; Miru ne sije ni od daleč up. Orožije brenkoče po Nemčii; Podrta mesta so, Devin je gromblja; Umetnost in obrt sta poteptana; Meščan je rob a sam vojščak gospod; Prodrznost roga nravom se brez kazni; Surove jate, odurele v vojni Predolgej, zdaj leže po tleh puščobnih. Na dnu temotne dobe te se žari Početij e oholosti prodrzne I mož poguma strmoglavega. Znan smelih vam je čet stvoritelj — on Ki vojnorn je malik, deželam šiba, Opora i trepet cesarju bil, Prečuden sreče opotočne sin. Dvigali k višku so ga časi vgodni, Da slave je najviše vrh dorastel. Ko dalje vedno je nesit hrepenel, Cesti pekoči glad ga je uničil. Motna od črta i ljubezni strank Spodob mu v zgodovini omahuje; A vašim naj očem ga zdaj umetnost I srcu vašemu pripelje bliže, Ker ona, ka meji ter veže vse, V prirodo vrača spet izkrajnjest vsako, Človeka vidi v bojevitej žizni, Ter krivd njegovih večo polovico Nesrečnim zvezdam odvali v odgovor. 8 Nocoj ne bode njega na ta oder; A v trumah drznih, ke mogočno vodi Njegov ukaz, ke duh njegov oživlja, Podoba senčna srete vas njegova, Dokler vam samega boječa muza Ne dene pred oči v telesi živem; Ker le oblast mu srce zapeljuje; Ostrog njegov le greh njegov razkriva. Torej prizanesite pesniku, Da precej ne potegne vas na konec Dejanja tega, no veliko zgodbo V podobah več le zaporedoma Očem odgrinjati se vašim upa. Nocojšnje igre nenavadni glas Naj srcu in ušesu se prikupi, Naj v tisto dobo vas nazaj premakne, Na tuji, bojeviti oder tisti, Ki čini svojimi ga naš junak Napolni skoro. Ce nocoj spet muza, Plesu i pesmi boginja svobodna, Pravice stare nemške, stikov igre, Ponižna se loti —■ ne grajajte! Hvaležni mar bodite, da resnice 9 Podobo mrklo v radostni okrog Umetnosti prestavlja, zmoto svojo Odkrito sama niči, videza Resnici prevarljivo ne podmeta. Život ozbiljen, bodra je umetnost. '§»i>i2Šo. v ei:hm o«r>Ix/I . • ' nit v; ■ n. ■ 11 O s o b e. Stražnji glavAr, j od karabinskega polka, kemu ukazuje Trob&r, j Trčki. Puškar. Strčlci. Dva Holkova lovca konjika. Butlarjevi dragonci. Samostrelniki od Tifenbahovega polka. Oklopnik od lombardskega | Oklopnik od valonskega j polka. Hrvatij e. Ulanci. Nov&k. M e š č k n. Kmet. Kmetov sin. Kapucinec. Voj&ški učitelj. Krčmarica. Strež&jka. Vojdški otroci. Hobojisti. Pred Polznjijo na češkem. ** d o g O j'iil,:oii.;j - ' lo' .,1 ji i 1 .i-;;: {■ . I:: 3 i j .s.-i .•i.' U,'! .ioloiiS <>:! SOI “I B-V(> 3 fii>II M-/ L *( Jij; -Oiii, V i-ii rd&vis 0 ( 1 . i,' 5 \ -■;>!•!jfHtrtfuli::,)! h j i ;■ u i ’ [o 'f ,t : i ‘ko lil .i :!,Q(io:. 13 Prvi nastop. Krčmarski šatori, pred kterimi so prodalnice z novim blagom i starinoj. Yojaci raznih barv i zn&menij se gnjeto sem ter tje; polno jih je okoli vseh miz. Hrvatije in ulanci kuhajo pri ognji; vojaški otroci kockajo na bobni; v šatori pojo. Kmet i njegov sin. Sin. Oče, tu huda nama bode pčla; Pustiva ta vojaška krdela. Ti pajdaši so ošabniki pravi; Da le ne bi dobila po glavi. Kmet. E nu! Menim, da naju ne požro, Ce tudi se nekarno drzno vedo. Vidiš? nova ljudstva od Šale i Mena Prišla so, prinesla nam plena, Kaj redkih i kaj drazih stvari! Zvijača poda jih nama v pesti. Za stotnikom, kega je drug bil zaklal, Pri meni je srečen kober osthl, I denes tukaj naj mi oznani, Moč li v sebi staro še hrani. Na jok se drži, briši oko, Ker ljudije naglosrčni so to; Po hvali se radi ozirajo krog, I kakor dobodo, tako jirn teče iz rok. Če nam po vaganih odnašajo žitni vršaj Mi žlicoj ga moramo grebsti nazaj; če mahajo mečem oni srdito, Mi se pa dobrikamo, vedemo zvito. (V Satovi pojo i vriskajo.) Kako pa tam vriskajo — Bog se usmili Vse to so s kmetove kože dobili. Mesecev osem uže ta roj leži Po hlevih nam i po naših posteljah spi; Široka planota vsega okroga Zdaj kljuna več nejma niti ne roga, Da gladni moramo i goli Glodati lastne svoje kosti. Nadloga nas hujša nej odirala, Ko sdska truma je tod ropotala; Pa vendar cesarska se imenuje le-ta! S i n. Oče, tam-le gresta iz kuhinje dva; Ne kaže, da mnogo bi s saboj nosila. 15 Kmet. Češka je zemlja ta dva porodila; Karabinca Trčkine sta čete, V šatore le-te uže davno sprejete. ' Vseh toteh krdel ta četa najhuje I najoholeje se napihuje, Ker meni, da precej se ognjusi, Ce s kmetom kozarec vina pokusi. Poglej, na desnej tamkaj sedč Pri ognji brzi strelci trije. Gotovo doma na tirolskih so tleh; Le pojdi, Vanek! lotiva se teh. Veseli ptiči so, radi kramljajo, Lepo se oblače, pa novce imajo. (Odideta k šatoru.) Drugi nastop. Poprejšnja. Stražnji glav&r. Trob&r. Ulanec. T r o b a r. Kaj bi rad, kmet? Poberita se, potepuha! Kmet. Gospodije, kapljico vina, rezanec kruha! Nič toplega nejsva še denes kosila. 16 T r o b 4 r. He, vedno pa rada bi žrla i pila. Ulanec (s kozarcem). Nič nejsta še jedla? Pes, na, pij! (Kmeta odvede v sator; ona dva stopita naprej.) S t r a ž n j i glavar (trob&rju). Ka meniš, da to se kar takisto godi, Da nam denes priboljšek so dali, Samo naj pili bi, naj prepevali? T r o b a r. Saj vojvodico denes k nam pripeljo I ž njoj gospodičino kneževo — S t r a ž n j i g 1 a v 4 r. Le zdi se tako Toda iz tujih pokrajin krdela Semkaj so v Polzenj k nam prišumela, Pa treba, da naša jih vojska napase, Pijačoj priklene jih precej nase, Da ne bi se tukaj nič jim tožilo, Temuč pajdaštvo jih z nami spojilo. T r o b a r. Da, zopet se nekaj gotovo snuje. Straž nji glav4r. Gospodije taborniki i generali — T r o b 4 r. V zavetii nejsmo ne, kakor se čuje. Stražnji g 1 a v 4 r. Ki množno so tu med nami se zbrali — T r o b 4 r. Prodajat nejso prišli dolzega časa. Stražnji g 1 a v 4 r. I kar se pripravlja, kar šepeti — T r o b 4 r. Vse res! Stražnji g 1 a v 4 r. Kodelja z Dunaja mrtvolasa Od včeraj tod okoli hlača, Za vratom jej zlata grivna visi — V njej stavim da skriven pomen tiči. T r o b 4 r. Pazite dobro, to spet je vohonski pes; Za vojvodoj lazi, podoben je ves. 2 St.ražnji glavir. Nu, vidiš? Vere nejmajo v nas, Plaši jih vojvodin skrivni obraz; Prišel je do prevelike slave, Sklatili bi radi ga z višave. Troliir. A mi ga držimo po