374
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. Veliko senzacijo je naredi članek uradnega časnika ,,Bohemiau, ki je priobčil nek memorandum znanega Dunajskega škofa, ranjcega kardinala Rau-scherja, do vlade. Memorandum je od 1. 1854., toraj od takrat, ko je bila Krimska vojska, in priporoča Avstriji zvezo z Rusijo, pa tudi trdno stalo na Balkanskem polotoku. V kratkih, pa težkih stavkih dokazuje, da nobena druga država Avstriji ne more tako nevarna biti kakor Rusija; vse druge jej zamorejo le škodovati, Rusija pa uničiti. Ogrov se pri tem ni treba bati in pri unanji politiki tudi ne gre ravnati se po njihovi volji. — Tako je mislil pred 24 leti mož, ki je veliko veljal pri Dunajskem dvoru, a nikakor ni bil prijazen Slovanom; ta toraj gotovo ni hotel vlade zapeljati do poguben politike.
Galicija. — V Lvovu so napravili študentje poslancu Hau8nerju, ki je zoper pridržanje Bosne govoril, bakljado, pa je bil tak škandal, da so se po cestah tepli s policijo.
Iz Budapesta. Dne 14. t. m. je prišla k cesarju de-putacija Hercegovincev vseh treh ver in najodličnejših stanov, zlasti duhovenskih. Cesar jo je prijazno sprejel, ter zagotovil svoje milosti. ,.Povejte svojim rojakom — je rekel, — da Avstrijski cesar odkritosrčno želi jim boljših časov in drži svojo besedo/' — Enaka deputacija se pripravlja iz Bosne, iz tega je videti, da prebivalci zasedenih dežel žele ostati pod Avstrijo. — Velike važnosti je to, kar se iz Sarajeva poroča Tam so namreč prebivalci generalu Filipoviču, ki ima oditi, podali diplom častnega meščana in adreso, v kateri izrekajo željo, da bi ostali pri Avstriji, ter obetajo, da se bodo za-njo vojskovali zoper vsacega sovražnika, bodi si kateri koli. Menda po vsem tem Avstrija teh dežel, ki jih je s toliko žrtvami pridobila, vendar ne bo spustila iz rok!
— Te dni je bil v Pesti Ruski general Suvalo v v posebni misiji, katere namen je gotovo, pridobiti Avstrijo za to, da se združi z drugimi velikimi oblastmi Evropskimi proti Turčiji, če bi ta ne hotela izvršiti Be-rolinskih pogodeb. Ce se bo Turčija še dalje tako ustavljala, bo treba sile.
Laško. Iz Na p olj a. — Dne 17. t. m. je nek Človek streljal na kralja, a ranil ga le na levi roki. General Cairoli ga hoče zgrabiti, pa dobi kroglo v levo nogo. Kralj potegne na to sabljo in vseka napadovalca po glavi; bil je potem prijet in sodniji izročen. Kaj je in zakaj je hotel kralja umoriti, se še dobro ne ve.