Zv
Jfc&'Lwkto c. /0
ItoMnfom v «BrStervf SHS pavSaltraim.
^feteifwnina listu: Celo leto K 120'—, po! lete ">Ш 60*—, četrt teta K 50*—. Izven Jugoslavije: CeK> leto K 450"—. Inseratl ali oznanila se za. шбипајо po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. UpravniStvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon št 220.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Posamezna Številka stane t toon^
»Straža* Izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in npravnišivo je v Mariboru, Koroške cesta št 5. — Z uredništvom se more govoril vsak daa samo od 11. do 12. ure dopoldeetr
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste.-----Telefon št %■
124. ttavtlkai
ribev, rine 31. oktobra 18BL
Letnik XIII*
Mala antanta.
*»riova pustolovščina je brezdvo-зшкЈ rodila resne komplikacije — še veš: šarlatanski nastop zadnjega cesarja iz rodbine Habsburžanov je v left đnevjih resno ogroževal srednje -evropski mir. Kar se mu je izjalovilo okoli Velike noči, to je hotel ta degenerirani alkoholik popraviti pred dobrim tednom.
Eden med .prvimi, ki so opazil možnost in še večjo nevarnost monarhistične reakcije, je bil čehoslpvaški minister za zunanje zadeve dr. Benoš, jako simpatičen in nadarjen poteh; Da Di zasigural narodom v osrčju E -«sope svoboden gospodarski in socija,-ei razvoj, je ustvaril maio antanto. --Kakor razprede pajek svoje fanste n.-&, tako je neumorni Beneš pi-opa-ra! sivoj načrt o ustvaritvi male ant-ute danes v Beogradu, jutri zopet v ДО -mu, sestajal se je z odi,čilimi ir/a v -auu piizadetih držav, samo da bi j'b saveril o potrebi enotne falanga na -pram preteči nevarnosti. Najboljši so-Irudnik dr.. Beneša je bil rumunsiu zu aanji minister Take 'Jonescu. Načrti dr- Beneša so se kljub raznim oviram uresničili v toliko, da Je pristo .ha w> predhodnih pogajanjjih tudi kraljevina SHS v njegovo zvezo, Ma: i antanta šteje danes tri države; C e rnmp iraško, Jugoslavijo in Eumumjo. H dejstva, da so so znašle v mali au -tanti ravno one države, ki so sl ob priliki likvidacije bivšega cesarstva prilastile najlepše pokrajine, je na b.;ijö razv.den straii g. Beneša pred renk-cijo.
Karlov, zadnji puč je alvmiral malo antanto k skupnemu nastopu n;i-pram Madžarom. Ü eventuein ,n us • pebU dipiomatičnih korakov mah» a lita ide z ozirom na dogodke zadnjih dni nismo dvomili, drugega mnenja pa smo ib di glede vojaških sankcij. V Pragi so dobro vedeli, da poluradni krogi v d.žavuh velike antante na tihem ,/odpiraj; to/nje srednje-evropskih monur-histov. To ravno je bilo povod, d? ;e dr. Beneš začel premišljevati o usta-«t.vitv: male antante. Razlogi, fct rai-a- ajojo veliko in malo antanto, so rez-ifenl; z(‘ svojčas smo opozarjali- na važno okolnost, da izvestni angleški krogi mislijo na vzpostavitev nekako »donavske federacije“ NaČr.i te gospode niso nikak „bluff“, saj so se ravno Angleži najbolj zainteresirali za podonavsko paroplovbo. Velika antanta je danes bolj kot kedaj poprej uver ■fena, da sedanja konstelacija v srednji Evropi ni zdrava. Ogromna dolžina earinskih granic, ki ločijo ves ta kompleks nasledstvenih držav, nadalje notranjie-politične homatije v teh novo nastalih državnih tvorbah in neprestane gospodarske krize, ki se pojavljajo na vseh koncih in krajih: vse to Je povzročalo v odločujočih antantnih Irrogjh prikrito nezadovoljstvo. Francija in Anglija sicer tega nezadovoljstva na zunaj nista nikjer pokazali, pač pa je to storila — Italija. Fred-.vsera nam to dokazale perfidna igra marki i a della Torette v Benetkah. — Preko dr. Beneša, preko zainteresirale kraljevine SHS so zastopniki Avstrije in Madžarske sklepali v Benetkah o usodi Burgenlanda ...
Ravnokar se sp omin jamo Rumu -aije. Zadnja (poročila o Karlovi a eri pravijo, da je Rumunija brez vednosti male antante ponudila Horthyju par divizij za ukrotitev karlistov. Akö je to res, potem ne moremo več verovati v. Stabilnost dr. Beneševega dela. Za-vratnost Rumunije je svojčas bivša Avsfro-Ogrska predobro spoznala. Tisti, ki so ustvarjali malo antanto, so pozabili, da se po žilah lokavih Ru -munov pretaka romanska kri in da ata Italija in Rumunija po svetovni vojni sklenili vojaško konvencijo, ki Se danes ni razveljavljena. Marsikdo si je od male antante veliko obetal, danes pa vidimo, da H velika antanta uiti ne dovoljuje vojaškega nastopa —
prot! nemirnim Madžarom. Mala an - j ohranitev srednjeevropskega miru. tanta resnično ni nikak» garancija ia 1	—.....
Klic ii dijaških vrst.
Ko je meseca avgusta t. 1. časopisje razglašiovalo, da naj vsi oni dijaki, ki študirajo v inozemstvu, vložijo prošnje za podporo do 20. septembra na poverjeništvo za uk io bogočastje v Ljubljani, se je pač vsak po-žuril, ki se je smatral potrebnega te podpore, da ja ne zamudi od vlade javljenega roka. Zatrjevalo se je, da bedo prošnje rešene do 1. oktobra t. I A glejte ljudje božji, koliko razočaran je! Danes imamo že zadnji oktober, pa se še nič ne gane. Se danes ne vemo, ali se bodo visokošolcem v inozemstvu sploh dale podpore. In naše dijaštvo živi v obupnem stanju, ker ne ve. kaj in kako.
Ogromni izdatki ga tirajo v obup. Tečaj ga stane do 9000 K. Stanovanje do 3000 K mesečno. Kje je pa vsakdanu kruh in dnine neizogibne potrebščine za šolo! Kje je luč po zimi, o kurjavi pa sploh ne govorimo!!
Naš imancijelni položaj je pogovori osen, a država ne najde toliko interesa glede naraščaja inteligence, da hi im: v pravem času priskočila na pomoč. Ali naj še dolgo, čakamo na milost onih odgovornih faktorjev, ki nos s svojimi obljubami vodijo samo za nos. Gospodje, tako se ne goji ljubezen do domovine v naših mladih vrstah, tako ne boste želi onega sadu ki bi go morali. Da, pravijo, naši dijaki v inozemstvu so komunisti, ali je čuda. Če se najde kje tiari, če se mu pa samo obljublja, a z obljubo samo,
se danes ne more v inozemstvu živeti. Kje je oni centralni, budžet, za podpore dijakom v inozemstvu? Gospod minister prosvete, pridite z vašo barvo na dan, pokažite se pred kulisami, da zvemo vaše mnenje. Saj dobro vemo, zakaj gre! Mislim ni zastonj prinesla „Straža“ z dne 24. oktobra razvrstitev dijaštva na celokupen narod. Gospodje se najbrž bojijo, da bi dobil slovenski dijak ravno toliko podpore kakor srbski,. In to naj bo jugoslov. vzajemnost? Tako se goii bratstvo v demokratični državj?
In naš slovenski dijak, ki nima podpore, ki nima ficka pod palcem, je protidržaven. Veste gospodje na vladi, kako se goji proti državen element? Le poglejte in vživite se v žalostno situacijo našega dijaštva v inozemstvu. Co še že da enim podpora, zakaj bi se tudi drugim, ki. so ravno tako ali še boi j potrebni, ne ugodilo.
V tej obupni situaciji pa kličemo na pomoč naše narodne predstavnike, državne poslance, da zastavijo vse svoje sile v narodni skupščini iu rešijo ko.ičnoveljavno tam to velo važno vprašanje študijskih, podpor, Jasno naj zahtevajo, zakaj nima) vlada denarja za slovenskega dijaka? Nadejamo se, da prav v kratkem zvemo, da so bili . ravno naši poslanci, ki so zastavili vse svoje sile in izvojevali podporo, nujno potrebno, našemu obupa-nemu dijaštvu»
«тшммжшшшм
Sal vedo, s kom imelo posla.
