Murska Sobota, 17. maja 1990 • Leto XLII • Št. 18 • Cena 7,70 din
VLAKOM 2. JUNIJA ZA ŠPAS NA KRAS! HR
— Osemsto bralcev VESTNIKA bo tokrat odpotovalo v Sežano. Ogledali si bodo svetovno znano kobilarno Lipico, enkratno kamnito mestece Štanjel, pršutarno Šepulje, kraško vinsko klet, starinski botanični vrt, lepote podzemeljskega kraškega sveta in še marsikaj!
POSEBNA PRESENEČENJA!
— Časa do odhoda vlaka je malo, zato pohitite s prijavami, ki jih sprejema uprava VESTNIKA v Murski Soboti na Titovi 29.
— Cena izleta le 400 din. To je malo, če računate, da boste gostje ekskluzivnega hotela v Lipici!
TUDI LETOS VAGON ZA MLADE!
Pohitite s prijavo, VESTNIKOV VLAK SE NE BO IZNEVERIL TRADICIJI!
VESTNIKA
•	pri BIMU vam dajemo posojilo do 6 mesecev brez obresti
•	za nekatere izdelke cene znižane tudi čez 40 %
•	PRI BIMU IMAMO VSAK DAN KAJ NOVEGA IN VAS PRIČAKUJEMO S PRIJETNO POSTREŽBO!
Odprto od 6.30 do 20. ure zvečer.
| Gost v NEDELJSKI
| kuhinji
IRADM murska so-i bota
VEKOSLAV GR-M/Č, bo med 10.30 in I 12.00 odgovarjal na 1 vprašanja poslušalcev.
Čimprej postanite naročnik VESTNIKA, če to še niste.
Kmalu bomo izžrebali štiri naročnike, ki bodo prejeli leoa darila.	H

Fotografija: N. Juhnov
Prid'.e *ače|a ogrožati posevke. Ozimna žita lepo kažejo in ob obilnejši vlagi tudi do 1 gotovo ne bi izostali.
Jakopa četudi
•«sča so sicer še zaprta, vendar ponekod že lahko srečamo prve kopalce, 'una *otografija, ki je nastala pred dnevi na Domajinskem jezeru. Vročina priti-'rod -rha 'n senca Pa Se kako prav prideta. Pa tudi nekoliko obilnejše padavine bi
NAJ BO DELOVNO MESTO!
p0UTIKA ALI GOSPODARSTVO?
™°raj° uPorabniki družbenih sredstev službi družbenega
sot^ ^°sP»darstSnje prvo četrtak- Po Prvih »cenah sodeč rezultati niso ravnosp ’ ti je še ve(jn0 pri-ve/n V dobršnem a n,adalJujejo nekatere negativne težnje iz lanskega leta. Pro DroiZvodne zmogljivosti dr>n?° slabše Nl P°djetij, proizvodnja se zmanjšuje, ob povecevnaju za g p P nimj prisilnimi ^k°.ris«;ne- V mnogih podjetjih skušajo trenutne težave reševati s tako unenovanun p p ni rešitev niti zanje niti za celotno gospodarstvo.
Podjeti?rir^erne'išet“k°’ kot se mu shii i]a Ph tem naJveCkrat pa so ‘akšni i^j^tiKaV^ svoji la’ tkuen’ zahaiam .«■ da so časi *'<ik>osT^ v povsem tih Rn, eto,n Praks6 Le bila še Pre<i razHčn??darjenia r’ da so 0 rezulta-^»rav^ na naj-*<HVar*la urad’ naJVeč.Pa se je s Cel0 c arJenju si:«na Politika, zdaj o le «lo malo.
Položaj Pre8ovoriti ani’ da bl 0 ,em J Pa * tak' ’ preveč molčijo, k° 5e naprej slabša
Vmešavanje politike v gospodarstvo resda ni zaželeno, saj se morajo z gospodarjenjem ukvarjati tisti, ki se na ekonomijo spoznajo, politiki pa naj se ukvarjajo s politiko. Gre naj torej za delitev dela, vendar kaže, da še vedno ni tako in, kot rečeno, smo zdaj zašli spet v drugo skrajnost. Predvolilni čas in tudi čas po volitvah je preveč v znamenju politike. Z njo se zdaj vse preveč ukvarjajo tudi gospodarstveniki in bolj kot skrb za boljše gospodarjenje, večjo proizvodnjo in boljšo produktivnost je mno-
1
K
t i»
1<
Prijetno PRESENEČA!
TEHNIČNIH prodajalnah Daje od 14. DO 31. MAJA 1990
30 POPUST
ZA NAKUP VRTNEGA IN POLJEDELSKEGA ORODJA
Svojih

MURSKA SOBOTA
gim v ospredju skrb za to, kdo bo na oblasti, katera stranka si bo pridobila več politične oblasti. Kot kaže, pa ne gre le za politično oblast in verjetno so to zaslutili tudi najodgovornejši predstavniki posameznih podjetij. In vse to sili k razmišljanju, da s staro prakso vmešavanja politike v gospodarstvo še ne bomo tako hitro razčistili.
Nova oblast, ki se je pred volitvami razglašala za demokratično, je delno to že potrdila, in če se bo takšna praksa nadaljevala, ne bomo presenečeni, če nam bo tudi direktorje v podjetjih še naprej postavljala politika. Pa nam pri tem niti malo ne bi smelo biti pomembno, kakšne barve bodo tisti na ključnih položajih v gospodarstvu, odločilna pri tem bi morala biti sposobnost. Nekatere izkušnje iz preteklosti dovolj zgovorno opozarjajo na to in služiti bi nam morale za ravnanje v prihodnje. Za izhod iz težavnega gospodarskega položaja na najodgovornejših mestih v gospodarstvu potrebujemo izkušene in strokovno usposobljene kadre, saj se bo poslej vsako podjetje moralo reševati samo, če bomo seveda vztrajali na začrtani tržni nevarnosti. Usodo gospodarstva in posameznih podjetij bo krojilo tržišče, ki se mu bo potrebno prilagajati, ne pa najrazličnejši strici in botri iz politike. S temi smo imeli v preteklosti preveč grenkih izkušenj.
Tudi razmere v Pomurju kažejo in opozarjajo, da bi se bolj kot s politiko morali ukvarjati z gospodarjenjem, naloga politike pa naj bo, da za gospodarjenje zagotovi kar najboljše razmere. Saj smo nazadnje tudi volivci odhajali na volišče zato, da bi nam bilo v prihodnje boljše. Volilitorej nismo za to, kako si bodo delili stolčke novi politiki, pač pa zato, da si ohranimo in zagotovimo še več novih delovnih mest. V mislih pa imamo predvsem delovna mesta v gospodarstvu — tudi za tiste, ki jih je v negospodarstvu še vedno odločno preveč.
Ludvik Kovač
Ni še daleč čas, ko so zaprisegah na geslo delu čast in oblast, delo, pravica vsakega, neomajna za delavca. V podjetjih vedo za ta čas predanosti geslu in politiki, vedo za družbenopolitične pritiske za zaposlovanje po resoluciji, čeprav jim delavci še zdaleč niso bili potrebni. Bilo je pač obdobje vladanja političnega prepričanja nad ekonomskimi zakonitostmi.
Pravijo, da sedaj veje svež veter za novi čas, pa vendar še ne povsem za vzpostavitev trga delovne sile.
Pred časom je bil sprejet Zakon o delovnih razmerjih, ki predvideva možnost odpuščanja delavcev, ki so ekonomski in tehnološki presežek ali slabi delavci. In čeprav je bil že pripravljen osnutek zakona o zaposlovanju, pa le-ta ni bil sprejet za čas prejšnje vlade in delegatskega sistema. Čeprav sta se po pravilu zakona sprejemala hkrati in bila usklajena ter delovala v soodvisnosti, pa imamo sedaj neskladje, saj še veljavni zakon o zaposlovanju ne predvideva odpuščanje delavcev, niti jim ne zagotavlja nobene zaščite in varnosti zaradi izgube delovnega mesta. Zakon o delovnih razmerjih je tudi zavezal Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da pripravi izračun za možen dokup let delavcem, katerih delo več ni potrebno. So ga, vendar pa je ekonomska cena za dokup zavarovalne dobe delavcem pred pokojem taka, da je kaj malo upati na večje dokupovenje let.
Cena je previsoka za posameznika, prav tako za podjetje, ki je v težavah. In tako so delavci še naprej zaposleni (čeprav prejemajo mizerne plače), podjetja pa na robu obstoja. Ne trdim, da so samo delavci vzrok neuspešnosti poslovanja, pa vendar delno tudi. Komu in za koga je tako dobro, zakaj Šinigo-jeva vlada ni dala zelene luči zakonu o zaposlovanju? Je mar problem tisočev brezposelnih zaradi ljubega miru za čas svojega vladanja prepustila prihajajočim izvoljencem in izbrancem? Sedanje razmere me namreč močno spominjajo na karikaturo, ko močna roka stiska vrat, a druga nese k ustom polno žlico. Pa sedaj zaužij, če moreš, saj ti je ponujeno, prineseno k ustom! Precej je bilo pripravljeno za žlico za podjetja, da bi lažje začele delati po ekonomskih zakonitostih, da bi se odprl trg delovne sile — upanje za mlade, strokovnjake in sposobne, ki čakajo na zaposlitev, pa vendar so še spone za vrat, ki močno dušijo. Vsi pa čakajo (čakamo), kaj bodo rekli nova vlada in izbrani poslanci. Ali pa bodo do takrat, ko bodo kaj povedali, spone povsem zaprle svoj krog!
Majda Horvat
Vestnikov koledar od 17. do 23. maja 17. maj, četrtek, Mojca 18. maj, petek, Erik 19. maj, sobota, Ivo 20. maj, nedelja, Bernard 21. maj, ponedeljek, Feliks 22. maj. torek, Milan 23. maj, sreda, Željko
PRAVLJICA
0 CESARJEVIH
NOVIH OBLAČILIH
»Saj vendar nima nič na sebi! Naš cesar je nag!« S to ugotovitvijo I se konča znana Andersenova pravljica o cesarjevih novih oblačilih.
Spretno sugeriranje o lepoti novega, je ljudstvo prepričalo, da je ; res lepo in novo. Včasih so te sugestije tako močne, da namesto: »Hočemo Ruse!« morajo slišati tudi: »Hočemo gusle!« In zaradi ■ tega pač odidejo nekateri novinarji in uredniki. ■
Znani Demosov telegram iz Murske Sobote, ki ga je v novem ’ parlamentu prebral poslanec Janko Halb, razgaljuje politiko nove ; oblasti, in čeprav bi sedaj marsikdo rad slišal, da je v telegramu ' pisalo, da hočemo gusle, pa se besede, izgovorjene na slavnostni dan še vedno slišijo, tako kot so bile izrečene: »Zahtevamo, da zamenjate nekatere urednike TV Slovenija in novinarje, ki poročajo s skupščine!« Novinarji nismo svojega protesta izrazili zaradi tega, ker bi hoteli zaščititi novinarje. Če so naredili strokoven spodrsljaj, bodo uredniki in novinarji dobili zasluženo kazen. Stavka je bila namenjena načinu obračunavanja z nami. Ne politika, ne Bog naj ne bi zmogla, da bosta zamenjala novinarje in urednike. Demokracija je dvorezen meč in zakonom te pridobitve s svobodnimi, tajnimi, neposrednimi in sploh prestižnimi volitvami se bodo morali podrejati vsi. Demokracija ne odpušča nobenemu. »Le čevlje sodi naj kopitar.«
Upam in želim si, da konflikt ni naredi! kakšne večje škode. Bil pa je koristen, saj je postavi! stvari na svoje mesto. Pa še nekaj je pokazal: prvič po vojni, so novinarji enotno strnili svoje vrste in se postavili v bran svojega razvrednotenega, a še vedno ljubljenega poklica. Zato bo nova oblast morala resno računati na še vedno sedmo silo.
Dušan Loparnik
SIMBOLIKA ČEZMEJNOSTI NA MURSKEM MOSTU - Minuli četrtek so se na mostu prijateljstva, ki veže obe Radgoni, srečali učenci in učitelji iz avstrijske radgonske gimnazije in soboškega Srednješolskega centra tehni-ško-pedagoške usmeritve. Srečanju, ki je sodilo v okvir evropskega tedna knjige in 20-letnice sodelovanja med šolama, je sledil tekmovalni del v športu in kulturi ter literarni večer. Podrobnosti na 3. strani. (Besedilo: B. Ž., foto: N. Juhnov)
Sprva bo še precej sončno in toplo. Ob koncu tedna manjše poslabšanje z osvežitvami.
Po svetem Servati ni mraza se bati.
Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
VREME
aktualno po svetu
Politika je zakorakala tudi v šport. In to na velika vrata, ki so vodila na maksimirski stadion v Zagrebu. Dejstvo je, da derbija, ki to sploh ne bi bil (saj si je Crvena zvezda že zagotovila naslov državnega prvaka), ni bilo. Navijači so se znašali nad panoji in sedeži, nato pa so se spoprijeli še med seboj in z milico. Le-ta pa je bila preslabo pripravljena na divjanje privržencev najbolj priljubljene igre na svetu. Kdo je kriv, kdo je začel, kdo —? Mnogo vprašanj in različni odgovori. Prav gotovo je izgubil nogomet.
PRVI JUGOSLOVAN V EVROPI - GREMO ZA NJIM!?
Janezu Drnovšku je v torek pretekel mandat predsednika predsedstva Jugoslavije. Na sedežu Sveta Evrope je impresioni-ral poslance 23 držav.
Z največjim možnim uspehom se je tako končal najpomembnejši Drnovškov nastop, zadnje dejanje njegove enoletne zunanjepolitične dejavnosti, med katero nam je — kaže — uspešno zakoličil pot v Evropo in svet, četudi v okoreli, neodločni in celo megleni jugoslovanski zunanji politiki — z zveznim ministrom za zunanje zadeve Budimirjem Lončarjem vred — ni imel niti dobrega pomočnika niti modrega svetovalca.
Ko je bil januarja letos v Mariboru, je dejal, da bo kar vesel, ko se mu bo ta mandat iztekel. So bile te besede trenutek slabosti, česar državnik naj ne bi pokazal? Je bila politična borilna arena, pravzaprav kar žrelo, preveč tudi za človeka, ki so ga kljub njegovi mladosti vsi imeli za realista, ki se brez potrebe ne zaletava z glavo v zid, za osebnost trdnega značaja in izražene umirjenosti, ker da skorajda ni reči, ki bi ga mogla vreči iz tira ali vsaj vidno vznemiriti?
Dr. Janez Drnovšek je bil v marsičem prvi. Bil je prvi neposredno izvoljen politik v Jugosla-
viji, bil je najmlajši jugoslovanski predsednik, prvi predsednik, ki domačim sredstvom javnega obveščanja ni dajal le slavnostnih intervjujev, prvi jugoslovanski predsednik, proti kateremu so dvakrat pripravljali »puč« in ga hoteli po receptih srbske protibirokratske revolucije zamenjati oziroma odstaviti.
Prav te poteze so svojevrstne. Dr. Janez Drnovšek je bil namreč sprva povsod po Jugoslaviji zelo priljubljen. Se posebej v Beogradu, dokler se Srbom proti koncu lanskega leta ni »zameril« zaradi svojih stališč o Kosovu in človekovih pravicah. Zdi se, da ga je med njegovim enoletnim mandatom še najbolj pustila »plavati« slovenska politika.
Odhajajoči predsednik je vse leto dosledno deloval tako, da je podpiral jugoslovanska reformna prizadevanja. Ob začetku mandata je napovedal tri temelje svojega dela: podpora Markovičevi vladi oziroma uresničitev programa za uveljavitev tržnega gospodarstva, Jugoslavijo približati evropskim integracijam in uveljaviti politiko razuma.
Prvenstvena so gospodarska vprašanja, je rad ponavljal: »Moj moto je tržna usmeritev. Jugoslovanska ekonomija se lah-
ko postavi na lastne noge v petih letih.«
Za jugoslovansko predsedstvo sicer že nekaj časa velja, da je, tako kot zvezna partija, le še zamudnik sedanjosti, da je brez prave avtoritete in blokirano z razhajanji njegovih osmih članov, toda Drnovškova bilanca je vendarle več kot pozitivna. Res se je moral tudi dr. Drnovšek utapljati v kolektivnosti, ker pa svoje funkcije ni jemal kot priložnost za osebno promocijo, je vendarle kljub zagotovo hudim trenutkom, soočanjem, kdaj pa kdaj pa tudi taktičnim umikom, le dosegel, kar se je dalo doseči in kar je napovedoval ob prevzemu mandata.
Uspešen, vsaj v neki meri, je bil celo pri politiki do Kosova, četudi je moral sodelovati pri uvedbi izrednih ukrepov in še čem, kar je bilo prav gotovo proti njegovemu prepričanju. Že januarja je napovedal več pomilostitev političnih zapornikov, ugodno rešitev za proces v Titovi Mitroviči, pluralizem tudi na Kosovu.
Če ne bi bilo vsega tega, prejšnji teden v Strasbourgu ne bi imel kaj iskati in se s te svoje zadnje predsedniške poti ne bi vrnil zmagoslavno.
(Iz članka M. Munde za Večer)
APRILA ZADOVOLJIVO
Uradna statistika je potrdila, da smo v aprilu prvič dosegli negativno rast cen za 0,2 odstotka. Ker so cene izdelovalcev v prvem trimesečju rasle občutno počasneje od drobnoprodajnih, se morajo cene v trgovini še znižati tudi v maju in juniju.
To naj bi prispevalo k temu, da bi 6,8-odstotno mesečno rast cen, kolikor je bila v prvih štirih mesecih leta, zmanjšali na 1 do 1,5 odstotka, oziroma k temu, da ob ustreznih ukrepih, tudi po juliju ne bi prišlo do neprijetnih presenečenj. Rezultat je toliko pomembnejši, ker smo ga uresničili v razmerah, ko se dobrih 82 odstotkov vseh cen svobodno oblikuje na trgu. Zdaj se je izkazalo, kako neupravičeno bi bilo, če bi se vlada decembra odločila za splošno zamrznitev cen, saj bi tako priznala vsa inflacijska pričakovanja v cenah in tedanje nerealne cenovne kalkulacije. Ko je bil sprejet program, je bilo pod neposrednim nadzorom 25 odstotkov cen. Zdaj velja ta nadzor le še za 18 odstotkov cen, v kratkem pa je pričakovati, da ne bo več veljal še za zdravila in notranji potniški železniški promet.
Od začetka leta do konca aprila je inflacija dosegla 302! odstotka. V tem mesecu so se najbolj podražili nekateri kmetijski pridelki, in sicer za 46,9 odstotka, kar naj bi bila posledica visoke rasti cen sezonskih živil.
Prav zavoljo njih so se cene v aprilu znižale za 1,2 odstotka manj, kot bi se lahko. Cene industrijskih živil so se aprila znižale za 3,9 odstotka, medtem ko so bile cene drugih industrijskih izdelkov nižje za 2,4 odstotka. Storitve so se v aprilu podražile za 4,7 odstotka. Zavoljo intervencij iz blagovnih rezerv in uvoza 14 najpomembnejših živil, pomembnih za življenjsko raven, so se cene ustalile na nižji, sprejemljivejši ravni.
Mati Terezija se umika
Skoraj osemdesetletna živa legenda dobrote in usmiljenja mati TEREZIJA iz Kalkute, dobitnica Nobelove nagrade za mir ter več kot sto drugih nagrad in priznanj za svoja dobra dela, je te dni sporočila, da iz zdravstvenih razlogov zaradi že dalj časa trajajoče bolezni srca in dihal ne more več obiskovati svojih varovancev po svetu in zato ne bo več najvišja predstojnica reda »sester usmiljenk«, ki ga je uradno ustanovila leta 1950.
Odkar je daljnega leta 1946 zapustila vodstvo višje šole za dekleta iz premožnejših družin v samostanu Loreto v Kalkuti ter se brez vsakršnih denarnih sredstev in sama posvetila skrbi za tiste. ki jim je družba zaradi revščine ali bolezni obrnila hrbet, je svoje življenje nesebično razdelila med najrevnejše, bolne in umirajoče ter pomagala tisočem ljudem. Posrečilo pa se ji je še več kot to: vzpostaviti sistem, ki omogoča nemoteno nadaljevanje njenega dela. Zdaj je v njenem redu prek 2.500 usmiljenih sester v 400 samostanih in okrog 400 menihov, združenih v posebno bra-: »vščino.
(Ne) mavrični sijaj novega parlamenta
Slovenci smo menda res nekakšen pesniški narod, zato se nam je že pred volitvami utrnila tista pesniška prispodoba o tem, da bodo novo skupščino sestavljale mavrične barve, kar pomeni pluralistične, povedano v vsakdanji politični govorici. Prvo zasedanje skupščine pa vseeno ni nič kaj preveč mavrično zasijalo.
Že prvi dan skoraj tridnevnega zasedanja je pokazal — če se izrazimo nekoliko enostavno in slikovito — le dve mavrični barvi: stranke, združene v Demosu na eni ter ZKS — SDP, ZSMS — LS in socialisti na drugi strani. Ob volitvah predsednika skupščine ter njenih treh zborov, kakor tudi o volitvah drugih skupščinskih funkcionarjev, je bilo izrečenih precej hudih besed.
Za predsednika skupščine je bil izvoljen Demosov kandidat dr. France Bučar, za podpredsednika pa Vane Gošnik in Vitodrag Pukl, ki sta tudi iz Demosovih vrst. Predsednik in podpredsednik družbenopolitičnega zbora Ludvik Toplak in Tone Peršak sta prav tako demosovca. Zbor občin bo vodil Ivan Bizjak, podpredsednik je Janez Lukač, iz vrst socialistov, v zboru združenega dela je predsednik Jože Zupančič, neodvisni poslanec, podpredsednik pa prav tako neodvisni poslanec Bogo Rojina.
Demos ni hotel sprejeti predloga, da bi za predsednika skupščine kandidiral samo liberalni kandidat Jože Školjč, ki sta ga podprla tudi ZKS — SDP in socialisti. Nekateri komentatorji trdijo, daje Demos z Bučarjevo kandidaturo za predsednika skupščine zmanjšal pripravljenost poslancev ZKS — SDP, ZSMS — LS in socialistov za sodelovanje in prav tako svoj manevrski prostor.
Po dogovoru v Demosu so mandat za sestavo nove vlade poverili Lojzetu Peterletu, kar je v petek potrdilo tudi Predsedstvo Republike Slovenije.
Za hudo besedovanje v skupščini bi lahko našteli vrsto možnih razlogov, od »preizkusa moči« do neobvladovanja parlamentarne kulture. Bo še veliko nesporazumov, ker to izhaja iz večstrankarskega parlamentarizma, ki se mu bomo privadili. Nujno bo, da takšnih polarizacij (ali še hujših) ne bodo doživljala prav vsa naslednja zasedanja republiške skupščine, ker bi to lahko pomenilo, da bi bili volilci poklicani na volitve že pred iztekom regularnega štiriletnega mandata sedanjega sklica skupščine.
Dr. France Bučar:
globus
POGLED NAPREJ
V svojem nastopnem govoru je novoizvoljeni predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar med drugim dejal, da se zavzema za narodno spravo in za priznanje legitimnosti dosedanje oblasti, v kateri smo vsi na nekakšen način sodelovali. Krivico bi delali pretežni večini vseh tistih, ki so se pustili vpreči, če bi jim vnaprej podtikali slabe namene totalitarizma, protidemokratičnosti, zaničevanja človekove osebnosti in nasilnosti. Nasprotno, velik del teh ljudi je začel iz idealizma, iz pripravljenosti na lastno žrtvovanje za ideale, v katere je verjel, je dejal France Bučar.
Novoizvoljeni predsednik je potem poudaril, da skupščina dobiva normalno sestavo, da ima tudi opozicijo, ki ni nobena nadloga zmagoviti večini, pač pa nujna sestavina za njeno normalno delo — četudi je v očeh tistega, ki bi hotel samolastno odločati, huda nadloga. Ob koncu je Bučar dejal, da vlada soglasje o tem, da je treba zagotoviti suverenost slovenske države in da je potrebno postaviti sožitje med narodi Jugoslavije na konfederativne temelje.
K odgovornemu ravnanju
Sinigojevi nasledniki bodo morali pogosto iskati podporo v parlamentu in to bo verjetno kočljivo početje. Tudi če bo imel Demos večino v vseh treh zborih, bo ostal parlament kot celota nepredvidljivo telo. Odločilni ton mu bo zelo verjetno dajal DPZ, sestavljen tako rekoč iz cveta slovenske (politične) inteligence, se pravi individualistov, ki se po vrhu med seboj še bolj ali manj poznajo, tako da bodo med njimi morda bolj kot strankarska pripadnost odločilne osebne afinitete ali nasprotja. Skratka, najbrž lahko predvidevamo, da bo vsaj sprva nastal problem strankarske discipline. Temu lahko dodamo še problem konkretnosti: v novem parlamentu bo konec strankarskega globalizma, začela se bo razprava o konkretnih vprašanjih in konkretnih zakonih, tu pa bodo poslanci velikokrat prepuščeni sami sebi, že zato, ker stranke konkretnih odgovorov ne premorejo.
Toda vse to je v začetku najbrž neizbežno. Tako je po svoje dobro, da bo nekatere otroške bolezni nove demokracije nagleje pregnala senca predčasnih volitev, ki visi nad vsem slovenskim politi-, čnim prizoriščem; to bo poziciji, opoziciji in posameznikom v njiju narekovalo odgovorno ravnanje. Nihče se ne bo mogel zateči v štiri leta udobnega čakanja, ko vo-lilci nimajo neposrednega vpliva na aktualno ali potencialno oblast. In tu je seveda tudi teža nagrmadenih problemov tako velika, da je čas za kakršnokoli popoldansko politiko minil.
(Delo)
MOSKVA -	*
sovjetov Litve, Latvije: m usklajevali svoje p g repi^ stanje v teh pn^^ * Po zakonu je P°®°sJeizogibajo.k" ^o" Prepričani v zn^-
BERLIN - V ve« «hodnon« r mestih so demonstrira ialno * zahtevali zvišanje	in
nost kakor tudi zaščito 0° kihpn* strijskih izdelkov m kov, ki po uvozu blaga ZRN niso več konkur
VARŠAVA-PO^0^J upnikov zahteva, J inilij3^ odstotkov od skupno larjev dolga.
STRASBOURG nik M. Koivisto je Li^^vir i« Estoniji Predlagal, menjavo za neod svojo nevtralnost.	■
prišel z naše strank taMj । precej dolgo odula^lienje z X i to so navajali tihotapljenj
ie sp0 0 BUDIMPEŠTA
budimpeštansk. radio,,J P ofe« katerih olajšav v zvezi z « O obvezni menjav. 200 d	M
naj bi smeli Madžar.'« P slavijo brez obvezne na leto, pa takrat, ko g sorodnikom.
BONN - Zab°dn°?u H.Kohljevparament PvelX. trdil, da bo 2. juhja za^eina Me«1 netarna zveza med iama'	,.ki posl?*
PARIZ - ^Vsup”^ Coutalain-Tours so s sup vlakom Atlantic dosegi^ oa OIo. rekord - 510.6 k.lomet
MOSKVA - Jr°eCustano^ pfi-stranka Rusije, ka res je bil pred dnevu nam hodnjih volitvah, k t zmagati in prit, na oblas
PRAGA - Ceškoslnva*naj nik V. Havel predrag ,dpis01C Bf letošnji vrh 35 držav P 0 e nega dokumenta ski varnosti in sodelo™ D* Predsedniku OZN Perez ju je izrazil tud. zeljo, prene že nekaterih agencij
PraS°'
ŽENEVA - Ce bi v v8^ to porabili za zdrav bjvalca, ^ji dva dolarja več na P>re	ns«^
dobljen boj proti ’te v štu®' vim boleznim, je re jzacije-tovne zdravstveneorg^^^^^l
globus
Dinar
NAUK IZ KRIZNIH LET
V svojem nastopnem govoru, po zaprisegi predsedstva, je predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan pred poslanci vseh zborov skupščine dejal, da je bila pot do teh prvih svobodnih, parlamentarnih, strankarskih in demokratičnih volitev dolga in naporna. O spravi je dejal, da je zgodovinska nujnost in naša kulturno-civilizacijska dolžnost, da onemogoči našo trpečo obsedenost s preteklostjo, saj moramo živeti naprej. Narod, ki se preveč obremenjuje s preteklostjo, ogroža svojo sedanjost in se odpoveduje prihodnosti. O skupnem življenju v Jugoslaviji je Kučan dejal, da nam je po tolikih letih skupnega življenja povsem jasno, da ni mogoča Jugoslavija, ki bi bila zasnovana na hegemoniji enega naroda ali ene same politične stranke. Kot privrženec realistične politike predlagam — je poudaril Milan Kučan — da tudi ta skupščina pokaže državniško modrost tako pri oblikovanju nove slovenske ustave kot pri oblikovanju pogajalskih pooblastil za prihodnjo ureditev odnosov v Jugoslaviji. Ob koncu je Kučan še dejal, da so dobri odnosi s sosedi vrata, ki so že odprta, izkoristiti pa jih moramo v polni meri. Tudi zato, da bomo lahko kot država slovenskega naroda skrbeli za pravice in enakopraven položaj tistih narodovih delov, ki so ostali zunaj meja matične domovine.
ŠE PREMALO VETRA...
Politična »spoved« predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška ob njegovem obisku v Strasbourgu je naletela na podporo. Tako je Jugoslavija spet za korak bliže Svetu Evrope. Toda, »obžalovalni grehi« — delna pomilostitev političnih zapornikov, odprava izrednega stanja na Kosovu ter slovenske in hrvaške volitve so bile še vedno prelahek dokaz za poslance 23 držav. »Skesati« bi se morali menda tako, da bi do konca leta izpeljali večstrankarske volitve v zvezno skupščino. Drnovšek je, z njemu lastno upornostjo, dobro zastavil pot temu procesu. Toda še slab mesec in predsedniško funkcijo bo prevzel srbski član predsedstva, zaenkrat je to Jovič. Bomo potem priča nadaljevanju započetega? Po izkušnjah bi nas bilo lahko malce strah.
Sicer pa, res bo potrebnega še veliko vetra, da bomo resnično dosegli vse tisto, kar od Jugoslavije pričakujejo v Strasbourgu.
kraja?
hli^
Na seji zbora reP?fgJ je pokrajin skupščine podpredsednik žvezn« Aleksandar Mitrovič da bo dinar vzdržal p njem razmerju do jU’ nemške marke. Celo * ’. pf mesec naj bi bili konj-govori z Mednarodnim iv nim skladom o razg|a vajut°' harja za konvertibilno
Živko Pregl, predsednik zvezne vla“j9l," intervjuju za Delo po* jUnija' se nam ni treba bati ker da se glede valu* oil»' merij ne bo nič Pregl trdi, da smo s K®1 bilnostjo dinarja p®®* domače loge pripelja*1" rodna merila gospoda ! 0 jr njo pa branimo tudi *r / narno politiko in pred' »ir vračamo pritiske, da	pir
rodna banka Jugosl8 J novno tiskala denar.	.p
V Jugoslavijo naj dodaten denar na p00* Be" podlagi. Pri tem drža 8-fr ničesar jamčila. Ce bi ponovili napake iz se setih let, ko smo šli v j vd1' sticijski ciklus na pod• kanskega državnega za vanja v tujini, je rek drugim podpredsednl Živko Pregl.
STRAN 2
Še letos
V teh dneh se je iztekel tudi mandat dosedanji skupščini soboške občine. Njen predsednik Andrej Gerenčer se je pred dnevi mudil na obisku v Železni županiji-Poteg sodelovanja, je bilo največ izrečenega o mejnem prehodu Martinje—Gornji Senik, pa tudi o srečanju ob tromeji.
»Ce bi ocenjeval naše stike v zadnjih štirih letih, lahko rečem, da smo kar veliko stojite, tudi zahvaljujoč osnovi lz prejšnjih let. Poleg kulturnega sodelovanja smo vspod-oujali zlasti sodelovanje na gospodarskem področju, če-te« žal nismo bili vedno najbolj uspešni,« meni An-Ojej Gerenčer. Velikokrat so teli krivi togi predpisi na opeh straneh meje. V zadnjem letu pa je bilo veliko Pogovorov s predstavniki go-sP°darskih zbornic, tako iz ^strije kot Madžarske. »Pri-sl' smo tako daleč, da imamo ^daj seznam podjetij, ki želijo sodelovati in mislim, da je te osnova da se v prihodnje stori več.«
Seveda pa je naš interes za sodelovanje v marsičem po-
^^Sonski BORG in soboški SC TPU ob 20. obletnici
ČEZMEJNI CVETOBER STIČNOSTI IN DVOJEZIČNOSTI
""trskern1* evroPskega tedna knjige je bila minuli četrtek — najprej BORrm°S,U Prijateljstva, ki veže obe Radgoni, nato pa v/ob gim-niea na avstrijski strani — potrditev dolgoletnega sodelovanja
obem - "a “'"'a šolama.
stiska r°k 'n P^^orji "nčnem nd deročo reko je v "‘njo tolikoP°dnevu dovolil sk«sti in _ ° razg>ašane evrop-k? /a razlivanjem mož-Racije	‘deološke špe-
0 nadalJe-r Pusčine nXd°b!'ososedstva >z tenaSa , panjih šefov držav, so čisti ferski utr§a10 f°to-skrk brezhibn« “d111?. ob tako re-D b"o "aštudi lzPebani, očitno bj rai).1 dobrodošlici; sB?a teerjenia08 1 trditi za kas' k?,htnosti v L Z.nanja' moči in
Urnih	šPortno-
rsteh in panogah.
mejni prehod na Gornjem Seniku
Dosedanji soboški župan Andrej Gerenčer o sodelovanju ob tromeji — Mejni prehod Martinje—Gornji Senik naj bi dobili še letos — Srečanje ob Tromejniku bo junija
gojen tudi z obstojem narodnosti, ki živijo ob meji. Že vrsto let si mnogi prizadevajo, da bi vendarle prišlo do odprtja mejnega prehoda Martinje—Gornji Senik, ki bi porabske Slovence neposredno povezal z njihovo ma: tico. »Menim, da je to velik dolg Slovenije do Porabcev.
