o ·POMENU FITOSOCIOLOGlJE ZA GOZDARSTVO Dr. Maks W rab e r (Ljubljana) I Gozdarstvo se je razvijalo doslej pretežno po gospodarskih potrebah in uporabljalo za svoj napredek največ pridobitve gospodarsko-tehničnih ved. Preveč se je oziralo na gospodarsko-trgovske. vidike, izgubljajoč izpred oči biološke osnove oskrbovanja gozdov ter zašlo zaradi tega na kriva pota. Človeku se je sicer zares posrečilo odločilno posegati v razvoj gozdov in z gojitveno-tehničnin:ii ukrepi celo, bistveno spremeniti prirodno' obličje gozdov ter odgojiti čisto umetne sestoje, sestavljene po večini iz ene same drevesne vrste, ld je veljala za gospodarsko naj,vrednejšo oziroma najren- tabilnejšo. Ta navidezna zmaga nad naravo in trenutni uspehi, ki jih je dalo gojenje čistih sestojevene same drevesne vrste s proizvodnjo velike mase lesa, so napolnili človeka s samo·zavestjo, da je nadaljeval svoje delo v tej smeri. Kmalu pa so se začele kazati slabe posledice takega ravnanja. Minilo je komaj' dobro polstoletje, odJkar se je začelo prnodho obličje gozdov nasilno spreminjati z zatiranjem raznih trgovsko-tehnično »manj- vrednih« listavcev (posebno bukve, gabra, hrasta i. dr.) ter z uvajanjem enoličnih monokultur (smreke, bora! hrasta-doba) in že so nas prirodne nesreče dovolj izučile, kako hudo se maščuje narava zaradi nespametnih nasilstev. Vse srednjeevropsko gozdarstvo; ki ga je vodila z ast are laš ola o g oje nju m o n o k u 1 tur, trpi danes ogromno škodo. Z ustvarja- njem monokultur na neustreznih rastiščih, posebej še s pospeševanjem čistih smre"kovih sestojev v nižinah, je bilo prirodno življenjsko ravnotežje v gozdu porušeno. Umetni sestoji, ki so v začetku kazali razveseljiv na- predek, so začeli zastajati v rasti in ~pešati. Izkazali so se za življenjsko nezdrave in neodporne zoper sovražne sile žive in mrtve narave. Različne glivične bolezni in razni živalski zajedavci so se začeli pojavljati v silnih množinah in uničevati umetne monokulture. Tudi proti silam mrlve narave ti sestoji niso odporni, kajti s pešanjem biološke sile pada tudi njihova odpornost; v veliko večji meri so izpostavljeni uničevalnim silam. vetra, snega in ognja kakor prir6dni mešani sestoji. Po vseh teh bridkih izkušnjah se je začelo gozdarstvo odvračati od zgrešene gospodarsko-tehnične smeri in ubirati biološka pota. Prevladovalo je spoznanje, da se mora gozdno gospodarstvo -razvijati v skladu s prirod- nimi činitelji proizvodnje. Najboljši gozdarski strokovnjaki si- belijo glave, kako prevesti nezdrave umetne gozdne sestoje v prirocme mešane sestoje, katerih sestava bi ustrezala danim ekološkim pogojem rastišča; to se pravi, da skušajo zopet vzpostaviti izgUbljeno življenjsko ravnotežje, ki je edino jamstvo za biološko zdravje in odpornost gozdnih sestoj ev. Vpra:3anje pre ID ene ali k o n ver z ije g o z d o V 1 ki je danes v ospredju go- zdarskega znanstvenega prizadevanja srednjeevropskih držav, zlasti Nemčije, Avstrije, Č·ešk.oslovašlt:e, Švice in deloma tudi Jugoslavije, pa je silno težavno in zamotane. Napaka, ki je bila hitro narejena, je' rodila daljnosežne in dolgotrajne posledice, ki. se ne dajo odpraviti lJa lahek in hiter način. Usodno je namreč pri vsem