Nebroj diplomatov, agitatorjev, m e še: a rje v in raznih temnih elementov raznaša dvomljive slovese o našiti razmerah po širnem svetu. Cesto se pojavijo uradno-tajni tihotapci, proSi-larski pohlepneži pri raznih nabavnih komisijah, ki pred celim, svetom cihič-uo in brezvestno sleparijo državo iu sedaj lahko občuduje širni svet še razne propagandne emisarje, ki so poslani iz našega ministrstva, da širijo „ugled“ naše zemlje. Tako poroča ameriški sotrudnik „Novo Evrope“ št. 8, do se je v New-Yorku pojavil neki Marko Kavaja, izraziti tip beograjskega kolporterja in barantača, ki ima polna usta d redu in blagostanju v naši državi in — polne žepe denarja. Ta možakar se vsiljuje vsepovsod in neprestano hvali modrost in zmožnost naše vlade, vprašanja, od kod mu denar in kaj dela, se pa skrbno izogiblje. V New Yorku, je dovolj Jugoslovanov* M ga že od poprej poznajo in tako ni ostalo prikrito, da je iz Beograda poslan, da vpliva na jugoslovanske liste v Ameriki in da dobiva za ta posel in za pohajkovanje fo kavarnah plačo od 230 dolarjev mesečno, kar znaša po naši valuti o-krog 48.000 K. Rojeni Amerikanci z visokošolsko izobrazbo in parketno prakso so zadovoljni, če dobijo službo z mesečno plačo od 150 do 200 dolarjev, ta beograjski informator pa s postopanjem in praznim besedičenjem troši tako velike svote na škodo z dav ki težko obložene države. Ameriški Jugoslovani pozivajo našo vlado,, da so otrese takih pijavk ter prosijo, da so naši listi za to zavzamejo,
Ti naivni rodoljubi v tujini bodo že še prišli na to, da so vsi pozivi zamanj, da poštena javnost ne more preprečiti korupcije in odpraviti. pijavk, ki sesajo in izmozgavajo naš na rod. Tajno, zakulisno gospodarstvo v minis rstvih pošilja celo vrsto taldh pijavk med svet in bog varu j, mešati se v to državne tajnosti, —nagla obsodba največje protidržavnosti; proti vsakemu 'Jugoslovanu, ki da duška
svoji poštenosti v, kakem pozivu*! kritiki in nasvetu.
Propagandni odseki so se ustanovili na predlog policajministra Pribi-čeviča in sedaj so že v polnem ,teku svojega delovanja. Beograjski porodi-čarji, ki se še niso! dovolj okoristili pri raznih nabavnih komisijah, ki sedaj nimajo slučajno drugega polja za mastne zaslužke in brezvestno izkoriščanje države, so se vrgli na propagando, £amo da pridejo v zemlji zdrave valute. Propagandno delo jim je prav lahko. Ni vrag, da ne bi hvalni tistih, ki jih tako mastno plačujejo za poliajkovanje in za vse dane prilike raznih „neslužbenih“ zaslužkov.
Po Jugoslovanih med seboj lahko presodijo inozemci naš položaj in n&-še razmere. Po ulicah in skromnih lokalih, v najslabših stanovanj,ihj srečujejo slovenske in; hrvatske visoko-Šoloe, večino v najhujši bedi, raztrgane in sestradano, med visokim svetom povojne dobe, mod švercerji, med razuzdano, razkošno in nečimerno družbo po elegantnih lokalih, po zabavah, SetaJiščib in borzah pa izrazite prikazni, c katerih vsak tujec ve, da so — od beograjskega, ministrstva v tej ali oni misiji.
Dunajčanom n. pr, so lačni, revni Študentje — Jugoslovani, bogati in razkošni ljudje iz naše države pa izključno le — Srbi. Ce se pojavi kak premožen Slovenec in če njegov tipus tudi 113 odgovarja srbskemu, mu bodo gotovo dejali: „Vi st® Srb, kaj ne?!“ Za tako nazivanje ima zunanji svet precej razlogov in bilo bi čas, da to tudi naša vlada in pa beograjski šovinisti uvidijo. Od tega smo seveda še zelo daleč. „Balkan“ n. pr. pro-khnja Jugoslavijo, češ, da je to ime dunajskega izvora. Dajte gospodje, da prideta do izvora tega naziva, srbskemu iu slovenskemu dijaku e-nako visoko podporo in videli bodete, da bodo Dunajčani obadva imenovali Srba. •
Odpravite korupcijo in profitarst-vo pri raznih; nabavnih komisijah, po-
ženite razne propagandistične postopače, odpokličite nesposobne diplomate in drugo korumpirano osohje pri raznih zastopstvih in videli boste, kako se bo sodba zunanjega sveta o naših razmerah spremenila!
Nikdar brez škandala.
Pred kratkim smo imeli ponovno afero diplomatskih kovčkov» ki s® je pa prav kmalu „izčistila“ na ta način» da ni na stvari prav nobene koru polje in zlorabe uradne! oblasti, če tudi ja bila prtljaga opremljena z uradnimi pečati našega dunajskega konzulata. Državotvorni listi, ki so o tej stvari molčali, dokler se ni našel dober, Izgovor, so seveda zagnali velik krik*, da se je hotelo s -temi poročili škodovati naši državi. Blažena „protidržar* nost", ki tako lopo prikriva vsako korupcijo! Na to smo že vajeni! Tako se je pisalo,, ko je Paši če v sorodniki Giuščevic tihotapil platin, ko so razni beograjski prvaki „krioinčarili“ z valuto, ko je več diplomatov polnilo svojo ursdno-tajno prtljago z najfinejšimž proizvodi pariške ženske mode itd. Brez korupcije in škandala n« gre, pa čemu tudi, saj je vendar vse na braniku, da odbije vse „protidržav ne“ elemente, ki si drznejo grajati početje raznih prvakov v državotvornih vrstah. Korupcija in profitarstvo se uganja na debelo tudi pri državnih nabavah, o tem pa naj govori beograj ska „Epoha“ št. 878, da se bode slišalo enkrat tudi glas* ki še ni podob» sodbo protidržavnosti:
i* Je pač usoda naše zemlje, da a» nobena državna nabava ne more izvršiti brez škandala. Kadar koli je kakšna komisija odšla v inozemstvo» da nabavi za državo ta ali oni materi jal, vedno se je moglo računati s tem» da se člani komisije skregajo, tožijo drug drugega radi zlorabe in nepravilnosti in da je konec cele aiere to* kar se razume pod prislovico „volk ia požrl osla.“ Tipični primer vseh takiK škandalov ostane Rašič—Vlajičeva a-fera, v kateri so se toženi in tožiteljS srečno prerili do generalske časti in najvišjih odlikovanj.
Sedaj se pripravlja iz resorja vojnega ministrstva nova afera iste vrste* Komisija, katero je vojni minister general Žečevič brez vednosti narodne skupščine poslal pod vodstvom svojega osebnega prijatelja pukovnika Mio-draga Vasiča na Dunaj v svrho nakupa \ojnega materijala za 180 milijonov dinarjev» — je v kratkem času ustvarila nov škandal, ki bi Dunajčan nom lahko služil v zasmeh naše države. Clan te komisije, major Pavlovič ni dobil neke podpore od generala Ze-čeviča, zato je pa direktno brzojavil Fnšiču, ki je bil tedaj še v Beogradu* roteč ga, da reši državno kašo in vojsko pred brezvestnostjo in zlorabo ipukovnika Vasl.ča, katerega direktno obtožuje umazane kupčije z liferanti, ki nam hočejo v, njegovem sporazumu naprtiti nerabno blago. Ce tudi vajen enakih slučajev, se je Pašič pri tej depeši zelo pobrigaj. iTakoj ]e poslal na Dunaj „svojega“ človeka, da stvar na fini način izvidi in javi.