Vrsto let smo opozarjali nanj, a so bili vedno izgovori, da madžarska stran ni pripravljena to storiti. O prehodu smo govorili na lanskoletnem srečanju ob tromeji, na gostovanju Porabcev v Cankarjevem domu, skratka vsepovsod, kjer je prihajalo do stikov med sosedi. Zeleznožu-pahijski funkcionarji so nam v Ljubljani zagotovili, da ni več nobenih težav, podobna zagotovila smo dobili tudi od Dušana Šinigoja. Poleg tega pa smo se pred dnevi odpravili v Sombotelj. Predsednik županijskega sveta dr. Borš nam je pokazal idejni projekt rešitve stavbe na mejnem prehodu in nam tudi zagoto-
»Smo za poglabljanje dozdajšnjega sodelovanja, zlasti kar zadeva kulturo,« je v priložnostni izjavi menil direktor radgonske gimnazije mag. Johann Wieser s pripombo, da se iz tega vselej kaj pridobi, hkrati pa nam izročil pisno kronologijo 20-letnega sozvočja med radgonskim BORG-om in soboškim Srednješolskim centrom tehniško-pedagoške usmeritve. Ravnatelj slednjega Ozvald Tučič je pritrdil Wieser-jevi misli, da gre za nepretrgano sodelovanje — »samo lani je prišlo do mrtvila zavoljo težav na naši strani« — ki bi ga bilo dobro razširiti z glasbe na literaturo, izmenjavo literarnih glasil,
vil, da bi lahko še letos prišlo do odprtja prehoda.«
Omenili smo že srečanje ob tromeji, ki je bilo lani prvič. (O njem so poročali tudi nekateri svetovni mediji.)
listo lanskoletno junijsko nedeljo se je namreč izkazalo, da potrebujemo odprte meje in neposreden stik med prebivalci, ki živijo ob njih. Najbrž bo to drugo letošnje srečanje, še potrdilo. Organizator pa bo tokrat soboška občina. »Opravili smo pogovore s predstavniki sosednjih občin. Poleg Kormenda in Fiirstenfelda, smo tokrat privabili tudi Monošter in Je-nersdorf, saj sta to občini, ki se nahajata ob tromeji. Mislim, da so bili predstavniki teh dveh občin kar malce razočarani, ker niso bili že lani vključeni kot organizatorji. Sicer pa smo sprejeli pobudo, ki se je porodila med Slovenci v Porabju, tako da bo imelo srečanje moto: Narodnosti ob Tromeji.«
Tako torej Andrej Geren-
skupne nastope, kvize. »Bolj bi se morali osredotočiti na kulturo in seveda na stroko; na strokovnem področju že izmenjujemo izkušnje pri pedagoškem delu ter enem in drugem šolskem sistemu,« smo razumeli Tučiča. Vodja naravoslovno-matematično-pedagoške usmeritve Nadja Ivanc-Miloševič je bila še določnejša: »Gre nam za sodelovanje tudi zato, ker se večina naših učencev uči nemški jezik kot prvi tuji jezik. Pri tem dosegamo zelo lepe uspehe, saj imamo vsako leto prvouvrščene oz. med peterico prvouvrščenih na republiških in zveznih tekmovanjih. Kakovost pouka tega jezika dokazujejo tudi publikacije, ki jih izdajamo že dve leti in smo jo izdali tudi ob tokratni priložnosti. V prihodnje pa bi kazalo razmišljati o možno-
čer, ki je ob koncu še dodal: »Mislim, da moramo naše stike še naprej poglabljati in upam, da bo tudi nova skupščina in njeno vodstvo podpirala to usmeritev. Nenazadnje se moramo zavedati, da smo obmejna občina, da imamo Slovence v Porabju in smo kot sosedje tudi nekako odgovorni, da jim pomagamo. V občini imamo tudi pripadnike madžarske narodnosti, ki morajo prav tako čutiti to toplino in vez s sosednjo Madžarsko. Silva E6ry
Srečanje ob tromeji naj bi bilo prvo nedeljo v mesecu juniju, toda to še ni dokončen datum. Predstavniki Kor-menda so namreč predlagali, da bi bilo srečanje 17. junija. Srečanja bi se takrat lahko udeležili tudi predstavniki vseh madžarskih županij in gostje iz evropskih dežel, ki bodo v Kormendu na posvetovanju d obmejnem sodelovanju.
sti, da bi se nekaj naših učencev učilo nemščino ali se morda celo šolalo na radgonski gimnaziji; torej da bi šlo za izmenjavo učencev.« Direktor BORG-a se je na pobudo precej odzval re-
koč, da pri tem ne vidi nobenih
problemov, samo dogovoriti bi
se morali, da bi jim bilo šolsko leto, ki bi ga naši dijaki preživeli
v Avstriji, doma priznano; skratka, gre za ureditev verifikacije oz. nostrifikacije spričeval.
Srečanju na mostu in tekmovalnemu delu je sledil literarni večer, na katerem se je predstavil mlad avstrijski književnik Rein-hard Peter Gruber. Že napovedani Ciril Zlobec, pesnik, pisatelj, prevajalec, politik in še marsikaj se povabilu ni mogel odzvati zaradi obveznosti v predsedstvu slovenske države. Branko Žunec
ANDREJ GERENČER SE
NADALJE PREDSEDNIK
Torkove Zofke se bodo novoizvoljeni delegati Skupščine občine Murska Sobota gotovo še dolgo spominjali. Pa ne le zaradi prve stran-karsko izvoljene skupščine, ampak predvsem po dolgotrajnosti volilnih postopkov. Na ločenih sejah zborov, kjer so delegati volili predsednike in podpredsednike izmed več kandidatov — v družbenopolitičnem zboru je novi predsednik Jože Kavaš iz Demosa, podpredsednik Milan Benkič iz stranke prenoviteljev, zbor krajevnih skupnosti bo vodil Štefan Horvat (Demos), njegov namestnik bo Ivan Mesarič (Demos), v zboru združenega dela pa je za predsednika izvoljen Alojz Režonja iz Potrošnika, medtem ko bodo podpredsednika izvolili kasneje — ni bilo kakih zapletov.
Nekoliko bolj vroče pa je bilo na skupnem zasedanju zborov skupščine občine. Da so se zadeve zavlekle v več ur, pa ni kriv najstarejši delegat Stefan Horvat, ki mu je pripadla čast, da je vodil prvo zasedanje novoizvoljenega občinskega parlamenta. Se več! Lahko bi bil celo za zgled republiškim poslancem. Zavleklo se je namreč zaradi številnih proceduralnih vprašanj, povezanih s predlogom za spremembo odloka o volitvah za najodgovornejše funkcije v občini. K temu je posredno pripomogel tudi Drago Šiftar, kandidat Demosa za predsednika občinske skupščine, ki je odstopil od kandidature. Tako so na njegovo mesto Zeleni predlagali Brigito Bavčar.
Proti umiranju na obroke
Nekatere stvari so v našem gospodarstvu zares čudne oziroma nelogične. Kako si sicer razlagati to, da ima podjetje Mura z okrog 6500 zaposlenimi delavci evropsko tehnologijo in storilnost ter blizu 80 odstotkov izvoza po evropskih cenah (plače pa samo jugoslovanske), kljub temu pa se ubada z velikimi likvidnostnimi težavami? Lahko bi celo rekli, da seje tudi zanje začelo umiranje na obroke, da o kakšnem razvoju, vlaganju v nove proizvodne programe sploh ne morejo razmišljati. Kvečjemu bodo za vsako ceno še naprej posodabljali opremo in z njo proizvodni proces, kajti sicer bodo še bolj ogroženi.
Nič bolje ali pa še slabše se godi drugim kolektivom tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije v Sloveniji in Pomurju. Kaj storiti? Dosedanja opozorila republiški posredno pa tudi zvezni vladi so bila tako rekoč preslišana. Ali bo tako tudi po torkovi enourni stavki, s katero so povsod zahtevali zmanjšanje družbenih dajatev za 40 odstotkov, znižanje davkov in carin za uvoženi repromaterial, prepoved interventnega uvoza poceni izdelkov ter povečanje izvoznih spodbud? Vse to bi prispevalo k temu, da bi lahko imeli tudi boljše plače, ki jih s stavko niti niso postavljali na prvo mesto. Če nova vlada res ne bo storila potrebnih korakov, bodo spet stavkali, in to dokler se ne bodo uspeli pogoditi za svoje pravice.
Jože Graj
Po dolgotrajnem razpravljanju in dokazovanju delegatov različnih strank, kdo je med njimi bolj za demokracijo, so se na ločenih sejah zborov vendarle odločili za spremembo občinskega odloka, ki je dopustil več predsedniških kandidatov. Po opravljenem tajnem glasovanju je dobil dosedanji predsednik, 49-letni dipl, ekonomist Andrej Gerenčer 76 glasov, njegova protikandidatka, dipl, novinarka Brigita Bavčar pa 46 glasov. Mandatar za sestavo občinskega izvršnega sveta je postal dipl, ekonomist Ivan Obal iz ABC Pomurke. Tudi podpredsednika SO bodo izvolili prihodnjič.
Milan Jerše
Sr*
SOBOTA
ptetana
d*iavsCrska Pobota razpisuje na podlagi sklepa ’• '^divjen,3^6^ na®lednja prosta dela in naloge:
reelekciia) ”®9a poslovodnega organa, direktorja (ni kandidat L
naslednic ora Spolnjevati, poleg z zakonom predpisanih, še — da im p°9°ie:
Org a al' stopnjo strokovne izobrazbe lesne, r sPosohaCbSke’ ekonomske al' pravne smeri, " da ima ?°St vodenia 'n organiziranja dela, u delih 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih ^isne^J^ia 4 leta.
d?niaga de^6 z dokazili o strokovni izobrazbi, z opisom dose-. atana, j^ P življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov: Ll fisijo, ska Pobota, Lendavska 29, z oznako za »razpisno Kandidate tn
mo obvestili v 15 dneh po odločitvi.
Delovna organizacija
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
Murska Sobota
ta^POMuD,,
’ °biavija A ~ ZUNANJA TRGOVINA, p. o., Murska Sobo-
Jno dražbo
' »St
nitl 133 2?narornobila AUDI 100, Ieto izdelave 1987, prevože-.	^0 km, za izklicno ceno
' KPecialnena ,	120.000,00 din
6t° izdelav ia°rne9a vozila — hladilnika, FAP, tip 1620 BD, jav	e 19®2, prevoženih 613.237 km, za izklicno ceno
stavk dražba k 120.000,00 din
15 De v Lenri=° ,v sredo, 23. 5. 1990, na dvorišču poslovne tetere'' aV3ki Ul 9 v Murski Soboti s pričetkom ob Pr^be- S' avtomobila lahko ogledajo uro pred pričetkom prornU ^O^ooso interesenti dolžni plačati varščino v —avka za obe vozili plača kupec.	/
»ZAMENJAVA NOVINARJEV JE MISELNOST POLPRETEKLOSTI!«
Izjava dr. Štefana Vuča-ka, predsednika soboškega Demosa — Ograjuje se od dela brzojavke o rošadah — Za tolerantnost
Precejšnjo pozornost in žolčno razpravo na skupnem zasedanju novoizvoljenega slovenskega parlamenta je vzbudil nastop predstavnika Slovenske kmečke zveze Janka Halba, ki je v imenu soboškega Demosa prebral brzojavko, naslovljeno na Milana Kučana, dr. Jožeta Pučnika in Staneta Graha. V njej se zavzema za zamenjavo odgovornih urednikov tv Ljubljana in nekaterih slovenskih novinarjev, ki so poročali o delu slovenskega parlamenta.
O tej zadevi nam je predsednik začasnega koordinacijskega odbora Demosa v Murski Soboti dr. Štefan Vučak pojasnil takole: »Manj sem bil seznanjen z vsebino kot pa z namenom brzojavke. Bil pa sem mnenja, da bi se javnost opbzorilo na nekatere nekorektnosti z javnim pismom, ne pa z brzojavko. Glede zamenjave novinarjev s pomočjo politikov pa menim, daje to miselnost polpreteklosti. To je še tista vztrajnost, inercija, ki živi med nami, ko so očetje naroda in nasploh
vladajoča avtokracija s pridom uporabljali rošade. Mislim, da je za to moje mnenje nešteto primerov v polpreteklosti. Zato se od tega dela brzojavke absolutno ograjujem. Upam, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo, da so se take zamenjave dogajale. Sicer
pa smo s sredstvi javnega obveščanja v Pomurju že doslej dobro sodelovali. Nasploh pa mislim, da bi morali imeti mediji bolj korekten odnos do novonastale politike in novih politikov, ki vsekakor niso tako vešči kot njihovi predhodniki. Vedno sem bil in
bom za tvorno sodelovanje ter za toleranco. Jaz bi se vprašal, kako bi tisti, ki so se v republiški skupščini tako ironično in cinično smejali neveščnosti vodenja, zaorali brazdo in kakšna bi bila ta brazda s plugom gospoda Franka?«	M. Jerše
»TELEGRAM NE ZAHTEVA NOBENIH ČISTK!«
Tako pravi Janko Halb, predstavnik soboškega Demosa, ki je v republiški skupščini prebral protestni telegram — On ni avtor
Janko Halb, delegat soboškega Demosa v republiškem drušbenopolitičnem zboru, ki je v slovenskem parlamentu prebral vsebino spornega telegrama, pojasnjuje celotno zadevo takole: »Preden sem šel na zasedanje republiške skupščine, me je pobudnik in kasnejši avtor, tega telegrama, gospod Jože Tivadar, poklical in me v krajših besedah seznanil z vsebino telegrama. Vprašal meje tudi za mnenje in odgovoril sem mu, da se s telegramom kot protestom načeloma strinjam, nisva pa se pogovarjala o konkretni vsebini telegrama. Jaz sem telegram prebral v imenu Demosa iz Murske Sobote. Vsebino telegrama pa razumem kot prošnjo, da pač odgovorni, predvsem na televiziji, ocenijo, ali je bilo poročanje o delu parlamenta in odnos do starost slovenskih poslancev, ki so te seje vodili, na strokovno korektni ravni. V tem primeru gre predvsem za sodbo televizije oziroma odgovornega urednika na njej. Čisto praktično pa je po mojem to možno razumeti tako, da lahko tv za posamezno sejo kot poročevalce pošlje rezervno ali kako drugo ekipo in se potem lahko ustvari objektivno mnenje, ali je dejansko verodostojno in lojalno poročanje za javnost. Vsekakor pa je treba novinarje zaščititi. Ta telegram ne zahteva nobenih čistk, nobenih rezanj glav ali česarkoli podobnega, gre le za specifično vprašanje poročanja v določenem trenutku z določenega sestanka. V tem kontekstu vsebina telegrama ne poziva niti predsednika niti kogarkoli, da izvede določeno čistko.«
M. J.
Slovenski sindikati podpirajo novinarje
Akciji slovenskih novinarjev, ki so se uprli nedemokratičnemu reševanju zadev v sredstvih javnega obveščanja, so se pridružili številna novinarska združenja po Jugoslaviji in drugi, ki menijo, da grožnje niso bile naključen spodrsljaj. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je s svoje izredne seje predsedstva poslala posebno izjavo za javnost, v kateri podpira slovenske novinarje, posebej novinarje TV Slovenija. V njej so med drugim zapisali: »Z vami smo v obrambi demokratičnih odnosov, ki smo jih zgradili ob vašem velikem prispevku. V primeru novih pritiskov se bomo skupaj z vami zavzeli za solidarno, generalno stavko vseh slovenskih delavcev.«	M. J.
LESNINA GRAMEX, Trgovina z gradbenimi in reprodukcijskimi materiali, stroji in orodji Ljubljana, Verovškova 72
objavlja
prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA ZA OBMOČJE PREKMURJA
Pogoji- srednja strokovna irobrazba (V. stopnja) ekonomske ali tehniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo.
Za objavljeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnina Storitve, kadrovsko-pravni sektor, 61000 Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu pristojnega organa.
ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA
objavlja prosto delovno mesto
PROPAGANDISTA
Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pogoji:
— višješolska oz. srednješolska izobrazba in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju trženja,
— zaželeno je znanje nemškega in madžarskega jezika.
Prijave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku prijave.
1990
STRAN 3
Jubilej madžarske katedre
Letos mineva deset let, odkar so na mariborski, takrat še pedagoški akademiji ustanovili katedro za madžarski jezik. Kakšni so rezultati teh desetih let, kako so s študijem zadovoljni predavatelji in študenti, smo poskušali zvedeti ob našem obisku.
EVROPSKA ŠOLA TUDI V SLOVENIJI? I
»Katedra je začela s svojim delom v šolskem letu 1980/81; naj prej z dvema študentkama, Valerijo Balaško in Ireno Selec. Vodja je bil dr. Martin Kramar, takratni prodekan, lektor dr. Oto Voros stalni predavatelj, sam pa sem mu pomagal,« razlaga sedanji vodja katedre dr. Jozsef Varga. Spominja se, kako so morali postopoma dopolnjevati program, najprej za dveletno šolanje, potem pa tudi za štiriletno. »Prilagodili smo učne programe madžarskih visokih šol, vojvodinske pedagoške akademije in izkušnje osiješke visoke šole.«
V desetih letih je študij madžarskega jezika uspešno končalo kakšnih deset slušateljev. Ti zdaj poučujejo na dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah v Pomurju. Nekaj je tudi takih, ki jim manjka še diploma. Ti pa bodo morali pohiteti, saj bodo v primeru, če študija ne končujejo v tem šolskem letu, izgubili statusne pravice, ki so jih dobili ob vpisu.
Robert Torma, Samo Vočak, Josef Papp skupaj z Lajosem Bancejem, ki pomaga kot honorarni predavatelj) in profesorja dr. Jozsef Varga ter Zoltan Molnar v pogovoru.
Takšna je torej sedanjost. Kaj pa prihodnost? »Ni mogoče govoriti o rožnatem položaju. Katedra za madžarski jezik ima premalo slušateljev, trenutno jih imamo pet v treh letnikih in še tri absolvente,« pravi dr. Jozsef Varga. Vendar pa je delo katedre širše, saj poleg hungaristov poučujejo tudi druge študente pedagoške fakultete, prihodnje učitelje in profesorje, ki bodo poučevali na narodnostno mešanem območju v Pomurju. Pri tem delu ne pomaga tudi madžarski lektor. Trenutno opravlja to delo dr. Zoltan Molnar, ki je že 11 madžarski lektor na mariborski univerzi. »Vse se je začelo pred 25 leti. Naloga lektorja je vedno bila, da seznanja študente s
V Mariboru pa ne poslušajo madžarskega jezika le v fakultetnih učilnicah, ampak tudi na srednjih šolah. V letošnjem šolskem letu so tako nekako uspeli vključiti v pouk madžarskega jezika 60 do 65 dijakov, ki prihajajo z narodnostno mešanega območja. Zaradi težav z urnikom jih zdaj redno hodi k pouku kakšnih 25, ena od skupin pa je tudi na srednji kmetijski šoli v Rušah (na fotografiji).
hungaristiko, da krepi madžar-sko-slovenske odnose in seznanja študente z madžarskimi jezikovnimi, zgodovinskimi in literarnimi znanji,« pojasnjuje dr. Zoltan Molnar. Potem nam razloži, kako se lektorat vključuje v delo katedre za madžarski jezik, kako poteka poučevanje študentov drugih smeri pedagoške akademije, pa tudi tistih, ki prihajajo z drugih fakultet. »Večina študentov prihaja z narodnostno mešanega območja, najdejo pa se tudi primeri, ko se Slovenci hočejo učiti madžarščine kot tujega jezika. Mislim, da je to zelo pomembno, saj živimo v času, ko se vsi odpiramo, ko je vedno več stikov med sosedi.«
Marsikaj bi še lahko rekli, tudi o stikih s sosednjo Mad
žarsko. Najbolj utečeni so stiki s sombotelsko visoko učiteljsko šolo. Tako prihaja tudi do izmenjave študentov obeh šol. K nam prihajajo na izpopolnjevanje študenti slovenske katedre, k njim odhajajo študentje madžarske katedre. Dobro sodelujejo tudi predavatelji.
Takšno je mnenje profesorjev, kaj pa bi dodali še študentje. Robert Torma in Samo Vu-čak sta »bruca«, obiskujeta prvi letnik Pedagoške fakultete, in sicer predmetno smer. K madžarščini hodita le fakultativno, zato imata tudi veliko težav, da najdeta tedensko uro ali dve za predavanje. Oba sta najprej končala lendavsko dvojezično osemletko, nato pa še srednjo šolo. »Madžarski jezik torej za naju ni nič novega, meni je še poleg tega materin jezik. Zaradi tega in zaradi zaposlitve sem se odločil, da hodim k madžarskemu jeziku tudi tu, v Mariboru,« pove Robert, Samo pa dodaja »Že sama štipen
dija, ki jo dobiva, naju zavezuje, da se vrneva v domači kraj. Najina štipendija je tudi nekoliko višja, kot pri ostalih študentih, kar mislim, da je prav, saj pomeni učenje madžarskega jezika tudi večjo zahtevnost«.
Seveda pa vse ni tako, kot bi si želeli. Pogovarjamo se o položaju madžarščine, o njeni uporabi v javnih mestih. Robert meni, da ni vse tako rožnato tudi na dvojezičnih šolah. »To, da se pri madžarskih urah v šoli pogovarjajo madžarsko, je razumljivo. Pri drugih predmetih, kjer bi morali poučevati v obeh jezikih, pa je ostalo pretežno le pri tem, da se napiše na tablo naslov v madžarskem jeziku, da se tu in tam pove
kakšna beseda v madžarščini, vse redkeje je slišati povzetek snovi v madžarskem jeziku. Mislim, da za pravo dvojezičnost ni dovolj motivacije.«
In o dvojezičnosti bi lahko še govorili. Prav gotovo je nekaj, kar je na papirju, drugo pa je stvarnost. Vodja katedre, dr. Jozsef Varga, meni, da bi bilo potrebno nekako uzakoniti in urediti to, da bi morali študentje, ki prihajajo z narodnostno mešanega območja v Pomurju, obvezno obiskovati pouk madžarskega jezika. Še več ur bi bilo potrebno nameniti jezikovnemu, metodološkemu in strokovnemu izobraževanju prihodnjih pedagoških delavcev. Več znanja bi potrebovali iz dvojezične metodike pouka.
Silva E6ry
Čas, ki ga živimo, prinaša iz dneva v dan spremembe, ki bistveno posegajo tudi v naše šolstvo. Še do včeraj smo, denimo, trdili, da je osnovno vodilo našega šolskega sistema izobraževanje za delo in samoupravljanje, danes pa želimo razvijati izobraževanje za ustvarjalnost in razvoj; ukinjamo celodnevne osnovne šole, uvajamo zasebno delo tudi v vzgoji in izobraževanju, vračamo gimnazijo (>elitno< srednjo šolo), >depolitizira-mo< organiziranje učencev (konec pionirskih in mladinskih organizacij po šolah), prizadevamo si za prehod na 10-letno obvezno šolanje ... Kakšna naj bo torej sodobna, današnja šola ali vsaj šola leta 2000? O tem smo se pogovarjali s pedagoškim svetovalcem Organizacijske enote Zavoda za šolstvo Slovenije v Murski Soboti, Ferdom Pihlarjem.
»Res, vzgojno-izobraževalna dejavnost, učni programi in tehnologija pouka so pod neprestanim vplivom znanstvenih spoznanj in spoznanj pedagoške stroke ter družbenih sprememb, ki naravnost narekujejo potrebo po drugačni strategiji vzgoje in izobraževanja tudi v Sloveniji. Za čas, v katerem živimo, je značilna neverjetna mehanizacija in avtomatizacija telesne aktivnosti človeka (Računalniki, roboti, avtomatski stroji...) in kiberneti-zacija intelektualnih procesov dela, pojavljajo se novi izvori energije, vedno večja je možnost kontrole bioloških procesov, človek čedalje bolj obvladuje prostor itd. Vedno več je znanstvenih delavcev, s tem pa se širi obseg in kakovost človekovega znanja. Nekateri viri govorijo, da je na posameznih področjih letno okrog 70.000 novih virov znanj. Čas od znanstvenega odkritja do tehnološke uporabe se je zmanjšal z nekdanjih 30 na 2 do 3 leta danes. Ti in še vrsta drugih razlogov spodbujajo v večini evropskih držav spremembe vzgojno-izobraževalne dejavnosti šol, ki pogosto zaostaja za znanostjo, proizvodnjo in družbenim življenjem. Pogosto je slišati tudi trditve, da je šola s svojimi programi in vsebino dela preveč obrnjena v preteklost in sedanjost, premalo pa v prihodnost. Za izpopolnjevanje šolskega sistema si prizadeva večina držav v Evropi ob prepričanju, da so od ravni izobraženosti in vzgojenosti mladih in odraslih odvisni družbeni napredek, kulturni razvoj in tehnološki proces.
Spremembe pri izobraževanju ljudi zahtevajo tudi družbene spremembe pri nas, predvsem
ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER
Višje družbi
ZAKAJ ZDRAVSTVO NA CANKARJEVEM BREGU
NE DOBI DENARJA?
denarne
Direktorica zdravstvenega doma iz Ljutomera Ana Žerdin, ve povedati, da je bila pred približno petimi leti oddaja, kjer so predstavili šestnajst nezaposlenih zdravnikov. Prav vsem so poslali pismo, v katerem so ponujali zaposlitev v njihovem zdravstvenem domu. Odgovoril je le eden in še ta, da bo raje počakal na možnost zaposlitve v okolici Ljubljane. V Pomurju pa je bilo pomanjkanje zdravnikov in vabili so jih — morali so jih — iz drugih jugoslovanskih republik. Zato Ana Zerdin pravi, da je bila kadrovska politika v republiki nepravilno vodena.
Zdravnike so dobili, vendar pa jih je sedaj kar pet na specializaciji, tako da imajo še naprej kadrovsko stisko. S prvim junijem pa se bo vrnil specialist medicine dela, drugo leto pride ginekolog. Na specializaciji so še zdravnik za otroško zdravstvo ter dva za splošno medicino. Z vračanjem specialistov pa se spet poraja drug problem, in sicer prostorska stiska. V ljutomerskem zdravstvenem domu je nastal velik problem prostorske stiske v dispanzerskih službah.
»Nujno bi nam bili potrebni prostori za ginekološki dispanzer. Sedaj je še nekako šlo, saj je pri nas delal ginekolog po pogodbi le dvakrat na teden. Sedaj pa se kmalu vrne naš specialist in razmere bodo nevzdržne. V isti stavbi sta namreč tudi otroški in šolski dispanzer, skupna čakalnica pa seveda niti prostorsko niti Strokovno ne ustreza,« pravi direktorica.
V zdravstvenem domu v Ljutomeru so mislili obnoviti stari dom in narediti nadzidavo, vendar za to nimajo in niso imeli denarja. O nujni rešitvi so se pogovarjali že v občinski vladi, vendar je bilo rečeno, da mora to priti v referendumski program. Ce bodo uspeli, da pride gradnja novih prostorov za potrebe zdravstvenega doma v referendumski program, pa je še vedno vprašanje opreme. Kolikor je je, je zastarela ali pa je sploh ni. Prišel bo torej specialist, a ne bo
zaradi uveljavljanja političnega pluralizma in vprašanja ideologi-zacije. Tudi evalvacija programa življenja in dela osnovne šole pri nas kaže, da bo v konceptu dela potrebno opraviti nekatere notranje reforme in učiteljem ponuditi različne didaktične sisteme. Vsekakor pa je potrebno ustvariti razmere, da bo veliko bolj omogočen hevrističen pouk (na-
vajanje učenca k temu, da sam najde pravo rešitev), ki bo temeljil na otrokovi ustvarjalnosti.«
— Če se doslej nismo, pa se bomo morali prav gotovo v prihodnosti bolj zgledovati po rešitvah, ki jih uspešno izvajajo drugod. V katero smer gredo spremembe v osnovnem šolstvu?
»Lahko rečemo, da ubirajo različna pota. Najpogosteje se zatekajo k podaljševanju šolanja, večji demokratizaciji izobraževanja in splošnemu dvigu izobrazbene ravni državljanov. Torej jim gre za višjo kakovost ljudi.
imel potrebne opreme. »V vseh dejavnostih je tako, tudi v zobo-tehniki. Ker ne moremo kupiti potrebne opreme, nas bodo tehniki, ki jo imajo in opravljajo zasebno prakso, prehiteli. Tako je tudi pri avtomobilih reševalne službe. Pred časom pa smo zbirali denar po podjetjih za nakup manjšega aparata za ginekološki dispanzer in ga tako lahko kupili.«
Pomurski zdravstveni center že nekaj časa pripravlja in išče oblike drugačnega organiziranja. Koliko pa bodo o nji lahko sami odločali ob tem, da je postalo zdravstvo z ukinitvijo si-šov republiško, je še odprto. Sedanja oblika orgnaiziranja pa je imela nekatere dobre in tudi slabe plati.
V ljutomerskem zdravstvenem domu so kot prvo slabo stran navedli reševalno službo, drugo pa je dežur
Nič več: pa smo jih...
Če so se doslej delavci gradbenih podjetij bahali ob neki licitaciji, ki so jo dobili, češ pa smo jih (druge konkurente), naj bi bilo poslej drugače. Sindikalna politika naj se loči od poslovne in licitacije naj se ne dobivajo na račun živega dela delavcev. Za takšno načelo so se opredelili predsedniki sindikata podjetij s področja gradbeništva v Pomurju na sredinem pogovoru, ki ga je v Murski Soboti pripravil Medobčinski svet Pomurja, ki je sestavni del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ko je tekla beseda o ustanovitvi regijskega odbora sindikata delavcev gradbeništva Pomurja. Dogovorili so se tudi, da bo sedež tega odbora v Lendavi, ustanovno skupščino pa bodo sklicali še ta mesec.
In kako bo s kolektivnimi pogodbami za delavce gradbene dejavnosti? Osnutki so že pripravljeni in njihovo osnovno vodilo je, da delavci ne smejo izgubiti že pridobljenih pravic. Kolektivna pogodba ne more biti pravilnik, temveč zares pogodba, ki bo določala pravice delavcev.
Jože Graj
Ukinitev celodnevne OŠ Beltinci
S 1. septembrom letos bo ukinjena celodnevna vzgojno-izobraževalna oblika dela na Osnovni šoli 17. oktober Beltinci. Ob določenih potrebah pa bodo na tej šoli organizirali oddelke podaljšanega bivanja za učence od prvega do četrtega razreda. Hkrati bodo reševali kadrovska vprašanja, zlasti pedagoških delavcev in tehničnega osebja, v dogovoru s posameznimi osnovnimi šolami v soboški občini. Presežek pedagoškega kadra pa bo imel določeno prednost pri sprejemanju na nova delovna mesta. Za vse tiste, ki v določenem času ne bi dobili ustreznih del in nalog, pa bo zagotovljen osebni dohodek.
Takšen je sklep o ukinitvi celodnevne vzgojno-izobraževalne oblike dela na beltinski osnovni šoli, ki so ga sprejeli delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na nedavnem skupnem zasedanju.
M. J.
vodih bo 180 dinarjev. J
Zviša se tudi denarn* Z duševno in telesno Pr jZ Denarno nadomestilo 23 mK nost bo tisoč 471 dina^ za celotno tujo nego 841, jF 420 dinarjev, dodatek I« ogroženim upravičencem nego pa še 420 dinarje’'-
Soudeležba k zdravst^Z ritvam pa ostaja še naprti menjena.	J
Skrbijo tudi, da so različne stopnje izobraževanja vertikalno in horizontalno povezane in da so veliko bolj poudarjeni etični in estetski elementi vzgajanja. Spodbujanje kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti otrok pa je seveda značilnost šolskih sistemov vseh razvitih dežel.«
— Ali so vam znana tudi konkretna dejstva, kako te zasnove uresničujejo v praksi?
»Pri realizaciji prenovitvenih postopkov je seveda potrebno biti zelo previden in dovolj konkreten. V spremembe je v večini primerov zajeta organizacija dela, kot so fleksibilni sistemi pouka, šole brez razredov, skupinski pouk idr. Z enako pozornostjo uvajajo tudi novosti pri posodabljanju pouka z večjim deležem problemskega, predvsem pa pouka na več ravneh, projektno delo ipd. Težijo, seveda ob ustreznih razmerah, k takim oblikam pouka, ki se prilagajajo posamezniku. Znanstveni in tehnološki razvoj pa vplivata na posodabljanje vsebin izobraževanja in uvajanje novih predmetov, kot so informatika, tehnologija idr. V nekaterih najbolj razvitih državah povečujejo tedensko število ur matematike, tujega jezika, naravoslovja in tehnologije. Učitelj je čedalje manj predavatelj in spra-ševalec, vedno bolj pa raziskovalec, strateg pedagoškega dela, programer, * pedagoški diagnostik, organizator vzgojno-izobra-ževalnega dela, vzgojitelj ter javni in kulturni delavec. S takšnim načinom dela je preživela uniformirana šola. Kljub vsemu snujejo nove projekte, ki naj bi prinesli višjo raven vzgojno-izo-braževalnega dela in višjo kakovost pouka, predvsem s pogledom v 21. stoletje.
— Ali lahko pričakujemo, da bo tudi v Sloveniji zavelo kaj podobnega, kar bo tudi našo šolo razuniformiralo, depolitiziralo, sprostilo ustvarjalnost učencev in učiteljev in jo skratka približalo šoli razvite Evrope?
»Razmišljanja v Sloveniji gredo v smeri kot drugod v Evropi;
tudi pri nas se torej govori oF daljšanju šolske obveznosli, P večanju ur tujega jezika, razbft' menitvi programov in podob® Vsekakor pa so predvsem v njem času nekateri slovensb strokovnjaki zelo kritični do sedanjih razmer v našem šoW in ko človek posluša ali bere V hove ocene, dobi vtis, kot da ves čas doslej živeli zunaj dogajanj. Pomembna pa so iz® diščna načela prenove slovenit osnovne šole. Gre za resno upo-I števanje psiholoških značili* I in različnosti otrok, predvsemP I za to, da bi šola postala taka, ® ( bi jo učenci radi obiskovali ® bi se v njej dobro počutili N učitelji. Pri nas je veliko vprašanj, ki kar kličejo po dni' čnih rešitvah. Ker je šolstvo, gotovo obči interes, je nuj® država v celoti prevzame skif njegovo materialno stanje-manj kot 5 odstotki družbene« proizvoda za osnovno šom* prihodnje več ne bo možno* jati, saj bo potrebno končno ® diti pravičnejši sistem fin®1 nja vzgojno-izobraževalmn nizacij, nagrajevanje P^Lf delavcev in njihovo naprej1 nje v poklicu. Sedaj je W®A malo možnosti za spodNfj inovativnosti učiteljev, paIU permanentno izobraževanje pa je tudi, da bo moral za % izobrazbeni razvoj PrevzetL(t-I odgovornost tudi vsak pos’1 I nik, ker bo v prihodnje mor	j
stopati na trgu delovne sile-dosedanja razmišljanja pr ; gredo tudi v smeri večje kratizacije vzgojno-izoor® nega sistema, ki naj bi P®1^ več izbirnosti, različnosti ® jj različnih didaktičnih siste® ' bodo morali biti preverjeni r skusnih šolah. Predvidel j spremembe pri ocenjevanj , vse kaže, da bodo nekatere * čne oblike opuščene. Pr® e(il je večji vpliv staršev in spr® jj naj bi se tudi šolski kolen -bo, kot kaže, s tremi seme liko bolj približan država hodne Evrope.«
JO^
stvo, ki je obvezno v vseh zdravstvenih domovih. Vendar je to težje v manjših domovih zaradi kadrovske sestave in pa tudi denarja.
