746 D. Nemarne: Drobtine za slovenski slovar. vedel kdaj. Nobena rupa ne požira tako hlastno vode kakor je požiralo njegovo viteško grlo potoke vina, s katerimi bi se bila napojila lahko vsa dolenjska krajina. Ko je oglodal vse kosti in si oblizal prste, zamašil se je z ajdovim otepom, potem pa sedel s Katrico v kočijo in vriskaje pognal konje proti Podgorju. Grof se je strašno jezil, da je izgubil hčer in Podgorje in dobil za zeta robatega Yačana. Zbral je veliko vojsko biričev in hlapcev in jo poslal za kočijo, da bi Pongreta ubili. Ko zagleda Katrica preganjalce, jela se je ihtiti in javkati: Gorje nama, še danes bova oba mrtva, ti od meča grofovih hlapcev, jaz pa od neskončne žalosti, da te bom izgubila. Poglej, vojska je že pod klancem, skoraj bo naju došla. Pongre veh' smije se: Preljuba žena, ne boj se! To rekši izdere zamašek in zdajci bruhne iz njega velikansko jezero, ki zalije in utopi vso vojsko grofovih hlapcev in biričev. Srečno sta dospela ženin in nevesta v svoje Podgorje. Tamo si je sezidal Pongre v goščavi vas, ki se imenuje v spomin njegov še dan danes Pangreč-Grm. Njegovi nasledniki so naši krepki in pošteni Podgorci. Kakor njihov ded slove tudi oni, da so najboljši jedci in pivci, ob jednem pa tudi najpridnejši in najjeklenejši delavci na vsem Dolenjskem. '^M.fr.frJzfr fcfc.fr frfrfcfcjfcfcfc3dtfcfcfcfcY]^ 4<| Konec i. poglavja Vinske modrosti, "ik-'4vtL3as«sssaa>roaanfsz^BrosKZX8sz2a3sLLl!L] Drobtine za slovenski slovar. Spisal Davorin Nemanič. |daj, ko se ureja slovensko-nemški slovar in se je nadejati, da bo mogel kmalu ugledati svet, a želeti je, da bi pokazal svetu, kolikor mogoče vse besedno bogastvo jezika našega, zdi se mi, da bi bilo dobro, ako bi oni prijatelji naše stvari, ki nabirajo in hočejo še nabirati novih besed za slovar, gledali ne samo na to, da na-bero novih besed sploh, ampak da bi zapisovali tudi take sicer sploh znane besede, katere imajo po njihovih krajih kakšen drugačen, širji ali ožji pomen, kakor v navadnem književnem jeziku in med narodom drugod, in da bi se posebno tudi obzirali na sinonimiko in na cele lestvice in skupine izrazov, ki jih ima narod za predmete in pojme, kateri stoje v kakšnih medsebojnih odnošajih i. t. d., tako n. pr. na razne izraze, nominalne in verbalne, ki jih ima narod za razne bolezni, duševne in telesne, za razna poljska in druga dela, razno orodje i. t. d. D. Nemanič: Drobtine za slovenski slovar. 747 Na ta način bi se mnogi nabirač se marsikakšne besede laže domislil ali pa jo s povpraševanjem med narodom laže zasledil, kakor če bi samo tako brez reda in osnove razmišljal ali pa čakal kakšnega srečnega slučaja, da zve še katero novo ali menj znano besedo. In take skupine besed bi se mogle tudi po naših časopisih, menda najbolje v ;;Zvonu" in „Kresu", objavljati*); tako bi se še marsikdo, čitajoč take zapiske, mogel domisliti, kako to in ono pri njem drugače imenujejo, mogel bi si te različne besede iz svojega kraja zapisati in ž njimi obogatiti novi slovar. Za primer takšnih skupin hočem jaz navesti one besede, ki jih imajo Beli Kranjci, vsaj okoli Metlike, za temporalno udaljenost od sedanjosti, ,denes' (in ,nocoj') in ,letos'. Za te razmere imajo namreč Beli Kranjci izraze nekoliko