Po referatu tega zaupnika je bil pukovnik Vasič brzojavno odpoklican, in na njegovo mesto poslan general Matič. Vasič je že v Beogradu, da razpne mreže, ki bodo dale tej aferi drugo, za njega povoljno obiležje.“
H koncu misli „Epoha“, da se bo našel kak narodni poslanec, ki ne bo dopustil, da minister Zečevič pokoplje celo afero pod omotom vojne tajnosti. Dobro bi res bilo, vprašati je pa treba, če to sploh gre, če se sme, če ni to tudt „protidržavno“ delo,
0 smrtni obsodbi
atentatorja Alijagiča piše „,Slob. Tribuna“ št. -44: „Obsojenci so pokazali \ redke moralne oblike: solidarnost, po-

,	»im*:'
Sl, oktobra
фММ1№Р*ЗД«1ВД||1^^	**«äfci4 I^CiMÖSEt-SOlA;	јјј* -
žrtvovalnost in ljubezen napram ideji lastnega prepričanja, ki je seveda lahko tudi napačno. Radi tega se mora o njih drugače govoriti., kakor pa o navadnih delikventih, ki v destruktivnem delu nimajo nikakih višjih motivov in zadatkov..
Obsodba je na vsak način prestro ga, v svoji strogosti premalo človeška v svoji politiki pa preveč nepolitična. Zdi se nam, da je sodnija s svojim postopanjem veliko preveč dala občutili. üa je — kakor bi rekli komunisti — buržujska in ne človečanska. Postopanje Se je ravnalo preveč po metodah naših politikov ki mislijo, da se komunizem iztrebi s krvjo, in s preganjanjem.
Alijagičeva smrt ne more vrniti življenja človeku in patrijotu Draško-viču, ne more preplaš ti nobenega prepričanega in {analiziranega komunista, lahko pa še tesneje strne podzemne vrste komunistov ter vzbudi v njih čuvstvq osvete in mržnjo do te države, kar dosedaj še ni bilo. , Komunisti ne vidijo v Alijagiču morilca človeka, ampak mučenika komunizma, ki je za osvobojenje ali za osveto žrtvoval samega sebe.
Izvršitev te smrtne obsodbe bi bila nevarna za društveni! mir in povzročila bi vse drugo, samo to ne, da proletariat vzljubi to državo..
Naša naloga bi morala biti, da dovedemo komuniste v zakonite meje in da jih približamo državi. Ta zadana se reši z odstranitvijo onega zla, ki ie ustvarilo komunizem. 1 Komunizem je res prenešena bilka, ki je pa pri nas pognala korenine, ker so ji naši vladodržci in naše društvo dajali dovolj hrane. Proletariat ne najde sopi ja! nega varstva, pogojev za povolj-ni ekonomski in kulturni razvoj, pač pa postaja država plen partizanov in špekulantov — zato se je pa oklepal in se še oklepa komunizma, Proletari-fatu, vaškemu in mestnemu moramo dati, kar je njegovega in ministrom se ne bo treba bati atentatov.« Dokler so razmere, kakršne so, so smrtne obsodbe abcsolutno nepraevilno sredstvo za pobijanje komunizma. Sodišče bi pri presojanju političnih zločinov; moralo uvaževati napake politikov kot o-iajševalno okolnost in ne bi se sm'elo delati novih političnih napak.
IT-i tem ni samo Alijagič žrtev sodnijske strogosti, žrtev je tudi listava. Člen 9 pravi, da za čisto politično krivice ne more biti diktirana smrtna kazen. Alijagičev čin je skoz in skoz politično delo brez vsake sum nje in naj se njega, kot fanatika ideje sodi na isti način, kakor razbojnike, ki ubijajo ljudi iz egoizma in krvoželjnosti?
Tudi srbski krivični zakon se ni uvaževal, kot da je Srbija Kina in ne del naše države. Ali je človeško življenje v eni oblasti Jugoslavije cenejše, kot v drugi? Ali ni centralizacija uprave največji absurd, dokler, nismo centralizirani v pogledu na zločin in na človeško življenje.
Prepričani smo, da bo vladar pomilostil Alijagič a, žalostno pa je vendar le, da mora v državi, ki hoče biti demokratična, monarh korigirati Neprimerno in neustavno shvačanje sodišča.. Moralo bi biti obratno: Korektura naj bi prihajala vedno od zdolej. Smrt komunista ni smrt komunizma“.
S tem značajnim člankom list popolnoma opravdava svoje ime „Slobod-na Tribuna“, na žalost smo pa še zelo daleč do tega,-1 da bi se to svobodo in pošteno naziranje osvojilo tudi v visokih, danes merodajnih političnih krogih.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Parlament je zopet zboroval
29.	t. m. Začasni ministrski predsednik TrHkovič je podal pri tej priliki vladno izjavo, v kateri je utemeljil pred parlamentom vladni oster nastop napram Madžarski. Naša kraljevina je pripravljena se poslužiti tudi skraj nih sredstev, da osi gura sebi in centralni Evropi trajni mir.
Izjavi vlade so se pridružili tudi zastopniki vseh strank, ki so na- -glašali nujno potrebo obrambe naše države.
Kralja in P a š i Ö a še vedno ni nazaj iz Pariza. O kralju sploh ja-
vljajo, da se misli vrniti enkrat v novembru.
Naša o f je n z i V a naprajn Albaniji vrlo napreduje.
MADŽARSKA.
Kralj K a г 1 je še vedno interniran na Madžarskem, odkoder ga nameravajo prepelja|tl preko Carigrada na Madero.
CEHOSLOVASKA
V resnih časih čehoslovaške delne mobilizacije bo neprestano zboroval parlament. Masaryk se je odločno izjavil, da hoče Cehoslovaška mir, a ne vojne!
Beležke.
Slovenijo inrceltrtfo. „Jutro“ poroča, da je vlada predložila skupščini zakon o oolasun m srezKi avumoimji, c razdelitvi v oblasti in o centralni u-pravi. Po vladnem načrtu bodo razdelili Hrvafsko na štiri oblasti. Zagrebška oblast bo največja v državi. Slovenijo nameravajo razdeliti v maribor sko in ljubljansko oblast, Od sedanje Spodnje Štajerske bodo dodelili ljubljanski oblasti celi sodni okraj Laško in področje okrajnega glavarstva Brežice (razen enega dela okraja Kozje , ki bi pripadel mariborski oblasti). Občina Velika Dolina v krškem okraju bi spadala pod oblast Zagreb, občina Osilniaa pod Karlovac, Dolna Lenda-л a pa pod Varaždin. Občini Prezid in Zumberk mislijo dodeliti ljubljanski oblasti. Sedanji vladmovci že pridno parcelirajo (v duhu, op, ur.) Slovence in Hrvate, in se ne zavedajo, da delajo račun brez krčmarja. Slovenci in Hrvati se nikdar ne bodo dali razpar-ceiirati. In če se jim trenutno posreči, kar nameravajo, bodo Slovenci in Hrvati s polno paro delali tako dolgo, dokler ne vstaneta hrvatska banovina in neokrnjena Slovenija k novemu ži-vl.eiijU. Slovenci in Hrvati bodo prestali tudi to preizkušnjo ...
Drž. posojil« in resnicoljubnost demokratov, „Obzor“ konstatira v št. 293, da so koj po zaključku podpisovanja državnega p osoj la razglasili vladni listi, da je podpisala Srbija (stara in nova) 150 milijonov dinarjev državnega posojila, Hrvatska in Slavonija pa samo 50 milijonov. Na temelj:! teli postavk je navalilo demokratko časopisje na opozicijo in je zagrozilo celi Hrvatskij da se bo vlada re-vonžirala, t. j. ako državljani ne dajo državi, ne bo dala tudi država državljanom, V resnici pa je bilo š podpisovanjem državnega posojila na Hr-vatskem tako le: Zagreb je podpisal Gl milijonov kron, Beograd 55 milijonov, Hrvatska 16 milijonov dinarjev, a Srbija (dvakrat večja) 16 milijonov dinarjev in Slovenija 35, Vojvodina 40 (a ne 70, kakor to trdi beograjsko časopisje), Bo(sna 22, Dalmacija 6, skupaj 250 mojlijonov. Drugo polovico tega posojila pa bodo dale banke in sicer iz Hrvatske 110 milijonov, iz Srbije 30, iz Vojvodine 12, iz Slovenije 30, iz Bosne 15 in iz Dalmacije _4 milijone. Ravnokar navedeno znači, da dasta Hrvatska in Slavonija najmanj 185 milijonov dinarjev, med tem ko Srbija 100, Slovenija 65, Vojvodina 52, Bosna 37, Dalmacija 10,
Iz navedenih številk je uvidno, kolika jo vladnemu časopisju za resnico, konsolidacijo državne misli ,‘n bratske ljubezni med posameznimi plemeni.