»Mislim, da bi se enkrat morali dogovoriti o nujni zdravniški pomoči na ravni bolnišnice, kot jo imajo organizirano na primer pri naših sosedih v Čakovcu.«
Od financiranja zdravstva iz republiške blagajne so si mnogi precej obetali, vendar so ostala nekatera pričakovanja neizpolnjena. Zdravstvene delavce bode predvsem ugotovitev, da zdravstvo ne dobi vsega denarja, ki se zbere s prispevno stopnjo.
»Nekdo bi moral dati odgovor, zakaj zdravstvo na Cankarjevem bregu, kot rada pravim, ne dobi denarja, katerega upojabniki — nekateri z veliko težavo — dajo od sebe,« pravi direktorica ljutomerskega zdravstvenega doma, dr. Ana Žerdin.
Majda Horvat
pomoči in prispe^ Tudi v maju se bodo denarne pomoči zvišale,,v pa tudi prispevki za os* cih, domovih za ostarele jifi^ alnih zavodih. Tehnik f višine zneskov ter pom	|F
spevkov ima za P0® jj-e OžU povprečni dohodek dru ijjl'' ma na družinskega cla letni zneski pomoči in P pa se preračunavajo n vrednost tako, da se 1U liko odstotkov, za kol', zvišali povprečni o® -.jZU zaposlenih v letošnjem J f februarju glede na 'a
prečje.	j
Z majem se bodo apr,|s£jI bene pomoči otrokom ’ 14 odstotkov, najnižja b® narjev, najvišja pa 691-
Prispevki za oskrbo »J domovih za ostarele ter j/ zavodih se bodo, ob materialne razmere dm.z'” jj' nespremenjene, povečali -stotkov. Enako seveda prispevke svojcev, ki so ®f* spevati k oskrbnim strosk movih in zavodih.
Z majem bodo višje ne. Rejnica bo dobila & p' rejenca tisoč 46 dinafKZ (status rejnice) 3 tisoč jev, višji pa bo tudi Prl^ materialne stroške rejen J
Za 6,5 odstotka bo vir za preživljanje in bo -fj dinarjev, žepnina varovati j|u movih za ostarele in soe'
STRAN 4
VESTNIK, 17.
aktualna tema
PORTRETI IZ DIASPORE -
KD 7. ČLEN ZA AŠ
K MANJŠINSKEMU STANDARDU
ZA ŠTAJERSKE SLOVENCE
Blažen tisti, ki ničesar ne pričakuje, saj tako ne bo nikoli razočaran.
KOMU ZAUPATI: ZSSS, ZNSS ALI NSS?
vitvJr? "^-obletnice ustano-D>lDeUtScher Schulverein na dan« ? ■ ^U2en s Sudmark še na ..uJe proti Slovencem StaiercV”38^601 Koroškem in Piša a^™)’ 35-obletnice pod-be s 7 Vx!riJske državne pogod-Pravicah <?|Orn 0 nar°dnostnih škem in«.S1°Vencev na Korona p štajerskem ter Hrvatov KluhJ.‘Sčanskem> 15-letnice Grade, S°Vensk'b študentov v vitv« n'” 3'°dletnice ustano-slri,, .^najskega
centra av-sti £ narodnostnih skupno-Predsoaadom Smollejem kot volj °dnikom se je najbrž do-Pred m«ime Jeno ukvarjati s Ustanovr°ne po'drugim letom štvom°^Plm kulturnim dru-Rrsko ° , 2a avstrijsko Šta-ttveno d°P°ln naslov je: Znan-UVeljavimvUŠtV0 pnjateljev za PosPeševnn- uresnlčevanJe in vne noorJu6-V 7' člneu drža-denih k dbe '? Ieta 1955 nave-šolskih “"tanih, kulturnih in Posti av«ra91,C’ zabtev in dejav-tajerk^^jdtžavljanov na doda iemk K utemeljitvi bi skem\In' oktobta v madžar-FranJ-^°nu izrečeno izjavo t°rja n«iba ^w'ttra, koordina-n'h sknn°Vne skupnosti narod-SosednJih dežel "lh fanišhi 4' Večanje riarod-»da se vsai d?,Je Potrebno, ^anja Im? ,? Prihodnjega sre-1990 'zdela listina standarda8<i .Mednarodnega so m,-manjšinskih pravic, teniski 'no potrebne za ži-?zvoi °b?t°j in nadaljnji Zer)ih ,,..rai vseP°vsod ogro-Gftovo J,odnih skupnosti«. ”?8roženi2!0renio/moramo k
Dri«? ?arodnim skupno-dvA'et?okroS tri do pet °a Ucinfr.?Zlbnih prebivalcev 3erske v nL d®.'u avstrijske Šta-___ krajih Radkersburg/
^3>NI KRONIKI - Z NAŠE STRANI:
j.-Venski ak' ?arca >989, Ljubljana — dvodnevni simpozij o manjšinah na « znanosti in umetnosti; več referentov razpravljalo o s - 3- april °Vencih;
'a89’.'JuPljana.— na Inštitutu za narodnostna vprašanja in na a m.konf za manjšinska in izseljenska vprašanja na predsedstvu Repu-strjske državi razčlenjevali problematiko štajerskih Slovencev in višine za jU,nija '989, Ljubljana — mednarodno znanstveno srečanje n’Je in J mošnjo Evropo Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slo-Ptmliške konference SZDL z omenjanjem štajerskih Slovencev.
i/utUhlanjLnitZ//Lipnica in j^novie Bi sbe% o katerih se ou ^Pravlia?^6 in odmevne-N miz; 0 na nedavni v?c° v Gr- ? tlskovno konfe->ki VestACU' Celovški Slo-Ž >- MaV v številki 32 Dna11 kar ' * temu od-aaslov?i?$tna"$k' članek a ?shovn« m Prizadevajo si ^ohar P°8°ie!’ avtor Andr«0 Pfedsed3- 8a uvaJa s Pre’ društva An-»^^niem v smo J° pozveli £M-*>niUNamreč: gu? MeVn11 opažamo’ ka' ^^'hnitzu 9.eatseh'andsber-nt >Začeniu L,pn^ in Mu-v ’ Zaradi J? J.° ubd' slovenšči-rn^ašatlie ,Ja.se nam vsiljuje o. na gimn ka' ,ega ne počne-Se ^adgorAZ1JI v Radkersbur-Je-pač tak0’ da Vn jCev. Pr? pnJavi premalo ^d^^dno?"1 pa Je zanimi-bi kOstno št« ? za 'as zgrešimo udencev; kot „ k Ju^je.«
»Živ- u« uv‘devnost politi-možnosti za
ga a^tohf3 s*Ovenščine v vseh Uv °klP°Čia z?®®® naselitvene-s‘ajerskih Sloven-
stVn°^aVitni
Gomc^va P?budnik za roj-dai^^ez, m dr- Wolfgang L. 'tebn^ej ie i,.s ednjemu do-Pas«? Prijav b' ° števil° p0‘ dr«? Je mPr, j °sem, prijavilo
Sam° se'
S;?!' na Det' Zdaj so število Ven„° st‘rje KP.a ? prijavljaj° li ? da Stai« ! da bi si slo‘ še tJersketn sam' hotelov °trok^. Zadnjo možnost ePščjn	vsaj nekaj pouka
-■n c —lem	----- . to je želja po lastnem kultur-
Se ‘ ^aier-L 'n jugozahod- nem domu oz. vsaj prostoru,
................" " '
™„SJ0Vencev na Stajo, s Urn ,ko wohar! — za-gš Oz	8OVOri-
Jriu?erhlia v,ne8a naselitvene-je % baje °yencev ™ §te-Po^s tem f oh ni> nadalju-<odbi j*’ da kljub državni e 0 zakonu o na-
(Alexander Pope) rodnih skupinah Slovenci na Štajerskem niti na eni ljudski šoli nimajo možnosti oz. pravice do elementarnega pouka tudi v slovenščini. Odvetnik Kulturnega društva 7. člen dr. Sepp Brugger je na tiskovni konferenci najprej opozoril na to, da je vsekakor mogoče govoriti o avtohtonem naselitvenem območju, ki je strnjeno okrog Radgone in Lipnice/Lei-bnitza. »Prav to je bilo znano tudi že ob pogajanjih za državno pogodbo; Slovenci na Štajerskem ne bi bili zajeti v 7. členu, če ne bi obstajali. Prav zato jim je treba uresničiti zajamčene pravice. Te pa so enake kot pravice za Slovence na Koroškem; prav zato je potrebno najnovejšo razsodbo ustavnega sodišča izvajati tudi v primeru Slovencev na Štajerskem!«
Slovenski Vestnik ugotavlja, da se v tem času Slovenci na avstrijskem Štajerskem še vedno na nobeni šoli ne morejo učiti slovenščine. »Celo te možnosti nimajo, da bi se je na ljudskih -šolah učili kot prvega ali drugega živega tujega jezika. V Radgoni na primer niti na eni šoli ne omogočajo slovenščine kot prostega predmeta ali neobveznih vaj. V tem šolskem letu je mogoč obisk slovenščine kot prostega predmeta let na trgovskih akademijah v Lipnici in Deutschlands-bergu ter na realni gimnaziji (BORG) v Deutschlandsbergu. Za gimnazijo v Radgoni pa pravijo, da so se prijavili štirje učenci, torej pouka slovenščine ni . .. »poroča časnik in dodaja namero odvetnika društva dr. Bruggerja,« da trenutno še ne mislijo vložiti tožbe pri ustavnem sodišču. Aktivisti društva namreč še vedno upajo, da bo
politika toliko uvidevna, da bo vendar ustvarila možnosti za oživitev pouka slovenščine v vseh krajih avtohtonega naselitvenega območja štajerskih Slovencev. Prvi korak v to smer bi bil, da bi deželna vlada sprejela vsaj zakon o otroških vrtcih, v katerih bi uredili tudi dvojezične skupine. ..« Pa dolgoročni cilj? Dr. Gombocz: »Otrokom štajerskih Slovencev hočemo izboriti pravico do elementarnega pouka tudi v slovenščini. Trenutnega stanja pa nikakor ne moremo sprejeti: pouk slovenščine v obliki prostega predmeta ali neobveznih vaj je namreč tudi iz pedagoke-ga vidika najbolj neprimerna oblika, ki si jo sploh lahko predstavljamo!«
V želji po kulturnem društvu z etnografskim muzejem možnosti za samostojen razvoj štajerskih Slovencev in osnova za razvijanje lastne istovetnosti
Na tiskovni konferenci so ključni predstavniki društva tudi opozorili na gmotne težave, saj za društveno delovanje ne prejemajo nobenih javnih podpor in se torej vzdržujejo le iz članarine in prostovoljnih prispevkov. Celo društveno tiskovino morajo zato izdajati v zelo nizki nakladi in jo razposlati samo nekaterim najbolj zainteresiranim ljudem in družinam na naselitvenem območju štajerskih Slovencev. Zlasti za tiste v Radgonskem kotu velja, da bi poleg šol potrebovali še prireditvene prostore, kjer bi se lahko srečevali in negovali materinščino. Dr. Gombocz: »Za-
kateremu bi bil priključen etnografski muzej, ravno v radgonskem okolju zelo močna. Slovenci morajo dobiti vsaj možnost, da se samostojno razvijajo. Tak dom pa bi jim pomenil tudi pomembno osnovo za razvijanje lastne identitete.«
Branko Žunec
Vse tri kratice imajo vsaj en S, ki pomeni SINDIKAT. Če te kratice izpišemo po vrstnem redu, pomeni prva Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (vodi jo Miha Ravnik), druga Zvezo neodvisnih sindikatov Slovenije (vodi jo France Tomšič) in tretja Neodvisne sindikate Slovenije (vodi jih Rastko Plohl). Verjetno se bodo iz dneva v dan pojavili še kakšni (nekaj se jih je že, a gre izključno za poklicne in panožne sindikate), vendar pa so ledino pluralnega sindikalizma zaorali ti trije. Da bi tudi Pomurci dobili čim boljši pregled nad vsebino programov teh treh sindikatov, smo v urednštvu pripravili okroglo mizo, ob kateri so se srečali predstavniki vseh treh sindikatov. Okrogle mize so se udeležili: Milan IJtroša, predsednik MS ZSSS za Pomurje in član predsedstva RS ZSSS, Rastko Plohl, predsednik NSS, Evgen Titan, Stefan Skledar, Emilija Kavaš in Marjeta Gomboc, člani republiškega predsedstva ZNSS, in Matjaž Rep, podpredsednik NSS. V imenu uredništva pa je okroglo mizo vodil Dušan Loparnik.
Kateri so pomembnejši poudarki r programu vašega sindikata ?
Milan UTROŠA— »Na našem kongresu smo sprejeli dva programska dokumenta. Prvi je dolgoročni, ki je nekakšen manifest, drugi dokument pa so temeljne naloge sindikata za obdobje 1990—1994. Ta dolgoročnejši dokument je sestavljen iz treh
Raško Plohl, predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije
sklopov: v prvem opredeljujemo naš odnos do družbe, drugem temeljne sindikalne cilje, v tretjem pa govorimo o prenovitvenih ciljih. V našem srednjeročnem dokumentu, do leta 1994, pa bo poudarek na uresničevanju prvega, to je dolgoročnega programa, mednarodnih dokumentov o ekonomskih in socialnih pravicah in resoluciji evropske konfederacije dela. Prednost dajemo uresničevanju pravice in svobode dodela, pravičnemu plačilu,j ki zagotavlja dostojno življenje delavcu in njegovi družini, zagotavljanju človeka vredne delovne in življenjske razmere. Govorimo > tudi o socialni varnosti in višji kakovosti življenja ter o pravnem varstvu delavcev in sindikalnih zaupnikov.«
Rastko PLOHL: »Naše programske usmeritve delimo na štiri področja: socialni programi, humanizacija dela, enakopravnost in nestrankarski sindikalni politični program. V prvem delu opredeljujemo naše naloge na področju dviga kakovosti delavčevega standarda, se pravi: dostojni dohodki zaposlenih, upokojencev, študentov, invalidov in drugih. Zmanjševanju davkov najpomembnejšim proizvodom, povečanje vrednosti nadurnega, nočnega in prazničnega dela .. .
V drugem delu govorimo o nadzoru nad delovnimi normami, ustrezni zaščiti na delovnem mestu, ustreznih delovnih razmerah ... Pod enakopravnostjo razumemo odpravo diskriminacije pri zaposlovanju. Naš nestrankarski politični sindikalni program pa pomeni, da se bomo borili za neodvisnost republike Slovenije, za humano pravno in parlamentarno državo, blagostanje posameznika in celotne družbe, svobode izražanja in mišljenja in delovanja in drugo.«
Štefan SKLEDAR: »Jaz bi se od teh deklarativnih stvari nekoliko oddaljil, saj bo vsak sindikalni program moral temeljiti na mednarodnih konvencijah. Menim, da nima smisla, da bi vse to tukaj naštevali. Tudi mi imamo programsko deklaracijo, kjer je precej teh deklarativnih stvari tudi zapisanih. Za današnji trenutek pa menim, da je pomembnejše, da se skoncentriramo na bistvenejše stvari: kolektivna pogodba, vključevanje sindikata v
Na okrogli mizi je bil govor tudi o sindikalnem premoženju. Člani ZNSS so očitali sedanjemu svobodnemu sindikatu, da si je prigrabil premoženje delavcev. Milan IJtroša je te očitke zavrnil, češ da so počitniške zmogljivosti, ki jih upravlja počitniška skupnost last delavcev in podjetij, nikakor pa ne sindikata. Tudi prostori, v katerih ima sedež svobodni sindikat, niso njihova last, ampak so sindikati le najemniki in plačujejo najemnino.
delo parlamenta in življenjski standard delavcev. Osebno — in tudi moj sindikat tako — menim, da se bomo o teh stvareh v Sloveniji morali še precej naučiti. Pogledati bomo morali tudi kakšen model, ki je v uporabi na Zahodu. Sedaj smo dobili nekakšno generalno pogodbo in v ZNSS menimo, da takšna pogodba nikjer ne obstaja. Gre za preveč centralističen način, drugič je preobsežna in tretjič — poudarek mora biti na panožnem sindikatu in panožni pogodbi. Dogovarjati pa se bomo morali vsi sindikati, ki smo za tem omizjem.
Če povem nekaj o obligacijskem delu kolektivne pogodbe: menim, da je sporno vprašanje stavke in prav tu in še pri nekaterih drugih vprašanjih se bodo pokazale razlike med našimi tremi sindikati.«
Evgen Titan, član predsedstva Zveze neodvisnih sindikatov Slovenije
KOLEKTIVNA POGODBA -TOČKA PRELOMA MED SINDIKATI?
ZSSS je ponudila kolektivno pogodbo. V njej je med drugim zapisano, da mora biti najnižja plača za delavca, ki opravlja najpreprostejša opravila, okoli 4.200,00 dinarjev in da je razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo 1:3,2. Se v ZNSS in NSS strinjate s temi izhodišči?
Evgen Titan: »Prvo, kar obžalujemo je, da nismo bili zraven pri sestavljanju kolektivne pogodbe.«
»Ne sprašujem o tem, ali ste bili zraven ali ne, ampak če se strinjate s temi izhodišči?.
»Titan: »Naš sindikat se ne strinja. Menim, da je naš sindikat najbližje Zahodu v vseh vprašanjih: minimalni osebni dohodek, svoboda in neodvisnost. S tem sem povedal vse. Ne strinjamo se s temi številkami, ampak zahtevamo višje. Zahtevamo, da se zmanjša delavnik, notranjih rezerv ne smemo iskati v evropskem delavnem času, ampak v zmanjšanju vsebnosti števila ljudi — balasta (mi močno zmanjšujemo število zaposlenih v sindikatu in povečujemo število pravnih svetovalcev ...) Če povzamem — zavzemamo se za čim bolj racionalno poslovanje, povečevanje sklada . .. Faktqr mora biti torej višji in tudi mini; malni osebni dohodek mora biti višji.«
Še vedno nisem dobil konkretnega odgovora, ali se vi strinjate s tem, da je najnižji osebni dohodek za najenostavnejša dela 4.200,00 din?
Evgen Titan: »Ne!«
Rastko Plohl: »Tudi mi se ne strinjamo .Mi imamo čisto druge plane, ki so bolj ambiciozni. Mi
Vsaj v eni stvari so si (ne glede na nekoordinacijo s celotnim vodstvom sindikata) bili na okrogli mizi vsi enotni: sedanji zakon O stavkah, ki je v zvezni skupščinski proceduri, ni sprejemljiv za nobenega od sindikatov. Ne samo da je v popolnem nasprotju z mednarodnimi konvencijami (katerih podpisnica je tudi Jugoslavija), marveč je tako zapleten, da po tem zakonu skoraj nihče ne bi mogel stavkati. Je pa tudi poln nesmislov.
zahtevmao 2.000 DEM neto OD na zaposlenega. Hočemo si že sedaj postaviti cilje, ki so na drugi strani meje, na severu, uresničljivi. S tem bi radi tudi dokazali, da ni nič nemogoče. Vemo, da tega zneska ne bomo mogli doseči v enem ali dveh dnevih, ampak obstajajo možnosti, kako bi postopoma hitro lahko prišli do te ravni: zahtevamo ukinitev vsakršne solidarnosti zunaj meja Slovenije. Tako bi nam ostalo nekaj 100 milijonov dolarjev. Zahtevamo zmanjšanje proračuna SFRJ v razumne meje (dokler SFRJ še obstaja) in obenem redno ter natančno obveščanje javnosti o porabljenem denarju. Stopnja prispevka naj bo enaka za vse zvezne države. Prav včeraj je bil objavljen podatek, da vsak zaposleni v Sloveniji plačuje nekaj 1000 DEM za federacijo. Že če bi to ukinili, bi dosegli neprimerno višjo raven, če bi ta denar pretopili nazaj v plače. Seveda je tu še nekaj drugih stvari: zahtevamo še zmanjšanje obdavčenja podjetij in zahtevamo takšno raven davkov, kot jih imajo na Zahodu, to pa je okoli 30 odstotkov. Zahtevamo takšno upravljanje v podjetjih, kot je na Zahodu (ne zavzemamo se za kapitalistični model, govorim le o kakovosti vodenja in upravljanja) in s tem bi hitro dosegli določene premike pri plačah.
Ko zahtevamo te stvari, zahtevamo tudi korenite spremembe gospodarstva. Zavedamo se, da so to procesi, ampak na podlagi tega, bomo slej ko prej prišli na evropsko raven.«
»A ni ta program naperjen k rušenju nove oblasti? To obsodbo so že podtaknili ZSSS, ki zahtevajo kot izhodišče le 600 DEM oz. 4.200,00 din.
Rastko Plohl: »Menim, da je to stvar oblasti. Povem vam eno
Milan Utroša, član predsedstva Svobodnih sindikatov Slovenije
resnico: na začetku 80. let se je vedelo, kam nas bo peljala pot. -Vlada v tem primeru ni naredila popolnoma ničesar. Ena od olajševalnih potez, ki bi jo lahko vlada naredila, bi bila ta, da bi sprostili zasebno iniciativo. Takrat bi že lahko sprostili tudi zemljiški maksimum. In če bi se to zgodilo, bi danes imeli čisto drugačno stanje.
Zato pa novo vlado čaka ogromno dela. Zavedam se, da kar mora iti v stečaj, bo šlo v stečaj. Od sindikata ne morete pričakovati, da bi zaustavili plaz stečajev.«
Štefan Skledar: »Še eno področje moram omeniti, na katerem stara vlada ni naredila popolnoma ničesar: gre za normalno evropsko socialno politiko. Sindikat se bo v delo parlamenta moral vključiti na področju zaposlovanja, ki pa mora temeljiti na novih osnovah. Ob velikih strukturnih spremembah ne smemo govoriti, da sindikat ne more zagovarjati lenih delavcev — to je le fraza — te strukturne spremembe pomenijo, da bomo morali prekvalificirati veliko delavcev. To so zelo velike naloge, ki čakajo novo vlado.«
KAKO MOČNI SO SINDIKATI?
Kako močni ste oz. koliko članov ima trenutno vsak od sindikatov?
Rastko Plohl: »Naš sindikat šteje okoli 1.000 članov, čeprav je o točni številki težko govoriti, saj se nam nenehno včlanjujejo novi, pa tudi naša organizacijska shema je takšna, da ni čvrste povezave, ampak se v neodvisne sindikate združujejo po interesnih dejavnsotih.«
Milan Utroša: »V tem trenutku vam točne številke ne morem dati, saj včlanjevanje poteka po treh linijah: po eni strani včlanjujemo v panožne sindikate, po drugi prek občinskih svetov, nekateri pa se včlanjujejo direktno. Vse to se zbira na enem mestu (v Ljubljani) in zato res nimam pregleda.«
(op. avtorja: po najnovejših podatkih ima ZSSS okoli 100.000 na novo včlanjenih)
Evgen Titan: »V Sloveniji smo še kar dobro zastopani. Najmočnejše članstvo ima primorska, nato ljubljanska in nato sledi naša, murska regija.«
»Koliko imate v Pomurju članov?«
Evgen Titan: »Točne številke vam ne bi mogel povedati. Ver-
Štefan Skledar, član predsedstva ZNSS.
jetno bo nocojšnji zbor nekoliko zaokrožil to številko. Nocoj se bodo zbrali delegati naših osnovnih organizacij in takrat bomo vedeli nekoliko več. Dobro smo organizirani in članstvo ne bo nepomembno.«
KJE SO STIČNE TOČKE?
Na to vprašanje so vsi predstavniki sindikatov odgovorili,
Čeprav smo za okroglo mizo povabili le tri sindikate, pa to ne pomeni, da jih ni v republiki Sloveniji še več. Ti trije so takšni, da združujejo različno članstvo: poklicno, dejavnostno in območno. Vsi drugi sindikati, ki so ustanovljeni, pa so ali čisti poklicni ali čisti dejavnostni. Nekateri se že povezujejo v eni ali drugi sindikat, nekateri pa hočejo ostati samostojni in neodvisni.
da se sicer v nekaterih osnovnih točkah njihovi programi ujemajo, vendar pa niso pooblaščeni, da bi ocenjevali in konkretno odgovarjali, katere so te točke. Dejstvo je, da vsak zase ne bo preživel nobeden od sindikatov. Tudi na Zahodu imajo sindikalni pluralizem — obstaja več sindikatov, ki združujejo posameznike ali nekatere gospodarske dejavnosti, obstajajo tudi sindikati, ki so izrazito politično obarvani, kljub temu pa imajo tudi nekakšna koordinacijska telesa, v katerih so predstavniki vseh sindikatov in kjer usklajujejo skupne naloge in enotno nastopajo proti delodajalcem oz. sopodpisnikom kolektivnih pogodb. Verjetno ta faza novonastalih sindikalnih razmer pri nas še pride. Seveda pa to pomeni, da bo do tega trenutka potrebno še nekoliko potrpljenja. Do takrat pa bo vsak, ki se bo včlanjeval v kakšen sindikat, moral dobro premisliti in se sam odločiti.
Dušan Loparnik foto: Nataša Juhnov
^17
Maja 1990
STRAN 5
kmetijska panorama
Kdo kolje (živino)rejce?
To, da se na napakah nismo ničesar naučili, se v zadnjem času vse češče potrjuje. V Jugoslaviji v 45 letih nismo uresničili nobenega živinorejskega razvojnega načrta in kot kaže, takšnih načrtov še dolgo ne bomo uresničili. Še manj seveda takrat, če bomo nadaljevali s staro prakso in obnašanjem. Živinoreja je pri nas v preteklosti doživljala številne vzpone in padce, neurejen odnos do kmetijstva pa je prihajal v tej dejavnosti še toliko bolj do izraza. Kot po nekem nenapisanem pravilu so se krize v živinoreji ponavljale po določenem časovnem obdobju, ko smo zahajali iz ene skrajnosti v drugo. Bili so časi, ko smo skoraj že povsem uničili osnovno plemensko čredo in preteči je moralo več let, da smo jo vsaj za silo obnovili.
Namesto, da bi vlagali v domačo proizvodnjo, smo hrano raje uvažali in zdaj smo zašli že tako daleč, da nekateri celo napovedujejo, da bomo kmalu postali največji uvozniki hrane. Podatki iz lanskega in začetka letošnjega leta dovolj zgovorno opozarjajo na to, saj so številke o uvozu mesa in živine več kot zaskrbljujoči. Da bi posredovali na domačem tržišču, so se v zvezni vladi odločili za uvoz ustreznih količin mesa, vendar pravega učinka s tem niso dosegli. Uvoženo meso je bilo sicer cenejše, ostaja pa vprašanje, koliko tega mesa je prišlo tudi do potrošnikov in po kakšnih cenah. Da je uvoz lahko zelo donosen posel, pa so spoznali tudi klavni-čarji in tako so uvažali vse-prek, brez vsakršne prave evidence. Tudi živo živino, ki je bila res cenejša, vendar je pomenila nož v hrbet domačim živinorejcem, saj so na ta način zniževali odkupne cene na domačem tržišču. Že tako prazni hlevi so tako še bolj praznijo in ostaja vprašanje, kdaj se bodo začeli ponovno polniti. Tako dolgo, dokler bomo gledali le na kratkoročne interese, na dolgoročne pa pozabljali, gotovo ne.
L. Kovač
1500 hektarjev slabo obdelanih njiv
V zadnjih 16 letih, odkar v lendavski občini organizirano skrbe za ohranjanje sklada kmetijskih obdelovalnih zemljišč, se je njihova prvotna namembnost (od skupnega števila hektarjev) spremenila za 1 odstotek.
Morda to na prvi pogled ni veliko, vendar če bi se tako nadaljevalo, potem bi bilo vsakih toliko let manj zemljišč za pridelavo hrane, s tem pa bi bile tudi slabše razmere za življenje kmetijcev. Res je sicer, da je treba za spremembo namerpbnosti zemljišč (iz kmetijskih v nekmetijska, na primer za stanovanjsko gradnjo) plačati visoko odškodnino, ki je odvisna ne le od površine, ampak tudi od kakovostnega razreda kmetijskega zemljišča, toda tako pridobljen denar ne prispeva k povečevanju zemljiškega sklada, ampak zgolj za izboljšanje kakovosti zemljišč na drugih območjih, na primer z melioracijami. V občini Lendava, ki kljub industriji še vedno velja za kmetijsko, se zavedajo, da je treba čim dlje ohranjati prvotni sklad kmetijskih zemljišč, zato le v upravičenih primerih ugode prošnjam za spremembo namembnosti ; zemljišč, ki so v prvem kakovostnem razredu, pa praktično ni mogoče pridobiti za nekmetijske namene. Žal pa se dogaja, da kmetijska zemljišča prehajajo v druge namene tudi ilegalno. Tako so ugotovili, da nekateri širijo dvorišča na račun obdelovalnih zemljišč, na njih brez dovoljenj postavljajo gospodarske objekte, občasno pa nastane tudi stanovanjska črna gradnja. Ne da bi kdo kaj plačal, pa se obsega obdelovalnih kmetijskih zemljišč (ile-
galno) zmanjšuje tudi zaradi odpiranja gramoznic, na primer na Kobilju in v Petišovcih, kar je toliko hujše, če to dopuščajo tisti, ki bi morali preprečiti. Ugotovimo lahko torej., da se je v 16 letih sklad osnovnih kmetijskih zemljišč (za pridelavo hrane) zmanjšal za več, kot je uradno ugotovljeno na podlagi izdanih sogla-sii in plačil prispevka. Vse to pa zbuja skrb.
V oči lin žep) pa bode tudi slaba obdelanost ali pa celo zaraš-čenost kmetijskih obdelovalnih zemljišč. Tako je kmetijska inšpekcija dognala, da je bilo lani slabo obdelanih 1500 hektarjev njiv, 10 hektarjev njiv pa je bilo celo zaraščenih. Tudi travniki bi lahko dajali več, še zlasti pa tistih 700 hektarjev, za katere so ugotovili, da so slabo negovani in nepognojeni, zato ni dobre košnje. Kar zadeva vinograde, se stanje iz leta izboljšuje, kljub temu pa so lani ugotovili, da je več kot 40 hektarjev vinogradov zapuščenih. Menda je neobdelana zemljišča možno »odvzeti« in predati v obdelavo boljšim gospodarjem, vendar je vprašanje, če bi jih bil kdo pripravljen vzeti, če se s tem lastnik ne bi strinjal.
V občini Lendava pa tudi ugotavljajo, da so mnoge zaščitene kmetije le na papirju. Uradno jih je 983, vendar se mnoge kljub temu še naprej drobijo.
S. Sobočan
KMETIJCI DOBILI SVOJO BANKO
Da je finančna samostojnost eden od najpomembnejših pogojev za uspešen razvoj, so se zavedli tudi kmetijci, zato so že v lanskem letu začeli resneje razmišljati o ustanovitvi lastne kmetijske banke. Do uresničitve te zamisli je prišlo v začetku tega leta in 18. januarja so se na ustanovnem zboru v Celju zbrali delničarji Slovenske zadružne kmetijske banke. Po ureditvi vseh formalnosti je bila banka 16. aprila vpisana v sodni register, od torkove slovesne otvoritve pa nova Slovenska zadružna kmetijska banka, ki ima svoje prostore v Ljubljani, posluje tudi za varčevalce.
Banka ima trenutno 184 ustanoviteljev, ki so vplačali 500 del-
nic ustanovnega sklada v skupni vrednosti 10 milijonov dinarjev v postopku pa je že razpis druge emisije delnic za 150 milijonov dinarjev, ki jih bodo lahko kupovali tudi kmetje in drugi občani. V banki pravijo, da bodo vodili takšno poslovno politiko, ki bo omogočila celovitejše uresničevanje programov razvoja in tekočega poslovanja zadružništva, kmetijstva in gozdarstva v celoti ter razvoj zasebnega kmetijstva. Obrestne mere za hranilne vloge in sredstva podjetij bodo nekoliko višje kot v drugih bankah, ker nova banka nima nobenih dvomljivih naložb iz preteklosti, pa bo lahko dajala tudi nekoliko ugodnejše pogoje za posojila.
L. K.
KOKOŠJA KUGA OGROŽA PERUTNINARSTVO V POMURJU
Atipična kokošja kuga je zelo kužna virusna bolezen perutnine, razširjena po vsem svetu. V Jugoslaviji je bolezen stalno v vseh republikah in občasno tudi v Sloveniji. Klasična kokošja kuga se v Jugoslaviji ne po-
javlja.
Zadnje mesece so atipično kokošjo kugo ugotovili tudi v Pomurju. Najprej v nekaj naseljih na območju občine Lendava, aprila pa tudi v občini Murska Sobota (Bogojina). Zbolele so le kokoši v zasebnih rejah. V obeh občinah so izvedli vse ukrepe, ki omogočajo uničenje vseh žarišč bolezni in preprečijo njeno širjenje.
Pojavi atipične kokošje kuge v Sloveniji in Pomurju so odsev stanja te bolezni v drugih delih države, kar je zelo pomembno za naše rejce perutnine.
Povzročitelj atipične kokošje kuge je virus. Kot večina virusov je tudi ta občutljiv na visoko temperaturo in sončno svetlobo. Na okuženem dvorišču v poletnih mesecih propade mnogo prej kot jeseni ali pozimi. Pozimi preživi na dvorišču ali hlevu najmanj en mesec. V truplu kokoši pa 120 dni. S kožo in mesom zaklane perutnine, shranjene v zmrzovalniku je možnost okužbe tudi eno leto.
V jato vnesemo bolezen z bolno ali okuženo živaljo, ki še ne kaže vidnih znakov bolezni, virus pa že izloča (čas inkubacije). Okužba je možna tudi s
krmo, vodo, opremo ali mesom. Lahko jo vnesejo tudi ptiči in človek (npr. s čevlji).
Z atipično kokošjo kugo se lahko okužijo vse pernate živali. Od domače perutnine so najbolj dovzetne kokoši. Vodna perutnina se Ludi okuži, vendar brez vidnih znakov.