konci, mi, Če misle vsi drugi, ko jaz i ti! Stražnji gl a vir. Naš polk i štirije tisti še z nami, Kirn vlada Trčka, vojvodin šurjak, Truma najbistrejša nad vsemi vrstami, Vse njemu je verno, udan mu je vsak. Sam nas gojil, med nami je vedno stal; Vse stotnike nam le on je odbrdl; Zatorej pa vsak bi rad zanj živenije dal. Tretii nastop. vat prinese grivno (ovratno verižico). Za njim pride str 4- lec. Prejšnja. Strelec. Kje si to grivno ukradel, Hrvat? Čemu je tebi? Jaz kupim jo rad; Zanjo ta dva samokresa ti dam. 19 Hrvat. Odlazi! Ti me varaš, ja znam. Strelec. Nu, višnjevo po vrhi še kapo na, Prinesla je todi mi jo loterija; Lepote dovolj za vsako godišče ima. Hrvat (obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija! Strelec (vzame grivno). Še čutaro vzemi, če te veseli. (Progledava jo.) Do tega mi je, ker tako se blešči. T r o b 4 r. Kako pa Hrvata cigani le-ta! Vsak pol, strelec, pa hočem molč&ti. Hrvat (pokrivai kapo). Ja kapicu tvoju hteo bih ipak imati. Strelec (pomignovši trob4rju). Bog daj srečo! Za priči sta vidva oba. 2 * 20 Četrti nastop. Prejšnji. Puškar. Puškar ^stopi k stražnjemu glavarju). Nu, brat karabinec, ko ve pa vaše so misli? Dokle si tu roke še bodemo greli, Ko vragi so krog se uže razleteli? Stražnji glavir. Čemu je taka teginja? Kdo vas sili? Še nejso potije se ugladili. Puškar. Kar tiče se mene, lega mi je v čisli; A sel je prišel, donesel nam vest, Da Ratisbona pala vragu je v pest. Trobar. He, torej pa bodemo skoro sedldli. Stražnji glavir. Da morda za Bavarca bi se mahali, Ki nej bil knezu prijatelj nikdar? Prenaglo ne bodemo k njemu dirjdli. Puškar. Ka resne? — Vam je pač znana vsaka stvar. 21 Peti nastop. Prejšnji. Dva lovca. Potem krčmarica. Vojaški otroci. Učitelj. Strež&jka. Prvi lovec. Poglej nu, poglej, tam pa sedi Glasna družba veselih ljudi. T r o b k r. Od kot sta pač zelenca ta, Ka hodita lična po konci oba? Straž n ji glavar. Holkovca; res pa srebrnih, ke sta si prisila, V Lipski na semnji si nejsta kupila. Krčmarica (prinese vina). Gospoda, srečen prihod! Prvi lovec. Kaj? strela! Pa vendar nej Krepenikova Jela? Krčmarica. Kako pa! I če prav se mi zdi, Triplatov dolgovezni Peter ste vi, Ki v Glikštati naše ste vojne gostil, Očetove zlate rumenčke zapil, Mošnjico v noči veselej ožel. 22 Prvi lovec. Odvrgel per6 ter za puško prijel. Krčmarica. Midva sva stara znanca tedaj! Prvi lovec. I spet sva na Češkem dobila se zdaj. Krčmarica. Denes le-tod, prijatelj, jutri drugod — Kakor po tleh širocega sveta Razkava metla nas bojna pometa; Hodila sem jaz uže marsikod. Prvi lovec. Kaj ne bi? Jako verjetno je to. Krčmarica. Promerivši ogersko širno zemljo Pred Temešvarjem sem krčmarila, Ko Mansfelda vojska je pred seboj podila: Z vojvodoj sem pri Stralsundi stala, Kjer vso mi je robo nesreča pobrala; Pred Mantovoj bila s trumoj pomožnih čet, Od koder vrnola se s Ferijoj spet; Pa z nekim španskim regimentom Mudila nekoliko sem se pred Gentom: No zdaj po taborjih te dežele Poterjala rada bi stare dolge, Ce vojvoda mi pomoč nakloni. Tam-le pa moja krčma stoji. Prvi lovec. Tu imaš vkup dolžnike — to pravi je pot! Kam pa ti izginol je mož, tvoj Škot, Ki nekdaj pri tebi je vedno bil? Krčmarica. Slepar! Kako me grdo je navil. Več nej ga. Obral me je, pa je utekel, Pustivši mi onega samo leneta! Vojaški deček (priskače). Mati! imaš-li v mislih očeta? Prvi lovec. Nu, nu! saj tega je cesarju rediti, Ker vojska se vedno mora sama ploditi. Učitelj (pride). Tecite, paglavci! Hajd’ v učilišče! Prvi lovec. Le malo jih mika tesno stanišče. 24 St režajka (pride). Teta, odšli bi radi. Krčmarica. Zdaj zdaj Prvi lovec. Poglej, kdo pa je srčni obrazek t4? Krčmarica. Moje sestre liči je, v Nemcih doma. Prvi lovec. Preljubeznjiva sinovka tedaj? (Krčmarica odide.) Drugi lovec (deklico drže). Ostani, ljubče, vendar malo pri nas. S t r e ž a j k a. Imamo tam pivce, brani mi čas. (Iztrga se ter odide). Prvi lovec. Prosneto je zalo to dekle! — Pa teta njena — bes te opali! Kako so nekdaj vojaci se Pulili vsi zanjo, kako zavidali! 25 A kako naglo čas nam beži. — Kaj moral učakati bodem še! (Stražnjemu glavarju i trobirju.) Gospoda, na zdravije, rnozi Bog vama! Ne dasta-li malo prostora nama? Šesti nastop. Lovca. Stražnji glavar. Trobir. Stražnji g 1 a v i r. Prelepa hvala. Na radost največo. Zmekniva se. Bog daj na Češkem srečo! Prvi lovec. Vi tukaj na gorcem ste mirno sedeli, Mi dosti v sovražnej deželi trpeli. T r o b i r. Prelišpana sta, da bi vama verjeli. Stražni glavi r. Da, da, po Mišnji pa tamkaj ob Šali Vam slave gospodom nejso spevali. Drugi lovec. Molčita mi! Kdo bi takisto govoril? Hrvat je delo pred nami bil storil, Le paberki nam so za njim ostajali. 26 Trobdr. Ovratnike zobci prelepi vama krase, I hlače se vaju kaj pristojno drže! Klobukovo perije, tenka preobleka, Kovo to moč ima do človeka! Da sreča le vam bi se vedno smijala. Nam tacega kaj nikoli nej dala! Straž nji glavar. A nam pa Fridolančev polk se pravi, I vse nas česti, nas jako spoštuje. Prvi lovec. To druge vojake vrlo malo raduje, Ker mi smo njegovega tudi imena. Stražnji g 1 a v d r. Vi spadate res takisto k njegovej množavi. Prvi lovec. Kaj da ste vi posebnega plemena? Samo na suknjah je vsa razlika, A meni je moja zadosti velika. Stražnji glav dr. Kako se mi, lovec, vendar smilite vi, Da zunaj med kmeti živite vse dni; 27 Uglajene šege, običaje prave Nahajaš le blizu tabornikove glave. Prvi lovec. Kar vi ste od njega učili se, vam preseda. Pač znate, kak hrka i pljuje, to se ve da, Kaj tacega urno vsak zagleda; Mogočnega duha, ni bistrega uma Nej pridobila si straže njegove truma. Drugi 1 o v e c. Grom te udari! vprašajte, če vam je drago, Divije nas Fridolančeve lovce zovo, Imena le-tega nikdar ne grdimo — Prodrzni v plaho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zeleno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumeno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsod! — V trenotii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požar v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni beg, V bezredii ni sramežljivost, ni jek. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepeta — Vprašajte, ne govorim, da bi se hvalil, Kako je naš roj v Baruti pulil; Kako po Vestfalii smo vojevali — Otroci se bodo i vnuci spominjali, Ko mine sto i druzih sto let, Se zmerom Holka i njegovih čet. Straž n ji glavar. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega treba nej ? Mere je treba, čuta i spretnosti, Kazuma, namena, umetnosti. Prvi lovec. Svobode je treba. Vse drugo je slama! O tem je zastonj govoričiti nama. — Menda uk zato na kljuko sem del, Da v taborji vojnem bi zopet našel Tlako i galejo trdo? Da v tesno pisalnico spet me zapro? Tu v radosti plavati len čem i nevozlan, Videvati kaj novega dan na dan, Tekočemu hipu odpirati sluh, Minolim, bodočim pa uram slep i gluh — Zato sem kožo svojo cesarju prodal, Skrbi nobene da ne bi se bal. 29 Zdaj precej v bitvo naj idem srdito Skoz Rene deroče vodo valovito, Vsak tretii mož naj pade v kri prolito; Ne bodem se dolgo vam obotavljal. — Sicer pa moram prositi vas, Da ne bi nihče mi zopet zabavljal. Straž n ji g 1 a v & r. Nu, nu, ničesa nečete sicer od nas? To vam bi lehko pod mojoj suknjoj dobili. Prvi lovec. Kako so nas trli, kako nas gulili Pri Gustavi, pri ljudotrapnem Švedi, Ki tabor, ko cerkev, imel je v redi! Naj padel je mrak, naj zor je poknol rudeč, Med bobnanijem smo morali skupaj moliti; A če hoteli smo kolikaj se veseliti, Sam nas je okaral, na kljuseti sedeč. Straž nji glav&r. Resnica, da pobožen gospod je bil. Prvi lovec. Dekleta je posebno vražil; Vsak moral je svojo peljati pred oltar. Prebiti mogel več nejsem, bežal sem kar. 30 Stražnji glavdr. Zdaj ni tamkaj nete več takisto živeti. Prvi lovec. Na to prejakal pa k zveznej sem četi, Ko se napravljala Devin je prijeti. Drugače nam bilo je tam, pošteno res, Svobode z vrhom, zadosti veselija vmes, Pijačo, igro pa deklin so nam dali; Kako smo poskočno se vedli, kako rajali! Tili bil poglavar je bistrih očes, Držal je v tesnih brzdah le svoje telo, Vojaka pestil nikdar nej ostro, Da le njegove bolelo nej mošnjice; Rekal je: živi sam, drugim ne kradi žlice! A to je, da sreča mu nej ostala zvesta — Udarila ga je nezgoda lipskega mesta. I kar počenjali smo od tiste dobe, Vse nam je bodilo povsod na robe; Kjer koli smo trkali, nej se odprlo, Nobeno se v nas pozdravljaje oko nej ozrlo; Od mesta smo do mesta ponižni tavali, Nikoder se ljudije nas nejso več bali. — Odbegnovši zopet sem hitel med Sase, Misleč, da sreča tam še le dobra mi vzrase. 31 S t r a ž n j i g 1 a vi r. Nu, k Sasom o pravem časi bil ste prišel, Rubili so Cehe. Prvi lovec. Slabo sem zadel. V pretrdem so Strahi nas vedno imeli, Nejsmo ko pravi sovražniki delati smeli; Pred carskimi gradi nam bilo na straži je stati, Oprezati, sukati, viti se, pripogibati; Vsa vojna je lezla, kakor otročija šala, Zato nam pa nikdar nej duše užgala. Nikogar se nejsmo krepko lotili — S kratka, le malo cesti smo dobili, Tako, da srce mi dajalo nej več miru, K pisalnej mizi hotel sem teči domu; Glej, takrat pa Fridolanec je vstal, Po cestah i potih vojakov iskal. • Straž nji glavar. Dokle pa menite vendar prebiti pri nas? Prvi lovec. Šaljivec! dokler on vladal bode, ves čas Ne mislim, za dušo, nikdar uskočiti. More li kje se vojaku bolje goditi? Tu ide vse, kakor na vojski je red, Vse merjeno je na veliko ped, I duh, ki v totem zbranem krdeli živi, Najmanjšega konjika silno drevi, Liki vetrovni viharji, s seboj. Kjer koli sem, pogum je vedno z menoj; Teptati drzno meščane smem i ratarje, Ko vojvoda kneze i svitle vladarje. Meč je edin gospod bil nekdaj, I takisto pri nas je zopet sedaj. Med nami le ena grehota je, zlo samo bno Objestno vpreti se temu, kar je naročeno. Kar nej prepovedano, to je vse dopuščeno; Kaj veruješ, tega živ te. krst ne vpraša; Ter sploh samo se o dveh rečeh govori: Kaj hoče i kaj neče vojska naša; Ter le k praporu drže me vezi. Straž nji glav&r. Zdaj ste mož, lovec! To so prave besede, Konjika fridolanskega vredne. Prvi lovec. Poveljstvo mu nej za dolžnost ali dar, Ni za oblast, katero podal mu je car! Na službo cesarjevo malo misli; Kdaj bil mu cesarjev dobiček je v čisli? Morda je moč njegovih bojnih krdel Branila kdaj, varovala dežel? Vojaško državo hotel je osnovati, Zapaliti svet in otrovati, Najdrznejšo igro pogumno igrati — Trobar. Molčite! Kdo upal bi tacih besed se lotiti! Prvi lovec. Kar mislim, to vendar smem govoriti. Beseda je svobodna, rekel je vojvoda nam. St ražnji glav it r. Tako je; od njega sem cesto slišal sam: „Beseda naj svobodno se glasi, Dejanije naj molči, naj pokornost ne gleda, To resnično je ust njegovih beseda. Prvilovec. Ne vem,, je-li to govorjenije res njegovo; A kakor praviš, tako je ta reč gotovo. Drugi lovec. Junaška mu sreča se ne izneveri, Kar drugim se tako rado primeri. 3 34 Tili je svojo nadživel slavo, Za bojno Fridolančevo pak zastavo Dobro vem, da zmaga jo vedno spremljuje. Prisilil je srečo, da poleg njega stoji. Kdor koli pod njegovim praporom vojuje, Krepe ga i brane posebne moči. Saj to pač veliko i malo zna, Da zlodeja v službi iz pekla ima. Stražnji glavar. Resnica je, da ga meč ne more zateti, Ni kopije mu ni puška ne kože načeti. Ko bilo pri Lični krvavo streljanije, Jezdaril ti je skoz ognjeno bliskanije Sem ter tjekaj mirnosrč&n. Klobuk je kroglami razvotljan Ovratnik probit i škorno imel, Lehko na obeh si znamenja štel; Nobeno mu zrno telesa nej obrazilo, Ker brani ga peklensko mazilo. Prvi lovec. Kaj še! Precej se morajo čuda goditi! Ovratnik imeva iz losovine, Ktere nobena krogla ne prošine. 