Vsi so едаМ! Radikalni poslanec Ljuba Jovanovič je v zakonodajnem odboru podal izj’avo, s katero je užalil Hrvate in zanikal eksistenco hrv at skega vprašanja. Svojčas se je o Jo vanoviču govorilo, 'da je mož zagad -noevropskih parlamentarnih nazorov, in da se trudi za zbližanje med Srbi m Hrvati. Z ironično izjavo v zak > -nodajnem ! odboru je g. Jovanovič pokazal, da se tudi on strinja s kliko , ki je pogazila tradicije Hrvatov in zahtevo Slovencev. Edini parlamentarec med Srbi, ki ga še ni upijanil velesrbski šovinizem, je Stojan Prctič. Hr-, vatje in Slovenci uvidevajo, da so voditelji srbskega naroda nepošteni za-hrbtneži, katerim ni za skupno in složno delovanje vseh treh plemen, marveč za brezobzirno podžiganje srbskega separatizma in čokorilovstva napram ostalima bratoma. To Je izvor vse nesreče za vso državo! .
Pribičevfesf! „uspehi“. Kakor je iz radikalnih listov razvidno, je Svetozar Pribičevič dosedaj že 10—15 okrajnih
glavarjev poslal v zasluženi »penzijon«.
Iz službe je izstopilo čez 60 srezkih načelnikov, policijski pisar pa zamore postati le tisti, ki poseduje člansko legitimacijo »demokratske« stranke. Radikali so radi tega silno razburjeni, na koncu vseh koncev pa le privolijo, ker so oni ravno tako »državotvorni« kakor »demokrati«.
Odkritosrčen zaključek. „Jutro1 od 29. t. m. zaključuje svoj uvodnik „ako-le:	„Razlika med 29, oktobrom
19 8 in 29 • oktobrom 1921 je uprav velikanska. Na tem si smejo po vsej pravici lastiti demokrati vse svoje zasluge,“ Veseli nas neizrečno, da je fa-rize.sko glasilo iz Delniške tiskarne odkrito priznalo velikansko razliko — med nekdaj in danes. 29, oktobra leta 1018 'e bilo navdušenje naroda za novo državo na višku, 'danes ga ni več, ker so ga zlorabili neodgovorni ljudje Zerjav-Pribieevičevega kalibra. Dne 29. okt, 1918 je imelo ljudstvo vkljub težkim povojnim razmeram in težavam ! v takratno Narodno Viječe v Zagrebu zaupanje, danes ga v Pašičevo vlado nima. 29. oktobra 1918 ni bito v mestih in trgih naše nove države nika-kega pomanjkanja živil, danes se v Zagrebu in drugih mestih pojavlja — prehrambena kriza najhuje vrste. V dnevih okoli 29. oktobra 1918 nam je Amerika ponujala dolarske kredite , danes nam nihče ne posodi ničesar , Fo 29. oktobru 1918 smo se nahajali na potu konsolidacije, danes se pogrezamo v brezdno upravne in gospodarske desorganizacije. Razlika med takrat in danes je res tako velika, da stojimo pred zopetnim padanjem dinarja. Vse to so zasluge demokratov, Mi um teh zaslug ne bomo kratili.,,
Nova orijentacija. V krogih pičlih pristašev Samostojne vlada velika nezadovoljnost s politiko stranke. Vodstvu stranke se predbaciva, da je stranka pozabila na obljube dane ob priliki volitev in da je edini uspeh stranke ta, da so agitatorji Pucelj, dr. Vošnjak, Urek, Dobnik, Sancin, Jamnik itd. do-šii do polnih korit in da so vsi kmetijski »strokovnjaki« v zahvalo za agitatorsko delo napredovali v službi. Zbirajo se podpisi za nezaupnico vodstvu, več sto podpisov se je zbralo, zahteva se, da celo vodstvo odstopi in vsi poslanci naj odložijo mandate. Število pristašev se krči, preostali pa so v boju z vodstvom stranke, to dela preglavice
—	voditeljem. Mnogi resno razmišljajo, o tem, da vstopijo v radikalno stranko kot novo stranko v Sloveniji. Govori se, da poslanec Urek resno razmišlja o prestopu, ker je z razmerami pri Samostojni še dosti bolj nezadovoljen ko pri Kmetski zvezi. Pri Samostojni bodo vztrajali do konca bivši štajercijanci z
—	Drofenigom vred, drugi hočejo poskusiti z — radikalno stranko. Veliki Slovan Hribar, — nemški Kočevarji — Urek iz Globokega in vsi, slavohlepni in časti željni liberalni uradniki, to bo pestra družba.
Iz osvobojene Dalmacije. Poročilo dopisnika „Slobodne Tribune“ nam daje to-le sliko „osvobojene“ Dalmacije: Nikdar še niso bile razmere v Dal maeiji tako slabe, ko danes. Nacijo -nalnost in nacijonalna zavest se preboja po strankarskem pripadništvu in osebe, ki ne dvorijo radikalom in demokratom, se smatrajo od strani same oblasti in njenih organov za buntov-ae, upornike, protidržavne in anacijo-nalne elemente. Poprej so društva, če tudi pod plemenskim imenom, spojila Hrvate in Srbe. Sokol kot največje in najširše nacijonalno društvo je v navdušenju držalo in spojilo dalmatinsko prebivalstvo, govori Drinkoviča, Krti telj a, Andjelinoviča navduševali so mase. Danes pa? (Nekatera sokolska društva, ki so poprej divno proevita-la, danes komaj Še životarijo, to pa samo zato, ker so postala sredstvo in orožje radikalno-demokratskega partizanstva. ;„Pobedaši“ — zmagovalci , lakozvana „jugoslovanska napredna nacijonalna omladina“, mesto da ži -gosa nered in anarhijo, ki vlada v državni upravi sploh in posebej še v — Dahnaoiji, napadajo in terorizirajo o-sebe, ki so od Avstrije in Italije trpele po ječah Petričana, Sardinije, Anione in drugod, samo zato, ker jim niso povoljne in uslužne. Njihove grožnje z volovskimi žilami, katere vedno nosijo preteče v rokah* očitno nošenje orožja in izjavo, cla so Ш zato pooblaščeni, so ubile med narodom zaupanje v moč in pravico državne ob-
lasti. Razni izgredi so na dnevnem re du, o kazni pa ni slišati ničesar. Go spodarstvo je grozno. Prej vznešene obpube svobode in blagostanja, daiu.s pa razočaranje ob neredu, 'korapaip in uničevanju narodnih dobrin. Lani so je n. pr. pokvarilo na tisoče hektolitrov vina, ker se vlada ni pobrigala za izvoz, carino je pa seveda prav pridno pobirala in to po 140 K na hL Ceste sp razkopane od avtomobilov — vlada ne popravlja, siromašne občine pa nimajo sredstev. Gorje, strašno gorje vsepovsod, to je svoboda in napredek pod režimom policajdemokra cije.
Specialitete.