Inkubacije, tj. čas od okužbe do prvih vidnih znakov bolezni, traja večinoma 5 do 6 dni.
Bolezen lahko poteka v različnih oblikah. Pri najpogostejši obliki opazimo hiter padec nes-nosti, neješčnost, težko dihanje s piskajočim hropenjem in z drisko zelene barve. Odstotek poginjenih živali je pri tej obliki zelo velik.
Najbolj nevarna in pomembna za širjenje atipične kokošje kuge je latentna (prikrita) oblika, kjer opazimo le občasne neizrazite znake bolezni. Živali ne poginejo, vendar pa izločajo povzročitelja.
Zdravila za zdravljenje atipične kokošje kuge ni. Izvajajo se le preventivni ukrepi.
V primeru pojava atipične kokošje kuge se po nalogu veterinarske inšpekcije tam, kjer je bolezen ugotovljena, bolne in zdrave kokoši ubijejo in neškodljivo odstranijo. To delo opravi veterinarsko-higienska
služba pri Veterinarskem zavodu Murska Sobota. Nato razkužijo vsa mesta, kjer so se kokoši zadrževale. V delih naselja, kjer bolezen ni ugotovljena, vse kokoši zaščitno cepijo s cepivom, ki ga kapljično vbrizgajo v oko in nosno odprtino.
Stroški neškodljivega odstranjevanja poginjenih in ubitih živali ter zaščitnega cepljenja gredo v breme posebnega računa pri skupščini občine. Stroški razkuževanja pa bremenijo lastnika perutnine.
Z novo rejo kokoši moramo počakati najmanj en mesec po čiščenju in razkuževanju dvorišča ter prostorov, kjer so se bolne kokoši zadrževale.
Opisani način zatiranja in preprečevanja širjenja kokošje kuge se je v praksi pokazal kot zelo učinkovit.
V Pomurju je več perutninskih farm v družbenem sektorju in kooperaciji. Preprečevanje vnosa atipične kokošje kuge v te farme sloni predvsem na doslednem izvajanju zoohi-gienskih ukrepov in programa zaščitnega cepljenja perutnine ter na spremljanju gibanja bolezni v ožji in širši okolici.
Zoltan Šiftar dipl, veterinar
Pridelovanje cvetnega prahu — izkopana
V času sezone si družine ne delajo velikih zalog, kakor z medičino, ki jo nenehno nabirajo in kopičijo v panju (med). Zaloga jim zadostuje le za kak teden. Izjemo naredijo med burnim spomladanskim razvojem, nekako v začetku maja, ko ga je v naravi v izobilju, v panju pa so velike dnevne potrebe. Drugo tako obdobje pa se pojavi v času kostanjeve paše. Ždi se, kakor da bi tedaj čebele izgubile kontrolo nad zalogami, saj nakopičijo toliko cvetnega prahu, da ovira matico pri širjenju (gnezda) zalege. Zlasti tedaj je koristno, da odvzemamo obnožinske sate. Počakati moramo le toliko, da prah dozori. To spoznamo po svetleči površini, čebele ga prevlečejo s tanko plastjo medu, s čimer preprečijo dostop mikroorganizmov in s tem kvarjenje. Z rednim odvzemanjem cvetnega prahu čebele spodbudimo k večjim donosom.
Odvzemanje povežemo s širjenjem delovnega prostora in izločanjem starih satov. Dozorel cvetni prah v obnožinskih satih lahko shranimo na suhem in hladnem ter ga obvarujemo pred voščenim moljem. Tako lahko počaka do izkopavanja v zimskem času. Najenostavneje je izkopavanje s poljekleno žico. Naredimo jo lahko sami. Na koncu žico stolčemo v obliki žličke, katere premer mora biti nekoliko ožji kot satna celica. Drugi konec pa vtaknemo v ustrezno držalo. S tako pripravljenim orodjem lahko pričnemo izkopavati. Narobe obrnjen sat namestimo v ustrezno stojalo ali pa ga držimo z levico; podenj damo posodo ali pa samo papir, kamor bo padal pridelek. Z žličko izkopavamo celico za celico.
Izkopane obnožinske sate je najbolje nameniti voščinam. Le če nam satja primanjkuje, damo tiste, ki so novejši, v nadaljnjo rabo v medišče (ne plodišče!). Čebele bodo sate očistile, cvetni prah porabile ali pa z njim napolnile celice, stene celic zgrizle, dokler so porušene in jih ob dobri paši dogradile in napolnile z medom.
Cvetni prah izkopanec je manj občutljiv in se ne pokvari tako hitro kakor osmukanec, ki vsebuje več vode (20%). Najprimernejše je, če ga shranimo v zamrzovalniku, medu ali pa neprodu-
šno zaprtega v hladnem prostoru.
Odkupuje ga DO Hp-Medex v Ljubljani.
PRIDOBIVANJE CVETNEGA PRAHU - OSMUKANCA
S pomočjo osmukačev se prične prvo nabiralno obdobje v naših krajih že konec aprila in v začetku maja. V krajih s pravim kostanjem pa osmukavamo tudi junija in v začetku julija. Po tem pa moramo s smukanjem prenehati, ker v tem času čebele nabrani cvetni prah deloma že kopičijo za zimsko obdobje. Nujno ga namreč potrebujejo za začetek razvoja v naslednjem letu.
Cvetni prah osmukanec pridelujemo s posebno napravo — osmukačem. Namestimo ga lahko v notranjost panja ali pa ga pritrdimo na žrelo panja ter z njim zagradimo vhod v panj. Pomembno je, da namestimo vsem panjem osmukače sočasno. -Zlasti važno je to pri panjih AŽ, ki so zloženi v čebelnjak.
Z namestitvijo osmukačev se pročelje čebelnjaka precej spremeni, zaradi česar se čebele nekaj časa motijo. Če jih ne bi namestili vsem panjem, bi bila nevarnost, da bi se čebele zaradi spremenjenega pročelja sprašile v sosednje panje, ki bi bili brez osmukačev. Po namestitvi osmukačev počakamo nekaj dni, da se čebele skozi odprte osmukače dodobra uletijo in navadijo na novo okolje. Sele tedaj vložimo mreže za smukanje vsem tistim, ki so za to primerni. Ob vračanju čebel v panj si le-te s posebno osmukalno mrežo osmukajo z nog koške cvetnega prahu. Ta pada skozi presejevalno mrežo v predalček, iz katerega z rednim praznjenjem dobimo osmukanec. Najboljši so osmukači, kjer so mreže v notranjosti in se zato čebele najmanj motijo. Predalčki s prostornino najmanj I litra morajo biti leseni, da se ne rose. Dno in stene predalčka pa morajo biti izdelani iz plastičnih mrež, kar omogoča kroženje zraka in zato ni potrebno vsakodnevno praznjenje predalčkov.
Največ cvetnega prahu prinesejo čebele, ko je v panjih veliko odkrite zalege. Primeren donos bomo dobili pri družinah, ki imajo najmanj šest satov zalege. Že po zmanjšani količini osmu-
kanca v nekaterih panjih ugotovimo, da je z družino irt narobe. Ponavadi se pripravil? na rojenje ali pa prelegajo m* co. Količino cvetnega prahu pk gojujejo tudi vremenske razmete-Več ga je v vlažnem vremen11' P° dežju. Največ ga nanosijo« H. ure dopoldne, nakar upada in proti večeru sW usahne.	,
Donosi cvetnega prahu 1 pri približno enako razvitih o žinah različni. To je.P0^ kot pri nabiranju medičine, ’ posamezni medarji precej®
paj°.	j
Družine, ki jih smukam«, intenzivneje donašajo cve. prah. Osmukači. jim o^vzarni le 15 % prahu, zato ni strahu, bi jim ga primanjkovalo.
Ue .se prične medenje v . pelodne paše in se zato c«, medu zaradi smukanja zm* za tretjino (kar zaznamo na C larski tehnici pod panjem.K ne smukamo), moramo osmu če oziroma mreže odstraniti-
Osmukanec — sveži fU prah vsebuje približno 20^ de, zato se hitro pokvari, takoj ne oddamo. Zaradi njeg sestave ga plesen hitro napa
Ce ga nameravamo shrani , najboljše, da ga posušimo M sti mreži, da zrak lahko « Sušimo ga v senčnem, 5 .< prostoru in na prepihu ( ( soncu!). Paziti pa moramo. ne prehitro in premočno P (j ker se pore zaprejo in Pr? sokovi ne morejo v notranJ 4 učinovite vsebine (ovoJ?1^ neprebavljiva!). Kadar p0 nju zasumi, je dovolj suh-' jj. lu moramo paziti na ose M | gieno, zlasti rok in predme‘ j katerimi pride cvetni prah f Zavarovati ga moramo preP lti hami in podobnimi 'nse.|,8iiii domačimi živalmi (psi,1,13 kokošmi), ki tudi lahko p°w jo okužbo pridelka. *
Shranjen v
lelka.
neprod^^ ih vrečkah‘pj' nrostoru3J>
tih polivinilastih
nem in suhem prostor let’ zamrzovalniku zdrži v da bi se pokvaril. jkuff
Tudi osmukanec
DO Hp-Medex. Sveže?3 mo v papirnatih ah v ? vrečkah, posušenega P
čkah iz plastike.
le^ Ivank3 *"
KRATKA TEHNOLOŠKA NAVODILA
PRIDELOVANJE KUMAR ZA VLAGAŠ
V*S»5
Izvor kumar ni popolnoma pojasnjen. Kumare naj bi izvirale s Himalaje. V Indiji so jih gojili že 3000 let pr. n. št., vendar so jih v srednjo Evropo prinesli šele v srednjem veku, in to verjetno Bizantinci. Tako je postala kumara ena najbolj priljubljenih in uveljavljenih zelenjadnic.
Kumare gojimo na različne načine. Pri nas se je najbolj uveljavilo pridelovanje na prostem in samo v manjšem obsegu v zaščitenem prostoru.
Glede na tehnologijo je več načinov pridelovanja, in sicer:
a)	na zemlji, pokriti s črno folijo,
b)	na nepokriti zemlji (ki je bolj uveljavljena na manjših vrtovih),
c)	na zemlji, pokriti z rastlinsko pokrovko (zastirka je lahko slama, listje, trava, ločje, šota itd.).
Prav tako je možna pridelava na opori, kjer kumare rastejo pokončno in jih opletemo po opori. Prednost tega načina pridelovanja so boljša osvetlitev, obiranje je lažje, dobimo več prvorazrednega pridelka, plodovi so manj
deformirani in pridelek je večji. Oporo naredimo iz kolov (razmak je 3 — 5 m, višina je 1,8 m, v zemljo jih zabijemo 30 cm), na katero napnemo mrežo, ki je lahko žična ali pa je iz polipropilen-
to med 10. in 15. majem-jamico posejemo j
ske
vrvice
(kvadratki
20 x 20 cm).
V Pomurju seje najbolj uveljavilo pridelovanje na zemlji, pokriti s črno folijo. S tem načinom je rastlina bolje in enakomerneje preskrbljena z vlago, pokrita tla so toplejša in strukturnejša, rast plevelov je onemogočena, na pokriti zemlji je več korenin, kar pospešuje rast, plodovi pa so čisti.
Zemljo pokrivamo s črno folijo širine 1 m in debeline 0,05—1 mm. Za 10 arov potrebujemo 40—50 kg folije. Preden zemljo pokrijemo, jo moramo dobro pognojiti in obdelati. Ker mora biti zemlja primerno vlažna, jo pokrijemo takoj po obdelavi, čeprav kumar še ne sejemo. Pri polaganju moramo folijo vsaj 10 cm, zakopati v zemljo, da jo veter ne dvigne in poškoduje. Če je folija nova, naredimo tik pred setvijo luknje premera 5 cm, in sicer v vrsti na razdalji 40 cm. Razdalja med vrstami pa naj je od 1,5 m—2 m.
Pridelovalci, ki imajo starejšo folijo, morajo le-to razkužiti, in sicer z 1% raztopino bakrenega pripravka (cuprablau, cupropin, Champion itd.), tako da obe strani folije dobro operejo.
Glede na razmere bi bil zdaj primeren čas za polaganje folije, da obdržimo čim več talne vlage.
Kumare sejemo, ko se zemlja ogreje na 12 do 15° C. Pri nas je
STRAN 6
2 cm globoko.
Za parcelo, veliko B trebujemo 20 dag se01 |iiK nas najbolj uveljavljenji« kumar za vlaganje: ^||i< KORNIŠON, CAPII^ | LEVINA Fl. .. ravin
Ko se razvijejo trije	®
posevek preredčimo,	’
vsaki luknji pustimo rastlini.	Hio^
Posevek med vegej« d«: obiramo in pregleduj®11 ne napadejo bolezni ‘n ci, po potrebi ukrepam
V prejšnjih letih J® FJ sevkov kumar Pre°CkužH1C padlo zaradi plesni Jj.j pseudoperonospore cu «j|ir
Da bi bolezni onem0?^ jav ali ga vsaj omilil? 1,1 al vesti tele ukrepe:	njj
I.	obvezno upoštevanje barja (kumare se naj J .. isto površino po 4-^5 j f
2.	izbira lege (njiva zračni in sončni p,d
3.	posevek ne sme b	J
(dve rastlini na jamic0” pol®
4.	staro folijo Pre	J
njem razkužite z bakfon	I
5.	pravilna odbira	r
fitofarmacevtskega pr‘P kfO Li
6.	pri škropljenju |jStja škropiti spodnjo stran-e), f se gliva tam razmnožuj
7.	čas škropljenja ( t zgodaj zjutraj), .	, 5»
8.	zmerno gnojiti z ° ^1? uporabiti večji odmer® 05% rastlini daje večjo °°P°acey
O zaščititi s fitofa</ mi pripravki pa v eni 0 tj|i. J oddaj o kmetijskih na
dipl. inž. agr. Miran
VESTNIK, 17.
Q°spodarstvo
Junija b« v r n j embalainiK k’ "a<|goni razstava in tehnik n ^.^(talov, embalaže vu 0SKARjiranja’ Za naibo|iše
embalaže INPAK 90
he Gornji Rad Nemške priredi-“uhljev,. . ?0Bi so se odločili NWNFrAPrLr^ MED-AŽ£ IN	EMBA-
INPAKb*1?11*. PAKIRA-ki bo odnrt ??krovi,e,j Inpaka Največ. ®'°venije.
SslavH? :Pnredl,ev ,e vrste v ?,"tajanje v ti Vel,k Pomen za ta taošniem t 0 8osP<>darstvo. ’10 »koli ?$onpa^u bo sodelo-Jugosla^; razstavljalcev iz "dl izdelovala sodelova|i bodo tehnike • embalaže in pa-»GZSloven" tUJlne- Inpak 90 * PokrovitenaVa^0?ta leWs tu' S '8’ Oskaria3 Ze 23' Jug°slovan-i tokovna k„M^balaŽ0-L^knvniak 's,Ja> sestavljena tu|tet iz "se I,?	c„
^ate twn' ,osaviJe’ bo ek-°Wvala 24. in 25. apri-
^.»‘»vno srečanje iz-tkierial«», strnlkU|>CeV ^»laže, l Jš spretne	Pak'ranje in
‘"'»jaki, a skladišča s stro-
---------
jJ1? v Pod^etrs ateSaj se pripra-'n Zasebni Pro-
>ali	med nJimi so
na	Primerkov za
OsU^anje 100teetPričakuje Ivi dr e bodo nZ -,ksponatov-junija POdeh11 na otvori-
S naera'n° Vključili že Avstriig Je?e vzorce iz Sn° dob OJ 'n Švice. Se po-TUta2 >^LIUx^ Pomurski s,jza J^SKIM INŠTI-litvjejnia sodelovVr'k' P°murske-
enakl knterij'‘ vrsta prilil, p? Prireditvi organizi-tala^Ppvili V Maribo-Sti ? ^eta^e 0 semmar o em-Pom. enibalaži , Pr°metu, novo-i" H Z'VEvX "oekologiji i" ^Sosl^^iova?? vNa seminarjih ^1^^ Mflnchn“
M??PBNPe T&vanje na te-CAVt>EŽF^JE PAKI-talna e,tovanie k AH EGS.
Rdlna SvUPina srik°dlla svet°’ "tihi«1 b° Pred tfkovn-iakov iz ^^ah&^la, kakšno teva evropski t
--------^^Boris Hegeduš
LENDAVA
Ilves šele v jeseni
LJUTOMERSKO KOMUNALNO - STANOVANJSKO PODJETJE
Čeprav so v Petišovcih v neposredni bližini Ina Nafte že pred časom zgradili veliko stavbo, v kateri naj bi se zaposlilo 100 delavcev, je še vedno prazna. Zdaj so otvoritev prenesli na jesen; dotlej naj bi padla odločitev, ali bodo v Petišovcih res izdelovali sveče in čistilna sredstva, kot so sicer zatrjevali, ko so šli v naložbo, ali pa kaj drugega. Medtem so namreč v Iliriji Vedrog v Ljubljani, kjer so se hoteli znebiti omenjenega iz-delavnega programa, ugotovili, da je trenutno še najbolj donosen, četudi je ekološko oporečen, zato ga ne dajo kar tako iz rok. Drug vzrok, da tovarna Ilves v Petišovcih še ni zaživela, pa naj bi bil v kadrovskih menjavah v Ljubljani in njihovih posledicah. Ilirija Vedrog pa si sicer tudi prizadeva za razširitev in izpopolnitev izdelavnih programov. K temu naj bi doprinesla tudi najnovejša poslovna povezava z neko švicarsko firmo. V Lendavi so sicer nekoliko razočarani, da razvoj ni šel kot je bilo prvotno napovedano, obupali pa niso, kajti izdelavni objekt je nared, zato bo prej ko slej vendarle oživel. Je pa res, da na samem začetku ne bo omogočil 100 zaposlitev, ampak 80, kar je tudi nekaj, še posebej pa zato, ker imajo v lendavski občini ta čas čez 600 iskalcev zaposlitve in
Gotovo je bila ena odločilnih ljutomerskih zadnjih vladnih potez, da so z odlokom ustanovili javno stanovanjsko-komunalno podjetje. Odlok ustanovitve pomeni tudi uradno prenehanje Komgrada, saj se bo dejavnost gradbeništva in separacije prenesla v drugo ustrezno družbeno podjetje, za razkladanje vagonov in strojni park pa je predvideno zaseb-ništvo.
1.000 »preveč« zaposlenih v podjetjih in ustanovah.
Višje gradbene cene
Š. S.
Nova organizacijska shema javnega podjetja pa bo zgledala tako. Javno podjetje bo imelo dve enoti (oziroma tri — tretja naj bi bila uprava); komunalna bo zadolžena za vodovod, kanalizacijo, odvoz smeti, pogrebne storitve, pogodbeno še za čiščenje javnih površin, opravljanje vzdrževalnih del v stanovanjih ter storitve občanom. Stanovanjska enota pa bo gospodarila s stanovanji, pogodbeno pa še z investicijskim inženiringom, organiziranjem ogrevanja ter drugim.
Če bo res tako, kot je zapisano in sprejeto z odlokom, bi bili
enoti obračunsko samostojni, kar pomeni, da ne bi smelo biti prelivanja denarja iz ene v drugo enoto (v oklepaju pa le moramo zapisati, da stanovanjska skupnost sedaj nima več sprotnega pregleda nad denarjem, ki ga dobi, ker je seveda v proračunski blagajni).
V novem podjetju bo po predvidevanjih 42 delavcev. Komunalna enota in njeno delo naj bi bilo pod neposrednim nadzorom izvršnega sveta in ta bo moral tudi skrbeti, da bodo krite vse izgube, če seveda bodo. Za stanovanjsko enoto pa je predvideno delo z značajem gospodarske de-
javnosti in ustanovitelj ne bo dolžan poravnavati nastalih izgub.
Sicer pa je v ljutomerski občini 732 stanovanj, od tega 338 družbenih, druga pa so last delovnih organizacij in posameznikov. Stanovanja so majhna, v povprečju 40 kvadratnih metrov, bila pa so dobro vzdrževana.
V ljutomerski občini obnavljajo staro šolo v Vučji vasi, kjer bo pet stanovanj in prostor za potrebe krajevne skupnosti. V Prešernovi 5 v Ljutomeru bodo dobili deset stanovanj in pet poslovnih prostorov. Zataknilo pa se je pri izračunavanju subvencij, saj je to nalogo pred časom dobil Center za socialno delo. Tako so upravičenci morali na to družbeno denarno pomoč nekoliko počakati.
Majda Horvat
Z občinskim odlokom o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1990 so v soboški občini določili osnove za določanje vrednosti stavb in stavbnih zemljišč ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča. V skladu s spremembo zakona o razlastitvi se morajo le-te mesečno valorizirati. Indeks povišanja cen v primerjavi z lanskim letom je 2805. Po novem znašajo povprečne gradbene cene za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine 7.246,20 dinarja, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa 15 odstotkov gradbene vrednosti zgradbe. Od tega odpade 10 odstotkov za napravo kolektivne uporabe, 5 odstotkov pa za napravo individualne uporabe.
Pri tem se korist za razlaščeno stavbno zemljišče določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji. Ta znaša na območju mesta Murska Sobota 1 odstotek ali 72,50 dinarja, zunaj mesta pa 58 oziroma 43,50 dinarja.
M. J.
Integral, podjetje za transport in vzdrževanje motornih vozil, Lendava
Letos 6 mercedesov
Bodo uresničili načrtovani obseg prevozov, čeprav še vedno ni rešen problem mednarodnih dovolilnic?
S 1. marcem je bila opravljena nova registracija lendavskega prevozniškega podjetja, ki se odslej imenuje Integral, podjetje za transport in vzdrževanje motornih vozil. V kolektivu je zaposlenih 185 delavcev, od tega kar 94 v voznem parku. Letos bodo kupili 6 novih mercedesovih vlečnih vozil, sedaj pa imajo 22 vlečnih vozil, 27 tovornjakov in prav toliko priklopnikov.
»Specializirali smo se za prevoz vseh vrst tekočih tovorov. Glede na pomanjkanje naročil za prevoze na domačem tržišču se usmerjamo vse bolj na tuja območja, kjer smo lani ustvarili četrtino celotnega prihodka. Vse-
godali 40.000 ton lepil
še po j* ksno' S° V lanskem letu prodali čez 40.000 ton lepil, ki jih ^irih^M indu .???P°darstvo oziroma lesnopredelovalna industrija, 'hiiri^^cih ht XPuhištVa. 5000 ton lepil pa so izvozili. V prvih r«h. u' to« r ,e,a so 'zde'ali U.800 ton lepil, od tega so bile - Zvoz v zahodne države je spet postal negospoda-čem ? 'r,dUstrijaekaVe še vcGe, je v krizo zašla tudi slovenska pohi-^Pai<>’ a P°n,e!|i, da se bo težje prodajalo tudi na doma-'Jejo eno » -i bodo tudi letos prodali toliko lepil kot lani, saj ^^^/"»Iboljših lepil.	Jani D.
skozi imamo težave z mednarodnimi dovolilnicami, ki jih razdeljujejo v ustreznem organu v B?r. ogradu. Bojimo se, da bo letos še težje, seveda, če bi dovolilnice razdeljevali po kriterijih, kot jih predlagajo v Srbiji. Tedaj bi Slovenija dobila komajda polovico lanskega števila dovolilnic za prehode v tuje dežele in vožnje po njih oziroma čeznje. Da bi problem omilili, si skušamo pomagati v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Seveda pa gre v tem primeru za dovolilnice za obmejni promet — do 50 kilometrov.«
Tako nam je predstavil težave novi direktor Milan Balantič in dodal, da bodo letos skušali veliko bolje izrabiti prevozna sredstva, in sicer tako, da bodo povečali število prevoženih kilometrov s tovorom, pa tudi drugi napori bodo pripomogli k večji produktivnosti. Poslej nameravajo povečati še obseg storitev v avtomehanični delavnici, in sicer tako za osebna, kot tovorna vozila in traktorje. Po novem bodo posamezni oddelki oblikovani v profitne centre, kar bo prav gotovo vplivalo na večjo vnemo pri delu (od tega bo odvisno nagra-
jevanje).
Š. Sobočan
Letos 3300 bivalnih enot
Čeprav so finančni rezultati v Avtoradgoni za leto 1989 še vedno negativni, pa je količina izdelanih, prodanih in izvoženih izdelkov iz meseca v mesec večja. To pa je za 1230 zaposlenih dovolj velik razlog, da z optimizmom gledajo v prihodnost.
Še ne dolgo nazaj je bila Avto-radgona največji gospodarski problem občine Gornje Radgone. Delavci so bili brez dela, nezadovoljni z nizkimi osebnimi dohodki so odhajali drugam, nazadnje pa sami zahtevali ukrep družbenega varstva. To je bil verjetno zadnji poseg občinske vlade v poslovanje nekega podjetja, na srečo bolj uspešen kot pri prejšnjih. Rezultati so se sicer izboljšali, izguba je zmanjšana za četrtino, vendar vodilni menijo, da bodo za zares dobre finančne rezultate potrebovali še tri leta. Lani so se še ubadali z nerealnim tečajem dinarja pri izvoznih poslih in najemanjem posojil z visokimi obrestnimi merami. Na domačo prodajo niti ne računajo, kajti le-ta se je zaradi plačilnih problemov močno zmanjšala. Zato pa bodo še bolj povečali izvoz.
»Mi smo izvoz v letu 1989 v primerjavi z letom prej praktično .podvojili in je znašal 10,5 milijona dolarjev. Izvažamo v glavnem bivalne enote, nekaj vozil, opravljamo pa tudi prevozne storitve. Letos se izvoz še povečuje. Pogodbe so dolgoročne in vsaj naslednjih pet let ne bi smelo biti težav. Največji kupec je Avstrija, nato Nemčija, Švica, Italija ter druge evropske države in Bližnji vzhod. Kupujejo jih gradbena podjetja za bivanje delavcev na gradbiščih, zadnje čase pa izdelujemo tudi vedno več sestavljivih objektov za trgovine, šole, banke, vrtce in podobno, ki nadomeščajo »trdo gradnjo«, je dejal direktor proizvodno-tran-sportnega podjetja Avtoradgona Janez Rozman.
Cena bivalne enote na tujem in domačem trgu je 6,5 do 7,5 tisoč mark. Lani so jih izdelali 2500 (od tega 70 odstotkov izvozili), letos pa naj bi jih že 3300, od tega je kar 90 odstotkov na-
menjenih za tuji trg. Lani so izvozili tudi polovico od 500 mini in midibusov (dolžine 6 in 8,5 metra).
Če so lani še razmišljali o ustanovitvi mešanega podjetja v Gornji Radgoni, pa je letos nasprotno. Tačas že čakajo na uradno dovoljenje iz Beograda za usta-
nes je v interesu vseh, da vzdržujejo vozni park s čim manj materiala. Na tak način so že zmanjšali stroške poslovanja. Tudi tukaj načrtujejo novost, saj naj bi v prihodnje opravljali tehnične preglede tudi za zunanja vozila. Možnost sodelovanja in zaslužka pa vidijo tudi v gradnji večjega
Urejena okolica in dober prvi vtis o podjetju sta pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji zelo pomembna. Tega se zavedajo tudi v Avtoradgoni.
novitev mešanega podjetja v Ei-senstadtu v Avstriji. Na ta način si bodo olajšali izvozne posle, predvsem prevozne.
Z januarjem letos pa je v Avtoradgoni kar precej sprememb. Proizvodno transportno podjetje ima sedaj štiri programske enote: Bivalne enote, Vozila, Tfan-sport-Servis in Trgovina. Servisna dejavnost ne more biti konkurenca prevozni, še posebej, če sta obe v okviru enega podjetja. Pjej je bil namreč cilj servisa, da na vozilih (seveda domačih) ustvari čim več dohodka z veliko vloženega dela in materiala. Da-
bencinskega servisa, za katerega so že odstopili del svojega zemljišča. Kupljeno imajo že vse potrebno za avtopralnico, potrebujejo le še primernega partnerja. Zaradi bližine meje upajo na velik promet, kajti Evropa noče več puščati na svoje ceste umazanih tovornih vozil. Ob bencinskem servisu in avtopralnici bi bilo tudi večje počivališče tovornih vozil, kjer bi organizirali čuvajsko službo.
Nov zagon v poslovanju Avto-radgone je vsekakor najlepše darilo ob njeni 40-letnici.
Bernarda B.-Peček
za vaš smelejši korak iz uvoza!
mm
MM
dobite
Bdina brezcarinska prodajalna v Sloveniji v kateri lahko po najugodnejših cenah kupite izdelke iz usnja.
Čevlji, torbice, kovčki, športna obutev, pasovi in modni dodatki iz Italije
HISTRIA, brezcarinska prodajalna na mejnem prehodu v Gornji Radgoni

v Kerenčičevi ulici 12
Pokličete nas lahko tudi po telefonu 74 406

1990
STRAN 7
križemkražem po naših šolah
Pomlad ob potoku
Ko grem domov iz šole, vidim dva potoka — v Biserjanah in v Dragotincih. Ob potoku rastejo trava, jelše in rože. Zgodaj spomladi cvetejo zvončki. Sedaj cvetijo lepe rumene potočnice. Voda je tekoča in čista. Na dnu potoka sta kamenje in pesek. V vodi plavajo ribe, paglavci in žabe. V Biserjanah je potok reguliran. Ob vodi je obloženo kamenje, nad njim, raste trava, ki jo kmetje kosijo. Lepo je prisluhniti žuborenju potoka.
Darjan Drobec, 2 b
PREPIR ZA PRAZEN NIC
Bil mi je dolgčas, zato sem se spravila na bla-bla škatlo, kot sem v tistem trenutku poimenovala televizijo. Nenehoma se obračala iz enega programa na drugega, a serije, ki bi bila vredna pozornost, nisem našla. Zato sem vsa razočarana vzela v roke neko revijo in jo začela prelistavati. Pogled mi je obstal na nekem receptu za pripravo hrane. Ime je bilo tako zapleteno, da ga nisem znala niti prav prebrati.
Sedel sem ob potoku in opazoval, kako se je žaba grela na soncu. Okrog nje pa so cveteli zvončki, podlesek in pasji zob. Tudi trava je že dobila svojo svežo zeleno barvo. Grmičevje je začelo poganjati. Divja češnja je prav lepo cvetela. Ptički so veselo peli. Pomlad je tu. Vsak dan je narava lepša.
Darko Karlo, 2. b, OŠ Videm ob Ščavnici —
tališ
najboljša ta hip
Drugi dan, ko sva se s prijateljico pogovarjali, je pogovor čisto slučajno nanesel tudi na pripravljanje hrane. Pripovedovala mi je, kako sta z mamo pripravljali specialiteto njihove kuhinje. Jaz pa sem ji zaupala recept, ki sem ga včeraj prebrala v reviji. Tako sva kramljali še o marsičem, dokler mi ni ušlo vprašanje, če je ona že poskusila to jed z zapletenim imenom. Rekla je, da jo je enkrat že poskusila. Jaz pa radovedna kakor sem, sem jo koj začela obmetavati s vprašanji: »Kakšna je bila? A je bila okusna? Ali si je dosti pojedla? Kako iz-gleda?« in še bi lahko naštevala. Uboga prijateljica ni vedela, kaj bi odgovarjala. Ona je namreč mislila, da sem jo jaz že jedla, zato je tudi ona pritrdila, čeprav zanjo še svoj živi dan sploh ni slišala, kaj da bi jo šele jedla. Ker mojim vprašanjem ni bilo ne konca ne kraja, se je moja prijateljica uprla in ni več hotela odgovarjati. Ko sem jo vprašala, kaj ji je, mi je odvrnila: »Če si jo že sama jedla, kaj me potem toliko gnjaviš?« Jaz pa sem ji takoj odgovorila, da je nikoli v življe-
nju še nisem niti videla. Prijateljici je prekipelo. Mislila je namreč, da jo vlečem za nos. Začela se je šopiriti kot petelin in me obmetavati z neprimernimi izrazi. Tudi jaz ji nisem ostala dolžna. Tako se je vnel prepir, ki je trajal kar nekaj časa. Nato je potihnil.
S prijateljico sva spoznali, da sva se prepirali pravzaprav za nekaj, kar še nikoli nisva videli, namreč za prazen nič. Sklenili sva, da bova odslej dobro premislili, preden se bova podali v prepir, kajti ta lahko ima hude posledice.
Suzana Škrilec, 6. c, OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
HUDA URA
V petek, 20. aprila, smo imeli prvo uro pouka matematiko. Vreme je bilo kar lepo in vse je kazalo, da bo lep, sončen dan. Vendar me je nekaj zelo presenetilo. Naenkrat je postalo nebo črno, vse prepredeno z bliski, ki so povzročali zastrašujoče grmenje. Naša ura matematike je potekala normalno in niti slučajno si ni nihče mislil, da bi lahko kam treščilo, kajti do nas so prišle le močne vibracije, tako da so se šipe močno tresle, drugega pa nismo občutili. Moja mama uči v
MOJ PAPAGAJ
Mojemu papagaju je ime Piki. Živi v hiši v svoji kletki. Ima pisano perje in dolg črn rep. Je razna semena. Rad ima tudi solato in sadje. Vsak dan mu zamenjam vodo in hrano. V kletki ima gugalnico, na kateri se zelo rad guga.
Imam ga rada, ker lepo poje in je vedno čist.
Nataša Prendl, 4. a, OŠ Gaberje
Ob dnevu zmage
V gozdu so se zbrali in na vse strani oprezovali, zbrano so premišljevali, kako sovražnika bi pregnali.
Sovražnik pa načrte je koval, kako našim borcem rane bi zadal; ljudi je naše strahoval, a narod ni se vdal.
Partizani poguma niso izgubili, kri dragoceno so prelili.
zaman niso se trudili, iz krvi so njihove sadove vzklili.
EDITA KOREN, 6. b, OŠ TURNIŠČE
ZDRAVJE
7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Dostikrat sem slišala, da je zdravje največje bogastvo, naš največji zaklad. Tega žal nima vsak. Za zdravje moramo skrbeti sami vsak dan. Vsakodnevno umivanje, čiščenje zob, uživanje zdrave hrane, gibanje na svežem zraku in telovadba nam pomagajo, da ne zbolimo. Za malo dejanj lahko dobimo veliko zdravja. Kajenje, pitje alkoholnih pijač in uživanje neprimerne hrane zdravje uničuje.
Želim si, da bi bili vsi zdravi. Takrat je najlepše. Z veseljem delamo, se veselimo in smo srečni.