teJU dejstvo, da zaradi umetnih nasadov niso degenerirani samo gozdni sestoji, marveč da se je pod vplivom 40 Slika 1. Preživeli nnem secnje na ~olo in protinaravne~a pomlajanja s či&tim smrekovim nasadom na Mežaklji (Foto: Direkcija šum y Ljublja,ni) neustreznlh monokultur občutno poslabšalo tudi gozdno rastišče v svojih fizikalno-kemijskili in bioloških lastnostih. Zaradi tega je prirodna pro- izvodna sposobnost gozdnega rastišča bolj ali manj okrnjena in je z:;tto obnova prirodnih gozdov zelo otežkočena. 41 Razumljivo je pač, da bo mogla samo življenjsko zdrava in močna prirodna gozdna združba uspešno kljubovati razdiralnim silam, Iti jo ogro- žajo, ter trajno zagotoviti najvišji :in najboljši donos v lesni surovinil za katerim stremi' gozdno' gospodarstvo. Pri rod nag o z dna zdr u ž b a ID o r ato rej bit i iz hod i š č e inc i 1 j v s ega g o z cl n og o j i t - ven ega pri z ade v a 'n j a. Ona predočuje edino racionalno podlago za, gojenje gozdov. Velika zasluga fitosociologije je, da s svojimi biološko- ekološkimi metodami ugotavlja prirodne rastlinske združbe, jih to1mači v njihovi prirodni ekološki pogojenosti, na1{azuje njihovo evolucijsko dina- miko, predvsem pa predočuje njihovo floristično in strukturno sestavo, to se pravi, da določa prirodne vegetacijske tipe gozdov. S temi podatki v največji meri koristi gojenju gozdov, ker mu neposredno' nakazuje pot, po kateri naj hodi, in cilj, ki naj ga zasleduje pri svojem delu. Zato je fitoso- ciologija prav v gozdarstvu tako potrebna in korisma Irak-or morda v no- beni drugi gospodarski panogi; gozdarstvo namreč postavlja stoletne teme- lje svojemu gospodarstvu, ki morajo biti dobro premišljeni in solidni, zgrajeni bolj na objektivnih prirodnih _pogojih kakor na trenutnih gospo- darskih potrebah. V vseh naprednih državah je našla fitosociol.ogija široko odprta- vrata v gozdarstvo in nudi najizdatnejšo pomoč s svojim načinom preučevanja gozdne vegetacije ter z njenim kartografskim predočevanjem (fitosociološkLrn kartiranjem) . V novi težnji za iskanjem bioloških osnov je oskrbovanju gozdQv· prišla na pomoč' novodobna ved a o ras tli n S kih zdr li ž bah ali fit o - s o cio log ij ·a. Ta "prirodoslovni nauk se je v zadnjih desetletjih silno razvil in našel izredno plodovito praktično uporabo v različnih prirodnih gospodarskih panogah. Za gozdarske namene in potrebe prilagojena fito- ~ sociologija se imenuje g o z dna tip o log i j a. Lastno ji je prirodno biološko pojmqvanje gozda kot življenjske skupnosti, ki zajema gozd kot celoto z' vsem živim in mrtvim inventarjem 04 najvišjih drevesnih vrhov v zračnih plasteh do najglobljib. koreninic v zemeljskih slojih. Takšno poj .. _ mo vanje gozda se seveda bistveno razlikuje od onega trgovsko-pridobit- nega, ki je doslej usmerjalo gozdno gospodarstvo in po katerem naj bi bil gozd le tvornica lesne surovine za čim intenzivnejše izkoriščanje. Fitosociologija uči, da je gozd naravna združba. najrazličnejših rastlin- skih sistematskih vrst in življenjskih oblik z zakonitimi medsebojnimi od- nosi, to se pravi s smotrno sociološko zgradbo in ustaljenim življenjskim ravnotežjem. Prirodna združba rastlin, ki 'sestavljajo gozd