35 Straž nji glav&r. 0 ne, mazila so čarodejne trave, Ka se o bajalnih besedah vare. T r o l> a r. Samb ob sebi to pač ne more biti! St ražnji glavi r. Da tudi na zvezde gleda, svet govori, Beroč prihodnje bližnje i daljne stvari; A jaz pa bolje vem, kako je to: Možiček siv liojeva k njemu kesno Po noči skozi trdno zaprte duri; Večkrat ogovarjala straža je vnočnej ga uri, 1 kadar prišel sivosuknjik v stan je njegov, Kak velik dogodek je vselej bil potlej gotov. D r n g i lovec. Da, zapisal v zvezo se je s hudiči; Zato smo tudi mi tak veseli ptiči. Sedmi nastop. Prejšnji. Nov&k. Meščin. Dragonci. N o v i k (stopi iz šatora; na glavi ima kositarjevo lebko, v roči vinsko steklenico.) Pozdravi očeta i strice doma. Jaz idem; Vojhk sem, domu nikd&r več ne pridem. 3 * 36 Prvi lovec. Poglej, nov;ika le-sem peljo! M o š č &. u. France! verjemi, žal ti bode zato. Novak (poje). Bobni, pišč&li, Trombe done! Da potovali V daljne zemlje Z mečem o boki Bodemo v skoki, Konje igraje, Srčno sukaje Brezi skrbi, Ko ptica živi Na vejah drevesnih I v zracih nebesnih! Hej, k Fridolancu prišel sem na boj! Drugi lovec. Poglej ga, vrlo prinesel je srce s seboj! (PozdravljAje ga.) Meščan. Pustite ga! ljudije njegovi so pošteni. Prvi lovec. Ni mi za plotom nejsmo rojeni. • 37 M e S č 4 n. Verujte, mnogo posest mu je vredna. Potipljite suknjo, kako je tenka i čedna. X r o b a r. Suknja cesarska na zemlji najviša je čast. M e š č 4 n. Malo krznarijo dobode v last. Drugi lovec. Svobodna volja človeku nad vse je draga. M e » č & n. Od babice prodalnico polno blaga. Prvi lovec. Sramota! Kdo bi prodajal gobo kresilno! M e š č & n. Od kume tudi vina obilno: V hrami dvanajst velicih posod leži. T r o b 4 r. S tovarši veselimi jih posuši. Drugi lovec. Pojdi v moj šator stanovat, čuješ me, ti! 38 M e s !S L n. Nevesta mu toči brezupna solze. Prvi lovec. To je prav, da železno ima srce. M e š e k n. Od žalosti babica pojde pod zemljo. Drugi lovec. Kaj to! Vsaj precej pograbi njeno blago. St raž ii ji glavčr (modrostno pristopi ter novaku roko položi na lebko). Vidiš! Dobro si sklenol o svojej reči. Zdaj novega moral človeka si oblčči; Bistri meč i šlem te vrstita Med krdela mogočnoeeštita. Obkriiiti mora ponosen te duh — Prvi lovec. Posebno pa nikdar ne bodi skopuh! Stražnji glav&r. Sreči si namenil se v čoln Stopiti pogumnosti poln, Vesoljni svet zdaj pred taboj leži; Kdor se ne tvega, naj upa nikar ne goji. V obrten vedno vrte se meše&ni, Leni i topi, ko voli na proso zagnani; Vojniku do vsega odprta je cesta, Ker vojska države kroti zdaj i mesta. Poglej pač mene, druzega ne govorim! V tej suknji cesarsko palico držim. Vsa moč i vse gospostvo, dobro me pazi, Iz gole palice je porojeno: Celo v kraljevej roči žezlo rumeno Le palica je, to ve, kar hodi i lazi. I kdor je desetnik, stoji na gredeh Do najviše oblasti pri zemskih ljudeh, Kar čaka tudi še tebe, če kaj veljaš. Prvi love c. Ako le brati i pisati znaš. S t r a ž n j i g 1 a v a r. Precej lehko ti v izgled podam, Kar videl na svoje oči sem nedavno sam. Butlar se zove poveljnik dragonskej četi, A pred kacimi tridesetemi leti V Kelni sva renskem bila oba še prostaka, Zdaj pa vse taborni tisočnik mu pravi, Zato, ker dobrega se je pokazal junaka, Da čudi širni svet se njegovej slavi; A moje zasluge le skrite so bile povsod. Celo Fridolanec sam, naš vojskovod, Vidiš, ki zdaj oblasten je gospod, Najprvi mogotec i velikaš, Prej le mali bil je plemenitaš; Pa ker je vojaškej se boginji zavezal, Zato do višave je tolike vzplezal. Cesarjev doglavnik je imenovan, A morda ni zdaj njegov nej tek dokonan; (Šegavo.) Kajti jutri bode tudi še dan. Prvi lovec. Da, z nizkega res visoko stoji. V Altdorfi, ko je v učilnici drgnol klopi, Ne bodi ponošeno, kar bodem pravil — Vpijat je bil i nekamo lehke krvi, V jezi je svojega skoro slugo zadavil, I norimbcrška gospoda mu je prisodila, Naj bi ga kar ječa pokorila. Bila je nova, trebalo je jo krstiti, Ime od prvega prebivalca dobiti. I kako je obrnol? Vse je nasmodil! Promišljeno psa je najprvo v trančo zapodil. Pa še dan denes pasije nosi ime; To naj si prava grča vtisne v srce. 41 Med njegovimi vsemi velikimi cini Meni ostal je ta v posebnem spomini. (V tem je deklica prišla strič; drugi lovec se šali ž njoj.) Dragonec (stopi mednja). Tovarš, miruj! Kaj ti mar je dekle! Drugi lovec. Ki zlodej more vtikati se! Dragonec. Dekle je moje, poslušaj za vselej enkrat! Prvi lovec. Ta sam bi hranil si ljubico rad! Dragonec, kam pa vendar pamet si del? Drugi lovec. V ostrogi sam bi rad kak posebek imel. Vsake deklice lepota Mora vseli biti, kakor solnčna gorkota! (Poljubi jo.) Dragonec (dekle strani potegne). Ponavljam, da prepovedujem to! Prvi lovec. Veselije! radost! Pražani gredd! 42 Dragi lovec. Pripravljen sem, če morda hočeš prepir! Stražnji glav&r. Poljub je svobdden! Gospoda, mir! Osmi nastop. Rudarji nastope i zagodo valcer, iz prva počasi, potlej pa čedalje hitreje. Prvi lovec pleše se s t r e ž 4 j k oj i krčma¬ rica z novikom; deklica uteče, lovec pa za njoj, da bi jo vtj čl, ter se zaleti v kap u cinca, ki pristopi. Kapuci ne c. Juheja! Hopsasa! Dideididam! To je ropot! Prišel sem tudi jaz k vam! Ti vojščaki da so krištijani? Ka Turci smo, ali smo psijani? Morda je to na čast presvete nedelje? Ali roke so Bogu obolele, Da ne more užgati več strele? Zdaj li čas je vinom se zalivati, Pojedati i praznovati? Quid liic statis otiosi? Čemu brez dela tu križem roke držite? 43 Ob dunajskej reki vojne robne gromovite; Sovražnik je trdni bavarski jez požrl, Nohti je v Ratisbono zadrl: Vojska pa tukaj med Cehi leži, Trebuh si pase ter nič ne skrbi; Rajia brenka steklom nego jeklom, Jezik če rajša brusiti nego sablje ostriti, Rajša z babami se jezdiha, Rajša goveda žre nego Šveda. V pepeli i prahi krščanstvo drgeta, Vojak pa le grabi i v torbo nabira. Svet joče, ker ga nadloga zatira, Na nebi vidimo čuda i prikazni, Krvavi plašč je vojskine bojazni Obesil Bog v oblake nam nad glavo; Vteknbl v nebeško je okno gorečo metlo, Ko šibo, ktera grozi nam strašno; Po zemlji stiske i žalosti je brez mere, Po krvi plava bulija svete vere. Bogu se usmili! — rimska država Zdaj bi sc morala zvati rimska mršava; Sumeča Rena je krvaveča pena; Samostanišea so prazna gnjezdišča, Vladiko v instva samo še jadikovinstva; Opatije i verski zalogi Razdrtij e so zdaj i tatinski brlogi; Vse nemške oblažene