STRIC MATIC S KOŠEM NOVIC ^^^ Dne 3- maja so sc odpeljali mali trbo- Strokovnjaki so izračuniJi, da. bodo v veljskt pevci »Trboveljski slavček« na pev- fcratkem unieeni vsi gozdovi na zemlji, Če sko pot, da poneso našo mladifisko pesem kmalu ne budo i/.umili nadomestila za. lesno med bratc C.ehoslovaku. Mali slavčki so snov, v/. katere i/.delujcju čascpisni papir. bi!i povsod prijazno sprejeti, njihovi kon- ali pa se bodo marali časniki omejiti. V certi in nastopi so biti vednn nflbiti glasbo- Ameriki je porftba lesa Stirikrat hitrejša Ijubivega občinstva in mladine. nego obnova go«dov. NemČija pa mora že dftnes uvoziti veliku količino tisteija lesa, ki * Sa pofabi za izdehjv&njti časopisnega pa-.. pirja. Sredi meseca maja so je pogreznilo v , vasi Berhovec v Srbiji 15 poslopij. Zemclj- ski plaz je iLgradbe pokopal v prepadu. V Bcrlinu imaju »Itlub malih dirkačev«, kjer 3i dečki lahko i/posodiju proti malcn- • kostni odškodnini tnajhne motocikfe. s kii-Dnc 8. moja so 5e nakopičili nad šmi- Jf^1 '»^o celn tekmujejo v veliko z»- helom pri Žužimherku oblaii. ki so imeli b»v0 sebl "" svojcem. čudno rumcnkasto barvo. Dež iz tch obla- • kov je dal rdečkastorjavo vodo. isti pojav . , . so opazovali tudi v Bosni in po vscj Italiji. N«> francoski dubovmk je zbril dcnar OSividao je b«a deževnica porocSana s pc- f» 2*"1. fi»<« Ktistusov kip. ki ga bo i/.- skom n Sahare, katerega je zanesel vefer kl««' taPar Serraz nu Monlblancu. čez Sredozcmsko morje. • Francoski inženjer Franpoisi je naprfl- Pretckli mcsec je »biskalo Belo Kra- vil varovaln.i pripravo za avtomobile in jino 700 Ijubljanskih izletnikov. Belokranjci vagone cestne železnice, ki ima numcn <)d- so jih povsod z navduSenjcm in gostoljubno """> P1""*- cc Prllle sluiajno pted divečc sprejeli. v°zli«- * Rekord jjledc števila radio-poslušalcev V Cmi eori so se konec meseca maja jmfl ta čas Danska. Tam pride na 100 pre- pojavili veiiki roji kobilic, ki so umčfie blvalcev 16 takSnih, ki imajo svoj aparat, malone vso sctev. a to število raste od dne do dne. Vsa Francija se pripravtja na prostavo \h Berlina poroiajo, da s» sc letos v 300-letnice rojstva največjnga graditdja okoliui mest« pojavili hrošči v takem šte- *' trdnjav Sebastiana Vauban-a. Svecanosti sc vilu, da so morali lastntki vrtov in nasa- bodo vržile v Parizu in v AvaHonu v liur- doV najeti dclavce, ki so unif-evali škod- gimdiji. kjer je bil Vauban rojen. Vauban Ijivce. Ifrošče so nabirali v vclikdiiske po- je prcskrbel Fianciji v> 17. stoletju na mcji sodc, jih poniorili in posušili, xcc so jih ckrog 100 trdnjav, izmcd katerih so bile porabili dcloma za gnojilo, deloma za pe- mnoge važna oporišča celo v svctovni rutninsko krDio. vajni. • Med Conneriejem in Le Mansom na p , l ¦ t ji =n !.»* nr\\,<>T c; i« Francoskem so prciskusili nov avtomobil r-J"& fc,1pfe.6?.I?SiT*LL'-S » r*™?- P4US,SC jf p,T,dohro oh- pot po Evropi. Kakcr pri vseh velikih «- "csel' %"'Je v0','l° dosc«'« h\}"a "• ur?- Lraih tudi temu ne moremo doIoOiti pra- lo * 2\!>"¦» vei! ™So »^cppclm na trac- vega in prvc-sa očcta: eden med prvimi "IC7«' k' T0Z1 mei ^'"om in Hambur- konstrukterji pisalnega struja je bil sin *on * m nekega mizarja, Petcr Mittcrhofer, ki jc za • svoj leseni mode! prcjcl od avstrijske vla- PariSki statistični OTad objavlja rezu!- dc 21)0 goldinarjev nodpore. Ni pa imel tat Ijudskega Štetja v Ftanciji ob koncu dovolj sredstev, da bi svoj izum izboljsal I. 1032. Francija je imela tedaj 41 milijo- in uko so ga prchiteli drugi. -^ pov 834.923 prebivalcev.