takšnega ali. drugačnega tipa, torej ni slučajna mešanica rastlinskih elementov, marveč izredno smotrn izbo,r določenih rastlinskih vrst, ki v medsebojni vzročni odvisnosti in harmonični vzajemnosti optimalno izkoriščajo žiVljenjske po- goje danega rastišča ter njegove produktivne sile na najizdatnejši način varujejo. Ta notranja harmonična ureditev se kaže na zunaj v določeni zgradbi gozdnega sestoja: v njegovi strukturni slojevitosti, v določenem kvalitativnem in kvantitativnem mešanju rastlinskih vrst, v določeni živ- ljenjski periodičnosti in razvojni ritmiki, v določeni progresivni razvojni težnji in ne slednjič tudi v določeni maksimalni življenjski odpornosti zoper škodljive vplive živih in mrtvih naravnih sil. Tak~na notranje mejena in zunanje trdna življenjska skupnost seveda ni plod slučajno delujočih čini­ teljev življenjskega okolja, marveč je tvorba dolgotrajnega razvojnega 42 procesa, produkt vek-ovnega prirodnega izbora, ki ga vodi neizprosna borba za obstanek, življenjski boj vseh proti vsem. Kar nima zadostne življenjske sposobnosti, je neusmiljeno premagano in izločena iz borbene življenjske skupnosti. Prav tako predočuje naravna rastlinska združba izčiščeno in ustaljeno borbeno enoto, v .kateri si sestavni elementi v medse1;>ojni borbi in pomoči vzdržujejo ravnotežje, navzven pa tvorijo močno borbeno skup- nost, ki je tako rekoč nepremagljiva. Gozd je najmogočnejša vegetacijska tvorba narave. V njem je dosegla narava višek svoje ustvarjalne moči, najvišjo stopnjo sociološke strukture, . najtrajnejšo in najodpornejšo obliko vegetacijskega razvojnega procesa. Gozd sam do neke mere celo oblikuje krajevne podnebne razmere- in si ustvarja svojo specifično mikroklimo, ki je sicer v skladu s splošnim po- krajinskim podnebjem (makroklimo), v podrobnostih pa vendarle precej različna in značilna za posamezne gozdne tipe. Prav te mikroklimatične gozdne razmere odločajo o floristični sestavi in biološki strukturi gozdne vegetacije. __ V gozdu samem je drevo najmočnejša rastlinska oblika, ki daje gozdni skupnosti zunanji izraz in ki tudi odloča o njeni notranji zgradbi. R3zne drevesne vrste imajo v različnih ekoloških pogojih različno življenjsko silo. V skladu ž njo je tudi njihova sociološka moč, s katero si izbirajo svoje stalno in značilno rastlinsko spremstvo manj samostojnih in manj močnih rastlinskih vrst, določujoč njihoVO življenjsko obliko, periodi.čnost in rit- miko njihovega razvoja ter njihovo vključenost v biološko in strukturno orga.pizacijo gozda, skratka njihov sociološki položaj. 'Te rasUinske vrste tvorijo značilno flOlistično kombinacijo, po kateri fitosociolog določa vege- tacijske tipe gozda in presoja njihovo razvojno dinanliko. Ta značilna kombinacija rastlinskih vrst je produkt tisočletnega razvoja in naravnega izbora ter je izredno ustaljena in vztrajna. Uporno se ohranja še dolgo potem, ko je človek z gospodarskjmi ukrepi že spremenil sestavo dreves- nega sloja in vodilne dreVeS112 vrste zamenjal z drugimi. Prav ti ostanki prvotne gozdne vegetacije so za fitosociologa najboljša opora pri presoja- nju o prvotnem tipu gozda in njegovi razvojni smeri. Če že posamezna rastlina nakazuje ekološke