krajine Promenjene so v obnažene pustine. — Zakaj pa je to? Vam hočem jaz oznaniti: To zarad vaše budobo je moralo priti, Zarad gnjusa i zarad poganskih mlak, Po kterih se valja cestnik i prostak; Kajti greli je magnetni kamen, Ki vleče v deželo železo i plamen. Za krivicoj se plazi gorje, Kakor za trpkoj čebiiloj solze; Za itkanijem hodi Dekanije, To uči abecedno znanije. Ubi erit victoriae spes, Si offenditur Deus? Kako bi zmagali, Ko v cerkvi nikoli nej vaših ušes, Ker brani k božijej besedi vam ples, I k maši vam brane vinski bokali? Evangeljska bila ženica Našla izgubljeni denar je spet, Savel očetove oslice sled, Jožef poredne brate spet; A med vojaki nihče ne ugleda Ni božijega strahu ni lepega reda, Ni sramežljivosti kratko ni malo, 45 Pa naj bi se mu sto svetilnic prižgalo. K oznanjevalcu v puščavi, Kakor sveti evangelist nam pravi, Tudi vojaci so tekali, Pokorili se i krstiti dajali, Vprašaje ga: quid faciendum est? Kaj treba, da pridemo k Abrahamu sest? Et ait illis. Ter odgovori: N e m i n e m concutiatis, Nikar ne odirajte ljudi, N e q u e calumniam faciatis, Opravljivost i grde laži krotite; Oontenti estote, zadovoljni bodite »Stipendiis vestris, da se plača vam d&de; Odslovite vse hud 0 bne razvade. Zapoved uči: ne kvasi Imena božjega o nepotrebnem časi! A kje se toliko preklinja i psuje, Ko tu, kjer Fridolanec šatonije? Naj vsak obzvoniti bi morali s&krament I vsako strelo v deželi i plent, Kar se izproži jih z vaših jezikov, Hitro imeli bi premalo zvonikov; Naj vam zarad vražije vsake molitve, Ktera iz ust umazanih vam rogovili, Padel iz glave bi lasec, brez noža in britve V enej bi noči gladko plešo dobili, Pa ko bi Absalonove kodre nosili. Saj tudi Jozuva bilje vojak; Golijata je usmrtil David junak: A kje pa kdo je zapisano bral, Da jima jezik je zlodej majal'? Menim, da ust nej treba širje odpreti Na: „Bog pomagaj nego na: „budič prokleti“! A česar v sebi posoda preveč ima, To kipi iž nje, to iž nje vrvni. Se druga zapoved veleva: ne kradi! Zares, to po črki dopolnjujete radi, Ker uzmate vse spred oči ljudem. Vašim grabljiviin, jastrebiim nolitem, Vašim zvijačam, vašim urnim pestem Nej spravljeno v zaprtej skrinji blago, Ni skrito v kravi telečije nej meso; Z jajcem še kuro umaknete v svojo roko. Kaj pravi oznanjevalec? Contenti estote, Bodite veseli, da komisa dobote. Ali kdo bi hlapcem pohvalo dajal, Ker mednje glavar je greh zasejal! Kakoršni udije, taka je glava; Kaj on veruje, to se še zdaj povprašava! 47 Prvi iovec. Pop! če se v nas vojake zadiraš, Glej, da vojskovoda nam ne obiraš. K a p u c i n e e. Ne custodias g reg e m meam! Pravi Ahab je in Jerobeam, Ki narodom sveto vero odpravlja, Namesti nje pa malike postavlja. T r o b & r i n o v a k. Tvoj nam jezik tega naj več ne ponavlja! Kapucine c. Pravi Bramarba, pravi lomast, Ki hoče vse trdne gradove dobiti v last. Brezbožno se ustil je svojej četi, Da mesto Stralsund mora vzeti, Naj tudi verige pripno ga v nebo. T r o b 4 r. Kako, da ust ne zamaši mu kdo? K a p u c i n e c. Pravi Savel, ki hude duhove roti, Pravi Jehu i Holofern je to; Kakor Peter, Gospoda taji: Zatb petelinjega petija se boji — 48 Oba lovca. Pope! zdaj ti gre za glavo! Kapuci'n ec. Pravi zavitec, lisijak Herod — Trobarin oba lovca (nanj planovši). Molči! Živ ne pojdeš od tod! Hrvatije (stope vmes). Ne boj se, pope, ne boj se, ostani, Izusti reecu, i nam ju obznani. K a p u c i n e c (glasneje kriči). Pravi oholi Nebuhodonozar, Grešnikom oče, plesnjiv krivoverski slepar, Veleva si rekati Valen staj n: Saj res je na pot zavaljen panj Da vse pohujšuje, zadeva se vanj, I dokler od vojske ga cesar ne požene domu, Dotlej v deželo ne bode miru. (Med poslednjimi besedami, ktere govori krepkim, povzdigne- nim glasom, začenja se počasi umikati; a Hrvatije ga brane družili vojakov.) Deveti nastop. Poprejšnji brez kapueinca. Prvi lovec (stražnjemu glavarju). Povedite, kaj o petelii govori, Da vojvoda slišati se ga boji? Menda to pravi, da njemu le rogal bi Straž nji glavi r. Jaz vem, zakaj. Nej vsega prazno to Vojskovod je čudnih lastnosti zares, Posebno pa jako srhljivih ušes: Mačiih glasov ne more trpeti, I zona ga ima, ko sliši kura zapeti. Prvi lovec. Ni lev ne čujo rad petelina. S t r a ž n j i glava r. Krog njega mora biti nema tišina, Kar stražam vedno vsem ukazuje, Ker pregloboke reči promišljuje. Glasovi (v šatori. Hrup). Držite sleparja! Udrite, udrite! Kmetov glas. Na pomaganije! Milost! 50 Drugi glasovi. Nikar ne tepite! Prvi lovec. Pdsija dlaka! Tam je tepežen dan! Drugi lovec. Jaz moram tjekaj ! (Oba tečeta v Sator.) Krčmarica (pride iz šatora). Slepar i tat zažgan! Trobar. Gospodinja, kaj vas je tako razkačilo? Krčmarica. Raztrganec! pritepuli strupoviti! Da v mojej to krčmi se moralo je pripetiti Vsem častnikom bode me sramotilo. Stražnji glav Ar. Kaj pa je, strina? Krčmarica. Kaj neki? Kmeta imajo, Pa ga nadevajo in uhajo, Ker je krivične kobre prinesel v igro. 51 Trobi r. Njega i sina semkaj vleko. Deseti nastop. Vojici privleko kmeta. Prvi lovec. Ta mora viseti! Strelci i. dragonci. K profosu! k profosu! S t r a ž n j i glavar. Se le nedavno so ukaz nam dali. Krčmarica. Ni ura ne mine, ko bodo ga obešali! S t r a ž n j i g 1 a v i r. Po slabem deli nej dobrega plačila. Prvi samostrelnik (druzemu). To sama brezupnost je storila. Pomislite, do polti sleko jih najprej, Potem pa mogoče brez tatbe živeti jim nej. 4* 52 T r o b a r. Kaj? Kaj? Vi še celo zagovarjate psa? Hudič je omamil vam glavo morda? Pervi s a m o s t r e 1 n i k. človek je •— tako rekoč •— tudi kmet. Prvi lovec (troMrju). E molči! Tifenbahovca sta; Sami krajači so to z rokavičarji. vred! V Brigi so žedeli na posadi; Kaj vedo, kako je na vojski v navadi? Enajsti nastop. Poprejšnji. Oklopnika. Prvi o k 1 o p n i k. Mir! Kaj hočete kmetu? Kaj je zakvaril? Prvi strelec. Slepar je; krivično je igral. Prvi oklopnik. Morda je tebe osleparil? Prvi strelec. Do dobrega me je okožuhal. 