drugačne nego sploh drugi Slovenci in naši pisatelji, potem pa so oni v ti točki sploh tudi za jedno stopinjo bogatejši, nego naš narod drugod, bogatejši dakako v tem zmislu, da oni večkrat lahko z jedno samo besedo reko to, za kar je treba drugim dveh ali še več besed. Drugi Slovenci namreč morejo sploh, kolikor je meni znano, z jedno besedo imenovati le udaljenost za dva dni, dve leti, a Beli Kranjci pa tudi za tri dni, tri leta. Te besede so raz ven jedne same (doli z * označene) izjeme take, da se izrazu za udaljenost v preteklosti 1. reda doda za udaljenost 2. reda spredaj predlog pred ali (zarad sledečih glasov) pre, za udaljenost 3. reda pa preko in izrazu za udaljenost v prihodnjosti 1. reda ravno tako za udaljenost 2. reda čez, 3. reda preko. Po tem se imenuje udaljenost od a) dene s: a) v preteklosti: 1. ščeraj, gestern: adj. ščeranji, a, e, 2. pre-ščeranjim, vorgestern: adj. preščeranji, a, e, 3. prekoščera-njim, vor drei tagen: adj. prekoščeranji, a, e; [3) v prihodnjosti: 1. jutri, morgen: adj. jutrnji, a, e, 2. čezjutri, ubermorgen: adj. čezjutrnji, a, e, 3. prekojutri, iiber drei tage: adj. prekojutrnji, a, e. h) letos: v.) v preteklosti: 1. lani, voriges jahr: adj. lajnski, a, o, 2. predlani, vor zwei jahren: adj. predlajnski, a, o, 3. prekolani, vor drei jahren: adj. prekolajnski, a, o; rp) v prihodnjosti: 1. kleti, nachstes jahr: adj. ¦—, 2. p rek o k leti'"", iiber zwei jahre: adj. —, 3. (čez tri leta'"", iiber drei jahre). *) Prav radi odpiramo list svoj takim razpravam, ker smo prepričani, da vsi jezik svoj še premalo poznamo in da samo prekratkovidni ali presamosvestni ljudje morejo Slovencem očitati „furor philologicus", Ured. 748 D. Nemanič: Drobtine za slovenski slovar. Slični so tudi izrazi za večer dotičnega dne, toda samo z obzirom na preteklost: 1. snuči, gestern abends: adj. snučkanji, a, e, 2. pre-snuči ali p resnučkan j im , vorgestern abends: adj. presnučkanji, a, e, 3. prekosnuči ali pr eko snučkanjim, vor drei tagen abends: adj. prekosnučkanji, a, e; a za večer prihodnjih dnij se govori le: jutri večer, morgen abends, čezjutri večer, iibermorgen abends, prekojutri večer, iiber drei tage abends. Za jutro pa imamo takšen prost izraz samo z obzirom na juteršnji dan: zajtra, morgen friih; sicer pa se govori le: ščeraj, preščeranjim, preko-ščeranjim jutro in čezjutri, prekojutri v jutro. Sem spadata tudi še izraza za najbližjo preteklost in prihodnjost, namreč za denašnje jutro in denašnji večer, t. j. davi, heute friih : adj. davešnji, a, e, in dre vi, heute abends: adj. drevešnji, a, e; toda pomniti je, da že sama narava teh časovnih razmer ne dopušča, kadar govorimo le z jedno obliko katerega glagola, vezati obe te besedi skupaj. Vsi ti izrazi rabijo namreč samo z obzirom na neposredno sedanjost govornika ali pisatelja, t. j. jeclino z obzirom na ,denes' (in ,nocoj') in ,letos' ter označujejo jedino (če ne absolutno, vender vselej) relativno preteklost ali prihodnjost, in se zato tudi vežejo jedni samo s per-fektom (n. pr. davi smo pokosili), drugi samo s futurom (n. pr. drevi bomo domov vozili), nikoli pa ne nobeden s prezentom (razven se ve da tedaj, če ima prezentna oblika po naravi glagola futuralno značenje). v Cisto