Tanja Strniša, 7. raz., OŠ Prekmurske brigade, Murska Sobota
Naravoslovni dan
Gozd je ekosistem, ki je za nas pomemben zaradi svežega zraka in prav tako zaradi kisika, ki ga proizvajajo raznovrstne rastline. Poln svežega zraka in svetlobe nas je pričakal, ko smo imeli naravoslovni dan. Listje je šumelo, drevesa so vršala, ptički so peli... zdelo se je, da sem na gledališkem odru.
Polni pričakovanj smo se ta dan s kolesi pripeljali v šolo. Čez čas smo se napotili v gozd, ki se imenuje Korovska gora. Prispeli smo do gostilne, kjer smo pustili kolesa. Peš smo se napotili v gozd, da bi doživeli nova spoznanja o njem. Tovarišica nam je razkrila gozdno učno pot. Ko smo prispeli do prve postaje, smo reševali naloge. Za nas so bile nekaj novega in pri tem samostojnem delu smo spoznali, kar je bilo prej za nas tuje. Spoznavali smo iglavce, listavce, prehranjevalni splet v gozdu in kar nas je najbolj prizadelo — odmiranje gozdov. Srečali smo srno, ki je z velikimi skoki stekla v notranjost gozda. Spoznavali smo tudi žuželke, ki jih je bilo veliko. V gozd posega tudi veter. Prazen prostor so zasadili z novimi gozdnimi drevesi. Nekaj iglavcev pa je ležalo prelomljenih od vetra. Nedaleč stran je ležal kup smeti. Smeti, ki si jih nanosil ti, človek!
Čeprav sem še za marsikoga le majhna deklica, vem, kaj pomeni nekaj onesnaževati, uničevati, celo iztrebiti, kar lahko spoznamo po tem, da je tudi nekaj živalskih skupin že izumrlo. Porodila se mi je misel: »Ali je gozd zares že uničen?« Les, ki ga pridobivamo, ni tako pomemben. Pomemben je gozd in zato se trudimo, da bo ostal neokrnjen ekosistem. Pomagajmo naravi, da ne bo onesnažena!
Bernarda Hari, 6. a, OŠ Cankova
Križevcih, kjer sta si šola m zelo blizu. Kakor sem razu ., nega pripovedovanja, je hl
Trikrat je močno malo manj, tretjič pa J* dele, tako da m trešči 1° s kev, ampak tudi v šolo 13 a jt« centralo. Ko je treščiloJZ začel goreti, celotno	sij
fonsko omrežje pa je bi je strela uničila vse računa trali in sploh vse čipe, ki , • ((tI' prišli pod tisti močan ele J" . ^jk šoli je nastalo hrupno kh v času strele nastala v el ‘	,
cah elektrika — kakor g okrog osemintrideset tiso radi te elektrike so se sk J r. šoli razleteli lusterji, tako ma tako prestrašila, oa Jl> J’ svinčnik iz roke, ko je razlag , ci pa so začeli kričati■	rt
ostale cele le tam, kjer n1 Jf žgane luči, ali pa seGe son(# njih že porazgubila.	S«
valci Križevec sploh zv gre, je bila streha te|iifog plamenih. Hitro so hot u|iteF poklicati gasilce, vendar s telil1* ni mrtvi. Kljub uničene skemu omrežju, jim je vs‘ roniiief' priklicati gasilce, ven“aj„iiVegJ' । ognju gasilci niso Pnš,J. °ij ceri”, ko so nemočni raje poh .e| ra vseh strani, da se ogenj T širiti na ostali del cnr^6: vesi je razširila tudi zastrašujoč )faljir so zvonovi pritrjeni na es ve, ki lahko zgonjo, kar b P se(## da bi zvonovi padli nat li. Vendar pa se na srečo
Cerkev je zelo P°^°žmnrd loga nas vseh je, dajo W vimo, saj nam kot kultu . ski spomenik lahko ma
preteklosti.
z
Damjan Ver«
POMLAD
Na pot podala se je pornič in prišla Je k nam Jni, Prinesla je cvetje in top^J ptičje petje in krajše noči-Povsod natrosila je cvej0 nVe. in predramila naše je do
Marto
d
?
Ko se preoblečen vrne na dvorišče, se mora kljub žalostnemu dnevu ob pogledu na Glattsteina do solz nasmejati. V zelenem štajerskem suknjiču, v kratkih usnjenih hlačah, v belih dokolenkah, z gamsovim čopom na klobuku in z zavihanimi Franc-Jožefovimi brki je ta bolj podoben rejenemu avstrijskemu županu in gostilničarju kot murinskemu Judu.
Preoblečena se napotita proti Petanjcem, kjer bosta prekoračila Muro. Glattstein se v štajerski obleki počuti tako varnega, da se ne boji več za svojo kožo in misli samo še na svojo družino. Po Klari in po otrocih hrepeni, dokler mu misel ne preskoči na prodajalno. Boji se, da so mu Nemci zaplenili blago. Še nevarnejši od Nemcev so domačini, predvsem kulturbundovci, med njimi njegov nečak Ivan. Ta zalega je največ kriva, da se je sovraštvo do Judov razplamtelo po vsem okraju. Celo huje je, kot je bila za časa Bele Kuna. Takrat so Goričanci vdrli v očetovo mesnico in jo oplenili do zadnjega ocvirka. Razlika je le ta, da so bili takrat za komuniste, zdaj pa so za Hitlerja. Zlo je enako in cilj isti: krasti in pleniti. Mogoče bo pa tokrat le drugače. Klara ni Judinja, pa še glavo ima na pravem mestu in se povsod znajde. Nje ne bodo prelisičili. Navsezadnje pa tudi on ni stoodstotni Jud, saj ni zaman prestopi! v nemško narodno cerkev,« razmišlja in skuša pregnati temne slutnje.
Odkar je bil luteran, je sel vsako nedeljo v cerkev. Vsaj na zunaj je bil bolj trden luteran kot marsikateri faran, ki je bi! protestant že od rojstva. Svojo versko pripadnost je dokazal predvsem z glasnim petjem. (Za murinske luterane je veljal za najboljšega pevca in najtrdnejšega luterana tisti, ki je v cerkvi najbolj glasno pel. Ker je želel vsak veljati za najboljšega pevca in najtrdnejšega luterana, so se farani, posebno na velike praznike, ko je bila cerkev nabito polna, tako drli, da je dvigalo zvonik).
Glattstein je stal na koru poleg organista in bil že prvo nedeljo po prestopu najbolj glasen pevec v vsej fari. Z navzgor zavihanimi brki, ki so njegovo petje spremljali kot dve taktirki, je pet z mogočnim baritonom, da je odmevalo po cerkvi kot mali grom in se je srenja samo spogledovala ter si z lahnim kimanjem glav odobravajoče pritrjevala.
Trdi grad je naš Bog zmožni, rožje ino obramba.
Varje nas šereg pobožni kak verni svojih hramba. Naš star protivnik, sveta pogiavnik s silov, z jainostjov, bori se z obiastjov, nakanivši nas fundati.
Zaradi njegovega gromovitega glasu je bila najbolj srečna Klara. Sedela je sama zase v prvi klopi tik pred oltarjem in od samega ponosa žarela kot sonce. Do solz ginjena je kot filmska zvezdica milostno delila smehljaje med srenjo in se s komaj opaznim gibom glave zahvaljevala za tihe poklone. Prej je šla v cerkev samo za božič in za veliko noč, zdaj pa je hodila redno vsako nedeljo. Da je srenja ne bi spregledala, je namenoma zamujala. Prigugala se je do oltarja kot goska in sedla v prvo klop, široko kot koklja, pozimi v krznenem plašču, poleti v svilenih, globoko izrezanih oblekah ziato-rumene barve, z dvajset let starimi širokokrajnimi klobuki, ki jih je prinesla s seboj iz Amerike in ki so bili polni vrtnic, mačic, krizantem in drugega cvetja, ter s svilenim robčkom v roki, s katerim si je otirala pot s čela in z vratu.
Medtem ko je Klara po službi božji odhitela domov, da skuha kosilo, je on stopil v krog cerkvenih mož, ki so postajali pod divjimi kostanji pred cerkvijo in politizirali ali premlevali občinske in cerkvene zadeve. I/ upanju, da ga bodo izvolili v cerkveni odbor, je stal v krogu med bogatim Amerikancem Giderjem, ki je nosi! bele ameriške srajce s širokimi kričečimi samoveznicami, imel zlato žepno uro z dvojnim poktopcem, kadi! debele kubanke in pričel vsak sta
vek z izrazom >pri nas v Ameriki-, in med modrim Čontaiom, ki je bil tako pameten, da je imel odgovor na vsako, še tak zapleteno vprašanje.
Glattstein je bil zaman najboljši pevec v fari, zaman je redno hodil v cerkev in zaman sta! po službi božji pod divjimi kostanji med cerkvenimi možmi. Ti ga niso marali izvoliti v cerkveni odbor, naj je po tej časti še tako vroče hrepenel.
Ubežnika spotoma izvesta, da je most na Petanjcih porušen in da se da priti čez Muro samo pri Veržeju. Zato se brez premis!jan ja obrneta proti Veržeju.
V Orehovcih naletita na nemške vojake. Glattsteinova štajerska obleka ima takšno moč, da ga vojaki kar naprej pozdravljajo. Ta radostno steguje desnico in vrača pozdrave z glasnim Heil Hitler.
»Gospod Glattstein, ako boste samo še enkrat pozdravili nemške vojake z dvignjeno desnico in zahajlali, se bova pri priči razšla,« je bil Lončar nejevoljen.
FRANK F. BUKVIC
hatikvah
mpnn
.rrain hit »pj

5
»Jaz jih nisem pozdravil. Oni so mene. Jaz sem samo odzdravi! iz gole vljudnosti in zaradi vaše in svoje varnosti,« se brani Glattstein in še naprej odzdravlja, vendar nekoliko tiše in le z napol stegnjeno desnico.
I/ Veržeju v svoje veliko razočaranje begunca izvesta, da je jugoslovanska vojska tudi tukaj pognala oba mostova v zrak. Čez železniškega se sicer lahko pride, nekaterim vojakom beguncem je že uspelo, a človek mora biti pravi akrobat.
Ker je za prehod čez reko že pretemno, prespita ubežnika noč v Veržeju. Glattstein iztakne nekega mlinarja in ga naprosi, da bi njega in njegovega prijatelja za denar s čolnom prepeljal na levi breg Mure. Mlinar je zaradi njegove štajerske obleke in belih dokolenk prepričan, da ima opravka z zagrizenim hitlerjancem in zahteva za prevoz tristo dinarjev. Vsota je tako oderuška, da Glattstein jezno odide.
Lončar, izurjen telovadec, sklene, da bo most enostavno preplezal.-’^
»Bom pa še jaz,« reče Glattstein.
»Pretežki ste. Bojim se, da ne boste zmogli,« svari Lončar.
»Kaj, da ne bi zmogel? Most zame ni nobena ovira,« trdi Glattstein in se v duhu že vidi na prekmurskem nabrežju in na poti k svoji ljubi družini.
Jutro je mrzlo in deževno. Pred železniškim mostom stoji gruča dezerterjev, nekateri še vedno v jugoslovanskih uniformah, dru
gi že v varnem civiiu. Ubežniki se posvetujejo, kako bi plezali železno ogrodje. Jugoslovanski minerji so podmiN' stebre in jih pognali v zrak, železno ogrodje je vendar sa & dveh krajih v vodi. Pa še tam štrlijo železni trami iz vode, t lahko vsak za silo gibčen mož, ki ne pozna vrtoglavice, brez težav prepleza na domači breg.
Lončarju en sam pogled pove, da bo plezanju kos. pričan, da bo od dežja spolzko ogrodje zmogel tudi G a Vnovič mu plezanje odsvetuje, a ga ta ne posluša. Ko je bil ” bil pri Sokolu med najboljšimi telovadci, trdi in se trka po P
Lončar odide do prvega stebra, do koder most ni bil P0^^-van, tam pa prične kot maček gibčno plezati po spolzkem tra $ Z golimi rokami se prijemlje za mrzlo železo, se opira °benL pil' molči, si pomaga s koleni ali s celim telesom, leze po trebuh< za in drsi, se dviga in spušča, vrže nogo čez tram in ga zajez^ konja, zdaj visoko nad deročo reko v vrtoglavi višini, Pojn:j tik nad ledenomrzlovodno gladino. Ostane mu samo še za^.nLi)eP nevarnejši del, kjer je v vrtoglavi višini treba premesti nad | sežnjev dolg tram. Ovire vendar ni mogočče jezditi, tako da ku ne preostane ničesar drugega, kot obesiti se na soolzko z rokama in se s Krepkimi prijemi poganjati naprej do pf^6^^ mu. G/attsteinu zastane dih, vendar se Lončar z nogama oklene prečnega tramu na drugem koncu in igraje premaga nevarno oviro. Nekaj minut pozneje si na domačem bregu mokre in od mraza premrle roke ob hlačnice in zakliče:
»Na, kaj pa vi čakate, gospod Glattstein?«
Glattstein se zave in šele zdaj opazi, da je sam na bregu. Vsi drugi ubežniki so že na tramovju in sledijo Lončari I zgledu. Sami mladi in krepki kmečki fantje so, vajeni telesnih ijpl rov in se tudi plezanja po spolzkem tramovju, visoko nad de in klokotajočimi murskimi valovi, ne bojijo. Prijem za Priierri0tpjo denj za pednjem, drsljaj za drsljajem se poganjajo in vleC > mokrem tramovju proti domu.	,
Glattstein čuti srce nekje v grlu, kp stopi na most. 0-mlad, kot fantje pred njim, bi bilo vse skupaj igrača, pri njeg° tih in njegovi telesni teži pa je podvig le tvegan in smrtno ne Pustolovščina meji na blaznost in samomor. Med plezanjem na Igorja in Kurta in potlači strah. Na prvem podrtem stebru s nači in za trenutek pogleda podse. Globoko pod njim dere h čna Mura, se jezno peni in mu grozi, da ga pogoltne. PreprK° V bo nevarno nalogo zmogel, stisne zobe, potlači strahopem8 I in se prične previdno in kot minutni kazalec pri uri počasi sp po sedalu proti ledeno mrzli morski gladini. Z nadčloveškim rom se mu posreči priplezati na drugi steber, za katerim se P. pjo tisti nad sedem čevljev dolg tram. Obupan premišlja, če ne najbolj pametno, da se vrne. Preveč nečimrn je, da bi puP^^gt^ nič na svetu ne mara zaostati za drugimi plezalci in se osra' M' Povrh je Lončarju že snoči omenil, da je bil pri sokolskem na ju med najboljšimi telovadci. Za hip pogleda v globino, potem z rokama oklene smrtno nevarnega tramu. Srce mu bije kot da bi zbezljalo; bolj od strahu kot od napora. Hoče preš ta vo roko, pa si ne upa. Njegovo obilno telo je le pretežko, daj.ol<^ gel viseti na eni sami roki. Neodločen visi nekaj časa na °be. r^ med sivim nebom in klokotajočo vodo kot netopir. Poln razov | se zave, da je za nevarno nalogo prestar in pretežek. Z dom brega sliši spodbujajoče klice. Vmes padajo pikre opazke- ' ep ga zasmehujejo. Nekdo mu svetuje, naj pogleda v globino ji kusi svojo vrtoglavost. Drugi reče, naj se spusti, češ da bo opravila svoje. Opazke in zasmeh sliši kot v megli. Od obupa povesijo brki. Roke mu ohromijo, prstov ne čuti več, pred °c plešejo sence. Stisne zobe, se z nadčloveškim naporom P0^ nazaj in se z obema rokama oklene prečnega trama. Vzphe
steber in lovi sapo.
.^1
(nadaljevanje prihoO"'
STRAN 8
VESTNIK, 17. maJ^
kulturna obzorja
ZAHTEVA V STISKI
šlo Kran^M876*	dejavnost pri Kulturnem centru Mi-
naval reali? jurska Sobota je na svoji prvi seji 25. aprila letos obrav-skiSoboti aCi''l° Pro8rama Pokrajinske in študijske knjižnice v Mur-°Snovi Era? et0 'n program dela te ustanove v letu 1990 ter na
naslednje sklepe:
svoje osnov™	mladih izpraznijo, saj le-ta več ne opravlja
knjižnici —ne dejavnosti (njegovi prostori naj se dajo na razpolago delka), Za razširitev splošnoizobraževalnega in pionirskega od-
letu zagotov*n' jVet Skupščine občine Murska Sobota še v letošnjem stavljanje ka .sreastva 2a bibliotekarja za domoznansko dejavnost (se-°^kovaniedr °te^e P°murskih avtorjev in del z gradivom o Pomurju, delo,stroko , a °8a domoznanske zbirke, informacijsko-svetovalno sknm izdelaVna °bdelava redkosti, proučevanje slovenike na Madžar-
- da se va oziroma publiciranje bibliografij idr.), ^Va(karboa^°t°V''!0 s.redstva za nakup vsaj 9750 enot knjižnega gra-rast). Pomenilo izpolnitev 3/4 srednjega normativa za letni pri-
Jnska jn štuJ^ojP^raskeg3 sveta utemeljujemo z dejstvom, da Pokra-ni'žnice in -'Jp knjižnica v Murski Soboti presega meje občinske ^tajinskost'0' šrajemo tudi za pokrajinsko ustanovo (značaj ^OrAbnikj k	sodelovanje z Madžarsko v zvezi s Porabjem,
'^od, ki ga J* pZnice’. so doma v vseh pomurskih občinah, obvezni ■’ ki je edinH p°lrmurju Prejema le ona, in bogata domoznanska zbir-?.2afadi težav *e vrste na tem koncu Slovenije), in s tem, da knjižni-“lva Ponovno S Pr?st°rom, kadri in premajhnim letnim dotokom gra-, Zahteve n -t°Z' ocivzem matičnosti.
“°ta,vvednoS. ,mo Izvršnemu svetu Skupščine občine Murska So-8radnj0 Kc M Pa.tucii Odboru za kulturo in Iniciativnemu odboru za urska Sobota pri IS SO Murska Sobota.
Programski svet za knjižnično dejavnost pri KC Miško Kranjec
Murska Sobota
književniki ZOPET
MED NAMI
l Letos 25
°ralno znaAL maJa> b° natanko 23 let, ko smo jo prvič podelili, petnici in °’ ^iška Kranjca namreč. Tako se bližamo srebrni ln Slovenca VČak° 'et° °ž>vljamo spomine na velikega Prekmurca raz^nim v. lj- . 0 spodbuja nas resnica, da otroci kljub tolikim i^ajo Sa , drugim možnostim še bero. In za branje se .’ ne veT’ bra'na značka je samo drobno priznanje. Vsaj toli-Se etla izmed ’ ?dtehta srečanje s književniki. In ker smo ostali *°s je to 22 re.dkih občin, ko naredimo ta praznik vsi isti dan, le-I iskali maj’ -Se tokrat zbero pri nas literarni ustvarjalci, ki bo-X knji Vs® 8°le: Janez Švajncer, Milena Batič, Emil Frelih ^eza Mau^ ^'ško gre na Triglav) Nada Gaborovič, Vitan Mal, na ^ulnian^ Ferd° Godina, Tone Pavček, Branka Jurca, Karoli-'""vanja gcv *?6. bralne navade ne ugasnejo v osnovni šoli, saj tek-^itljevaika 86 naPrej v srednji. In marsikomu bo knjiga večna
karn"1 s'avnostna podelitev tudi v Porabju, torkat v Mo-n^jega § Or b°do prepeljali tudi tekmovalce iz Števanovec in ^ežnjem'^3'-^01111118!43 založba bo te šole razveselila s pisa-n Ravnate]'knjl®’ tud' sl°vensko madžarskih prevodov.
°st' >n vse ',Stvom $°1 >n mentorjem kakor Izobraževalni skup-gojimo V °m°80Žaj0’ da ljubezen do slovenske besede StVnačko na tem področju, se v imenu sekcije za bral-'tam0. n lepo zahvaljujemo. Tekmovalcem pa toplo če-
.	Karolina KOLMANIČ
Po besedah selektorja srečanja otroških gledaliških skupin Slovenije, znanega slovenskega igralca Jurija Součka, je dvodnevno dogajanje na gornjeradgon-skem odru označeval žlahtni in nepotvorjeni amaterizem, ki je lasten le otrokom. Teh je bilo v mestu ob meji nastopajočih dvesto, občinska zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona pa se je že v drugo to pomlad izkazala kot dobra gostiteljica in organizatorica gledališkega srečanja.
Na njem se je predstavilo trinajst, v glavnem šolskih gledaliških skupin, posebej sta izstopali dve: igralska skupina Raglje z osnovne šole France Prešeren Kranj v predstavi Lahko noč, hudoba ter otroška gledališka skupina kulturnoumetniškega dru-
Janez Karlin, dolgoletni predsednik združenja gledaliških in lutkovnih skupin pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, je kot prvo vročil zlato značko in Linhartovo priznanje Viki Grobovšek, režiserki zmagovite predstave, ki se je s svojimi Ragljami prvič preskušala na tekmovalnem odru.
M OBJEKTIVU
Predstava Lahko noč. hudoba je bila izvirna komedija z domiselnimi maskami hudobic (zlobe, hinavščine, laži in drugih) ter neposrednostjo generacije, ki misli, četudi je bolj slišna po hrupnosti, s katero izraža svoj odnos do sveta in neposrednega okolja.
štva Karol Pahor Piran v predstavi Pravljica za lahko noč.
Slednja je bila zadnja predstava dvodnevnega srečanja, ki je potekalo v domu kulture in gornje-radgonski osnovni ter glasbeni šoli, obenem pa je bila tudi najštevilnejša po zasedbi. Pred ogledom Pravljice za lahko noč je predsednik združenja gledaliških in lutkovnih skupin vročil Linhartova priznanja najboljšim, o samem srečanju in videnem na odru pa je med drugim dejal.
»Prepričan sem, da delim vaše mnenje, da sta ta dva s soncem prežarjena dneva pomladne po
krajine ob Muri in v vinskih goricah bila na drugi strani polna gledališkega čara, ustvarjalnosti, iskanj, različnih pogledov na gledališke dogodke s strani mladih oči in mentorjev ter tudi marsikaterega novega, svežega prijema, ki je prežaril ta oder in navdušil številne mlade gledalce*
Gledališče je prav gotovo živ organizem, živa umetnost in se ne da ukalupiti, ne more biti vedno enaka in takšna, da ne bi bila živa. Za letošnjo bero lahko rečemo, da je bila bogata in le želimo si lahko, da bi žlahtna umetniška veja segala do slehernega mladega gledalca in ga bogatila, navduševala ter plemenitila. Po svoje pa tudi s svojo izvirno idejo in mislijo opozarjala na slabosti, ki naj bi se v naši družbi premagale. Predstave so govorile, bile so tudi izhodišče prijateljstva in sre-, čanj v Gornji Radgoni, kjer se je v teh dveh dnevih gotovo tkalo tudi prijateljstvo in bilo mesto izmenjave izkušenj na gledališkem področju mladih.«
Seveda se je zahvalil tudi gostiteljem in organizatorjem srečanja ter strokovnim sodelavcem, ki so pripomogli, da so predstave dosegale svojo raven, obenem pa zadostile zahtevam nastopajočih s tehničnimi možnostmi.
Resda je bil program dvodnevnega srečanja malce napet in časa med posameznimi predstavami le toliko, da so nastopajoči pospravili, drugi pa pripravili svojo sceno, toda vse je potekalo brez zapetljajev. Vsaj v času spremljanja srečanja otroških gledali-. ških skupin Slovenije, ki je bilo namenjeno predvsem najmlajšim gledališčnikom in njihovim mentorjem ter otrokom in teater ljubečim ljudem, kot je v informaciji sredstvom obveš-
LINHARTOVA PRIZNANJA
Zlato značko je prejela VIKA VIRANT za mentorsko in avtorsko delo v predstavi Lahko noč, hudoba, ki je bila zares izvirna in vsestransko zanimiva predstava, Stasja Mehora za mentorstvo v najbolj množični predstavi srečanja Pravljica za lahko noč, v kateri je nastopilo petdeset otrok, Mira Mijače-vič za gib in koreografijo v predstavi Mali strah Bav-bav ter še dveh (za gib v v Noči, ko je posijalo sonce in Fidl Fadl) ter Marija Radmilovič za pretanjen pedagoški pristop v predstavi Miha in sončece. Stanko Rijavec je zlato Linhartovo značko prejel za likovno podobo predstave Mandarinčica, s katero se je na republiškem srečanju v Celju proslavila lutkovna skupina Mavrica z osnovne šole Slava Klavora iz Maribora. Linhartovo listino pa je za delo na lutkovnem področju prejela Irena Virant. ki je gostovala z lutkovno skupino osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani s predstavo Zgodba o belem mucu, ki je bil čisto črn.
Čanja zapisala strokovna svetovalka za gledališko dejavnost Metka Zobec.
Po doživetem sodeč se ni zmotila, čemu pa se vabilu, da o predstavah kaj več pove Eka Vogelnik (ki naj bi po-feg Jurija Součka opravljala analize predstav — nekakšnih delavnicah za vse, ki se ukvarjajo z otroško ustvarjalnostjo), ni odzvala, pa bomo zvedeli, če bo avtorsko kaj zapisala o tem.
Mi pa za konec citirajmo Jurija Součka, ki je zapisal: »Veliko vaših pred-stavic sem videl. Bile so vsakršne. Prijaznosti pa jih res ni manjkalo. In že zaradi tega se jih splača pokazati na srečanju.. Zdaj pa tf, tf, tf in brco v zadnjico po stari gledališki navadi ...! ZASTOR.
Brigita Bavčar
Foto: Nataša Juhnov
kulturni koledar
PETEK, 18. MAJA
GORNJA RADGONA - Ob 18.00 bo v kulturnem domu slovesna prireditev ob 40-letnici glasbene šole in gornjeradgonskega pihalnega orkestra. Na prireditvi bodo nastopili glasbeniki, ki so končali glasbeno šolo v domačem kraju in se potem šolali dalje na glasbenem področju. Z ustanovitvijo glasbene šole je nastal tudi pihalni orkester, ki sedaj deluje v okviru delavskega kulturnoume-tniškega društva Svoboda.
NEDELJA, 20. MAJA
PINCE — V prireditveni dvorani bo ob 14.30 srečanje folklornih skupin. Nastopile bodo folklorna skupina iz Trimlinov, Čen-tibe, Srednješolskega centra in Zalaegerszega na Madžarskem.
TOREK, 22. MAJA
MURSKA SOBOTA - Ob 19.00 bo v učilnici 2 Delavske univerze javna razprava o predlogu grba in izvoru imena Murska Sobota. Gradivo za razpravo so v našem tedniku Vestniku objavljeni prispevki na to temo.
SREDA, 23. MAJA
LENDAVA — Lendavske vrtce bo obiskal glasbenik Janez Bitenc in najmlajše animiral v nastopu, prirejenem zanje, z naslovom Naučimo se nove pesmice.
razstave
MURSKA SOBOTA - Do nedelje, 20. tega meseca, bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec na ogled izvirna razstava bronstodobne naselbine Oloris, ki so jo iz Dolnjega Lakoša v soboško galerijo prenesli v Pokrajinskem muzeju zaposleni. Od junija bo razstava Oloris kot stalna postavitev na ogled v lendavskem gradu.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so še vedno razstavljene fotografije dr. Franceta Bučarja z motivi Kostanjevice ob (očitno zdaj mrtvi reki) Krki.
PRENOS RAZSTAVE
E galerijo madžarske Nagyka-
nizse so iz Monoštra v Porabju prenesli razstavo slik akademske slikarke Suzzane Kiraly-Moss in skulptur akademskega kiparja Frenca Kiralya, ki jo je postavil Ivan Kotnjek. Umetniški par iz Lendave se tokrat spet skupaj uspešno predstavlja in dopolnjuje na likovnem področju; po gostovanju na Madžarskem in videnem v galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru pa bi bilo prav, da se znana lendavska umetnika predstavita tudi domačemu občinstvu — obiskovalcem galerije Lendava na gradu. bb
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA
v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: SVET OKOLI NAS — PTIČI (Pomurska založba), 95 Nova revija: SAMOSTOJNA SLOVENIJA (Cankarjeva založba) in BIBLIJSKI ATLAS (Cankarjeva založba).
ZA SLOMŠKOV SPOMENIK
»bisknvP^RICHOV KINO — Stavba v ospredju je bila svojčas polna učencev, saj je bila šola, ?Ora|111 "ajboii tu(*' avtor fotografije, Jože Kološa-Kološ. Spominja se, kako so pred njo prodajali naj-• 1b| M blizu	debrecenke, pri pouku pa ga je nekoč tako zamikalo cingljanje na prostem, da si je
'Btep/ *' Se pa°8 edat' borovo gostiivanje. Kar zapustil je razred, v katerem je poučeval nadučitelj Miro VVa,,i stara Izpisana spominja kot kasnejšega ravnatelja na sedanji soboški drugi osemletki, sicer
^tvo6 ^anenb na8°rnji fotografiji stavba, v kateri je bil prvi soboški — Dittrichov kino, ob njem pa de-in nK11. *ra sv°je obrti. Tudi čevljarstvo je bilo v neposredni bližini in sedež Večerovega dopis-Prej, kot ’ * kasneje, kot pa je nastal posnetek v Kološevem objektivu iz cikla Sobota moje mlaao-Jc ►'se opisano izginilo iz soboškega vsakdanjika.	.
V

Do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna jav-nost in Cerkev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetitelja, pesnika in pisatelja.
Septembra lani je minilo 130 let, kar je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, zakoličil s tem našo severovzhodno mejo in nas narodnostno povezal.
130.	obletnica prenosa škofijskega sedeža pa hkrati pomeni tudi 130-letnico mariborskega visokega šolstva. Že mesec dni po prihodu v Maribor je Slomšek tu ustanovil semenišče, ki je nato delovalo vseskozi do danes.
Počastitve bomo sklenili septembra leta 1992. na dan 130. obletnice Slomškove smrti.
lina od počastitev, pomembnejša, ker gre za poravnavo
starega dolga, je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni leta 1991, ki jo načrtujeta mesto Maribor in mariborski Škofijski ordinariat. Druga velika prireditev bo prihodnje leto, ko bodo v mariborskem Pokrajinskem muzeju odprli razstavo o Antonu Martinu Slomšku.
Zaradi vsenarodnega pomena^ki ga ima Slomšek v naši zgodovini, ima tudi akcija za postavitev njegovega spomenika vsenarodni značaj. Zato se obračamo na vse Slovence, doma in na tujem, na posameznike in skupnosti, s prijazno prošnjo, da bi našo skupno akcijo po svojih zmožnostih denarno podprli.
Prispevke pošljite na naslov: Spomenik Anionu Martinu Slomšku, št. računa 51800-743-29819.
ODBOR ZA KULTURO MARIBOR ŠKOFIJSKI ORDINARIAT MARIBOR
STRAN 8
LJLMAja 1990
pisma, mnenja, stališča
KAJ SE DOGAJA V OBČINI TEJ?
LJUTOMER. Nekoč je bil zibelka slovenstva, konjereje, fil-marstva in še marsičesa. Danes pa je majhno mesto, ki v Sloveniji vedno bolj izgublja na ugledu. Kljub majhnosti pa je v njem v zadnjih mesecih politično dogajanje izredno pestro in zanimivo. Političnih spletk kot da sploh noče biti konec.
Začelo se je z odcepitvijo Kmečke zveze od Demosa. Nadaljevalo se je s kandidati za Zbor občin republiške skupščine. V zadnjem času pa volilni scenarij bolj ali manj uspešno »pripravlja« občinska volilna komisija. Kaj se je zgodilo in kaj se dogaja?
Začelo se je teden dni pred drugim krogom volitev, ko smo (Demos) želeli prijaviti zbirno listo za DPZ občinske skupščine. Tajnik občinske volilne komisije (OVK) je trdil, da za volitve delegatov v DPZ občinske skupščine NE BODO veljale enake določbe Zakona o volitvah kot za DPZ republiške skupščine in da ni potrebno prijaviti zbirne liste (naj omenim, da do takrat tega zakona še nismo videli in smo vse napotke za delo povzemali po časopisih in po navodilih DEMOSA). Tako zbirne liste ni prijavila nobena stranka v občini, ker smo menili, da je predpisan drugačen zakon.
Nato so bile volitve. Izrabili smo ponujeno možnost »opazovalcev« in pri delu OVK opazili nam nerazumljive postopke. Računalniški operater je »odprl« program in spreminjal vrednosti spremenljivk. Dejal je, da mora glasove spremeniti na decimalko ali nekaj podobnega. Vložili smo protest, pa še danes nismo dobili nobene obrazložitve. Ob pogledu na uradne rezultate volitev pa smo bili še bolj presenečeni. Po številu mandatov je bil izid še kar pričakovan, po kandidatih pa nikakor ne. Za dva izvoljena mandata v volilni enoti sta bila v občinsko skupščino izvoljena prvi in zadnji z liste (to se je pripetilo v dveh volilnih enotah). Po republiškem modelu to ni bilo možno. Na naše pritožbe je tajnik OVK mahal z zakonom, kazal podčrtane vrstice (od daleč) in trdil, da tam notri že vse lepo piše. Ko smo le dobili zakon v roke (tajnik nam je ponudil celo
dva primerka) smo spoznali, da rezultati niso pravilni. Zakaj?
V 92. členu jasno piše, da se za volitve delegatov v DPZ občinske skupščine uporabljajo enake določbe kot za volitve v DPZ republiške skupščine. 90. člen pa pove, da je z liste kandidatov izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.
Z liste pa so izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi, razen če so posamezni kandidati dobili večje število glasov, kot jih je dobila lista kot celota (za DPZ velja proporcionalni sistem, ne pa večinski). Ker ta zadnji pogoj ni bil izpolnjen, sem vse še enkrat preračunal in dobil precej drugačno podobo tega zbora.
Kljub opozorilom so ti prvi uradni rezultati prišli do novinarjev, socialisti so svojim »poslancem« že čestitali — skratka, delalo se je, kot da nas sploh ni. Po večkratnih prerekanjih smo le dosegli, da se je OVK posvetovala z republiško volilno komisijo. Njihov računalnik je potrdil, da smo imeli prav mi. Torej je bil naš protest še kako upravičen. OVK je izdala nove uradne rezultate z opravičilom in ti veljajo še danes.