53 Prvi o k 1 o p n i k. Ka ti si Valenštajnov? To je lepo, Da molzeš tako se pod noge dajati, Da sram te s kmetom nej igrati! Teče naj, kar podplatije ga neso. (Kmet pobegne; voj&ci se zbero.) Prvi samostrelnik. Ta je nagel i kratkih besedi; Tako se mora z le-temi ljudmi! Od kod je? S Češkega vem da ne. Krčmarica. Njega pošteniju čast! Valonec je! Papenhajmov nekdaj oklopnik je bil. Prvi dragonec (pristopivsi). Zdaj Pikolominovič njih je glavarstvo dobil, Ker v bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhajma so izgubili, Za polkovnika so si ga izvolili. Prvi sam ostr čini k. Ka prodrznili so se do tacih reči? Prvi dragonec. Polku temu veče oblasti so dane; Prvi je vselej bil, kjer so padale rane. Ima svojo posebno sodnjo pravico; Valenstajn ljubi ga, kakor v očesi zenico. Prvi o k 1 o p n i k (druzemu). Ce je le res? Kdo vam je povedal novico? Drugi o k 1 o p n i k. Sam polkovnik, torej smo gotovi. Prvi o k 1 o p n i k. Da te hudič! Saj nejsmo psi njihovi. Prvi lovec. Kaj neki je? Kako se grozita! Drugi lovec. Gospoda, nas tudi li tiče sc, kar govorita? Prvi o k 1 o p n i k. Nobenega nej, da bi mogel so veseliti. (Vojaci pristopajo.) Na Nizozemsko hote nas posoditi; Oklopnikov, lovcev i strelcev na konjeh, Vseh osem tisoč naj odide v malo dneh. Krčmarica. Kaj? Kaj? Da treba je spet na noge? Iz Flandrije prišla sem včeraj še le. Drugi oklepnik (dragoncem). Butlarci, morali boste i vi sedlati. Prvi o k 1 o p n i k. Posebno pa mi Valonci naj hitimo. Krčmarica. Potlej pa trume najboljše izgubimo. 1’ r v i o k 1 o p n i k. Milančana tjekaje nam je spremljati. Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so proklete reči. Prvi o k 1 o p n i k. Da Fridolanca mar bi puščali, Ki skrb za vojnika tako po gosposki ima, Za Spanijola skopega se bojevali, Ko ga črtimo iz živega srca? Tega ne! Rajši bežimo drugam. T r o b k r. Kaj, za vraga, delali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudeči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samo, Na vero njegovo med konjikc smo stopili; Da mi ne maramo zanj tako, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolančeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. S t r a ž n j i g 1 a v a r. Pazite me, da vam dopovem. Prazne besede malo koriste možem. Jaz dalje vidim, nego kdo izmed vas; V hudo past love i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! ,,Ukazne bukve“ govore! S t r a ž n j i g 1 a v k r. Strinka, požirek z melniške gore Najprvo vtočite, da si dušo priklenem; Potlej misli vam svoje razodenem. Krčmarica (toči). Nate, gospod glavar! Strah me proleta. Menda se vendar nič hudega ne obeta! S t r a ž n j i glavar. Gospoda, res je, tudi to nekaj veljd, Da vsak promišlja, kar bas na dlani imd; Toda, kakor naš vojvoda pravi, Celota naj vselej na tehtnico se postavi. Vojska vsi Fridolančeva se zovemo; Pod svojo streho nas jemlje meščan, Postreženi jemo pri njem i pijemo; Kmetič voli, kljuseta nam noč i dan Naprezati mora pred bojne vozove, Nič ne pomagajo tožbe njegove. Ce se iz daleč okrožiju kake vasi Poddesetnik z vojaki sedmemi približuje, On je gospod, i kakor njemu se zdi, Tako gospodari in ukazuje. Za vraga! vendar pa strmo gledajo nas, Da bi videli rajši hudičev obraz, Nego ovratnike naše rumene; Grom te ubij! zakaj nas nihče ne požene? Saj na števenije mnogo jih je več, Grjača jim rabi, kakor nam britki meč; Zakaj se jim drzno v zobe režimo ? Ker v strahovitem krdeli stojimo! Prvi lovec. Res, v celoti moč je, v celoti samo! To Fridolancu posebno so je odkrilo, Ko cesarju — pred leti osmemi je bilo — Nabiral je presilno vojsko. Dvanajst le tisoč so jih prvič hoteli imeti; On reče: ti nejmajo ob čem živeti; A šestdeset hočem tisoč jih nabrati, Pa vem, da ne bode jim treba stradati. I tako smo njegovo suknjo oblekli. S t r a ž n j i glavar. Na priliko, naj bi odsekli Od petih prstov, ktere imam, Na desnici meni mazincc sam, Ka menite, da le mazinec ste mi ločili ? Ne, za hudnika, vso roko ste mi shromili! Okršelc ostal je, pobegnola moč. Tako tudi konjikov teh osem tisoč, Ki naj poslove se, od nas jahajoč, Našej vojski le mazinček so mali, I če odido, porečete morda: Saj le petino od sebe smo dali? Kako pa! celota je ž njimi šla. Spoštovanja ne bode ni straha več ne, A kmetu greben se zopet napnč, I z Dunaja potlej brzo ukaže nam se: Kje spati smemo, kaj se nam k ognju pristavi, 59 Pa zopet staro beraštvo nam bode na glavi! Dokle pak ostane še potlej tako, Da i vojskovoda nam ne vzemo? Prijateljev ima na Dunaji malo; Če pride še to, kar vse bi razpalo! Kdo pomore potem, da se plača nam da? I Kdo, da beseda v pogodbah nam obvelja? Kdo je zadosti razumen, zadosti krepak, Dovolj bistroglav i močan junak, Devaje v red vsa naša razna krdela, Iz kosov da vojska teh porodi se cela? h’a priliko, povej dragonec ti, Kje tvoja dedina stoji? Prvi dragonec. Daleč v Ilibernii rod je mojih ljudi. Stražnji glav Ar (oklopnikoma). Vi ste Valonec, a laške vi dežele, To se uže po jezici ve* Prvi oklopnik. Od kod sem jaz ? Ne vem, dasi vprašal sem dosti; Ukraden bil sem v prvej mladosti. Stražnj i g la v Ar. Niti vi nejste blizu od tod doma? 60 Prvi samostrel n ik. Iz Buhave od jezera federskega. Stražnji glavar. A vi sosed? Drugi s a m o s t r e 1 n i k. V Švicu na svet sem prišel. Stražnji g i a v ;i r (drozemu lovcu). Lovec, kje so pa tebe dojili? Drugi lovec. Za Vižmarjem zibel sem imel. Stražnji glavar (kaže trobarja). Le-tega i mene pak so v Hebi krstili. Nu, ali pa vidi se, ali se zna, Da vojska od juga i severja ta znesena V kraje tote je nametena? Nejsmo-li, kakor iz enega lesa? Ali sovražniku se ne vemo braniti, Kakor zlepljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v kipi, ko mlinski tečdj, Kadar nam reče ali migne se vsaj ? Kdo nas je mogel tako trdno skovati, Da nam nihče razločka ne more pozndti? Valenštajn edin je naredil tako. 61 Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli mi to, Da v tako celoto smo zloženi, Ker le neskrbnost bila v čisli je meni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojaštvu uamerjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptali, Da potlej sami bi gospodovali. Zarotba je to, osnovana skrivaj. Krčmaric a. Za Boga presvetega! Zarotba tedaj? Potem pa gospoda plačati mogli ne bodo. Straž nji glavar. Kaj pa! Vse pojde na boben sedkj, Stotnikom, vojvodam mnogim na škodo, Ker iz mošnje svoje so polke zbirali, Kajti bili bi radi se pokazali, Pa svoje moči so prenapeli, Misleč, da velik dobiček bodo želi; A novce zdaj pogube vsi ti, Ce glava, če vojvoda izpodleti. Krčmarica. O sveta pomagalka! To je gorje! Na rovaši imam pol vojske: Sam grof Isolani, ta leni plačnik, Za dvesto križevaeev mi je dolžnik. Prvi oklopnik. Pajdaši! kaj nam je tedaj početi? Le ena reč more biti pomoč nam da; Združeni bodemo vsi oteti; Stojmo vsi vkup za enega moža! Ukazom, povelijem se ne klonimo, V zemljo češko peto zasadimo, Ne premikajmo se, naj se kar koli zgodi! Za svojo čast se vojak zdaj bori. Drugi lovec. Ne damo se kar takisto po zemlji voditi! Naj semkaj prido, če hote izkusiti! Prvi samo strelni k. k Gospodije ljubi, premislite, prosim vas, Cesar poslal je ta nam ukaz. T r o b k r. Ne bodemo dosti vprašali cesarja. 63 Prvi samostroinik. Naj tega več jezik tvoj no izgovarja! Trobi i\ Pa vendar, kar sem rekel, nejso laži. Prvi l o v e c. Da, da, tako sem slišal povsod, Da Valena tajil sam je tukaj gospod. Stražnji g'la v Ar. Res je; takisto v njegovej pogodbi stoji. Vsa oblast je njegova, morate znati, Zavojščiti more i tudi mir sklepati, Rubij dva lebkb za srebro i za blago, Obeša i milosti, če mu je drago; Častnike sme i polkovnike voliti, S kratka, o vsakej častnej reči soditi. Vse to mu podpisal cesar je sam. Prvi samosti - čini k. Vojvoda veleumen i silen je, znam; A vendar ostane, kakor vsi mi, Le hlapec ponižen cesarske moči. S t r a ž n i glavar. Ne kakor vsi! Tega ne veste vi. Državi le služen, sicer svoboden vladar, Samoobldsten gospod je, kakor Bavar. Morda nejsem pri sebi oči imel, Ko v Brindisi bil sem na stražo prišel, Pa cesar mn sam je rekel glasno, Kaj knežijo si pokrije glavo? Prvi sam ostrclnik. Bilo je zarad meklenburške zemlje, Ktero v zastavo je vzel iz cesarske roke. Prvi lovec (stražnjemu glavarju). Kaj? Pred samim cesarjem pokritje stal? To nej kar bodi, kar ste dejal! Stražnji glav Ar (segne v žep). Ce nečete mojej besedi verjeti, Resnico vam lehko je rokoj prijeti. (Pokaže novec.) čegav ta napis je i glava? Krčmarica. Pokažite jo! He, Valenštajnovec! To dete razsodi. Stražnji glavAr. Nu, kaj hočete še? Nej dovolj to? Nej-li vladar on, kakor kteri si bodi? 65 Nejma-li, kakor Ferdinand, novčne kovi? Nejma-li zemlje i podložnih ljudi? Tudi „njegova svetlost 14 se mu pravi! Zatorej pa mora imeti vojake v državi. Prvi samostrelnik. Saj tega mu niti ne izpodbija nihče; A mi zavezali cesarju smo se, I cesar je tisti, ki novce nam daje. Trobir. Z 6či v oči zavrnoti moram te. Cesar je tisti, ki novcev ne daje! Deset uže mesecev nam obetajo plačo; Vendar v žepi še denes imamo kačo. Prvi samostrelnik. E kaj? Ne bojte se zarad plateža! Prvi oklopnik. Mir, gospodije! Menda ne bode tepeža? Kaj, prepirate se i razgov&rjate mar, Ali nam cesar je ali ne gospodar? Baš zato, ker bi radi pošteni bili, Med konjiki vrlimi njemu služili, Za čredo mu nečemo biti nikdar; Nečemo, da nas bi razpošiljali, o Dvorjani i popi ustrahovali. Sodite! Nej rčs, da vladar le dobiček ima, Ce se vojska njegova pod noge ne dd? Kdo ga dela, razun bojnikov, Da najsilnejši on je vseh oblastnikov? Mogočno besedo mu daje i čuva povsod, Koder koli prebiva krščanski rod? Jarem njegov naj vzeli nase bi tisti, Ki milosti njegove jede koristi: Ki ž njim goste se v zlatej dvorani: Nam, nam od njegovega bleska ne hrani Druzega nič se, nego trud i težave, Pa kar si dajemo v srci sami veljave. Drugi lovec. Vsi trinogi silni so takisto sodili, Ter vsi cesarji, a jako modri so bili; Vse drugo skrunili so i teptali, Vojakom se vedno prilizovali. Prvi oklopnik. Vojaku je treba, da se mora čutiti. Kdor gosposkega, blazega nejma srca, Nej za vojsko, naj rajši ostane doma. Ce hočem glavo v nevarnost vreči srčno, Moram še kaj više od nje ceniti, 67 Ali pa dam se kar zaklati, Kakor Hrvat —• i moram se zaničevati. Oba lovca. Da, prvo skrbeti za čast je, potem za glavo. Prvi oklopnik. Nihče za lopato, za plug nej meča koval; Ne bil bi moder, kdor njim bi oral. Nam ni bilka ni setev ne zeleni; Brez doma vojak se okoli podi, Ubežen potuje po širocem sveti, Ne sme pri svojej se peči greti; Mimo bliskotnih mu iti je mest, Mimo zelenih trat prijazne vasice; O žetvi, trgatvi mora le s cest Iz daleč ozirati se v veselice. Povedite, kako blago i veljavo ima, Ce sam čestiti vojak se ne zna? Nekaj pač mora njegovega biti; Sicer požigati človek začne i moriti. Prvi samostrel ni k. Živenije naše res nej medeno! Prvi oklopnik. Vendar ne dam ga za drugo nobeno. Vidite, mnogo sveta sem oblazil, 5 * 68 Marsikaj slišal i zapazil. Uže sem se za Benečana boril; Tudi v španske dežele službi I pri Napolitanci sem bil: A sreče nejsem nikjer imel v družbi. Videl trgovce i viteze sem plemenite, Rokodelce in jezuvite; Pa suknje železne svoje ne hotel bi sleči, Med vsemi najbolje mi je po všeči. Prvi samostrelnik. Ne! tega bi jaz ne mogel trditi. Prvi oklopnik. Kdor misli na zemlji si kaj pridobiti, Delati mora, trdo se potiti; Kdor vpraša, kje do česti so vrata, Naj hiili se pod bremena zlata; Kdor želan je zakonske sreče, Otročiče bi rad i vnuke ljubeče, Naj mirno delo prime v roko: Jaz — jaz bi ne mogel tako. Svoboden čem dihati in umreti, Nikomur ni prej ni po smrti nič vzeti, Na gomazen ozirati se pod seboj Neskrbno raz konja, ki dirja z menoj. Prvi lovec. Tako je! Enako jaz mislim s teboj. Prvi samostrelnik. To je da utegne prijetneje biti, Drugim po glavah konja poditi. Prvi oklopnik. Prijatelj, mi v sredi težavnih smo let, Od tehtnice dan denes meč je vzet; Torej naj bi se name nihče ne obregnol, Da rajši po britki meč sem segnol. Tudi vojak se človeški more vladati; A drv pa ne dam na sebi