razmere svojega rastišča, velja to še v veliko večji meri za rastlinsko združbo. Slednja je konkreten izraz danih ekolo- ških pogojev, verna slika življenjskega okolja bl ima zato zanesljivo indi~ katorsko vrednost. Vegetacija je najboljša nepovedovalka kvalitativnih sprememb v .gozdu, ki nastajajo zaradi gospodarskih ukrepov; signalizira nam progresivlle in regresivne stadije v razvoju gozda. To načelno razmišljanje o gozdu kot živi tvorbi, ki ima svojo življenj- sko zakonitost, in o bioloških temeljih gozdarstva nam je dovolj jasno predočilo veliko važnost fitosociologije v gozdarski znanosti. Nastaja vpra- šanje, kakšen praktičen pomen ima fitosociologija za gozdarsko prakso. Kakšno pomoč sme pričakovati gozdar od fitosociologije pri svojem vsak- danjem. delu? Postavljamo prevažllo biološko ugotovitev, da je ras tli n s k a zdr li ž bai n tor e j tudi v s akt i p g o z dne veg eta c ije naj zan esI j ive j š i kri ter i j zap res o j a 11 j e pod neb nih, t a ln i hin bio tič nih raz mer ras t i š ča, pat udi n a j- 43 uspešnejše sredstvo za ocenjevanje dinamičnega l' a z voj ave g eta c ije. Iz tega osnovnega in načelnega spoznanja 'izvirajo v glavnem tile praktično važni sklepi, ki morejo nuditi gozdarstvu dragocene koristi: 1. Poznavanje rastlinskih združb, ki jih preučuje, opisuje ,in kartograf- sko predočuje fitosociologija, je najzanesljivejši kriterij za razvrščanje ali klasifikacijo zemljišč po njihovi proizvodni sposobnosti za gozdne ali kme- tijske kulture. Fitosociologija daje torej okvjr in smer dolgoročnemu go- spodarskemu in posebej še gozdarskemu načrtovanju. 2. Pri vseh vrstah melioracijskih del v gozdarstvu je naloga fitosocio- loške vede, da podaja objektivne vidike ~ nakazuje- prave smeri, ki naj· zagotavljajo uspešno delo. Takšne melioracije so: pogozdovanje golih površin (kras, opuščena kmetijska zemljišča); zavarovanje hudourniških področij; osnovanje varovalnih gozdnih pasov za zaščito poljedelskih zem- ljišč, naselij, prometnih in industrijskih naprav, urbanističnih in higienskili ustanov itd.; utrjevanje gibljivih zemljišč (melišča, prodišča, peščišča, pla- zišča); pOvjšanje gornje gozdne meje v planinah idr. 3. Pri spreminjanju ali konverziji nezdravih umetnih nasadov (mono- kultur) ali zaradi neracionalnega gospodarjenja degradiranih in degeneri- ranih sestojev v P riro dne, biološko odporne in gospodarsko vrednejše se- stoje mora fitosociološko preučevanje nakazati pota in sredstva, s katerimi ' naj gozdarska tehnika doseže svoj cilj. 4. Pri razmejevanju semenarskih okolišev in izločanju semenarskih sestojev morajo prvenstveno odl'očati fitosociološki vidiki. Soodločati pa morajo poleg genetičnih kriterijev tudi pri vprašanjih provenience in se- lekcije gozdnega semenja, ki je odločilne važnosti za biološko zdravje in gospodarsko vrednost bodočih gozdnih sestojev. 