Norci ali zločinci. „Beograjski Dnevnik“ je tudi iz Habsburgove ponovne nakane skoval orožje' proti nasprotnikom polica demokracije. Dne '26.' oktobra proglaša vse, ki zahtevajo revizbo ustave, enostavno za« — karliste. Celo o Pašiču trdi, da je o~ hrabril Karla.. Cela opozicija, voditelj strank in vsi člani od prvega do zadnjega — sami karlisti in tako kaže ta članek, da je v Jugoslaviji pretežna večina karlistična. 'Sedaj pa pride konec, ki pravi, da zahteva — najvišji nacionalni interes, da se pokaže, kako Karl nima prav nikogar za seboj v Jugoslaviji. Kako za boga, ko pa ti norci vpijejo celemu svetu da ima Karl močne zaveznike v Jugoslaviji, v celi opoziciji in celo v vrstah srbskih političnih prvakov kot je St jim Protiö! V času zunanji t ms varnosti bi se morala kar najbolj pokazati narodna solidarnost proti vsem zunanjim faktorjem, ti norci jo pa razbijajo na tak način. Ce se antanta enkrat zavzame za Karla, potem se lahko poziva tudi na Cicvariča, ki v svojih izpadih ne loči več norosfi od zločina,
Poljedelske atašeje hoče Pasta viti minister Pucelj pri poslanstvih v inozemstvu, ker je še nekaj kmetije kih „strokovnjakov“ agitatorjev brez korit. Mi dobro vemo* da so taka mesta le Sinekure za agitatorje vladnih strank, katere stanejo državo ogrom -ne svote, a — dobiček je problemati -čem Ako hoče minister Pucelj res nekaj storiti za povzdigo kmetijstva, naj deluje na to, da se v Italiji pri naših Konzulatih nastavijo trgovci, ki bodo vzeli v i'oke lesno trgovino preko Hali ie v Egipt ud., v Avstriji in Nemčiji, Švici trgovci, ki bodo organizirali izvoz jajc, živine, žita v te države, v Cehoslovaški in Poljski vinski trgovci, ki bodo omogočili vnovčenje naših vin v dotičnih pokrajinah. Največ!e težkoče imamo z ugodnim vnovčenjem naših kmetijskih pridelkov, tukaj treba najprej odpomoči. Ko se bo to u -redilo, pa naj nastavi Pucelj Veder -maka, Zabavnika, Petkovšeka, Vojs -ka, Strekel.,a itd. itd. kot poljedelske atašeje v Carigradu, Tirani, Mona -ku, Moskvi itd. s sijajno plačo, ,a — brez dela.
Ne pozabimo tega! Pod zaglav - ■ jem „Da se ne zaboravi“ piše belgraj-ski „Balkan“ sledeče: „Hrvatska Obrana povdarja s ponosom, da se na ša država ne zove Srbija, ampak Jugoslavija. Mi pa pravimo, da to ni Jugoslavija, temveč Kraljevina Srba Dr vata i Slovenaca. Ako bi se nazivaln z nesramnim imenom dunajskega v/. -vora, bi jo mi Srbi poprej raziiišib predno bi dopustili , tako sramom na svo.;ih obrazih.“ Taki cinizmi seveda niso kaznjivi po čl. 138 vidovdanske ustave. V Beogradu si tolmačijo ustavo pač drugače nego pri naši.
V soboto, ob %2. uri po noči je smrt zamahnila s svojo koso ter je u-grabila iz vinograda Gospodovega i Siko duhovščine lavantinske škoiije, prečastitega' gospoda opata v Celju Franca Ogradi.
Z njim se je preselil v, večno at mož neomajen©, žive vere in iskrene ljubezni do Boga in naroda, mož vztraj nosti in zvestobe, mož dela in molitve.
Rajni opat Ogradij .je bil 'duhovnik po božjem Srcu. Velika je bila njegova ljubezen, s katero se je, oklepal Boga in njegove Cerkve. Vse moči duha in telesa je posvečeval Krist ,-sovi Cerkvi ter neumorno delal za božjo kraljestvo, odkar mu je* stare-
Đio 24 let, veliki Škof Slomšek 1, 1860 položil rokte na glavo in ga posvetil *a duhovnika. Služboval je kot kaplan v Konjicah od L 1861—1866, v än&’mu do 1, 1868, 1. majnika 1868 je prišel kot mestni vikar, v Celje, kjer jo ostal do 19, septembra 1875. Poklican v Maribor, je opravljal službo Špirituala v bogoslovju do 9. majnika 1882, ko je bil imenovan za stolnega kanonika in ravnatelja bogoslovja, katero mesto je zavzemal do 80. aprila 1860. Prvega majnika 1. 1890 se je vrnil v Celje kot opat in mestni župnik ter je to ' službo! opravljal 31 let do svojo smrti.
Rajni opat je smatral duhovniški poklic kot velik božji dar, kateri nalaga težke in in odgovornosti polne dob žnosti. Te svoje dolžnosti je opravljal z občudovanja vredno vnemo in stano vitnostjo do zadnjega. Kar je bogoslovce med svojim petnajstletnim službovanjem ubil, v bogoslovju, to je z naj večjo natančnostjo izvrševal v svojem življenju m v svoji dušnopastirs-ki službi. Zato je mlada duhovščina vodne z najvččjtm spoštovanjem in s hvaležnostjo gledala do njega kot do svojega vzornika.
Vzoren kot duhovnik je bil rajni opat Ogradi tudi vzoren kot slovenski rodoljub. V prejšnji monarhiji so Nem ; ei izbrali Celje kot svojo glavno po- : stojanko in iz, njega napraviii močno j oporišče na svojem prodiranju na jug j preko slovenske zemlje. Kar se jim ni i vdalo ter se ni ponemškutarilo', to so j prezirali, sovražili in zatirali, Malo je j bilo tistih značajnih, in pogumnih mož, j ki se nisoi udaii, marveč so junaško i stali na braniku celjskega slovenstva^ Jn med temi je bil v prvi vrsti opat ; Ogradi. Nikdar in zlasti pri nobeni j vöbtvi ni zapustil svojega slovenskega ljudstva, najsi je zagrizeno vsenem-štvo h pročodrimsko gonjo še tako div jalo ter ga napadalo. Po Gospodovem vzgledu je opat Ogradi svoj narod tem boli ljubil, čim bolj je ta narod bil preziran, teptan in zatiran. Narod j ljubiti jo pri opatu Ogradiju pomenja- j lo za narod delati, za narod trpeti. ; Ako pesnik Gregorčič v svoji znani S pesmi spričuje o domovini:	„;Ti moja !
skrb in bolečina“, v istini za opata j O gradi j a je ljubezen do slovenske na j rodnosti in domovine bila skrb in bo- ■ lečina.	j
V soboto je to Boga, cerkev in na- j rod tako ljubeče srcel prenehalo biti. Duša rajnega celjskega opata je šla j k Bogu, svojemu Stvarniku, Odrešo- j alku iii Posvetitelju. Naj mu bo Bog j milostljiv plačnik za vsa njegova do- i era tlela! Naj blago, plemenite srce j počiva v miru!
Domače vesti. !
Naši dijaki v, inozemstvu. Na j drugem mestu prinašamo dopis iz di- i jaških vrst, kij opisuje bedno stanje j jugoslovanskega dijaštva v inozemst- I vit. Tega stanja je sokrivo naše mini- ; strstvo prosvete, ki zadržuje delitev J podporo temu dijaštvu ali pa podporo (teli pristransko po merilu plemena in i v strankarske pripadnosti. V tej za- j
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Bros.
(32, nadaljevanje.)
X.
V tribunovi hiši.
V portiku ene izmed najrazkošnejših palač Rima sta dva moža trčila drug ob drugega v mračnem svitu zgodnjega jutra.
Nevoljno sta se zarežala — ta,ko> nato pa sta se prisrčno nasmejala in ! pozdravila, Damasip in Oarses, kli- i enta tribuna Julija Placida, oba na-aienjena k jutranjemu obisku svojega skupnega patrona.
Tema je-še bila, ko sta vstala in odhitela vsak po svoji strani. Vsak je hotel prvi pozdraviti svojega gospoda, ko bo vstal —
Toda velika sprejemna dvorana jo bila že polna hrupne množice prijateljev, klientov, privržencev, lizunov ш znancev,
„Celo uro bova čakala, preden prideva do njega!“ je dejal Damasip, nizek, plešast človek košatih, nasršenih obrvi in zoprnih, potuhnjenih oči. — „Poglej Jo, to-le ogabno množico parazitov in prilizunov!“ je pristavil in s ponarejeno, zaničljivo nevoljo skrem
I dev! se je poslanec dr, HoHnjeo obr-\ nil na ministrstvo prosvete z interpe-j lacijo, v kateri predočuje ministru ; obupni položaj našega dijaštva ter za i hteva da se prošnje za podporo, ko-I jih rešitev je bila obljubljena do 1.
I oktobra, takoj rešijo ter se podpore ] pouolijo v razmeri potrebe poedlncev I in po strogem načelu enakopravnosti j brez protležiranja enega plemena na-I pram drugemu ali dvema drugima. Politično Zborovanje v Celju. Prihodnji četrtek, 3. novembra zvečer ob 8. uri ima Slovenska ljudska stranka v Celju politično zborovanje v vrtni dvorani pri Belem volu. Govorita govornika iz Maribora in Celja. Somišljeniki! Pridite in povabito na zborovanje tudi svoje znance in prijatelje.