klati. Prvi samostrelnik. Kdo pa je kriv, ne mi vojniki, Da na smeteh so delavci, naši redniki? Preglavica, vojna i huda zadrega Šestnajst debelih let je deželam nadlega. Prvi oklopnik. Brate, kako bi mogoče bilo, Da Boga ob enem vse bi hvalilo? Ta bi rad solnca, ktero druzega žge; Ta suše, uni deževija če; Kjer ti nahajaš le stisko, nadlogo i zlo, 70 Ondukaj živenije sije meni vedro. Ako meščanu i kmetu se dela krivica, Zal mi je, to je gotovo resnica; No kaj čem? Saj se pomoči ne da! Ta reč je, kakor tedaj, ko boj vzropota: Konj zarzgače, v dir se spusti; Kdor koli mi sredi poti leži, Bodi brat mi, bodi lastni moj sin; Dušo naj trga njegovih mi glas bolečin: Čezenj moram viharno zleteti, Ne smem ga na lahko strani deti. Prvi lovec. E, kdo bi se trudil, za druge skrbeti! Prvi oklopnik. I ker se tako je ta reč zasukala, Da sreča se nam je nasmijala, Moramo se je obema rokama prijeti; Dolgo ne bodemo več razgrajali po sveti. Mir nam prinese morda tiha noč; Pa bode pri kraji vsa naša moč: Vojak razsedla, a kmetič napreže spet, I v hipci povrne stari se red. Zdaj pa smo skupaj še, roj grozeč; Se je v našej roči meč: Toda, ako se damo razkropiti, Potem ni kropa nam ne dade osoliti. Prvi lovec. Ne, to se nikoli zgoditi ne sme! Vsi za enega si podajmo roke! Drugi lovec. Zmenimo se, česar nam treba se zdi. Prvi s a mo.strel n ik (izlekši usnjeno mosnjico, krčmarici.) Strinka, plačal rad bi svoje reči. Krčmarica. E, skoro nej vredno besedi! (Štejeta.) Trobir. Dobro, da pojdeta od nas; Le družbo sta kalila ves čas. (Samostrelnika odideta.) Prvi oklopnik. Žal mi je z&nje! Sicer so poštenjaki. Prvi lovec. A govore pa, kakor pravi bedaki. 72 Drugi lovec. Sami smo, zdaj lehko razložite, Kako zavremo naklepe jim zvite. Trobsr. Kaj ? Nikamor ne hodimo od tod! Prvi oklopnik. Gospoda, pokornosti je treba povsod! Vsak naj k svojej četi gre, Tovaršem pametno besedo pove, Da bodo vse na tanko umeli. Predaleč bi sezati ne smeli. Za svoje Valonce sem porok vam jaz; Vsi ene smo misli, kar je nas. Stražnji glavi r. Trčkini polki, pešci ino jezdeči, Gotovo ta sklep so vsi potrdeči. Drugi oklopnik (stopi k prvemu). Lombard Valonca ne popusti. Prvi lovec. Svobode same se lovec vedno drži. Drugi lovec. Moč le podaja svobodo ljudem. Za Valenštajna živim i v pogubo grem. 73 Prvi strelec. Lorenca s seboj poteza le veliki tok, Kjer je vesela srčnost i radosten skok. Dragonec. Ircu pa največ je sreče mdr. Drugi strelec. Tirolčev gospod je samo vladar. Prvi oklopnik. Da se torej za polke vse poskrbi, Naj bi „pro memoria“ lično spisali, Da ml vsi radi bi skupaj ostali; Da ni zvijačoj ni siloj nikdar Od Fridolanca nas ne bi odganjali, Ker on je vojakom oče i gospodar. To potlej damo pokorno v roke Pikolominu — sinovi, to se ve — On take reči kaj dobro umeje, Fridolanec med najprve ga šteje, I sama cesarost ga celo Čisla posebno i ljubi močno. Drugi lovec. Hajdi! Udarimo v roke, da to se zgodi! Pikolominovič zanas naj govori. 74 Trobir. Dragonec. Prvi lovec. Drugi oklopnik. Strelci (vsi ob enem). Pikolom! novic zanas naj govori. (Hoti oditi.) Stražnji glav&r. Samo en kozarček, tovarši, zdaj se izpraznimo Svitlemu Pikolominoviču nazdravimo! (Pije). Krčmarica (prinese steklenico vina). Rada ga dam. To ne pojde na rovaš. Gospoda, naj srečen bil posel bi vaš! Oklopnik. Bojniki naj žive! Oba lovca. Redniki naj dade! Dragonec i strelca. Vojska naj bi cvetela! Trob&r i straž nji glavi r. I Fridolanca za glavarja imela! Drugi oklopnik (poje). Tovarši, na konje, na konje tedaj! V bojišče, kjer svbboda vlada. Le v bitvi možak je vreden še kaj, Tam srce v skodelo pokl&da; 75 Tam zanj se drug nihče ne bori, Oprt je le niše, na svoje moči. (Zadaj stoječi vojaci se med petijem zbližajo ter zapojo v zbori.) Zbor. Tam zanj se drug nihče ne bori, Oprt je le niše, na svoje moči. Dragonec. Svoboda vzela slovo od sveti, Zdaj hlapca le zreš i gospoda; Lokivstvo, zvijača v oblasti ima Sinove mekužnega roda. Svoboden mož je bojnik samo, Ki smrti gledati more v oko. Zbor. Svoboden mož je bojnik samo, Ki smrti gledati more v oko. Prvi lovec. Trepet, skrbi odvrže na strin, Bojiznim prsi zaklene; Osodi jezdi naproti drzin, Če denes ne, jutri zadene; Ce jutri zadene, pa denes naj vsak Posreblje še hipov ostanek sladik. Zbor. Ce jutri zadene, pa denes naj vsak Posreblje še hipov ostanek sladik. (Kozarce zopet nalijo'; trknovsi pijo.) Stražnji g 1 a v i r. Vesel mu padel je žreb iz nebes, Nej treba se zanj ukvarjati; Tlačim od prsti ne obrne očes, Ker meni zaklid izkopati. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam si grob naredi. Zbor. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam si grob naredi. Prvi lovec. Ko jezdec pridirja i vranec njegov, Vsa družba se zdrzne od straha. Po gradi so luči i polno svatov, K ženitvi nevabljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlati; Ko mignol bi, zmore trdnjivo srci. Zbor. Ne snubi dolgo, ne kaže zlati; Ko mignol bi, zmore trdnjivo srci. Drugi o k lop ni k. Dekle brezupno, kaj plakaš na glas Saj veš, da se mora ločiti! Domovija nejma nobena mu vas, Ne vtegne zvestobe hraniti: Osoda nagla poginja ga v dir; Ž njim ide srca njegovega mir. 77 Zbor. Osoda nagla poganja ga v dir; Z njim ide srca njegovega mir. Prvi lovec (prime oba soseda za roki; drugi store takisto, i vsi, kteri so govorili, stope v polkrog.) Tovarži, vrzimo na konja brzdo, Naj srce oddahne se v boji! Šumi živenije, vre že gorko, Na noge! da kri ne odroji. Kdor nej života se tvegal nikdar, Za ceno mu bilo njegovo nej mar. Zbor. Kdor nej života se tvegal nikdar, Za ceno mn bilo njegovo nej mir. Drugi lovec. Na meča konico zdaj svit je oprt; Mečniki, radostni bodite! Do sreče, oblasti vam pot je prodrt, Če združeni krepko stojite! Nikjer tak visoko nej krone svetle, Da srčen skakič bi ne skočil do nje. Zbor. Nikjer tak visoko nej krone svetli, Da srčen skakič bi ne skočil do nje. (Zagrinjalo pade, predno zbor izpoje.) ' COBISS NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000491014