Malo po uradni objavi rezultatov smo od OVK dobili napotek, da je rok za prijavo kandidatov za najvišje funkcije v občini 5 (pet) dni po uradni objavi rezultatov. Tako je OVK določila petek, 4. maja 1990, do 12. ure kot zadnji trenutek za oddajo predlogov. Rok petih dni je sprejela skupščina z odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 1 (11. 1. 1990). Ta rok smo resno upoštevali in čez prvomajske praznike trdo delali. Do navedenega datuma in ure smo prinesli na sedež OVK imena in podpisane izjave o sprejetju kandidature za vse funkcije v občinski skupščini. Nepopolne prijave (naša napaka za ZZD in ZKS — potrditev štirih delegatov ter obrazložitve) smo uredili v ponedeljek in sredo (v torek popoldan, malo pred tretjo uro ni bilo tajnika OVK). V ponedeljek pa smo presenečeni ugotovili, da se je sestala OVK in v soglasju s predsedstvom Skupščine podaljšala rok za prijavljanje funkcionarjev do ponedeljka, 14. maja 1990 (brez ure). Kolikor nam je znano,
predsedstvo samo ne more in ne sme spreminjati odloka, ki ga je sprejela Skupščina in spet smo vložili pritožbo. Menimo, da postopek ni korekten in da daje nekaterim potuho. Vsi smo imeli na razpolago enako veliko časa in bi predloge (podpisane) lahko zbrali.
Pozneje smo ugotovili, da nasprotna stran ni imela zbranih predlogov in daje Kmečka zveza stopila v koalicijo s socialisti in ZK. Kandidat za predsednika Skupščine je sedaj predsednik Kmečke zveze. Tega istega človeka so vodilni socialistov in komunistov ob volitvah za poslance v Zbor občin (on je bil eden izmed dveh kandidatov) dodobra opremili z najrazličnejšimi »lepimi« izrazi, nesposobnostjo in še čim, sedaj pa so si ga izbrali za prvega človeka. Malo čudno, mar ne?
Na ponedeljkovem — 7. 5. 1990 — sestanku Demosa, kamor so bili povabljeni tudi predstavniki Kmečke zveze, smo vsi presenečeni ugotovili, da niti člani Kmečke zveze niso vedeli za to potezo vodstva njihove stranke. Ne bom vam omenjal ogorčenja nekaterih članov zveze, saj so ves' čas mislili, da so na drugi strani. Igra pa še ni končana .. .
Spoštovani občani. V zadnjih mesecih ste marsikaj slišali in še bo kaj novega. Takšna je pač politika. Do sedaj nismo bili vajeni takih volitev in vsi smo se izredno veliko naučili. Trudili smo se, da bi se spoštovali vsi kriteriji in določbe zakonov, da bi se delalo pošteno. Vsi predstavniki Demosa smo čisti amaterji in ne moremo razumeti dela profesionalcev nasprotnih strank, ki bi s svojo prakso vso zadevo morali izpeljati bolj profesionalno. Ne razumem jeze in ogorčenja nekaterih članov OVK ob naši misli, da so volitve mogoče prirejene?! Zakaj se niso prej posvetovali z republiško volilno komisijo, pred prvo uradno objavo? Ne razumem, zakaj se kršijo določila občinskega odloka, ki ga je sprejela Skupščina? Pravila igre so bila znana vsem sodelujočim. Zanima me, kaj bi se zgodilo, če bi Demosu manjkali predlogi, nasprotna stran pa bi jih prinesla?
Za DEMOS — ljutomersko združeno opozicijo
Gorazd Klemenčič
Kdo stoji za zahtevami — peticijami?
Na občinsko organizacijo Socialistične zveze Murska Sobota smo dne 2. 4. 1990 in 25. 4. 1990 d* Zahtevo-peticijo z enako vsebino, opremljeno vedno z drugim seznamom podpisov meščanov mesta Min® Sobota.	r r
Glede na sezname podpisov večjega števila meščanov mesta Murska Sobota mogoče vprašanje, postavljeno v naslovu, ni najbolj vmestno, saj bi lahko enostavno odgovorili, da za zahtevo stojijo podpisani občani. Pa vendar, celotna zadeva ni tako enostavna, saj brez tega, da se predtavi(jo) nosilec(ci) omenjene zahteve-peticije, ni mogoče vzpostaviti primerne obojestranske komunikacije. Prav zato smo se odločili, da prek sredstev informiranja zavrnemo nekatere ugotovitve v peticiji, s katerimi so nosilci ob zbiranju podpisov širili netočne informacije med prebivalci mesta.
1.	Odločno zavračamo trditev, da nobena politična stranka v Pomurju ni dala v svoj program gradnje obvoznice v M. Soboti. Ne vemo sicer, ali gre za namerno zavajanje meščanov (podpisi so bili zbrani v času neposredno
,n belinka
s svojimi izdelki je vaše zadovoljstvo J Dne 19. maja od 9. do 12. ure vam bodo BELINKINI strokovnjaki predstavili izdelke za zaščito lesa v prodajalni CHEMO v MURSKI SOBOTI.
Odgovarjali bodo na vprašanja in svetovali!
Ne zamudite izjemne priložnosti!
PRAVO DOŽIVETJE POMLADI
pred volitvami) ali za nepoznavanje programov vseh strank. Občinska organizacija Socialistične zveze je v svojem programu posebej postavila v ospredje posodobitev magistralne ceste Maribor—Lendava, v kar gotovo spada tudi ureditev prometa na odseku v samem mestu Murska Sobota. Problem je torej bil uvrščen v naš program. Rečemo lahko celo, da smo ga na razgovoru delegacije Občinske konference Socialistične zveze Murska Sobota pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije tov. Dušanu Šinigoju 9. aprila 1990 tudi zadovoljivo rešili, saj bo naročen novi idejni projekt obvoznice (priložen dokument IS Skupščine Republike Slovenije).
2.	Ne spuščamo se v poenostavljene ocene prometnih razmer na magistralni cesti skozi mesto, saj bo za določene kazalce stanja
DA ZRNO LAHKO DOBRO
morala poskrbeti stroka, kij* gradila svoje argumente na ott stvih in veljavnih kriterijih.
3. Vsaj v naši stranki in v sedanjem sestavu ne sprejemamo/*' migovanj, da smo oblastniki, se jim da pripisati nekatere res« čne in tudi nekatere po Pf0! presoji posameznikov ali sW skonstruirane napake iz P''*' klosti.
In zdaj ponovno k vprašanj11 slova. Želimo, da pobudniki p«"! zberejo dovolj možatosti in se W ■ jo na občinski organizaciji Soc® ( ne zveze, da se bomo dogover® skupnih aktivnostih v prii10®^ bo to nujno potrebno, ker je re* ja projekta obvoznice mesta za« naloga, njeno udejanjenje pa Z" mnogo strokovnosti in uskladit« čih, tudi navzkrižnih interesov »P
StOrU'
Občinske ko^:
Socialistične zveze
OBRODI
II
NA POMLADANSKIH SEJMIH V CELJU .
Z MEDNARODNO UDELEŽBO od 19. do 26. maja 19^
Kot je prav, da znamo zrno dobro shraniti, je tudi prav, da znamo denar prav obrniti.
In zato smo ustanovili •
SLOVENSKO ZADRUŽNO KMETIJSKO BANKO d.d.
s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva 4.
Osnovno področje delovanja je združevanje vseh razdrobljenih finančnih tokov in sredstev v agroživilstvu, gozdarstvu in z njimi povezanih dejavnosti.
Banka bo poslovala:
s prebivalstvom, posebej s kmeti,
s kmetijskimi zadrugami,
s podjetji družbenega in zasebnega sektorja, z drugimi bankami, trgom denarja in kapitala ter z vsakim, ki bo našel v tej banki svoj interes, bodisi pri naložbi svojega ali najemu
bančnega denarja
BANKA
ZA DOBREGA GOSPODARJA
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d. d. LJUBLJANA
Ljubljana, Miklošičeva 4
5 SEJMOV NA ENEM MESTU OB ISTEM ČASU
na trgovinska oprema in trgovinski inženiring.
BOGATA PRODAJNA PONUDBA OBRTNIH izdelkov za široko porabo
VESTNIK, 17.
STRAN 10
OBČINA SEŽANA BO SPREJELA POTNIKE LETOŠNJEGA VRSTNIKOVEGA VLAKA
Občina Sežana leži na jugozahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo. Po velikosti (698 m2) je ®na od največjih v Sloveniji. V 172 naseljih in 34 Revnih skupnostih živi 24 tisoč prebivalcev, ožanska občina je vezana na, po svoji naravni e9i, na Tržaški zaliv. Zemljišče je tipično kraško * kamen in le malo zemlje.



Do prve svetovne vojne se je ukvarjalo prebivalstvo predvsem z živinorejo, vinogradništvom in obrtjo. Del prebivalstva pa je bil zaposlen v tržaški industriji, pri-s'anišču in ladjedelnici.
Prva svetovna vojna je sedanji občini prizanesla z neposrednim "Pustošenjem, vendar je bližina soške fronte povzročila, da je Prebivalstvo bežalo v zaledje fronte.
odnjak v Štanjelu z izklesanimi kamnitimi žlebovi
. Leto 1918 je z razsulom Avstri-n primorskemu ljudstvu aitežje preizkušnje. Rapalska lrovna pogodba je ta del Slove-* Prisodila fašistični Italiji. Itali-mski fašizem je hotel te kraje in Rivalstvo nasilno poitalijančiti " zlomiti visoko razvito nacional-^vest primorskih Slovencev.
<qPor se je stopnjeval in leta roi se I6 primorsko ljudstvo v 'oti odločno borilo za osvoboditev.
Po petindvajsetih letih "fašističnega zatiranja je doživelo primorsko ljudstvo vesel trenutek osvoboditve in priključitev matični domovini. Vendar je politika blokov in hladna vojna med velesilami leta 1945 del slovenske Primorske z večjim delom sedanje občine Sežana ponovno odrezala od matične domovine. Šele po Pariški mirovni konferenci leta 1947 so bili ti kraji končno vrnjeni Jugoslaviji.
Ker sta Trst in Gorica ostala v Italiji, je ostala občina Sežana brez gospodarske povezave in je morala preusmeriti gospodarsko življenje.
Hitra rast industrijskih središč v povojnem obdobju ob nemož-nosti zaposlitve v bližini domačega kraja sta imela za posledico obdobje odseljevanja in nastajanja praznih predelov, tako da so nekatera območja doživljala nazadovanje. To so razlogi, da so
IZ KAMNA JE POGNALO ŽIVLJENJE
se prebivalci odločili intenzivno razvijati gospodarstvo na območju občine. Predvsem se je razvila Sežana kot občinsko središče in manjši kraji, kot so: Komen, Dutovlje, Senožeče, Divača in Hrpe-Ije-Kozina. Obstoječa industrija v teh manjših naseljih zaposluje prebivalstvo okoliških vasi, kar pomeni zagotovilo, da se vasi ne praznijo, ampak obnavljajo.
Pomembnejši premik v gospodarski dejavnosti je pomenilo sproščanje maloobmejne menjave z Italijo in razmah terciarne dejavnosti. Hkrati je bilo potrebno razvijati tudi tiste panoge gospodarstva, ki zagotavljajo družbi stabilnost.
V občini Sežana uspešno poslujejo podjetja, kot so Krasmetal v Sežani, Steklarna v Hrpeljah, Cimos v Senožečah, Kovinar v Hrpeljah, Aluminij v Komnu, Tovarna pletenin Sežana v Sežani, Tekstilna tovarna v Senožečah, Kraso-prema v Dutovljah in tako naprej.
Na področju terciarne dejavnosti občina Sežana razvija gostin-sko-turistično ponudbo na osnovi naravnih danosti. Lipica pomeni danes pomembno turistično ponudbo v domačem, evropskem in celo svetovnem turizmu. Enako tudi Škocjanske jame, znane kot veličasten spomenik naravne dediščine. Ugodna lega občine, pretok prometa in mednarodne menjave z zahodnoevropskimi državami so osnova za delo suho-zemnega terminala pri Sežani, kjer opravlja dejavnost 18 organizacij s področja mednarodne menjave iz vse Jugoslavije. S sprejetjem zakona o prostih carinskih conah se je dejavnost na tem področju razširila in dopolnila z višjimi oblikami sodelovanja.
Tudi na področju kmetijstva so storjeni kakovostni premiki, kljub temu, da v občini ni večjih kom-
pleksov obdelovalnih površin. Poleg vinogradništva je v zadnjem času vse več zanimanja za govedorejo in ovčerejo.
Potniki letoinjega Vestnikovega vlaka si bodo ogledali tudi kobilarno Lipica
Zaradi pomanjkanja vode na območju občine in opredelitve, da je zagotovitev zadostnih količin vode osnovnega pomena za
nadaljnji gospodarski razvoj občine Sežana, so prebivalci zgradili vodovod Brestovica—Komen— Sežana. S tem je bil odpravljen osnovni zaviralni moment v razvoju občine.
»Skupna opredelitev v občini je bila, da bodo imeli v letu 1990 prebivalci v vseh krajevnih skupnostih približno enake razmere za delo in življenje.
Ocenjujemo, da smo dosegli bistvene premike pri oskrbi z vodo, telefoniji ter gradnji oziroma obnovi številnih komunalnih objektov v krajevnih skupnostih,« poudarja predsednik občine Sežana Ivan Vodopivec.
In zapisali bi še lahko, da je iz kraškega kamna pognalo življenje. In slastna pršut in vino dajeta Kraševcu moč in kamen postaja
mehkejši.
F. Štefanec
MH.IKiiUN it Mj
’	Progresivni finančni sistem	1
%
^0
Ca*
v .
r'h(
s,'Jea
U
sklo^su
o

eoo.oo* 625.000,00 din


člani.
—8 zajedr. .. u(vfduju da je predmel t	^»ora uključenje u distribucijo KOMERCIJALNOG LANCA.
•tre^ADE-Se ob	član 2.
■	^'P^mk bVjl2uie da če or9an,zira,i1 osiguravati neprekinutu distribucijo KOMERCIJALNOG LANCA na taj način šlo če:
’ ažjrn?'ai' d°sliertnn° ' SVm bududim sodionicima koji se ukljoče u KOMERCIJALNI LANAC uredno dostaviti kompletno distribocijsku dokumentacijo, reai-zac P,'driavanie pravila KOMERCIJALNOG'LANCA od Strane sviti sodionika,
h,	'|U Ovo9 Ugovora, a tzvještaj o konačnoj realizaciji dostaviti trečem potpisniku.
U|Str,b
' «Član 3.
Ug°Vo'anaiu?enlL	članu 2- ovo9 Ugovora, sačinjava slijedeče:
• Po°?'Cra nai?'esiu Prugco	C'JALNI LANAC. pet puta po tri primjerka. svi ovjereni i potpisani od Strane 'UNITRADE^a, s popunjenim
'	nm *na Pozabi h/ f'sr"ka novih Ugovora, i praznim rubrikama za novog trečeg potpisnika. Ugovor sadrži distribucij-
a • •
s ''»iter uP,atnica ' d'n s uP'san,m podacima primaoca - osobe na vrhu distribucijske Ijestvice, pet kom., 2 «nom marka-	d,n s uP'sanim podacima i ž.roračunom "UNlTRADE-a, pet kom..
UN,TRAQbuc'|sk( tekst"^'53"0™ adresom UNITRADE'-a. pet kom..
" 'a 'Zdan	■
0,0 ,rečeg potpisnika ovog Ugovora, u iznosu od 200,- din. za uslugo posredo ' p lanc	c,an 4’
^ba m?’®- ^C^ALNoj^ iP/p013 č'anu 2 ovog Ugovora, so slijedeča: biti <•.	cu mogu postati svelizičke osobe s adresomstalnogboravištauSFR Jugos*
^nj^kp^nikivi^
s'leče pr^"T'a obvezi 3'.S l'm da se svaki Pul sma,ra novim sudiomkom.
na ^stribucJsk'''' P° 2°°'' din osobi kaia ga uk,iuCuie u ,anac' osob' na vrhu distribucijsk irn~	u lanac S( .u Pokumentaciju za oključenje novih pet sudionika i da od svakog naplati j
°°žictja,	e pfavo na pozicijo o distribocijskoj Ijestvici,'
|e Zauztman n!S*e 'j6517'0®- Pohodni sudionici koji so na Ijestvici dotad zaozimali pozicije br „ j. 4 i 5 porniču se za jedno mjesto 00 2°0.- din d iu br ’ 'spada ,z Mesece-
• o svih bududth sudionika - potpisnika Ugovora u Čijim se distribucijskim Ijestvicama on nalazi ra član 5.
ogun-



’ s/ ■



tu ’ (U	^'Poin
■
042/816 886
042/815 403
KOM®
La^Ac c
'"'"'IH/

Informacije: UNITRADE, d.o.o.
Vinka Karloviča 10, 42300 ČAKOVEC
preverite w
SVOJE

STRAN 11
1990
ne zgodi se vsak dan
v
RAZLIČNI NEMCI
Združenje Nemčij ne poteka gladko. Če je že politična volja uglašena, pa se na mnogih drugih področjih zatika, tudi na področju vsakdanjih medčloveških odnosov. Zgledov razglašenosti med življenjskimi držami Vzhodnih in Zahodnih Nemcev je čedalje več. Nekaj so jih zabeležili tudi časopisi.
Mladi Zahodni Nemci kažejo svoj prezir do vzhodnih sonarodnjakov z arogantnostjo in nesramnostjo. Navedimo nekaj zgledov: v dragem nočnem lokalu Nordcafe v Vzhodnem Berlinu si je mladenič iz Zahodnega Berlina prižgal cigareto z bankovcem za 100 vzhodnonemških mark, v elegantnem hotelu Pa-last je zahodnonemški turist pljunil v šefa strežbe, ker mu ni zadosti hitro priskrbel mize, v Grand hotelu neki turist sploh ni hotel plačati računa, češ saj
vas tako in tako podpiramo, srditi Zahodnoberličan pa se je nad redarjem Nordcafeja znesel tako, da ga je škropil z barvo, ker ga ni hotel spustiti v prepoln lokal.
To so le drobci iz zahodne invazije na »Divji vzhod«. Zahodni Nemci so preplavili mesta svojih revnejših vzhodnih rojakov. Po trgovinah kupujejo zanje poceni živila, se po nočnih lokalih, klubih, diskih in restavracijah vedejo kot osvajalci, lovijo ženske, razgrajajo in se opijajo.
»Pridejo sem in razmetavajo denar ter se obnašajo, kot da je vse njihovo,« pravi natakarica Sabine Wetzel iz neke vzhodnoberlinske kavarne.
Ker menjajo marke na črnem trgu, si zahodnjaki lahko veliko privoščijo, saj so zanje tiste stvari, ki so za domačine drage
m si jih težje privoščijo, zelo poceni.
Največ grenkih pripomb je slišati na ravnanje z ženskami, ženske, zaposlene v lokalih, imajo »osvajalci« z zahoda za lahka dekleta in se tako tudi vedejo do njih, so vsiljivi, nesramni in arogantni. Pogosti so tudi besedni izpadi, ko opiti gostje žalijo osebje in druge goste, kar izzove tudi pretepe.
»Doslej nismo imeli pretepov, zdaj pa so pogosti,« pravi vodja Nordcafeja Peter Ascher.
Več kot 40 let ločenega življenja se pač pozna v miselnosti ljudi. »Vse, kar svet razume pod pojmom tipično nemško,« pravi zahodnonemški sociolog Volker Ronge, »to je ljubezen do reda in pridnost, se je ohranilo in celo poglobilo v Vzhodni Nemčiji, medtem ko so se v Zahodni Nemčiji razvile drugačne navade in vrednote.«
MILIJARDE ZA
KRIŽARJENJE
Ladijskih križarjenj kot posebne oblike turizma se v svetu udeležuje čedalje več ljudi. Tako se je v zadnjih dvajsetih letih število tistih, ki so se udeležili vsaj enega križarjenja, povečalo od petsto tisoč na tri milijone in pol, medtem ko jih za leto 1993 napovedujejo že pet milijonov. Največ, kar 85 odstotkov, je severnoameriških turistov iz ZDA in Kanade. Do konca tega stoletja naj bi se 10 odstotkov prebivalcev teh dveh dežel ali 24 milijonov ljudi udeležilo kakšnega križarjenja. Tolikšno zanimanje, ki po tržnih raziskavah pomeni 30-odstotno letno naraščanje, si razlagajo z visoko ravnijo ponudbe tovrstnega turizma, ki ustreza kakovosti ameriških hotelskih storitev, predvsem pa z nadihom »eksotičnosti« takšnih potovanj. Sorazmerno z zanimanjem je bilo do sedaj v križarjenja vloženih okrog štiri milijarde dolarjev, od leta 1990 do 1992 pa naj bi zgradili še 16 novih ladij velikank. Med njimi bo tudi največja italijanska zasebna ladja Fincan-tieri 1, v katero je podjetnik Nico-la Costa vložil kar 350 milijard italijanskih lir.
ZGODILO SE JE
•	Morda je nakup te knjige tudi v načrtih gospe Ivane Trump, ki se ločuje od svojega moža Donalda, velikega ameriškega bogataša. Za pogoj postavlja delitev premoženja, to je natanko 5 milijard dolarjev. Pa naj kdo reče, da strta srca niso draga!
•	Vendar se mojstri nečedne roparske obrti niso dali. Prejšnji teden so opravili še večji podvig in postavili švicarski rekord stoletij. S sedeža banke UBS v Ženevi so odnesli za 35 milijonov švicarskih frankov (275.310.000 markovičev). Toliko iz varnih švicarskih blagajn ni svojevoljno dvignil še nihče.
NOVA ZELENA DEŽELA
Nova Zelandija praznuje letos 150. rojstni dan, če se seveda strinjamo, da se je ta dežela v jugozahodnem delu Tihega oceana državno rodila s prevzemom oblasti belcev na obeh velikih in številnih manjših novozelandskih otokih. Leta 1840 si je Velika Britanija pripojila novozelandske otoke s podpisom sporazuma med britanskim viceguvernerjem Hobsonom in vodjo Maorov. Po tem sporazumu naj bi Velika Britanija ščitila novozelandske domorodce in zagotovila spoštovanje njihovih pravic.
Kako je zares potekala ta zaščita, je razvidno iz podatkov: danes so Maori manjšina, saj jih je samo 8,9 odstotka prebivalstva. Med nezaposlenimi jih je kar četrtina, med zaporniki pa 60 odstotkov. To je posledica kolonizacije in uniče-
nja avtohtone kulture, ki so ji zadnji udarec zadali z industrializacijo, ki je povzročila množično priseljevanje Maorov z dežele v mesta. Med brezposelne in v kriminal je pognala predvsem maorsko prebivalstvo.
Predniki današnjih Maorov so se na novozelandske otoke naselili že pred več tisočletji. Kot pravi njihovo izročilo, so prišli z otokov vzhodne Polinezije. Naselitev je potekala v treh valovih, zadnja večja pa je bila v 8. in 9. stoletju. Vsekakor je presenetljivo, kakšne strahotne razdalje so premagali na krhkih kanujih.
Beli človek je v ta del sveta prišel veliko kasneje. Prvi so novozelandske otoke odkrili nizozemski raziskovalci iz Tasmanove ekspedicije, in sicer so pripluli do njih leta 1642. V18. stoletju je tja večkrat priplul kapitan Cook. Po nje-
Psihične težave po nesreči
Pomanjkanje pravočasnih informacij po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu aprila 1986 je povzročilo velike psihične težave pri ogroženem prebivalstvu. Te težave bi lahko prerasle v resne psihosomatske motnje. To je ocena komisije mednarodnega Rdečega križa, ki je na povabilo sovjetskega Rdečega križa pred kratkim obiskala Rusijo, Ukrajino in Belorusijo in skušala ugotoviti, kakšno pomoč potrebuje tamkajšnje prebivalstvo. Komisija v svojem poročilu priporoča pošiljanje Geigerjevih števcev, s katerimi bi lahko ljudje sami preverjali radioaktivnost hrane, saj so prepričani, da je še vedno radioaktivna. Zaradi nepopolne obveščenosti po nesreči ljudje oblastem ne zaupajo, zato ne verjemajo niti podatkom, ki jih zdaj objavljajo. Vrhu tega imajo ljudje o radioaktivnosti pomanjkljivo znanje, uradne informacije pa so pogosto preveč strokovne in jih navadni ljudje ne razumejo.
NADLEŽNA FOTOGRAFIJA
V zadnjem času se tudi pri nas pojavljajo grafitni napisi, ki kazijo zidove in druge objekte. Največ teh navlak pa je na prometnih znakih in napisih krajev in rek. Tak je tudi »madež« na tabli reke Mure. Zaradi česa in komu na čast se to počenja? Mar tudi to ne sodi v prizadevanja, da svoj kraj čim bolj onesnažimo? Kdo to počne, je neznanka, ki pa bo gotovo rešena in takrat bi morali storilci dobiti primerne kazni.	Foto: Nataša
Juhnov
Časopisni papir iz Kenafa
Kenaf, vrsta konoplje iz rodu hibiskusov, naj bi bila v prihodnje surovina za papir, na katerem bodo tiskali ameriške časopise. Rastlino, ki je doma v afriških sušnih predelih, bodo gojili na jugu Teksasa. Je enoletnica, ki izredno hitro raste. V pol leta zrase pet do šest metrov visoko. Novoustanovljena družba Kenaf Paper bo v gojenje in predelavo konoplje vložila 40 milijonov dolarjev. V tovarni naj bi že prihodnje leto vsak dan izdelali 84 ton papirja. Po navedbah ameriškega ministrstva za kmetijstvo je papir iz kenafa svetlejši in čvrstejši, poleg tega pa se ga tiskarsko črnilo bolje prime. Napovedujejo, da bodo iz kenafa naredili dva odstotka vsega časopisnega papirja, ki ga v ZDA vsako leto porabijo okoli 12 milijonov ton. Čeprav je rastlina odporna, pa se bodo morali pridelovalci sprijazniti tudi z izgubami. Rastlina je namreč močno podobna indijski konoplji, iz katere izdelujejo marihuano. Navidezno ugodni priložnosti se marsikateri zasvojenec najbrž ne bo mogel upreti.
PRAZNUJE
govih ocenah je tedaj v Novi Zelandiji živelo okrog 100.000 Maorov. razdeljenih v več plemen. Na začetku 19. stoletja so prišli prvi britanski naseljenci. Kot je že bilo omenjeno, so Novo Zelandijo razglasili za britansko posest leta 1840. Dvanajst let kasneje je otok dobil samoupravo. Leta 1907 je bila Nova Zelandija razglašena za britanski dominion, leta 1947 pa je postala neodvisna država v okviru Commonwealtha.
Koloniziranje Nove Zelandije je potekalo kljub pravno zagotovljeni enakopravnosti domačinov in prišlekov v škodo prvih. Ravnanju kolonistov so se Maori večkrat uprli, vendar so bili v bojih poraženi. Danes so sprejeli zahodni način življenja, vsi znajo angleško, mladina večidel ne zna več jezika svojih staršev, ohranjajo pa kulturno izročilo.
PREŽIVETI SMRT
Bistvo vsakega športa je fizični in intelektualni izziv, pomešan s kančkom nevarnosti. Le malo športov je, pri katerih športniki zrejo smrti v oči in med njimi je tudi skok z vrvjo (bungee jumping), ki se hitro širi v ZDA, Novi Zelandiji, Franciji in Britaniji.
Pred dvema letoma je bil ta šport še skoraj neznan. V zadnjih mesecih pa je nastalo veliko klubov, ki pa so že postali komercialno uspešni. Doslej so navdušenci opravili veliko skokov, od tega v Novi Zelandiji 40.000, Franciji 25.000 in ZDA 8.000.
Bungee jumping ima eno samo past: skakalec si ne sme privoščiti nobene napake. V Franciji sta lani umrla dva skakalca, ker sta se njuni vrvi med skokom pretrgali. Tretji pa je umrl, ko je skočil s stolpa.
Navdušenci trdijo, da je vznemirjenje, ki ga prinaša ta šport, vredno več kot tveganja. Skakalci z višine 40 do 100 metrov skačejo na glavo z mostov, stolpov, žerjavov in celo iz balonov, privezani samo z dolgo gumijasto vrvjo, ki prepreči padec na zemljo. Zavežejo si jo okrog gležnjev ali okrog pasu in je tako dolga, da omogoči prosto padanje, ki traja nekaj sekund. Ker je raztegljiva, omili padec. Včasih zadrži skakalca le nekaj metrov nad tlemi. Vrv potegne skakalca nazaj, ta pa potem odskakuje gor in dol, tako kot bi bil igrača jojo.
Skakalci, ki so to izkusili, pravijo, da so »preživeli smrt«. Tridesetletni Lance Colvin, specialist za računalništvo, je skočil že petkrat in pravi: »Pri skakanju sem imel vzvišene občutke. Skok je bil bolj čustveno kot telesno doživetje!
Ta šport ne zahteva posebne izurjenosti ali kondicije, izziv je samo duševni. Skakalci veterani zbadajo mlajše, češ naj jih ne bo strah skoka, ampak padca na zemljo.
Bungee jumping izvira iz obreda, ki so ga opravljali skakalci na Binkoštnem otoku v južnopacifiškem otočju Vanuatu. Skakalci so si pletli vrvi iz lian, si jih privezovali okoli gležnjev in potem skakali z visokih lesenih stolpov. Uspešen skok je bil znamenje poguma in glasnik bogate žetve.
Začetek skakanja z vrvjo v ZDA pa sega v leto 1979, ki so si štirje člani oxfordskega kluba za nevarne športe nadeli smokinge in cilindre in skočili z mostu Golden Gate v San Franciscu. Policija jih je aretirala, a prepozno. Norost bungee jumpinga je bila rojena.
Med prvimi obsedenci je bil novozelandski tesar A. J Hackett. Del leta 1987 je preživel v Parizu, kjer je prvič skočil s 15-metrskega Ponts de la Caille blizu Annexyja. Kasneje je skočil tudi z Eifflovega stolpa, naravnost v naročje žandarjem. Doma v Queenstownu je novembra 1988 odprl svoj klub. Vsak dan skoči s 47 metrov visokega visečega mostu na reki Kawarau 50 skakalcev, ki plačajo Hackettu za vsak skok 49 dolarjev. Prihajajo z vsega sveta, stari pa so od 6 do 86 let.
Skakanje z vrvjo je verjetno manj nevarno kot padalstvo, avtomobilske dirke ali jadralno letenje. Skakalci pa morajo upoštevati stroga varnostna navodila, sicer je lahko prvi skok hkrati tudi zadnji.
Do ropa stoletja je prišlo prejšnji mesec v Parizu, kjer so roparji iz dveh oklopnih avtomobilov za prevoz denarja ukradli 33 milijonov frankov. Operacija je trajala samo četrt ure.
Vabljeni na
plesno revijo
plesne šole
KAZINA
iz Ljubljane v soboto, 19. maja ob 20. uri v Osnovno šolo Edvard Kardelj v Mursko Soboto!
Ukinjajo SOS kol
klic na pomoč
Od 1999. leta ladje ne bodo več uporabljale kratice
SOSk01^
ne pomoč. Ta klic so uvedli 1906. leta.	. y [eta
Po sklepu Mednarodne pomorske organizacije bi mo
1999 uvesti na vseh ladjah novo tehnologijo za hitro potnov. nov sistem GMDSS. Elektronsko napravo na ladji po P°.tr® |L n3 po-operater s pritiskom na gumb in novi sistem takoj pošilja LH moč, ki prek satelita doseže najširša prostranstva. Novi slst®I”st polo-vlja hitrost, veliko razprostranjenost sprejema signala in točn žaja plovnega objekta v nevarnosti. S tem je omogočena učin pomoč.
H0LLYW00D V MOSKVI sovjetski državljani najbolj vnete obiskovale matografov na svetu. P° gre vsak prebivalec s J zveze štirinajstkrat na 7 ( pri no, Američani pa le štin skupnem podjetju bo * koncern udeležen s ov vloženega denarja, ves .^i pa bo ponovno vložil v 5 zvezi za snemanje film0 ’
Ameriški medijski koncern Time Warner bo skupaj s sovjetsko državno filmsko družbo Sovex-portfilm v Sovjetski zvezi zgradil dva velika kinematografska centra. V leningrajskem bo devet kinodvoran, v moskovskem pa deset, v vsakem pa bo prostora za štiri tisoč obiskovalcev. V njih bodo prikazovali predvsem hol-lywoodske filme. Gradnja bo stala 28 milijonov dolarjev. Denar naj bi bil dobro naložen, kajti
bi jih izvažali.
Zaradi
podražitve
v zapor
Lastnika verige brazilskih supermarketov so zaprli, ker je podražil deodorante. Med prvimi je na svoji koži občutil, kaj pomeni kršenje zapovedi nove gospodarske politike predsednika Fernanda Collora de Mella, ki je v boju proti inflaciji zamrznil cene in plače. Lastnik trgovin se zgovarja, češ da za nedovoljeno podražitev ni vedel, saj ima 18.000 uslužbencev, katerih ne more popolnoma nadzorovati. Zakon pa je proti kršiteljem neizprosen, zato bo poslovnež kaznovan za gospodarski prestopek. Čeprav Brazilci zategovanje pasu težko prenašajo, pa so ankete pokazale, da jih kar 80 odstotkov podpira predsednikove reforme in verjame, da bo tako mogoče uspešno znižati inflacijo, kije bila lani 1700-odstotna.
Žive po
devet tisoč letin
Ingemar Renberg a za ekološko botaniko Nilsson z gozdarske fa^ univerze Umea na ® ; Jjjr sta oživila bakterije; ki .^ro male devet tisoč let-
t.
i i
speče organizme sta na’’pjii. zeru blizu Ramvika. ’ Ut da bosta našla ostani in alg, ki so na tem j(jl živele takoj po končan poledenitvi, sta vzela cev iz najglobljega dna. Ko sta enega o®' ' dala na substrat s slap|K so začele bakterije, ki (jj-vse do konca zadnje le« be neaktivne, pono’®’ Vse kaže, da gre za^<^1 terij, ki imajo raje t°P"
mraz.
Več samcev
Zanimanje za zakon v Združenih državah Amerike upa stični podatki za obdobje 1970—1987 kažejo, da vse več živi v samskem stanu. Leta 1970 je bilo med odraslim pr«bLjl' 38 milijonov samcev, leta 1987 pa seje njihovo število dvig”1 milijonov.
DA BO LE DENAR!..
Fotografij Mihaila Gorbačova je povsod na pretek, tod* ^(11’ izdelovalec igrač Avanti je prepričan, da bodo šle v promet tu podobo sovjetskega predsednika. Lutke namerava prodajati n skem, v Evropi in Ameriki. Avanti naj bi od Sovjetov dobil dov ” razpečevanje lutke.