Ttuli pri nas. Posebne, že večkrat označene cvetke administracije,
; ki'tako bohotno rastejo po južni Srbi-I ji ter imajo tudi primerne posledice,
I poganjajo tudi pri nas, Evo jih v pr a I \osodju okrajnega glavarstva Slov. Gradec: Ta politična oblast sodi ljudi iz drugih oblastij po naredbi, ki ni , več v veljavi, za nedokazano dejanje, i i ozir. nedokazano povzročitev! dejanja, I ki se je zgodilo pred uveljavljenjem j to, sedaj že pokopane naredbe. Nared 1 ba je takozvana „mala obznana“, pod- j pisana od prejšnjega predsednika de- j želne vlade za Slovenijo dr. Baltiča, I Ribnikarja in dr. Ravniharja s „pri’ j vol.ienjem ministrstva za notra/jje za- j deve“ in razglašena v Uradnem listu j št. 47 od 4. maja t, 1, — dejanski j stan za postopanje po tej „naredbi“ j se pa išče povodom zaplenitve neka- j kih komunističnih tiskovin, ki se je j izvršila kakih deset dni pred razgla- j Senjem naredbe, tako okrog 24, aprila, j Avstrijski birokratizem! pomešan z j j nasilno politično tendenco raznih „ob- j ; znan“ tvori največji strup za državo, j j tepta ustavo, uničuje vse osnove dr- i j žavljanske svobode, razne tipe na j j uradniških mestih pa tako mami in o-i paja, da slepo in hlastno grabijo v v koasu ter se nit“ ne> zavedajo, da s tem podkopavajo temelje države.
Izlet samostojnežev v Srbijo nam opisuje eden treznomisleč samostojnež kot političen; „švrnciel“. Sicer pa ni bilo drugega pričakovati,; če so pri ! celi stvari imeli glavno besedo haupti man rekvizitor Sancin, , nadučitelja Lapajne in Cvetko ter dolgočasni po-litikujoč? tajnik Kmeti družbe Lah. Ginljivo jo bilo slovo v Zidanemmostu kjer so se pamostojneži ostro spopadli radi »preostanka 2„,.000 K, kateri se je po vročih debatah razdelil med udele žence. Kdor hvali izlet, ga hvali radi tega, ker je na državne stroške, dobro jedel in pil, srbske razmere pa je spoznal v toliko, kolika spozna razmere potnik, ki »potuje z vlakom ali vozom skozi kako pokrajino. Izletnikom so se pokazala le posestva in na-prave državnih kmet, šol, kmečka gospodarstva. se niso ogledala, oziroma le v takih krajih, kjer je bilo že vse pripravljeno in olepšano. Pucelj in ostali voditelji samostofjniežev ste pričakovali od tega izleta veliko korist za stranko, a so dosegli baš nasprotno. Državo je stal ta izlet veS stotisoč K,
žii lice. „Se v kopel bodo zlezli za njim! Se v postelji bi mu ne dali mirni — Oarses —dragi prijatelj! V. Rimu ni več prostora za poštenega i Čioveka!“
Oarses, bled, miren človek odloč-; nega, premišljenega obnašanja, mu i je s krotkim, hinavsko ponižnim gla-I som odgovoril:
„Muhe se zbirajo krog medu, ker I hočejo srkati med, — toda naju, mene in tebe, moj dragi prijatelj, veže, ka; ne, odkritosrčna hvaležnost in ljube-; zen na plemenitega tribuna!“
„Prav si dejali“ mu je odgovoril ! Damasip. „Žalostno je videti, kako i malo je klientov, ki bi ne imeli nizkot-I nih, sebičnih namenov* Pošteni ljudje so redki postali v Rimu in v Atenah. Ni bilo tako v dnevih republike — v zlati dobi — v tistih dobrih, starih časih —!“
„Ah, da — v tistih dobrih starih časih!“ je vzdihnil Oarses s svojini rahlim, krotkim glasom,
„AH, da — v tistih dobrih starih časih —!“ je za njim vzdihnil Dama-sip in oba postopača sta se prijela pod pazduho, krenila na sprehod gor-indol ob koncu dvorane ter delala zaničljive, zlobne opazke o navzočih.
j katero bodo davkoplačevalci morali plačevati. Koliko bi znal povedati U-rek ali Drofenik, če bi naše kmetijske organizacije na račun države priredile tak izlet!
Cirilica in latinica. Duševno močno š epavi „Narod« je otvoril oster boj za cirilico proti svetovni latinici. Ni vredno, da bi posegali v ta boj z žurnalis-tičnim, duševno mehkim, a hudobnim starcem, ampak mu samo zaupamo fakt, da je tudi svetovno znana »Kölnische Volkszeitung“ opustila gotico in izhaja v latinici z motivacijo, da pišejo tudi Francozi in Angleži v latinici in je baš radi tega potrebno, da zvejo tudi oni potom latinice kaj o Nemčiji. — Tako Nemci, ki znajo ceniti pomen žurnalis-tičnega stika z veliko antanto; samo mi se hočemo obdati s kitajskim zidom cirilice, da ne bodo o nas prav nič žnali naši mili zavezniki, predvsem seveda za nas nesmrtni Francozi, na katere pomoč tako radi apeliramo. Ta-liko v album »Narodu.«
Gradbaj okrajne ceste Maina —• Velka pri Mariji Snežni je v polnem
teku.	Gradbo vräjij ljubljanski podjetnik Brauer, Podjetnik se je zavezal, da bo cesta do I, maja 1922 izročena prometu. Tako bo vendar enkrat obmejno prebivalstvo iz cmureškega kota dobilo cestno zvezo z Mariborom. Vladni komisar mariborskega okrajnega zastopa g. dr, Leskovar Josip se je mnogo trudil, da je ta zadeva vendar končnoveljavno ugodno rešena. Novi del ceste je * dolg okoli'štiri kilometre in stane zgradba tega dela V/i milijona kron. Država je obljubila prispevati večjo svoto.
Poroka. Pri Sv, Urbanu nad Mariborom sta se dne 26. oktobra poročila g. Vekoslav Jošt z gospodično Mi-liko Hauptman. Starešine stat bila, g. Ivan Poš, trgovec v Mariboru in g. Ivan Hlebie, veleposestnik od Sv. Križa, Pri tej priliki so nabrali gostje za dobrodelne namene lepo svoto 300 kron. Darovalcem hvala, novopo-ročencema pa obilo sreče.
Koroški duhovniki. Ena najpomembnejših reči po glasovanju jie bila da je zapustilo toliko duhovnikov Koroško. Teda,} je. vso bežalo. Panika je btia splošna. Kakor premagana voj-sim. Mnogi so bili na Koroško poslani, in ko je odhajala sila, ki jih je po-I slala, so odšli tudi oni, Kaj bi bilo,
\ če bi bli vsi odšli? Za nekatere res \ ni bilo več obstanka, A drugi, če bi bili šli v drug kraj, bi mogli ostati. Izpolnili so najbolj vročo željo „Hei-matsdieosta“, Ce zasedejo Nemci slovenske župnije, lahko rečejo: saj Slo vencev ni! In resnico govorijo, V bogoslovju v Celovcu se zdaj vsi Nemci uče slovensko. Zopet jih je prišel cel roj iz Nemčije. Tem lažje „bodo zasedli slovenske fare, ker Slovencev ni. Slovenski dijaki so spoznali svojo dolžnost in so se letos povrnili v. Celovec,
Nesreča nikdar ne miruje, V Boji reci h je Štuhec Anton čis il sod z j bencinom. Vlil ga je preveč v sod, ki j ga je povrh Še zamašil. Hlapec sluteč j nesrečo, je o pravem času odskočil,
I gospodar pa ne. Sod razleti in močno
шшшаишшташшшшмштш
i Tribunova palača je stala na sa-j mem, ločena od drugih stavb, sredi ] vr.ta, obdanega z zidom, in je bila ena j najsijajnejših v Rimu. Kar je našel j dragocenega in čudovitega po svetu %
\ vse je znosil tribun Placid v to svoje I stanovanje, razložil po svojih sobah , j in razobesil po stenah. Zavese, ki so ] delile njegove zasebne prostore od dni j gih dvoran, so bile iz škrlatnordeče j vezane svile in tkane v aziatskih de-! Jamicah, kjer jih je bržkone ugrabila • močna roka zmagovitega rimskega o-! svojevalea kot vojni plen. Celo tla so ! bila iz bogatega, umetniško izdelane-I ga mozaika in zložena z zlatom.