5. Za uvajanje novih domačih in tujih drevesnih vrst (eksot) v naše gozdne sestoje, posebej še za pospeševanje hitro rastočih vrst drevja, morajo biti v prvi vrsti odločilni fitoso:eio'loški podatki tako o izvjrnem vegetacijskem tipu oziroma rastišču teh vrst kakor tudi podobni podatki o namenilnem rastišču oziroma vegetacijskem tipu. 6. Pri gozdnoureditvenih delih se je treba ozirati na biološko-fitosocio- loške odnose celega gospodarskega področja, da se predpiše pravilen go- spodarski tip gozda in predvidijo racionalne vzgojne mere z namenom čim trajnejšega in čim hpljšega ekonomskega uspeha. V prirodno nedegeneri- ranih, biološko zdravih gozdnih sestojih opažamo, da določenemu vegetacij- skemu tipu ustreza tudi dolo~en gospodarski tip gozda. Tudi samo prostorno urejevanje gozdov bo moglo fitosociološka do- gnanja o vegetacijskih tipih koristno uporabljati. Zato je treba pri taksa- cijskih delih zbirati podatke o tipih v~getacije (prirodnih ali umetnih) za ureditvene elaborata, na podlagi katerih S~ more vršiti zanesljivo preso- janje regeneracijske sposobnosti in biološke vrednosti sestojev ter njihovo pravilno bonitiranje. 7. Gojenje gozdov kot osnovna stroka gozdnega gospodarstva mora v največji meri upoštevati rezultate fitosociološldh raziskovanj, če hoče pravilno planirati svoja gojitvena. dela .in jiJl postaviti na solidno .prirodo- znanstveno podlago . Fitosociološki vidiki naj služijo tudi za kontrolo ,glede pravilnosti izvršenih del. 44 8. Izbira in izločanje gozdnih povr.šin v znanstvene raziskovalne na- mene se mora ravnati prvenstveno po fitosocioloških vidikih. Od vegetacij- skega tipa sta namreč najbolj odvisna namen raziskovalnega dela in tehnIka njegove praktične izvedbe. 9. Tudi varstvo gozdov ima veliko korist od gozdne tipologije. Znano je dejstvo, da so prirodni, biološko zdravi gozdovi najodpornejši proti vsem škodljivim vplivom žive in mrtve narave. Obramba gozdov proti prirodnim nezgodam mora biti torej predvsem biološkega značaja. Uporabljati mora Sllka 2. Priroden mešan sestoj na Mežaklji, kjer brez velikc~a »j;!ozdn'ega redu(( veselo raste naraven pomlu,dek in hiti napolnjevati ~ozdnc praznine (Foto: Direkcija šum v Ljubljani) prvenstveno zaščitne (preventivne) ukrepe, ki so uspešnejši in cenejši od zatiralnih (represivnih). Stremljenje, da se čimprej vzpostavi porušeno prirodno ravnotežje, mora biti vodilno za vse prizadevanje v pogledu var- stva gozdov. Pri tem stremljenju bo nudila izdatno pomoč fitosociologija, ki ugotavlja prirodno ozir. umetno povzročeno stanje gozdnih sestojev ter njihovo razvojno stopnjo ozir. tendenco. 10. Niti samo izkoriščanje gozdov v pogledu glavnih in stranskih gozdnih proizvodov ne bo brez znatne koristi, če uporablja rezultate 45 gozdno-tipo1oškega raziskovanja. Poznavanje gOl~dnih '(ipov ho gozdno eksploatacijo pravilno usmerjalo, ker se 'kakovost Jesa in st.ranskih gozdnih proizvodov ravna po vegetacijskih tlpih. 11. Tudi tehnološka raziskovanja se bodo v bodoče s pridom l1aslanjala na fitosocio.]oška preučevanja gozdne vegetacije . Novejša tehnološka raz- iskovanja dokazujejo, kako so tehni.