STRAN 12
VESTNIK, 17. MAJ*
za vsakogar nekaj
'DOBRO JE VEDETI
Koprive proti spomladanski utrujenosti
SATOVJE SPREMINJA
'n P°80ste prekli-sto doST ^ajo tudi celo vr-mo Drinr a.stnosti- Če jih zna-stvo P P?VI°. so °dlično sred-ROSti 0raaVP°mladanSki utruJe" povrhu 8 ?'2ma- pa 8e okusne so PresnovoT?' V. ?jih. urejuJej° Pole« id? ^1J0 kn m jo krepijo, bo e L ‘°roflla >n histamina vse-P ovitamin A, kalij in kal-
PRVA POMOČ
cij. Ker so snovi v koprivah koncentrirane, jih ne smemo naenkrat preveč pojesti.
Obe vrsti kopriv, velika (s sivo zelenimi listi) in mala (z bleščeče zelenimi listi), sta užitni. Koprive nabiramo v tem času, ker je sedaj v njih največ koristnih snovi. Trgamo samo nežne liste in mlade poganjke. Pri tem si seveda na-
vreznine
IN
ODRGNINE
? ^rOŠken^0^'^^’ Pr' ŠpOrtU “H ^ko ran,'^ču, povsod se rane ^elenin„arne' $te se Pri čišče-^kpad^ U^Zal1 ”Prst^AH je tol? V vsak0 k°lena in siJih odr' lahko tud‘ najmanjšo ra-glivice aif j ^ro bakterije, virusi, ^jo oku^8i.mikr°l>k ki pov-rane Zgladi- ^reznine: Majhne ^eti, da ro^ovi pustimo kr-.°krn vrezni 'zPerejo razne klice.
h' mornr°- razkltžimo; razkuži. r>ri jod,, 'mel' vedno v vsaki • hhko n^e previden, Zakola na'00- aler^°- Kisa f0- ^rezn^ je ne uporabljaj-° nekaj fn Se hitreje zaceli, če ,PaJ, ne dni- prevMno tiščimo ^je rani° b' seJe dotikali. Na-°^irern c, no mesto zaščitimo z o? ^čja p'epušča zrak. Če je (tdr^nine-’nn°rc^no k zdravniku. ■ PovrhniicyVec.kra, Je odrgnjena a'kotje g' arana videti huj-tp^o, je, odr8nine ne krvavi-s mlačni0 lU-kke spra,i pod n^om ^ °do a,iJih oiisti<i ^azadme 1 a0 drsimo v lekar-Pus‘imoJd °dr8nin° razkužimo a se celi na zraku.
^domestilo
n°Ž
itPripomočktUF ""u kuhi”j‘ na?1 tenke r» ■ : Enakomerne ia;Ptev0 Za eziI?ice narežemo z tud' ^ezemo ZanJe trdo kuhanih
■' Ša^,ane 'e JaJca’ ampak Parad kuhane krom-etrdažSn’ke in druga ne
, 'hrto lP„ .
hoj11'10' v tnh\raVno Prerežemo Poln? Phtkn tOfte naredimo z ga ^'teo kos xarezo- V zarezo to avežemo ; Vrste8a sukanca, In^Set*" zadrgnemo nam $lm režen?0 Jepše kot noz-ne s01ziio °x*^xu^°’ da se
H M še tako061’ Še tak0 d°-že, ? Pomagata Pv?rayen str°j’ teto težetno x i^3810 Pa zale-‘oŽ^odo ai^^.10 Pod mrzlo Va^neS^0 najprej po-lk ’n šele J m’nut v zamrzo-ele "ato sesekljamo.
Povsod lahko poslušamo in prebiramo, kako dragocene so za telo in zdravo presnovo balastne snovi. Za kaj pravzaprav gre? Balastne snovi so sestavni del rastlinskih živil (žita, sadje, zelenjava). So neprebavljive in ne vsebujejo kalorij. Pri žitu jih je najti v ovoju zrn, pri jabolkih v lupini... Telo potrebuje 30 do 40 gramov teh snovi dnevno, kajti le tako bo prebava urejena. Če teh snovi v hrani ni ali če jih zaužijemo le priložnostno, lahko to povzroči presnovne motnje in obolenje črevesa.
Živila, ki deloma sicer vsebujejo veliko kalorij, toda tudi veliko balastnih snovi in so zato v zdravi orehrani nepogrešljiva, so: žita in
Če sedite,
manj boli!
Ali pri zobozdravniku raje sedite, kot ležite v stolu? Očitno veste, da je tako bolje. Ležanje na zobozdravniškem stolu, kot je danes v navadi, za bolnika ni prijetno. Ugotovili so tudi, da je človek v' ležečem položaju občutljivejši. Pri raziskavi reakcij bolnikov so preskušali, kako učinkujejo mrzli dražljaji na zgornji sekalec. Pokazalo se je, da je čas reakcije sedečega bolnika petkrat daljši. Domnevajo tudi, da učinkuje lokalna anestezija slabše, če bolnik leži. Pri zobozdravniku bo torej manj bolelo, če boste sedeli.
MURSKA SOBOTA
5 NAJ
GteS|,e viia |e .
1.	|^a. ,ca Radia Murska Sobota.
3^	Niln? ga uie,no - Tajci
4.	r othing rP j1”0 — Magnet
5.	r 0 <992 Oares 2 U - Sin-ead O’Connor
U<:ki s° lak/0*0 Cotug"°
32*.., Jal1 name — Don Juan
ŠnhJi0 ~ dopisnice — pošljite na naslov: Radio «a s naj ’ Thova 29’ 69000 Murska Sobota, s pripi-
21 2„ .
iiz alj Je na sporedu radia Murska Sobota (UKV »48 kHz) ob petkih od 18. do 19.
r	—-_______
Maja 1990
NAREDI SAM
taknemo rokavice. Nikar pa jih ne nabirajmo ob cestah, na katerih je veliko prometa. Ko se koprive segrejejo na 60 stopinj, ne pečejo več. To lastnost izgubijo tudi, če jih namakamo v vodi. Koprive gredo dobro skupaj s čebulo, slanino, prekajenim mesom, krompirjem, jajci in tudi z zelenjavo.
PROSTOR
Prašiček in čebele
V lepem vremenu odnesemo morskega prašička na balkon ali vrt, da se naužije sončnih žarkov. Pri tem pazimo, da ga ne piči čebela ali osa, kajti strup teh žuželk je dovolj močan, da mu morski prašiček podleže, vsekakor pa se po piku pojavijo motnje v krvnem obtoku. Kaj storimo, če opazimo, da je morskega prašička pičila čebela ali osa?
Takoj pogledamo, če je želo obtičalo v koži, in ga izvlečemo. Če je pik na manj občutljivem mestu, na primer na hrbtu, lahko počakamo, da vidimo, kako morski prašiček prenaša strup. Najverjetneje mu bo morski prašiček kos. Če pa postane živalca nenavadno mirna, če je otopela, če ždi v kotu in zavrača hrano, jo nesemo k živinozdravniku. Kar najhitreje pa poiščemo veterinarsko pomoč, če je čebela ali osa pičila morskega prašička v gobček ali vrat. Posledica takšnega pika je smrt zaradi zadušitve — pravočasna pomoč pa je običajno uspešna.
Kvadtetne ali pravokotne lesene letvice sestavimo v špalir, zračno in praktično mrežo, ki jo uporabimo v mnoge namene. Običajno je lesen špalir opora vrtnicam ali drugim vzpenjalkam na vrtu. Ker pa je poceni in dekorativen, ga lahko uporabimo tudi pri opremljanju stanovanja. Kako uredimo stanovanje (kopalnico) z mrežastim špalirjem, si oglejte na sliki.
BALASTNE SNOVI
ritni izdelki: ajda, oves, koruza, pecivo in kruh.
testenine: rezanci iz polno mlete moke, jajčne testenine;
kosmiči: ovseni, čokoladni in sadni musli;
sadje: orehi, lešniki, jabolka, ananas, hruške, smokve, oranže, mandarine;
zelenjava: zelena, cvetača, korenje, por, fižol, motovilec, brikola, zeleno in rdeče zelje, fižol.
Roke se
potijo
Veliko ljudi ima težave zaradi čezmernega potenja rok. Le te se rade potijo, zlasti v mladosti, puberteti. Znoj se v kapljicah zadržuje na dlaneh, zato hitro hlapi in ne zaudarja. Toda rokovanje je vseeno neprijetno.
Roke se najpogosteje znojijo zaradi živčne napetosti, lahko pa tudi zaradi kakšne splošne bolezni ali stalnega jemanja zdravil. Neprijetnost je še toliko večja, ker se na vlažno kožo hitreje naselijo glivice. Če smo napeti in nervozni, rok nikar ne stiskajmo in si jih ves čas ne brišimo, ker se bodo še bolj potile. Poskusimo se sprostiti, roke razpri-mo in nekaj časa mahajmo z njimi.
Potne roke si moramo pogosto umivati, vodi pa lahko dodamo jabolčni ali vinski kis. Kadar nosimo rokavice, pazimo, da so vedno iz prepustnega materiala. Tako bo vlaga lahko sproti izhlapevala.
Kuhajte z nami
Nadete zarebrnice na dunajski način
Potrebujemo: 4 lepe svinjske zarebrnice brez kosti, 4 tanke rezine noltrajne salame in 4 tanke rezine mesnate slanine, 4 kot svinčnik debfcr le rezine sira (ementalec ali trapist), 8 paličastih (kot droben mezinec) rezin kislih kumare.
Zrezke potolčemo z obeh strani, pazimo, da jih ne preluknjamo, solimo in popopramo. Na daljši rob zrezka položimo v salamo ali mesnato slanino zvito rezino sira, ob straneh priložimo siru rezini kislih kumare. Tesno zvijemo v mesno roladico in jo spnemo z dvema zobotrebcema. Tako pripravljeno zarebrnico dunajsko paniramo (moka—stepeno jaj-ce—drobtine) in na ne prevroči globoki mačobi pokrito svetlo rjavo ocvremo Pred serviranjem odstranimo zobotrebce. Zraven ponudimo rižev obroč ki ga v sredini napolnimo z mlado, mešano in na maščobi dušeno zelenjavo. V pozni pomladi vzemimo: droben korenček, grašek in na kocke narezano kolerabico. Dušeno zelenjavo izdatno potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Rižev obroč: Zavremo približno 21 soljene vode, vanjo stresemo prebran in v mrzli vodi opran riž. Posodo pokrijemo in ga pri srednji temperaturi v IS do 20 minutah skuhamo. Nato ga stresemo na cedilo, polijemo z mlačno vodo in počakamo, da se odteče. V ponvi raztopimo 5 dag masla ali margarine, stresemo na maščobo riž, ga na hitro pogrejemo, rahlo potlačimo v model, ki ima v sredini tulec, oplaknjen z vodo in ga’ pustimo 10 do 15 minut v srednje vroči pečici. Nato riž prekucnemo na vročo servirno ploščo, votlino pa napolnimo z dušeno zelenjavo. Zraven sodi še sezonska solata.
ČUDEŽNI PROZAC
Decembra 1987 se je v ameriški medicinski praksi pojavilo novo zdravilo prozac, ki se je izredno hitro uvrstilo med doslej najbolj uspešna zdravila za zdravljenje depresije. V dveh letih je preplavilo trg in izrinilo vsa druga podobna zdravila. Vsak mesec zdravniki predpišejo okrog 650.000 receptov za prozac. Farmacevtska industrija je lani s tem zdravilom obrnila 350 milijonov dolarjev, letos pa naj bi šlo za nakup prozaca že kar pol milijarde dolarjev.
Zdravilo je sicer drago, dvajsetkrat dražje od podobnih zdravil, vendar pa izredno učinkovito in skoraj brez stranskih učinkov, zato mu pravijo kar čudežni prozac. V glavnem ga uporabljajo za zdravljenje depresije, ki prizadeva okrog 15 milijonov Američanov. Niso redki primeri, ko zdravilo zahtevajo tudi zdravi ljudje. Čeprav je zdravilo uradno namenjeno le zdravljenju depresivnosti, ga zdravniki predpisujejo tudi pri tesnobah, zasvojenosti, bolezenski lakoti in obsedenosti.
Nekateri strokovnjaki se boje, da je zdravilo mnogo prehitro prešlo v tako široko uporabo. Lahko se namreč izkaže, da po daljši uporabi le pušča škodljive posledice, za nekatere pa je prozac samo prvo od nove generacije zdravil, ki že nastajajo in ki bodo spremenila usodo mnogih ljudi, oropanih normalnega življenja zaradi duševnih bolezni.
NASVETI
Pečenka bo dobila lepo hrustljavo skorjico, če jo bomo pet minut pred koncem pečenja premazali s pivom.
Zelene banane in paradižniki lepo in hitro dozorijo, če jih zavijemo v vlažno krpo, nato pa še v časopisni papir in postavimo na temno mesto. Paradižnike lahko nezavite in s peclji navzgor postavimo tudi na topel svetel prostor, vendar pa ne na sonce, saj bi se vitamini lahko uničili.
X
Divjačina potrebuje le malo začimb, sicer se naravni značilni okus izgubi. Posebej moramo paziti pri soljenju in popranju, nekoliko bolj velikodušni smo lahko pri srnini s svežim timijanom, brinovimi jagodami, rožmarinom in žajbljem.
X
Rjavo zapečena piščančja koža je slastna, toda tudi precej mastna. Lažje bo prebavljiva, če boste kot prilogo ponudili v belem vinu dušene suhe slive in jabolka.
X
Če je krompirjev pire preredek, ga »zgostimo« z malo mleka v prahu ali krompirjevimi kosmiči.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ANGL. POMORŠČAK, SLOVITI GUSAR	FRANCOSK/ FILMSKA IGRALKA (ANOUK)	GLASBENI INTERVAL	JUNAKINJA OPERE »PLES V MASKAH«	IZUMRLO GOVEDO	VELIKA ZAČETNA ČRKA	KEMIČNI PROCES V SILOSU
GOREČ, SLEP PRIVRŽENEC							
DEL EKVATORIALNE GVINEJE				■			
OSEBA V VERDIJEVI OPERI »AIDA“							
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (PATRICIA)					KALCIJ DALJŠI SKUPKI LAS ALI NITI		
AVTOMOBILSKA OZNAKA CELJA			KITAJSKO MESTO STATIČNOST			S	
RIMSKA ENKA		PALAČA SULTANOV VNETJE ŠARENICE					
EDEN 00 KORNATOV				ANGLEŠKO PIVO HENRY JAMES			
GRŠKA DENARNA ENOTA							ŽITNI PLOD
»DELO« KRTOV						KALIJ MLADA KRAVICA	
GLASBENIK soss				AFRIŠKI VELETOK LOVSKA DRUŽINA			
KRILCE							
MUSLI MANSKO MOŠKO IME					IGRALNA KARTA		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Samsun, osredek, Utamaro, trk, vek, ha, Gide, Ahil, t, maraska, pnevma, T, Ciril, op, Na-ra, navedek, vic, CE.
—-------------------
STRAN 13
utrip življenja
POMURCI NA KLEKU V AVSTRIJI
Gospodinjska šola ni le za gospodinje
Pred približno petnajstimi, mogoče dvajsetimi leti so bili vinotoči v sosednji pokrajini KJek v Avstriji pogost cilj pomurskih izletnikov, še bolj pa ljubiteljev dobre kapljice. Se dandanes se kdo z nostalgijo spominja časov, ko so prav poceni popivali po »pušelšankih« ter si privoščili dobro domačo hrano.
V zadnjih letih to ni bilo mogoče, saj smo si (z izjemo zadnjih mesecev) lahko privoščili le najnujnejše nakupe v Avstriji. Zato ni čudno, da smo na KJek skorajda pozabili.
1980. je deželna vlada odkupila graščino Stiirk, od 1983 pa je v njej gospodinjska šola Sv. Martin. »Le zakaj ne znajo na tak način izkoristiti gradov, vil in drugih starih stavb, ki propadajo, tudi pri nas?« so se spraševali pomurski izletniki.
Idejo predstavnice ŽVZ Murska Sobota, Ivanke Donko, da bi organizirano obiskali sosednjo pokrajino v Avstriji, ki je podobna Goričkemu, smo z veseljem sprejeli. Tako se je konec aprila ustavil na mejnem prehodu v Gederovcih avto
bus, poln potnikov, ki pa za spremembo v Avstrijo niso šli le nakupovat. Lastniki turističnih kmetij in vinotočev (sedanji in prihodnji), odgovorni iz kmetijskih in turističnih organizacij ter drugi, ki se ukvarjajo s turizmom, smo bili z izle
V LENDAVI URADNO OCENILI LANSKI VINSKI LETNIK
Kletarstvo vse boljše
Društvo vinogradnikov občine Lendava in Vinogradniška skupnost, ki deluje v okviru kmetijske zadruge, sta organizirali ocenjeva-. nje vin lanskega letnika. Vzorce vin je dalo 34 vinogradnikov. Pri belih mešanih vinih je dobil največ točk vzorec vina Karola Gaala iz Lentija (17,3), nato Milka Pavletiča iz Lendave (17,1) in Ivana Ternar-ja iz Velike Polane (16,9). Od vzorcev laškega rizlinga je bilo najbolje ocenjeno vino Jožeta Magyarja iz Lendavskih Goric (17,8), nato Jožeta Vuka iz Lendavskih Goric (17,4) in Ludvika Horvata iz Lendave (17,1). Še nekaj drugih ocen: Šipon Slavka Krpana iz Dolnjega Lako-ša 16,8 točke, renski rizling Slavka Krpana iz Dolnjega Lakoša 17,1 točke, sovinjon Štefana Dragošiča iz Gornjega Lakoša 17,9 točke, beli pinot Štefana Maučeca iz Lendavskih Goric 17,9točke, modra frankinja Ferda Horvata iz Kapca 16,6 točke. Predsednik ocenjevalne komisije, dipl. inž. Slavko Žalar, je ugotovil, da se kakovost lendavskih vin iz leta v leto izboljšuje, kar je tudi posledica boljšega kletarjenja. Na to temo je imel tudi predavanje.
\TRIUM
PREDSTAVLJAMO VAM
PONUDBO
MESECA MAJA:
• dnevne sobe 11.821,50 din
• predsobe 4.815,80 din
BREZPLAČNO SVETOVANJE IN BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOMI Pr«prMajte M z vadim obiskom pri nas vsak dan, razen sobote, med 12. In 18. uro.
ATRIUM, Razkrižje 27 a pri Ljutomeru, fax In telefon: (069) 89 009
tom zadovoljni. Niso se peljali daleč, kljub temu pa so videli marsikaj zanimivega in koristnega.
Gospodinjska šola Sv. Martin v Halbennreinu je bila prva postaja izletnikov. Okrog 65 učenk se v njej dve leti usposablja v splošni in praktični izobrazbi. Pri nas imamo o gospodinjskih šolah pač svoje predstave — to so šole za prihodnje kmetice. V Avstriji pa ni tako. Samo na območju Štajerske je okrog 30 gospodinjskih šol, vse pa so urejene po vzoru mate
rinske šole v Gradcu. Vendar te šole niso nekakšni tečaji za prihodnje kmetice, ampak šole s takšnim izobraževalnim programom, ki omogoča učenkam nadaljnje šolanje. V primerjavi z drugimi imajo le nekaj več praktičnih predmetov, ki pa ne
bi škodili niti našim dekletom (na primer vse od čiščenja, pranja perila, razkosavanja mesa, kuhanja in peke kruha pa do šivanja, tkanja, igranja na instrument in vrtnarjenja). Tudi gospodinjske šole so specializirane, tako da se gojenke odlo-
• spalnice 9.382,30 din
• izredno ugodna ponudba kuhinj Marles
čijo za tisto, ki jim najbolj ustreza. Šola v Halbennreinu je bolj kmetijsko usmerjena.
Dekleta (po navadi so to mlada, ki končajo osnovno šolo, čeprav starost ni določena) bivajo v graščini in v celoti same skrbijo za vzdrževanje, čistočo in prehrano. Starši plačujejo mesečno 2 tisoč šilingov, sami pa morajo kupiti tudi potreben material.
Zanimanje je zelo veliko. Zato se je gospodarska zbornica odločila in 1980. leta odkupila graščino, ki je bila prej v lasti družine Stiirk. V prejšnji šoli v Radgoni je bilo prostora le za 18 učenk. Marija Schmid, predmetna učiteljica, je povedala: »Šolanje je dveletno in spada v deveto in deseto šolsko leto. Dekleta prihajajo v glavnem s kmetij iz okrožja Lipnica, Feldbach in Radgona. Po navadi ostanejo doma na kmetiji, vendar lahko nadaljujejo šolanje tudi na drugih šolah in se usposobijo za poklic bolničarke; šivilje, kuharice, pa tudi učiteljice.«
Graščina je kakor narejena za tovrstno izobraževanje. Verjetno pa ima učenje in bivanje v zgradbi, ki se prvič omenja že v 14. stoletju (verjetno pa je še starejša), poseben čar.
Ni vse v novih šolskih zgradbah ter takšnih in drugačnih izobraževalnih programih. Najprej bomo morali spremeniti odnos do kmetijskega, da ne rečem gospodinjskega izobraževanja, svojo vlogo pa bodo morali odigrati tudi prihodnji župani.
(Prihodnjič: Le deset postelj!)
Bernarda B. Peček
NOVA TRGOVINA — V Odrancih so pred prvim majem slovesno odprli samopostrežno trgovino in bife, ki ju je v zadružnem domu uredilo trgovsko podjetje Univerzal Lendava. Na novo urejena površina obsega 600 kvadratnih metrov, od tega trgovina 340, skladiščni prostori 180 in gostinski lokal 80. Čez čas bodo opremili še prostore, velike 140 kvadratnih metrov v nadstropju, kjer bodo prodajali razne tehnične predmete oziroma neprehrambene izdelke. Celotna naložba je stala 2 milijardi dinarjev. Pri delih je sodelovala tudi krajevna skupnost Odranci, ki je pomagala s finančno soudeležbo pri prekrivanju dotrajale strehe in ureditvi stropa, Odrančani pa so dali svoj prispevek še s fizičnim delom.	Foto: Š. S.
KATALOŠKA PRODAJA
• otroške sobe 5.359,80 din
ugodna ponudba oblazinjenih sedežnih garnitur
Z melioracijami na Bukovnici do boljšega kmetovanja
Vas Bukovnica sodi med najmanj razvita območja v soboški občini, kjer število prebivalstva nenehno upada; tako šteje naselje Bukovnica sedaj le še nekaj več kot 70 prebivalcev. Kmetije so razdrobljene in gospodarsko premalo učinkovite, naselje pa nima ustrezne povezave z občinskim središčem. Vse to močno vpliva na izseljevanje prebivalstva s tega območja, na kar kaže tudi dokaj neugodna starostna sestava vaščanov. Sicer pa je Bukovnica izredno bogata s krajinsko in kulturno dediščino, saj tu obstajajo pomembni spomeniki kulturne dediščine iz časa mlajše kamene dobe. Tako je bilo leta 1979 prav tu odkrita prva naselbina v Prekmurju.
Zato je velikega pomena načrtovana ureditev kmetijskih zemljišč, predvsem melioracij, v katastrski občini Bukovnica, o čemer so pred nedavnim sprejeli tudi občinski odlok, ki so ga izdelali na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. S tem ureditvenim načrtom bi uredili površinsko odvodnjo voda in melioracije kmetijskih zemljišč. V skladu s planskimi usmeritvami Krajinskega parka Bukovnica in naravovarstvenimi smernicami je namreč dovoljen tak poseg v okolje, ki bi omogočil izboljšanje kmetijske pridelave in hkratno varovanje oziroma izboljšanje t. i. naravnih prvin. Ureditveni načrt je bil javno razgrnjen v vaškem domu na Bukovnici in v izložbi občinske skupščine v Murski Soboti, opravljena pa je bila tudi javna razprava.
Obravnavano območje zajema vse kmetijske površine, iz posegov pa so izločene gozdne, pozidane in vinogradniške površine. Tako naj bi uredili strugo Bukovniškega potoka, ki večkrat poplavlja, osušili zamočvirjena tla z odprtimi jarki in krtino drenažo, ohranili drevesne zarasti, ki ne motijo kmetijske pridelave in sadili nove, ki bodo imele ekološki pomen. Poleg tega pa bi obvarovali arheološko dediščino pred uničenjem oziroma globokim oranjem zemljišč.
Milan Jerše
V znamenju folklore
V petek, 27. aprila, je bila v Kobilju ob obletnici Osvobodilne fronte 24. občinskr folklorna revija. V dvorani vaškega doma sta jo organizirala domače kulturnoume-tniško društvo in Zveza kulturnih organizacij Lendava. Ob spremljavi godcev je nastopilo sedem folklornih skupin: folklorna skupina KUD Ferdo Godina Bistrica, Petofi Sandor Dobrovnik, Tone Plej Črenšovci, Močvirski tulipan Radmo-žanci, Miško Kranjec Velika Polana, Štefan Raj Turnišče in domača folklorna skupina s Kobilja. Na prireditvi, ki jo je spremljalo veliko obiskovalcev, je napovedovala Lidija Vugrinec, sklenili pa so jo s pogovorom z mentorji posameznih folklornih skupin.
K. Ščavničar
V deseto desetletje
V Logarovcih živi Otilija Majcen, ki jo je življenjska pot popeljala v častitljiva 91. leta. Pravi, da si ni nikdar mislila, da bo dočakala tolikšno starost, čeprav je tudi njen ded dolgo živel.
Ko sem prišla na obisk k Majcnovim, je Otilijin sin Jakob kosil travo za živino, hčerka Terezija pa se je sukala po hlevu. Otili-jo je bolela glava, toda kljub temu se je razveselila obiska. »Kdo bi si mislil, da se spomnite tudi tako starih ljudi, ki smo skoraj vedno doma,« se je nasmehnila. Potožila je, da so po
gosti glavoboli njena največja težava, vid ji peša, pa tudi spomin jo večkrat vara. Sicer pa je Otilija ženica radoživih besed. Vsako jutro zakuri v peč in pristavi za čaj, kdaj pa kdaj skuha tudi kosilo. »Drugi morajo delati zunaj, jaz pa, žal, ne morem več, čeprav bi zelo rada,« pravi Otilija. Njeno življenje je bilo vseskozi povezano s trdim delom. Njeni starši so imeli nekaj zemlje in Otilija se spominja, kako sta z očetom orala: »Oče je hodil za plugom, jaz pa sem vodila krave, ki so mi kar naprej uhajale. Oče pa mi je žugal. ..« Otilija se je rodila v Logarovcih in tam ostala tudi potem, ko se je omožila. Le med L svetovno vojno jo je stric vzel v Gradec in te vojne ni doživela v domačem kraju tako kot potem drugo. Ne spominja se je rada, saj so bili kozaki in drugi ubijal-
Čebele
bogatijo
Čebelarji doživljajo pomlad na svoj način, ker nosijo v sebi ljubezen kot kakšno poetičnost njihovih muh.
Tak je pravgotovo Sobočanec VANEK VUČKIČ, sicer zaposlen v MTT-ju in mu je čebelarstvo konjiček. Njegov drugi dom je v Kupšincih, kjer s predanostjo dela in uživa v svojem čebeljem domu svojevrsten mir. Mnogi pravijo, da je ta spomladanski čebelji duh po mravljin-čni kislini na svoj način privlačen — saj so čebele delavke čebelarju prijateljice. Vanek že
SANJE ZA TRETJE
ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ,
Od človeka današnjega časa pričakuje družba dobro žun^Lj*! nje, vidi samo njegov JAZ, zavestni del njegove psihe, podzaves civilizacijski družbi nekaj nezaželenega. Pa vendar jo je dobro in poznati, pot do nje pa so prav gotovo tudi sanje, je dr. Jože AijII povedal v predavanju, ki ga je soboška Delavska univerza Pr'Pr ko imenovano univerzo tretjega življenjskega obdobja — izobra upokojencev in starejših. S tem programom, ki je zelo uspešen C / tem svetu ter tudi v večjih centrih, so na soboški Delavski uni*e J skušali že pred časom, vendar ni bilo pravega zanimanja. Tokf3^ jP se za izobraževanje dogovorili s Klubom upokojencev Mure braževanje, če bo trajalo, tudi financirala). Prvo predavanje je bro obiskano, dr. Magdič pa bi z njimi nadaljeval jeseni. Kot so P(. le udeleženke, bo nadaljnje delo odvisno predvsem od zanimiv°5 1 ki jih bodo ponudili.	/
či preveč kruti, kar vedo v -so v tistem času živeli v Log cih in okoliških krajih. , Otilija je imela 12 otrok katerih jih živi le set pol° »Veliko smrti sem videla,« , utrne solza. Njeni otroci jo obiskujejo, Terezija in delata na domačiji. Otdtjap11' da je vse drugače kot včast: ( le delo na kmetiji, spremen je življenje. Vse je nekam	'
še za kuhanje zmanjkuje »Včasih smo jedli žgane	■
pa zelje, zdaj se le redko mo na kaj takega. Jats
la vedno raje žgance z kot z ocvirki,« je dodala ki trdi, da so nekdaj zN preprosto in zato tudi DOJ.^ l vo. Gotovo bi se vsak str / njo, saj so njena leta dov°J^i voren dokaz za to trditev-življenje pa je odvisno ne nas samih, temveč tudi o sičesa drugega, na ka sploh ne moramo vP^.a!jna s° tarnanje je odveč, 00] ^asO dejanja. Otilija ni imel ji misliti na zdravo življenJ^iaj til delo tega ni dopuščalo. " jjni more več delati, pa tudi ne več kaj dosti, zato ji nešeno ubadanje s tenu P .^ji mi. Njeno »brkljanje« po je v veselje tudi njenim do in želimo ji, da še ne o kmalu potihnilo.
Lidijo
pomlad
zgodaj spomladi Posve
Ijim družinam veliko P^oj1 Nadzoruje prezimitev, donos legla v gnezdu in J sedno pestuje. Spremlja1Z' j i’ čebelarjev v drugih dj1 k’ proučuje ekološke VP’1V kovosten med. Njegove ' so že vplivale na mnoge s matic, izdelavo prepotiš® tni prah obogaten z belja\ jr mi, matični mleček, v°S.taU^ Vsak čebelar mora biti n JI pri pregledovanju zdravs stanja družin. Vanekovo je kakovostno in zdravo-
Dim1
STRAN 14
~ kmečka deklah
MALA AMERIKA NA OBROBJU
besede, n™ nlene,m dolgem življenju ji ni bilo dano spoznati pisane in užilo sr '.onitosti sveta in življenja. Njeno življenje ni spoznalo garanje /k°t jo občutimo drugi, zanjo je bilo le delo — ne delo, a// ob kuh''^ ^r<^a ^ese^a ‘n udarci. Zanjo je bilo mesto v hlevu kli, ljudje lnJs*e.m ognjišču. O Julijani Čahuk je beseda, kmečki de-^r°ga. VaSI a^‘ okolici pa so jo poznali kot Novakovo Juliško iz ga dvanajst W štirinajstega aprila 1895. v Domajincih. Do njene-kudimpešt ^eta sta z materjo živeli v rodni vasi, potem pa odšli v Jana vrnila°	umrla 1926. leta 'n P° njeni smrti se je Juli-
ievib, iefa n)^>mai'nce- Kot kmečko deklo so jo vzeli pri Mencigar-
^Pom' •• Še Pr'^a na Novakovo kmetijo, prav tako v Krogu, slabega se'" Peša, pa vendar so prebliski, ko pripoveduje, kaj dobro, da l'.le Sodilo in koliko je morala dehti. Pravi, da ji je sedaj ^podarja'" .ne ^a- Je namreč še vedno na gruntu pokojnega
J m verjetno bo na njem tudi ostala.	mh
Foto: nj
Na obrobju Apaške doline je že od nekdaj kraj Nasova. Sestavljajo ga kar štirje zaselki ali veje, kakor jim pravijo domačini. Eden od zaselkov se imenuje Mala Amerika, sestavljajo pa ga le tri hiše. Vendar pa bi lahko rekli, da je skoraj celotna Nasova neke vrste »mala Amerika«, ki ne bo nikoli velika.
Značilnost Nasove je tudi, da poteka na vrhu hriba občinska meja. Ta meja je hkrati tudi območna. Tako spadajo hiše na eni strani ceste v Zgornjo Ščavnico in krajevno skupnost Benedikt, ta pa v občino Lenart, hiše na drugi strani makadamske potke pa spadajo v Nasovo, ta v krajevno skupnost Apače in v občino Gornja Radgona.
Voda iz gasilskih cistern
Je krivo to, da so na obrobju ali pa premajhno število hišnih številk? Mogoče tudi pozabljivost, da ne rečemo brezbrižnost odgovornih. Marija Marko ima farmo plemenskih svinj. Kakor
Ustanovili klub malega
Pr „ nogometa
n°vili klub mi mesecema so na Melincih nogometni zanesenjaki usta-!” Pomeni Mr- n°g°me,a ga poimenovali METEOR, kar okrajša-l2v°lili tudi e lnčka telovadna organizacija. Na ustanovnem zboru so za predsednika so izvolili Štefana Balažiča, za blagajnika Jožeta Sreša, za predsednika j kontrole P01*®'!6 Franca Duha, za predsednika samoupravne delav-' aneja KUz .tona Koštrica, za člana samoupravne delavske kontrole arajic0 ° ln i°^eta Sreša, za trenerja pa so soglasno izvolili Rada ^šče, ptfdoirr nameravajo uresničiti veliko nalog: urediti nogometno n'r^v tnalom1" 'astn' igralski kader in podmladek ter organizirati tur-n°gometu.	Janez Maroša
Franc Grobnik ter Vlado in Marija Marko so prepričani, da bi iz Zgornje Ščavnice prej dobili telefone kot iz Apač, pa še cenejši bi bili. Problem je nastal zaradi druge telefonske omrežne skupine.
bil'	§OLSKI SADOVNJAK — Kaže, da se v osnovne
nr>°to fekoč I vr^a tud‘ usposabljanje za neposredno delo, kot je spadali kal’ 'U16'8 večina šol lasten vrt, sadovnjak, polje, vi-inls°larji So *sn° delavnico, da so se učenci učili tudi delati. Odran-uae.Seli. P(Zed kratkim pokazali, da jih kaj takšnega tudi zanima p . jablan in Vo, ^otu ravnatelja Toneta Černija so zasadili okrog od d ne*ai hrušk. Vsak učenec višje stopnje je v ta namen A °^a P? en kol. Poslej se bodo učili, kako se sadno dre-raj ’ skropi, gnoji in spoznavali vsa opravila sadjarjev. J.
Foto: T. Č.
Kdo pravi, da ni denarja?