Številna množica se te prerivala tisto jutro po sprejemni dvorani.
Nihče v Rimu ni imel toliko pri -iateljev, znancev in častivoev, kakor Julr Placid. — V popolnem nasprotij z Licinijem.
Ta plemeniti vojskovodja si je pridobil ves svoj vpliv. edinole s_ svo-,m poštenfim, odkritim, neuklonljivim značajem, — tribun Julij Placid pa ti uporabil vsako priliko, ako si je mogel kje navezati na sebe kakega privrženca in častivca — za vse sluča-} je, kakor je previdno računal.
poškoduje gospodarja, Vi radgonska bolnišnici so mu morali odrezati nogo, roko pa sešiti skupaj. — Na Terezino smo zagrebli kmetski original, 79 let starega Andreja Gala iz Boreu na Murskem polju. Bil >e tip stare kmečko korenine, znan vsled svoje izkušenosti in brihtnosti. Vkifiub svoji visoki starosti je krifičjno zasledovat potek dohodkov širom domovine in še izven njenih mej. Vse tri sinove je daj študirat. Pogreba. sta se udeležila: Franc, davčni uradnik in Mihael, u-radiiik dohodninske kontrole, tretji sin Ludvik, župnik v Zandovu pri Oeoiti lupi, pa vsled neurejenih prometnih razmer iz Češke ni mogel priti pravočasno. N. v m. p.!
Nevarna moč letošnjega vina. Vino, ki še ni povsem zavrelo, že kaže svojo moč. Kdor ga sicer čez 1 liter nosi, mu stopi že rpri pol litru v glavo, ki postane naglo nekam omotična in z nogami vred težka. Po žilah se zdi, da teče svinec in glavobol se pojavlja, kar najjbrž povzroča žveplo. Kakor se kaže, je letošnji »pridelek posebno vročekrvnežem nevaren. Pri Sv. Antonu ,ie eden plačal v pretepu svo„o preveliko korajžo z življenjem , pri ° Sv. Andražu se Farkaš iz istega vzroka bori s smrtjo in v Podvincih sta jo pri tepežu kar dva izkunila — iako se vleče naprej. V vinjenosti Iju-d,e nekako podivjajo, zgubijo razsodnost in nesreča jih šele strezni. Dobro bi bilo, da bi merodajne oblasti po svojih organih strogo gledale na policijsko uro in izdale potrebne odredbe v svrho omejitve čezmernega po pivanja in to kmalu.
Žrtev čokoriiovstva. IDiie 24. Г. ni. se je vršila v Sarajevu pred okrožnim sodiščem glavna razprava proti tamošnjemu župniku Mate Bekavcu ra di prestopka iz § 103 srpsk. kriv,, zakonika. Bekavac je 31. avgusta od -klonil zaprisego policijskega uradni -šiva, ker je bila slika Nj. Veličanstva kralja okinčana samo s štirimi srps-kihii zastavami, in poleg teh ni; bilo nobene hrvatske, še manj seveda slovenske. Ob tej priliki je Bekavac rekel: „Jaz ne bom zaprisegel uradni -g tv a, dokler se ne vzpostavi enakopravnosti hrvatske in srbske zastave. Hrvati niso srbski sužnji. Kje imate slovensko zastavo? Ali je to „država • Srbov, Hrvatov in Slovencev?“ Župnika Bekavca so pri razpravi branili trije odvetniki: dr, Ivan Pavičič, dr. Aosta Premužič in dr. Juraj Sutej, Razprava je bila silno burna. Sodnik je sodil zelo pristransko. Med njim in branitelji je prišlo do ostrih spopadov. Župnika Bekavca je sodišče obsodilo na 15 dni zapora ali 600 K globe. Ko je bila obsodba izrečena, je župnik z-javil, da se z njo ne zadovoljava, „ker je bila izrečena na temelju srbskega kazenskega zakona, ki ga on ne priznava, ker ga še skupščina ni sprejela,“ Radi tega je župnik stavljen pod novo obtožbo. Neki sodnijski stražnik je zaklical v tem trenutku obtožencu in braniteljem: „Rimski gadje!“ Publika (večina Hrvatov) je izzivača hotelo linčati in je komaj pobegnil. Sarajevska javnost je ra:di pristranosti sodišča škrajno ogorčena. Mate Beka-
ИИИННННИИННМ1ШЖиЦЦДШИИИИИ1ИВИтаИУЗ»»П<ДВ»ЦВДВГОИ>ДМ>111ЖЈ»Г*?ЖИПД1»ДММ1М>^
In vsako jutro so se zbirali pred njegovo spalnico, pričakujoč in upajoč od svojega patrona kako uslugo, kako darilo, kako vabilo ali vsaj prijazen smehljaj — umetniki, kiparji s svojimi proizvodi dvomljive vrednosti, zlatarji in trgovci z dragimi kameni, klienti, ki so živeti od ostankov nje -gove bogate mize lizuni in hlimbeži, ki so raznašali njegovo slavo po uii oah in gostilnah in pričakovali, da jih povabi na razsipne pojedine in ponočna pijančevanja, trgovci z živili, redkimi ribami itd., ki so upali, da dobijo tisto jutro bogato naročilo za njegovo kuhinjo, sužnji z vabili in pismi od svojih gospodarjev in gospodaric» — vsi ti so čakali z očmi uprtimi v zastore tribunovih zasebnih prostorov, kedaj se prikaže njihov plemeniti gospod in patron in prijatelj —.
In sedajle se je razmaknila mno-goglava truma ter naredila prostor trem možem > in pogledi občudovan.a — in strahuj bi rekel — so ji“ sledili —.
*ae je žrtev poliQajdemokratskega čo-Jtorilovstva, ki se je vgnezdiio že ce-.0 v sodišča.
Prepir radi jadranske železnico. „Hrvatska Obrana“ od 26. t. m. pišeš Med nekaterimi mesti naše države je nastal radi jadranske železnice hud prepir. Najprej se je razjezil Split, a .sedaj pa besni Sarajevo. Kmalu pridejo tudi druga mesta na vrsto. Drž. ooso.jila se je v celi državi podpisalo «oliko, da bo zadostovalo za popravilo par lokomotiv in za nabavo tračnic Pri vsem tem nas še najbolj zabava belgrajsko časopisje,' ki zahteva, da naj se spoji Belgrad s Kotorom, železnica pa naj bi vodila preko planin. Na ta način bi svet baje najlažje u -poznal naše naravne lepote. Za građ-oo te železnice bi po mnenju strokovnjakov trebalo najmanj štirikrat toliko, kolikor se je posojila podpisalo . Mala svota bi zadostovala za zgradbo onske železnice in tako bi se Split na enostavni način zvezal z zaledjem. •— Belgrajsko Časopisje pa se za ta načrt noče oduševiti- Spojitev s Kotorom zahteva belgrajsko javno mnenje zato, da bi Kotor postal vojna luka, katero m pozneje s pomočjo železnice zrezan s Splitom in drugimi trgovskimi pri -stanišči. Torej: najprej vojna, potem šele trgovska luka, (To bo drgnilo *tašo valuto, op. ur.) Toda Sp 't naj se ne buni, saj pride tudi on enkrat na vrsto . > .
Planinski koledar za leto 1922, uredil Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. Cena 5 dinarjev ali 20 K, po pošti 5.25 dinarjev, ali 21 K. Vsled tehničnih težkoč ga še ni bilo mogoče
dotiškati, vsled česar prosimo vse one, ki so ga dosedaj naročili, da malo po-irpe. Koj, ko bo izgotovljen, razpoš-Ijemo ga vsem lanskim naročnikom — kdor pa rabi več izvodov, naj jih naroči pri založništvu (Brunon Rotifer) v Mariboru, Krekova ulica 6.
Iz Maribora.