nenaravna pa in zato čisto pogrešna bi bila zveza ,od davi do drevi' (n. pr. dela ali delal je ali delal bo od davi do drevi), kakor je že nekdo pisal in stoji pogrešno tudi v Wolfovem nemško-slovenskem slovarji s. v., ,Friih', ali zveza ,od včeraj do jutri', ,od lani do kleti', in sicer nenaravna in pogrešna zato, ker bi stiskala preteklost in prihodnjost skupaj v jedno in isto dobo, bilo v sedanjost ali preteklost ali prihodnjost. Za nemški ,von friih bis abends' imamo samo ,od jutra do večera'. Drugače je to pri izrazih za sedanjost: ,denes', ,nocoj' in ,letos', katerim je pojem tako širok, da tu že razločujemo tudi začetek, tečaj in konec te relativne sedanjosti. Zato tudi vežemo te prislove, :ako govorimo početkom dneva (zjutraj), noči (zvečer) ali leta, s futurom (n. pr. denes, nocoj ali letos bomo veseli); če govorimo čez dan sam ali čez noč ali leto, vežemo jih s prezentom (n. pr. denes, nocoj ali letos nam je dobro), in govoreč koncem dneva (zvečer), noči (zjutraj) ali leta rabimo jih s perfektom (n. pr. denes, nocoj ali letos smo bili srečni); in razven tega govorimo ,nocoj' tudi že čez dan, in sicer o noči pretečeni in o prihodnji (,nocoj sem dobro spal' in ,nocoj bomo plesali'). Dr. K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. 749 Omeniti hočem tukaj še samo to, da je za nedoločeno, nekaj dnij od ,denes' udarjeno preteklost posebno pri Belili Kranjcih stalen izraz ,ondan' ali še bolj navadno ,to ondan', neulich, hrv. onomadne. Novejši pisatelji ruski. Piše dr. K. Štrekelj. II. Ivan Sergejevič Turgenev-. (Konec.) rototip takega razumnega človeka je že pohvaljeni fabrikant S6-lomin, katerega slika Turgenev kot nekakega ruskega Sehultze-Delitscha. Paklin pravi o tem ponižnem in dobrem moži: „S61omin ! Temu se godi izvrstno! On se je znal izborno izkopati iz zadrege. Prejšnjo fabriko je popustil in s sabo vzel najboljše ljudi. Zdaj hoče imeti svojo, dasi malo fabriko — tukaj v Permu, — osnovano na arteljski podlagi. Ta bo svojo stvar lepo opravil! On ima fino in ob jednem trdo butico! To je — cel mož. Posebno pa ne nastopa kot nenaden zdravnik društvenim boleznim. Kak narod smo pač mi Rusi? Vedno čakamo, da li ne pride od nekod nekaj ali nekdo ter nas nenadoma ozdravi in odstrani vse naše napake, kakor slab zob. Kdo bo ta čarovnik ? Darvi-nizem? Selo? Arhip Perepentev? Vojska z zunanjimi državami? — Bodi si, kdor hoče, le zob venkaj!! — Ali to ni nič drugega, nego lenoba, slabost, oskodnost mislij! — Solomin pa ni takov; ne, on ne dere zob — on je cel mož V Sicer pa so tudi v tem romanu možje mehki, kakor pri Tur-genevu sploh. Ce izvzamemo Solomina, je j edini Sipjagin nekoliko trdna in simpatična prikazen; ali vse drugo je — prežensko in podlo. Tu imamo ničemurnega dva in dvajsetletnega Kisljakova, neznosnega blebetal ca, ki se igra z najvišjimi problemi življenja; tu je bogati kupec Goluškin z grdim osepičnim obrazom in svinjskimi očmi, ki je napolnil hišo svojo z zajedalci, samo da bi se prikupil narodu. Ko pa ga prime policija, nosi se kakor deček, vrže se sodnikom pred noge in sramotno izda tovariše svoje. — Nasprotno pa ima Marijana mnogo moškega na sebi ter se v tem oziru vredno vzporeja s Heleno in jednakimi Turgenevljimi junakinjami.