čne lastnosti lf.:sa teS.ll0 povezane z biolcškimi, te pa so produkt vzajemnega delovanja ekoloških činiteljev določer!ega vegetacijskega tipa, Vsem navedenim in drugim pl'3.kt1čnim potrebam gozdarstva bo naj- bolje služila ool,Jra fit o s o cio 1 o š k aka rta veg eta c ijs le ih tip o v, opremljena s potrebnimi pedološkimi in biološkimi podatki. Takšna karta predočuje konki:'etno, racionalno in zanesljivo podlago za gozdnogospodarska prizadevanja. Pri pom bau red niš t" ,1: :\'anl.esto že nekoliko z:1st.lrele~a in pomen- sko neustrezne,ga iZra7.'1 fit o s o cio \ og i j a se uveljavlj<", že nekaj let v ~1 roko\'ni literaturi fit o <.: eno log i ja. (ProL dr. I-'lO Horvat: Nauka o biljnim zajecinicclma, Zagreb 1949, str. 3). SociolCJ,gijll n,m1'.'cč obravnava zako- nitosti v razvoju človeške družbe. cenologija pa. zakonitosti v rastlinskih in ,zi\'alskih združbah. Anl:llo~no tej vscbinski distinkciji uporablja -:.Gozdarski vestnik'« že o.cl teLl 1938 (str. 6,) Jlfllncsto izr<1%n rast1ins!.;:a zn:druqa ustreznejši in smisclnejši izraz rastlinska zdnl~b;l, IZVADAK O Zll~!Čenju fitosociologijc zo. šum,ltstvo Sve jače dnlazi do izrnž.aja zahtjcv, da se ŠlImarstvo postavi na prirodnu ,csnOVll, na b~ološko pO;nl.al1jc šlIme kan složene skupnosti živih bica. U tom :strcmljcnju lH!di šumarstvu najvccl1 pomoc fitosocio\ogija - nauka oblijnim zajcdnic:lffia. U mno.llim zemljama se fitosocio\oj:!ija "eC 1.1spješno primjcnjuje u .tlpolo~iii šumu, u proučavanjll priroclnih šumskih tipov:}. Ovo treba da služi kan podlo~a j ishodište ~ospodarenju sa šumom, jel' su prirodni tipovi vegetacije ·najsigurniji kriterij za prosudji\'anje ekoloških odnosa shcl.ništa i r~di tOf!a ta.ko- djer najuspjcšnijc sredstvo za ocjenji\'unjc dinamike rilzvoja ye~c;.tacije Fltoscciologija može da nudi šumarst\·u pomoč uslijedečim smjerovima: kategorizacija zemljišta po prOizvodnim spo~obnostima , me!ioracioni radovi. 1Z- mjena neodgovanljl1čih šumskih sastojina. razgraničenje sjemcnskih okoliš-al i .izlučivanje sjemcnskih sastojina, uvadj;1nje eksota. uredjivanjc šl1msko~ ~ospo­ ,darstvll. uz~ajanje 1 nje,ga sastojina, izbor šumskih istruživačkih objekata; čuvahjc ·šuma. iskoriščav<1llje šuma, tehnološka istra2iv,111ja itd. RESLJMt Sur l' i m por t'a n c e cl ela p h v to" o cio 1 o ~ i e pou rle ser vic e f.o res tie r La neccssite d'une 'basc na.tmel.le dc l'(~conomie forestiere s'impose de plus en plus. Cest la conception biologiquc de la foret , qui devrait presenter le point de dcpnrt de toute activite forcstiiwe. Dans cctte tend~lJlce, la science des unites vegetales dite phyt'os(Jcio\ogie prete aux forestiers le plus grand secours. Dans to us les etats, la phytosociologie s'est faite valoir comme typolo·gie forestiere, qui offre des ~rands avnntaj:!es, car dIe fait cO,lmaltre les types' v6~etaux natmels. Ceux-ci sont la mei\lcul'c base pour l'evaluatioJl des conditions ccologiques de la stM:on ct le moyen le plus sur pOUl' connnhre le dynamisme de l'evolution "cgetale, En concret, la phytosociolo~ic pauna donner a tout effort forestier un appui tres efficace duns les activites suivuntc.s: la c\assific'l.tion des terr.a·ins selon lem cu,pacite prodl.lctrice, travaux d'umeliorations forestiercs. conversion des peuple- ments inl.:Dl1Ven.ables au:\: statioJls. delimitation des districts des semences et Climination des pCllplemcnts des semenees, introduction des essenccs exoti~lues, amcnagement des forets, sylviculture, protection des forets,. choix des objects de recherchcs seientiqllcs, ex-ploi tr~tion des fort~ls) l'echerches technoloj:!iques etc. 46