Policijski svetnik g. dr. Senekovič odhaja na novo službeno mesto . Njegova policijska vlada je dolgo trajala in bilo je proti njej mnogo nezadovoljnih glasov — odkritih in prikritih, kakor pač proti vsaki vladi. Kdor ima kaj, naj se sedaj oglasi, ker sedaj ni več izgovora: „Saj si ne upam proti bogu vseli policajev.“ Bomo videli. Ce se pa pozno šepetanje ne Hm* kretizira, bode to znak, üa »едекотг • čeva vlada ni bila slaba, novo bode -mo pa poskusili pod vodstyom višjega svetnika Krševana, o katerem tudi pravijo, da je zelo vesten in nepristranski uradnik, in sodili jo bomo po dejanjih — Visok6 policijske oblasti, ki vršijo to „razporede“, pa naj uva-fcujejo to-Ie: V Mariboru je policijski pisar Zivojin Pantič, ki je bil že dvakrat sodnijsko kaznovan radi zlorabe oblasti in raznih divjaških izgredov bogzna koliko se jih je pa prikrilo in v interesu čokorilske državotvornosti zatajilo. Dr. Senekovič ima zapadno-evropsko šolo in se je po njej tudi ravnal (kdor je o nasprotnem prepričan, ima besedo!), Pantič je pa arnavtsko „vaspitan policista“ — dokaz obsodbe in še drugo — in fa Pantič že dolgo
ruje proti g. Senekoviču, ter je v zvezi s CokorJovo „Srpsko Zoro“, ki je Senekoviča napadala na bedaste in divjaške načine, kakor je pač primerno mentaliteti Cokorilo-Pantičeve vr-fete. G. Senekovič gre, Pantič pa ostar ne. Ali je viš.im ip najvišjim policajem vse eno, Če se ta naduti in. vsled divjaških izgredov kaznovani mladič sedaj ponosno razkorači in trka na prša: „Ja, Zivojin Pantič, jaz sem ga k . .Ce gre Senekovič, bi moral že davno pred njim oditi tudi Pantič; v interesu državnega in uradniškega u-eleda ven iz državne službe, ako se pa na ugled ne gleda, pa vsaj nekam v Albanijo ali v Sandžak, kjer je pri sedanjem gospodarstvu polieajdemo-kraeije in Cokorilovoev že vse eno, če e eden divjak več ali manj v policijski uniformi To važno stvar za ugled države so višje oblasti prezrle, bilo bi koristno, da jo sedaj tukaj poravnala
Knjižnica „Zgodovinskega društva v Mariboru“ se je morala v teku kratkega časa trikrat seliti, a je dobila zdaj, kakor upamo, stalen prostor v sredini mesta, v I. nadstropju v južnem delu kazinskega poslopja. Knjižnica Zgodovinskega društva je po u-krepu vlade javna knjižnica za študijsko namene in bode tudi javno pristopna, kakor hitro se uredi, kar pa še bode seveda neka) mesecev trajalo. Pa že sedaj se lahko deloma uporablja, ker je vsak teden dvakrat, v torek in četrtek popoldne od 3. do 5. liro odprta. Knjižnica ne da odboru samo ogromno dela ampak zahteva od društva tudi velike žrtve. Zato se o-
brača odbor ravno sedaj pri ojeam» urejevanju na slavno občinstvo & prö’ Snjo, ka mu omogoči spopolnitev fcujif nice. Marsikje ležijo po omarah, ea omara, na dilijri itd. razne znanstvene, posebno starejše knjige, aa k ato** so iiikdo ne briga, ampak ao celo temu ali onemu na poti. Zavržejo sä, pozgubijo in raztrgajo se večkrat oef* dela, ki so nenadomestljiva. Poberite jili in pošljite jih odboru Zgodovin?* skega društva v Mariboru. S tem u-strežete društvu, koristite pa pred» vsem znanstvenemu delovanju v de-movini. Seveda so tudi druge, ne samo znanstvene knjige, dobrodošle t Da bi ne bila odborova prošnja brs» uspešen glas vpijočega v puščavi!
Orlovski vestnik.
Velikodušen dar. Iz Kraljeve pri; Sv. Juriju poročajo: Ob priliki blagoslovitve Domanjkovega križa so nabrati Orli za svoj prapor med gosti 152 K, za kar se odsek vsem prisrčno zahvaljuje. Razveselil se je daru, radosti p» ga tudi dejstvo, da ima med dobrim ljudstvom toliko prijateljev, ki razumevajo njegove težnje ter tako požrtv«-valno pospešujejo njegov razvoj. Bog jih živi;
шм птпшмшшннндвпбаштмв >■
Za dijake! Solsld atlant, Kocenov, hrvatska izdaja, izide tekom, enega tedna in bo stal okrog 300 K. D»-laki, ki si ga žele kupiti, naj as blagovolijo lakoj oglasiti v knjigarm (Л-rilovo tiskarne, da se pravočaeti» naroči zadostno število.
Zbirajte za „Tiskovni dom"!
OivjEČmo tln™%rzŽee
i. t. d kupi vsako število Ivan Roy, Maribor, Glavni trg št. 3.
3-8
Boljša gostilna z
z vsem inventarjem v prometnem kraju se vzame v najem, Ponudbe pod šifro: «Savina37s
' na upravo «Straže». 2—2 589
popolnoma
serviranju m posprav-popolnoma kompletni se proda! ljanju se sprejme pod sprejemna ceno K I0.000 K. Ogleda se j ljivimi pogoji in proti povrnitvi pri oglasnem zavodu I. Sušnik, ’ potnih stroškov. Ponudbe na Maribor, Slovenska ulica št. 15. j Mary Gatti, Veliki Bečkerek, 3—3	588 Sokolski trg 15.	2—2 59I
R* 2 GL ft S«
Dne 2. novembra 1921 ob 9. uri dopoldne začelo se bode razprodajati zemljišča pok. zdravnika g. Feliksa Ferk pri Sv. Barbari in sicer v 16 skupinah. Natančnejša pojasnila daje dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru in g. nadsvetnik Ernest Ferk pri Sv. Barbari.	1f—2s 592
Ženski zdravnik in porodničar
Med. univ. dr. Frsnce Toplak
bivši večletni rekurdsrj dež bolnice v Ljubljani, el&ve-o-peifcter vsručiližke gi» ekolcike in porodniške klinike prof. Piti e v Pragi
ord. cd 11—12 in od 2—4 (razv. nedelj in prazn.) 60З IVSf&rritJOjnv Glctizmä tx>g IS. 1-2!
S L?., fe* h h S: L’s: L' Ki S*- 1. ^ lü S. L L %-, 1у	S	S*' h	;
f zimsko perilo Z čevlje, dokolenice (gamaše)
I	dežnike dežne plašče
$	copate, nogavice, torbice za trg
t potovalne košare in razno galanterijsko blago tepite %	najbolje in po zmerni ceni pri t«rdkt
Inserat! v Streli lir.alo

XXX XXXXXXX:
IX X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXI
Jajca iz [hladilnice
prodajamo vsak dan na Glavnem trgu — v Mariboru, komad po 2.80 K. —
Ekspertno društvo.
Matheis, Suppanz & Cb.
Cvetlična ulica štev. 18.
UVJIRN A
ZVCNOVE IN KOVINE
POPREJ GENZELA SIROVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu 1
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove iitve v vseh kovinah In ztlt-vinah (bron, medenina, aluminij itd)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVEll SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opremo za plin in vodovod, opreme za cevi, pfps za pivo, uteži iz medenine ast-nega izdelka. Popravljalnica za brizgalna itd.
oenjesiajerska ljudska
Stolna silka štet. i, v Mariboru reg, zadr, z osem. zav.

Ot>r*eBifcwje Tsrloggjes po 4r % in 4LV4%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 18»	brezplačno.	»8
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
j XUmpttEtft Sa* tsavrsfeileS»! öa»-*r*slK plačuj« posojilnfoa eazna. j
tel I. & H. E lihi.
Podružnica v Mariboru,
Začasno: Koroška cesta 1/l.|— Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanka. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Svcopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu injjijeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afilliacijami čez K 50,000.000*—,
Daje trgovske kredite, eskemptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 3 531
** takäaffiL; Koc«. „Str**».*
iMgr-ojKul srjađaJS-si ITitiđo PuSenjak.
Tisk. Cirilove tiskarne p Maribora.