Po znanih stabilizacijskih ukrepih predsednika vlade Markoviča niso kratko potegnila le v izvoz usmerjena podjetja. Od dne, ko je dinar precenjen so trgovine v obmejnih pokrajinah, med katere sodi tudi Pomurje, prazne. V Veletrgovini Potrošnik ABC Pomurke so se zato odločili za deljeni delovni čas, kar pomeni, da bo skoraj polovica od okoli 700 prodajalcev ostala takorekoč tehnološki višek. Vodilni najbrž potihoma upajo, da bodo številni delavci, ki se vozijo od daleč in imajo doma tudi nekaj zemlje, zaradi deljenega delovnega časa, ukinitve nadomestila potnih stroškov in toplih malic, sami dali odpoved.	...	,.
V sosednji Avstriji se zaradi velike gneče naših kupcev širi vic, da morajo večkrat igrati našo himno, da lahko v času, ko kupci iz Jugoslavije stojijo mirno, Avstrijci kaj kupijo. Tudi sredi delovnega dne, konec aprila, ko je nastal posnetek pred trgovsko hišo Billa v avstrijski Radgoni, smo na parkirnem prostoru videli le avtomobile z registrsko tablico MS, VŽ, ČK, ZG, bilo pa je tudi nekaj avtobusov iz Banjaluke, Bečeja, Čačka, pa tudi oseb-nih avtomobilov iz Ljubljane in Man-bora. Najbrž so slednji gostje v Radencih. V dveh urah sem opazil le
hitro je sušno vreme, ostane brez vode, kmetovanje pa je odvisno od dobre volje gasilcev, ki jim s cisternami vozijo pitno vodo. Ta pa seveda ni zastonj. In če vam mora tako vodo vsake toliko ča-
Nasovčani dobivajo pitno vodo še vedno iz takih in podobnih vodnjakov. Žal so prevečkrat suhi, zato ni čudno, da so jim skoraj vso zimo vozili vodo v cisternah.
dva avtomobila z avstrijsko registracijo.	Boris Hegeduš
KOKOŠI
težke od 3—4 kg in kokoši nesnice težke 2—2,5 kg dobite vsak dan razen nedelje v prodajalni VERŽEJ — telefon 87-083 ali 87-087.
Za ugoden nakup se priporoča KMETIJSKA ZADRUGA LJU-TOMER-KRIŽEVCI
KOKOŠI
Bo nasovski hrib (kjer je tudi zaselek Zgornje Ščavnice) prepreden s telefonskimi in električnimi kabli samo zato, ker se odgovorni ne morejo sporazumeti. In kdo bo vse to plačal?
sa kdo pripeljati k hiši, se upravičeno sprašujete, zakaj odgovorni v krajevni skupnosti in občini ne' pohitijo z iskanjem novega vodnega zajetja. Seveda se »tistim tam spodaj« ne mudi, saj imajo vse pri roki.
Drugi večji problem je cesta. Edina asfaltirana cesta, ki jih povezuje z Apačami in Zgornjo Ščavnico, je že nekaj let uničena. Zaradi tega so ukinili avtobusno progo in starejši ljudje več ne morejo sami v Gornjo Radgono in nazaj. Otroci hodijo v nekaj kilometrov oddaljeno šolo peš ali se vozijo s kolesi, najmlajše pa morajo voziti z avtomobilom. Domačinom Nasove se vsiljuje primerjava z Bačkovo in drugimi kraji lenarške občine, kjer so bili včasih ljudje do kolen v blatu, danes pa so jih v razvoju prehiteli.
Na enem hribu dva telefonska kabla
Meja občine Gornja Radgona, ki poteka po cesti skozi Nasovo, je tudi meja telefonske omrežne skupine 069. Tako bo sosed klical drugega soseda z osmimi številkami in ne le s petimi.
Nastal je zaplet, ki pa bi ga z malo dobre volje lahko rešili, saj
Ureditev Lendavske sever
Z zazidalnim načrtom za območje Lendavska sever v Murski Soboti, ki se razteza med Lendavsko ulico, potokom Lendava, podjetjem Vrtnarstvo in delno Grajsko ulico, so predvideni nekateri večji posegi. Poleg nadaljnje gradnje stanovanjsko-poslovnih objektov je predvidenih okrog 400 parkirnih mest — tako s pomočjo podzemnih kot nadzemnih garaž, ureditev osrednjega parka z igrali za otroke med sedanjo Platano in Ledavo, gradnja novega vrtca, dograditev kotlovnice in gradnja lokalov v pritličnih etažah stanovanjskih blokov v vrzelih ob Lendavski ulici. Poleg tega je predvidena ureditev obojestranske kolesarske steze ob Lendavski ulici ter drugih prometnih površin in povezav. Načrtujejo tudi ureditev pločnikov, vmesnih zelenic, voznih pasov ter pasov za zavijanje.
Z zazidalnim načrtom je predvideno tudi rušenje nekaterih objektov, zlasti tistih, ki slabšajo naravne in bivalne razmere. To so v prvi vrsti kafilerija, Koteks-Tobus in Veterinarska postaja. Na celotnem območju je doslej zgrajenih 543 blokovskih stanovanj, 27 pa jih gradijo. Pretežni del pritličij je namenjen za servisno, storitveno, gostinsko in trgovsko dejavnost. Lahko rečemo, da je to območje komunalno dobro opremljeno, komunalne naprave pa potekajo vzdolž Lendavske ulice, kjer je urejeno tudi centralno ogrevanje s kotlovnicami, ki so povsem izkoriščene. Ne gre pa pozabiti tudi na razne gospodarske dejavnosti, kot so Pomurski tisk, ABC Pomurka Mesna industrija, Platana in Elektro, kjer bodo možne še določene širitve.
M. Jerše
je na hribu le nekaj telefonskih interesentov. V Zgornji Ščavnici naj bi že julija zazvonili telefoni. Ker so imeli na voljo še nekaj prostih telefonskih številk, so povabili v »svoje omrežje« tudi interesente iz Nasove. Priključili naj bi se jim štirje krivoverniki, ki so že lani oktobra plačali prispevek v vrednosti čez 3 tisoč šilingov.
Toda — za priključitev k telefonski omrežni skupini 062 morajo dobiti dovoljenje PTT-ja Murska Sobota. Tega pa še do sedaj niso dobili in čedalje manj verjamejo, da ga bodo. Zato se upravičeno bojijo, da bosta na njihovem hribu obe PTT organizaciji ščitili vsaka svoje interese in potegnili dva kabla — enega za hiše na tej strani in drugega za hiše na drugi strani ceste. S tem bodo večji stroški in ljudje bodo morali plačevati drage telefone, čeprav bi jih lahko stali tudi manj.
Nekateri se pač držijo začrtanih meja kot pijanec plota, pri tem pa pozabljajo, da sosedov ne ločuje občinska in regijska meja.
Bernarda B. Peček
ŠKROPILNICE
^40 | >
10 m delovne širine, primerne za vse vrste škropljenja (možnost e šob za škropljenje različnih kultur)
JE ,zdelana v celoti ,z uvoženih
IN IZENAČEVALNI REGULATOR TER ŠOBE TEEJET RAZLI-
in prodaja:
servis Colnarič
VC| 47, pošta KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, tel.: (069) 87-590
V trgovini GEA lahko kupujete vso kmetijsko mehanizacijo vedno ceneje!
SPECIALNA PONUDBA ZA KMETOVALCE:
•	avtomatski sadilnik krompirja stane samo 9.900,00 dinarjev
•	vreče za krompir pa le 2 dinarja 89 par
•	in še ostali izdelki in priključki kmetijske mehanizacije
NAJNIŽJE CENE IZDELKOM KMETIJSKE MEHANIZACIJE LE PRI GEI V MURSKEM SREDIŠČU!
ŽELJO PRPROVIČ
42315 MURSKO SREDIŠČE
M. Tita, tel.:042 843 232
Nov delovni čas:
Od 7.00 do 15.00 in ob sobotah od 7. do 12. ure
^°r°^nio se tudi s servisnimi storitvami za škropilno tehniko.
GEA IN VI SKUPAJ
ir
O CILJA!
Maja 1990
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba
Občani sodelujejo
Aprila letos se je v najmlajšem slovenskem mestu, Lenartu v Slovenskih goricah, začela akcija razvrščanja in zbiranja koristnih odpadkov. Nanjo so se vodilni v občini že dolgo pripravljali, saj je rešitev ekološkega in komunalnega problema v Lenartu ena pomembnejših nalog odbora za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Navezali so stike z avstrijskim podjetjem Roth, ki se ukvarja s sistemskih zbiranjem in razvrščanjem odpadkov (zadnje čase pa tudi predelavo) že vse od 1980. leta. Za partnerja so si izbrali Antona Letnika iz Lenarta, ki se je do sedaj ukvarjal predvsem s transportno in servisno dejavnostjo. Začasno so uvozili 1100 posod različnih barv (odvisno, za katere koristne odpadke so namenjene) in jih postavili pred približno 300 gospodinjstev. Prav tako so za šest mesecev uvozili posebno vozilo za zbiranje koristnih odpadkov iz teh posod.
Anton Letnik je dejal, da je po mesecu in pol s sodelovanjem občanov zelo zadovoljen. Pravzaprav ni bilo problemov pri razvrščanju odpadkov po posodah niti na začetku (prvo praznjenje odpadkov je predstavnik podjetja Roth posnel na video film; prijetno je bil presenečen nad natančnostjo občanov). Odjemalec je Dinos Maribor, vendar pa je cena na tak način zbrane surovine zelo nizka. Po šestih mesecih bodo v Lenartu najverjetneje ustanovili mešano podjetje. eden izmed pogojev pa je tudi, da se bodo cene koristnih odpadkov spremenile, zvišale. Letnik je prepričan, da se morajo prav vsi zavedati pomena sprotnega zbiranja odpadkov, ki vse bolj onesnažujejo okolje.
V lenarški občini bodo na tak način rešili komunalne probleme tudi v drugih krajevnih skupnostih, najverjetneje pa bo njihovo vozilo prevzelo zbiranje in odvoz odpadkov tudi v Murski Soboti. Sedaj je polno zaposleno le osem ur (na terenu je vsak torek), lahko pa bi pobiral odpadke izpred 10 do 15 tisoč hiš.
Bernarda B. Peček
— Občinska gasilska zveza Murska Sobota
Skrb gasilcev tudi za varstvo okolja
ELEKTRO
MATERIAL
PODJETJE ZA PROIZVODNJO ELEKTROINSTALACIJSKEGA MATERIALA LENDAVA P.»
Preventiva, izobraževanje, pomlajevanje kadrov in dopolnjevanje gasilsko-reševalne opreme, so področja, ki so jim gasilci iz soboške občine v preteklem obdobju namenili posebno skrb. To so ugotovili na občnem zboru Občinske gasilske zveze Murska Sobota, ki vključuje 133 gasilskih društev, od tega 2 industrijski gasilski društvi, z okrog 5000 člani. Lani so v soboški občini opravili nad 12 tisoč požarnovarnostnih pregledov po domovih, gospodarskih in delovnih organizacijah. V osnovnih šolah so praktično preskusili obstoječo opremo in orodje. Na novo so vključili 252 članov. Usposobili so 30 nižjih gasilskih častnikov, 29 strojnikov in 9 gasilskih čast-
—LENDAVA -----------------
Gasilci v društvih dobro opremljeni
Gasilska društva v lendavski občini združujejo 2060 članov, med njimi je tudi 218 žena. Občinski gasilski zvezi je lansko leto končno uspelo, da v vsaki vasi organizira gasilsko društvo. Med 37 gasilskimi društvi sta tudi dve, ki sta že praznovali 100-letnico delovanja, kar dokazuje, da je gasilsko gibanje v lendavski občini že zelo staro.
Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari je družba namenila več sredstev tudi za razvoj gasilstva. Društva so dobivala novo opremo, posebej pa so se opremljala gasilska društva v večjih centrih občine. Ta čas ima gasilstvo v občini 41 različnih gasilskih vozil, od cistern do vozil za prevoz orodja in gasilcev. Z načrtom brezžičnih zvez so za potrebe požarne varnosti povezali vse policentre in gasilska društva v vaseh, kjer nimajo telefonov. Ta sistem javljanja požarov bodo v naslednjih letih še bolj izpopolnili, saj je od pravočasne prijave požara odvisno hitro posredovanje. V naslednjih letih nameravajo izpopolniti še opremo za reševanje iz vode in gašenje požarov v naravnem okolju, posebej v gozdu.
Jani D.
nikov. Več seminarjev so opravili za učence osnovnih šol, na katerih so jih seznanjali s problematiko požarnega varstva. Opravili so preglede gasilskih društev, kjer je sodelovalo 2150 pionirjev, pionirk, mladincev, mladink, članov, članic in vojakov. Preskusili so tudi enote civilne zaščite z 910 člani. Na javnih vajah pa je sodelovalo 209 pionirskih, mladinskih in članskih enot. Organizirali pa so tudi razna tekmovanja. Gasilci iz soboške občine tudi uspešno sodelujejo z gasilci iz sosednje Avstrije in Madžarske. V preteklem letu pa so tudi dopolnili nekatero gasilsko opremo. Samo orodna vozila so dobili: Ženavlje, Šalovci, Prosečka vas, Nemčavci, Moravske Toplice, Večeslavci, cisterno pa Ger-linci. V razpravi o letošnjem pro
Dobrovnik, največja narodnostno mešana vas v lendavski občini, je v zadnjem času v mnogočem spremenil svojo podobo. Ob kulturnem domu, zdravstveni postaji, bencinski črpalki in v zadnjem času tudi z novim obratom za izdelovanje nogavic se je spremenila podoba vasi. Zanimivo je, da je v Dobrovniku delal zdravnik že leta 1898, prvo šolo pa so imeli leta 1856. Vas se hitro urbanizira, v zadnjih letih so urejeni glavni komunalni objekti. Z odprtjem novega obrata, v katerem je dana možnost zaposlitve, se bo ta vas še hitreje razvijala. Na posnetku malce nenavaden pogled na središče vasi. Jani D.
vsak četrtek VESTNIK
gramu dela pa so opozorili na spremenjen sistem financiranja požarnega varstva. Po sedaj veljavni nižji prispevni stopnji bodo zbrali okrog 5 milijonov dinarjev, kar pa ne zagotavlja večjih možnosti za modernizacijo, temveč bodo ta sredstva predvsem namenili za osebno zaščitno opremo. Ne glede na to, da bo manj sredstev, pa ni bojazni, da bi delo v gasilskih društvih zamrlo, saj je znano, da se prav gasilci vsestransko vključujejo v reševanje problematike svojega okolja. Kot obveznost na občnem zboru pa so tudi sprejeli nalogo za večjo skrb pri varstvu okolja. Lotili se bodo nekaterih konkretnih akcij, kot je urejanje okolice gasilskih domov in drugo.
F. Maučec
DELAVSKI SVET razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili 1. VODJA TEHNOLOGIJE
— visoka ali višja izobrazba strojne, elektro ali druge ustrezne tehniške smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja projektiranja tehnoloških procesov in konstruiranja
—	pasivno znanje tujega jezika
2.	VODJA PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezn smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja plansko analitskih del
3.	VODJA RAZVOJA
—	visoka ali višja izobrazba strojne, elektro ali druge ustrezne smeri	.
—	4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja razvoja i delkov in reševanja tehničnih problemov
—	pasivno znanje tujega jezika
4.	VODJA MONTAŽE
—	višja ali srednja izobrazba strojne, elektro ali druge ustr zne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in pripfa* proizvodnje
5.	VODJA NEKOVIN	*
—	višja ali srednja izobrazba strojne, elektro ali druge ustr zne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in pripra’ proizvodnje
6.	VODJA KOVIN
— srednja ali poklicna izobrazba strojne smeri , ve — 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in pnp'av proizvodnje
7.	VODJA VZDRŽEVANJA
—	visoka ali višja izobrazba elektro smeri	jn
—	3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja službe nadzora nad energetskimi napravami
8.	VODJA ORODJARNE
— višja ali srednja izobrazba strojne smeri	. ve
— 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in izd®la orodij naprav in strojev	4
Dela in naloge s posebnimi pooblastili se razpisujejo za dob let.	iu
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanj pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ELEKTROMATERIAL Kolodvorska 8 69220 LENDAVA	.
Kandidati pod 1. in 3. točko naj poleg dokazil priložijo tudi P gram dela.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbi nju prijav.	,,3
Enote teritorialne obrambe v lendavski občini so bile v lanskem letu uspešne. Opravile so zastavljen program usposabljanja in si nabrale nova znanja, ki bodo pripomogla h krepitvi obrambe. Tudi v letošnjem letu bodo opravili več nalog. V tem času so se že začele vsakoletne vaje, na katerih bodo enote v praksi preskusile, kako so pripravljene ukrepati. Glede na lanskoletno usposabljanje bo gotovo tudi letošnje uspešno. Tako kot doslej bodo tudi v letošnjem letu tesno sodelovale s krajevnim prebivalstvom. Na posnetku: Po napornih vajah se prileže tudi prigrizek. J.D.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Hiteli na pomoč in zabredli v nesrečo
Po dolgih prvomajskih praznikih se je promet na naših cestah umiril. Podatki kažejo, da je bilo prometnih nesreč malo, med njimi pa je bila nevsakdanja, ko so gasilci hiteli gasit požar in sami zabredli v težavo.
Skrivaj kadil na skednju in povzročil požar
9. maja je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Leopolda Terbuca v Drapšincih. Domači otrok je skrivaj kadil na sked-nu in odvrgel cigaretni ogorek, ki je povzročil požar. Škode je za 150 tisoč dinarjev. V zvezi z omenjenim požarom pa se je zgodila
še ena nesreča. Gasilci iz G. Radgone so hiteli na pomoč in imeli v Orehovcih nesrečo. Voznik gasilskega vozila Franc Rožman iz G. Radgone je v Orehovcih prehiteval traktor ter zapeljal na neutrjeno bankino. Vozilo je zdrsnilo v jarek in se prevrnilo. Pri nezgodi sta se poškodovala voznik in njegov sopotnik Franc
SATELITSKI SISTEMI:
•	individualni • manjši kabelski
•	montaža in dobava takoj
ZASTOPSTVO PAP LJUBLJANA
Informacije od 7. do 10. ure, telefon (069) 76 699, Trajbar, Cankova
DELAVSKI SVET
razp suje
dela in naloge s posebnimi pooblastili
Tomažič iz G. Radgone. Škode je za 500 tisoč dinarjev.
Trčil v traktor
7. maja se je zgodila prometna nezgoda pri Nemčavcih. Voznik mopeda Štefan Gorza iz Andre-jec je vozil iz Martjanec proti M. Soboti. V bližini gostilne Horvat je dohitel traktor, ki ga je vozil Anton Muhar iz Noršinec. Traktorist je pravilno zavijal v levo. Mopedist je spregledal smerni kazalec in je začel traktor prehitevati. V trčenju se je Gorza hudo poškodoval.
Izsilil prednost
12. maja se je zgodila prometna nesreča v G. Radgoni. Voznik osebnega avtomobila Franc Frank iz G. Radgone se je vključeval v promet s pločnika na Partizanski cesti. Pri tem ni bil dovolj pazljiv in je izsilil prednost voznici kolesa z motorjem Mariji Fajfer iz Zbigovec. Po trčenju je Fajferjeva padla po cestišču in se hudo poškodovala.
g I
OSEBNE VARNOSTI
ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BO MVBOBE TUDI ŠLO.
=zavarovalnica triglav
KER ZlVUENIEPOTRBBU/E VARNOST
VESTNIK, 17.
STRAN 16
sPort
Hokej na travi RL
Sas
lit.,,' u "'Manlll>r
s
«CM.rbor
krčili S^Šona 5^«
M® Ml
PRL-
"J/Bistiica
Si|| b|| ptlt|
S s ^riije
8
8
8
8
3
o o o
3:1
5:0
4:1
O 30:5 16
5
7
16:15 6
5:31
2
8
8
6
2
6
4
0
0
2
2
0
0
O
2
6
2
15:4
14:7
0:15 2:5
2:1
2:1
3:1
14
10
O O
moški
9 8
9
8 9
9
8
5
5
2
1
0
1
PRL -jahati - g l„, Srti o- ?■ "0,°
S*8«"« (H-SSona „*"ec:P0|a, Sna Sca JSc “Si Sžje
1 3 2
31:28 26:26 30:27
1 247:205 16 2 217:184 11
3 212:172 11
5 205:235
5 204:253
6 248:284
ženske
5
5
4
6ri blestel in tretje mesto
Mladinsko državno prvenstvo za posameznike in dvojice, ki je bilo v Novem Sadu, je trem pomurskim predstavnikom prineslo velik uspeh, saj lahko to prvenstvo ocenimo kot eno najuspešnejših v zadnjih petih letih. Pravi podvig pomeni tretje mesto Janka Orija, saj je to njegov daleč največji uspeh v mladinski konkurenci, uspešen sklep v njegovi mladinski konkurenci, ter ena najboljših uvrstitev Sobočanov na mladinskih državnih prvenstvih med posamezniki. Velik uspeh pomeni tudi četrto mesto dvojice Ori—Rihtarič.
Pot Orija do tretjega mesta ni bila lahka, saj je že v predtekmovalni skupini pripravil veliko presenečenje, ko je premagal državnega mladinskega reprezentanta Ignjatoviča (Olimpija) in imel tako v nadaljevanju nekoliko lažji žreb. V osmini finala je premagal Matjašeca (Vjesnik), v četrtfinalu Pejaka (Borac—Čačak) in šele v polfinalu izgubil z novim državnim prvakom ter članskim reprezentantom Grujičem (Vojvodina). V borbi za tretje mesto je nekoliko nepričakovano po veliki borbi slavil z 2:1 nad državnim mladinskim reprezentantom Hodžičem (Vjesnik) in tako pripravil eno največjih presenečenj prvenstva ter največji uspeh v svoji karieri. Rihtarič, od katerega smo pričakovali precej več, kot je dosegel, je v predtekmovalni skupini zanesljivo osvojil prvo mesto in se uvrstil med najboljših 16, vendar je potem nekoliko nepričakovano izgubil z Belčevičem (Vojvodina) z 1:2 in je bilo tako sanj o dobri uvrstitvi konec. Na večje podvige bo moral čakati v prihodnji sezoni. Kus, ki ni igral slabo, je v predtekmovalni skupini zasedel četrto mesto, kar je nekoliko manj od pričakovanj. Dvojica Ori —Rihtarič je v polfinalu izgubila z dvojico Grujič—Belčevič z 0:2 in potem za tretje mesto po veliki borbi z dvojico Hodžič—Redžep (Vjesnik, Mundus) z 1:2. Dvojica Kus—Šemrov (Olimpija) se je uvrstila med najboljših 16. Lep uspeh pa imata v mešanih dvojicah Ori (s Sevškovo iz Kemičarja) ter Rihtarič (z Guzljevo, prav tako iz Kemičarja), saj sta se uvrstila med osmerico. Sicer pa je državno prvenstvo pokazalo, daje brez veliko in dobrega treninga vedno težje priti do dobre uvrstitve.	m. U.
JUDO	„
PRVI TURNIR D0B1U SOBOČANI
STOLPEC UREDNIKA
ma II
9 9
9 9
8 8
19:24 7:32 13:23
kitati - ; jj^bilje'
9 6
5 3
2 O
0
0
1
0
0
0
3
3
5
6
8
234:103
143:106
179:106
141:110
100:170
53:228
18
12
11
7
4
O
PNL
M- kolo
NOGOMET	w
TOČKA MURE
V NOVEM MESTU
V tekmovanju slovenske nogometne lige je soboška Mura v Novem mestu igrala z Elanom 0:0 ter tako osvojila pomembno točko v borbi za obstanek v ligi. Pri Muri je bila, kot vedno, obramba boljši del moštva, medtem ko so napadalci premalo spretni pred vrati. V naslednjem kolu igra Mura doma s trboveljskim Rudarjem.
V Murski Soboti je bil prvi mednarodni turnir v judu za pionirje in mladince Alpe-Panonija. Udeležilo se ga je okrog 150 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Pomurja. Udeležence sta na otvoritveni slovesnosti pozdravila generalni direktor Mure Božo Kuharič in predsednik ZTKO Murska Sobota Stanko Kerčmar. Na prvem od petih turnirjev so imeli največ uspeha Sobočani, ki so osvojili več prvih mest ter prvo mesto v skupni uvrstitvi. Od pomurskih tekmovalcev so bili najuspešnejši v pionirski konkurenci: Čuk, Vehab, Pavlič in Erniša, ki so osvojila v svojih kategorijah prva mesta. Drugi so bili: Hašaj, Cikajlo in Lazar, tretji pa: Žilavec, Novak, Horvat Kuplen in Kerec iz MS ter Novak (Le.). V mladinski konkurenci pa je bil najuspešnejši Kos (MS), ki je zmagal v svoji kategoriji. Drugi je bil Mazouzi, tretji pa Kuplen, Šeruga, Cikajlo, Fekonja in Vehab (vsi MS). Ekipno je zmagala Murska Sobota s 43 točkami pred Leobnom 18, in Askom Gradec, 17 točk.
«OobrWnjk
Site
>na Srci Srci
A^fovnik Sci
v;
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
12
13
9
9
10
7
7
6
6
7
6
5
2
6
5
3
6
6
6
6
3 5
5 6
7 7
7 8
8
2
3 10
2 12
2 16
38:15 35:20 38:25 39:17 32:25 28:26 29:29 29:30 22:26 18:32 25:42 25:71
5:2
0:2
4:2
0:1
0:2
0:2
29
28
24
23
23
20
19
18
18
17
14
6
DERBI DOBILA NAFTA
V devetnajstem kolu prvenstva v slovenski območni nogometni ligi je lendavska v Celju v derbi tekmi za naslov prvaka premagala Ingrad Kladivar z 1:0. Gol je v prvem polčasu dosegel Rob. Nafta si je tako že skoraj zagotovila naslov prvaka in uvrstitev v enotno slovensko ligo. Pekre pa so premagale Beltinko iz Beltinec z 2:0. Oba gola so gostitelji dosegli v drugem polčasu. V naslednjem kolu igra Nafta doma s Partizanom iz Slovenj Gradca, Beltinka pa s Središčem.
--ROKOMET---
LAHKA ZMAGA BAKOVČANOV
V dvajsetem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci brez večjih težav premagala zadnje uvrščeno Krško z 29:25. Strelci za Bakovce: Anton Lovenjak 7, Štefan Lovenjak in Petek po 5, Žugelj 4, Lebar in Meolic po 3, Štefanec in Titan po L V naslednjem kolu igra Pomurka Bakovci s Seširjem.
MS
S^ci Sncir !tan C tntan'
S« viB
Sšo,ci
lcan
Hana
S
Sci
S
Dorici
19
10
10
19
19
19
19
19
19
10
19
19
15
13
12
7
5
8
8
6
5
4
5
0
jJ1-MNL
2 4
3 7
9
3
2 3
4 6
4
5
2
2
4
5
5
8
9
10
10
9
10
14
3:3 0:3
2:0
0:0
1:1
4:0 58:19 32 51:21 30 50:24 27
58:33 31:35 24:30 35:38
39:32 28:43 24:39 30:48 29:95
21
19
19
18
15
14
14
14
5
MS
%i. vf«l«c Ji puSt« Nuji: Si1* : Grad S H uSi
Pr
s"
16
16
16
16
16
16
16
16
16
11
10
11
7
7
5
4
4
4
4
4
4 3
2 3
3
2
2 4
5 6
9 9
9
5:1 2:1 2:0 0:4 1:4 70:30 26 43:15 24 46:22 23 34:39 18 31:43 17 42:45 12
10
32:39 34:48
।	‘ iu 31:51
rv. 16 2 4 10 26:57
^^Lendava
. ‘H|ici|	I
11
11
10
8
LE ZMAGA RADGONE
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige vzhod je edino zmago dosegla Radgona, v pomurskem derbiju je premagala Mladinca iz Murskih Črnec z 29:27. Najboljši strelci: Banfi in Makovec po 6, Kreft in Štiblar po 5 za Mladinca ter Merčnik 10, Grah in Perša po 5 za Radgono. Fužinar je premagal Krog z 21:19. Najboljša strelca pri Krogu: Meolic 7 in Sernek 5. Velika Nedelja pa je premagala Toko iz Crenšovec z 28:14. Najučinkovitejša pri Toku sta bila Gjerek 5 in Čeh 4 gole. V naslednjem kolu igrajo — Mladinec:Toko, Radgona :Soštanj in Krog:Velika Nedelja.
...ŠD TIŠINA---—-------------------—--------------
ČETRTI TEK MLADOSTI
Športno društvo na Tišini organizira v soboto, 19. maja 1990, ob 19. uri v Tropovcih četrti tradicionalni tek mladosti. Tekmovanje bo potekalo na krožni, 700 metrov dolgi progi. V kategorijah mlajši in starejši pionirji in pionirke, mladinci in mladinke ter rekreativci in rekreativke. Najboljši v posameznih kategorijah dobijo medalje in pokale. Prijave bodo zbirali tudi pred pričetkom tekmovanja.	. .
Športno društvo na Tišini pa pripravlja v nedeljo, 20. maja 1990, ob 8. uri ob gramoznici v Gradišču četrto ribiško tekmovanje (v sodelovanju z RD Radgona — sekcija Tišina). Na tekmovanju, ki je odprto, lahko sodelujejo vsi, ki jih to veseli.
---STRELSTVO----------------------------
REŽONJA IN DOBROVNIK
Strelska družina Varstroj iz Lendave je pripravila tretje in četrto kolo tekmovanja v občinski ligi Lendava v streljanju z malokalibrsko puško. Po štirih kolih vodi ekipa SD Jezero Dobrovnik s 3241 krogi pred Varstrojem, 3031, in Lendavo, 2023 krogov. Pri posameznikih pa je bil najboljši Štefan Režonja z 865 krogi pred Deziderjem Cimermanom, 840, in Štefanom Lajterjem (vsi Dobrovnik), 784 krogov.
A. Zver
Ljutomerčani prvi v Ingolstadtu
V Ingolstadtu v ZR Nemčiji je bil mednarodni odbojkarski turnir. Sodelovalo je 12 ekip iz obeh Nemčij, Madžarske in Jugoslavije. Našo državo je predstavljala ekipa Agroploda Ljutomera in v predtekmovanju v svoji skupini s štirimi zmagami in enim porazom zasedla prvo mesto ter se uvrstila v sklepni del tekmovanja. V odločilni tekmi za prvo mesto je premagala ekipo Fiirta in zasedla prvo mesto, kar je vsekakor lep uspeh.
--GIMNASTIKA------------------------------------
RADGONA TRETJA DJORDJEVIČEVA ŠESTA
V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki za prve in druge selekcije. Tekmovanja so se udeležile tudi mlade Sobočanke, članice Partizana, in dosegle nekaj solidnih uvrstitev. Najbolje seje odrezala Nina Rogan, med tekmovalkami druge selekcije je zasedla tretje mesto (32,95). Dunja Turk (32,05) je bila osma, Sandra Brglez, ki je tekmovala zunaj konkurence, pa je zbrala 31,50 točke. Med tekmovalkami prve selekcije je Mina Toplak (23,80) zasedla sedmo, Špela Marič (23,30) deveto in Mateja Šiplič (22,75) dvanajsto mesto.
V Zagrebu pa je bil majski turnir v športno-ritmični gimnastiki, na katerem so sodelovale tekmovalke iz vse države. V močni konkurenci sta tekmovali tudi predstavnici soboškega Partizana Jasna Djordjevič in Tina Šiftar in se lepo odrezali. Odlično šesto mesto je zasedla trenutno najboljša pomurska tekmovalka Djordjevičeva (23,750), solidna pa je bila tudi Šiftarjeva (21,650), saj je zasedla dvanajsto mesto.
---KAJAKAŠTVO----------------—--------------
Uspešno skozi Prusnik
Vsakoletni spust Prusnik — elektrarna na reki Savi pri Hrastniku je eno od najzahtevnejših tovrstnih tekmovanj na divjih vodah v Sloveniji. Tako je bilo tudi minulo soboto. Na progi po razburkanih valovih, ki so nekatere prevračali v čolnih, so se podali tudi mladi kajaka-ši Brodarskega društva Bistrica in vsi uspešno priveslali do cilja. Anita Gjerek je v kategoriji K 1 mladinke zasedla 2. mesto, v kategoriji K 1 mladinci pa so Andrej Utroša, Denis Čizmašija in Egon Krampač zasedli 4., 6. in 9. mesto. Tekmovanja se je udeležilo okrog 50 tekmovalcev iz Slovenije in BiH.	-aj
St
Si ts S
S
S 8 fes s ..
A°Nl
&
16
16
16
16
16
16
16
16
10
10
9
7
7
7
7
4
2
4
5
2
3
4
3
2
2
1 4 O
4
4
5
6
7
7
11
10
12
2:1 2:1
1:0 0:4 2:1
34:17 25
30:20 22
32:14 21
35:23 19:19 32:26 32:32 16:35 21:34 20:51
Lendava
18
17
16
16
9 8
8
5:4
1:2
14
14
15
15
14
9 7 6 4
3
2
5
3
3
3
2
6
8
45:23 33:15 22:36 35:52
10 27:46
20 19
15
11
7
---§AH—,------------------------—------------
MARIČEVA DRUGA.SEDONJA TRETJI
V Postojni je bilo republiško prvenstvo za starejše pionirke in pionirje v šahu. Sodelovale so tudi šahistke iz Pomurja in dosegle lep uspeh. Najbolje se je odrezala Katarina Marič, zasedla je četrto mesto. Martina Manč je bila deseta, Lea Štefanec pa štirinajsta.	........,	,. •
Na republiškem šahovskem prvenstvu za mlajše pionirje in pionirke, ki je bilo v Spodnji Polskavi, pa je Martina Maričeva iz Murske Sobote zasedla drugo mesto med 24 tekmovalkami, Jožef Sedonja pa tretje med 32 tekmovalci.
--KASAŠKI ŠPORT—----------------—---------
Mendo(Kukolj) prvi na Bledu
Na hipodromu pod Lescami je bila kasaška dirka, ki jo je pripravil KK Triglav Bled. Sodelovali so tudi nekateri ljutomerski kasači in dosegli vidne uvrstitve. Najuspešnejši je bil Mendo (Kukolj), zmagal je med dveletniki na 1200 m dolgi progi s kilometrskim časom 1:33,6. Uspešna sta bila tudi Formosa (Slana) in Leostina (Osterc), Id sta zasedla drugi mesti.
---ŠAH —----------------------------
SKROMEN REZULTAT
V Portorožu je bil republiški finale pokala maršala Tita v šahu. Sodelovali sta tudi članska in mladinska ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote m dosegli skromen rezultat. Članska ekipa v postavi Boris Kovač, Ciril Logar igo Kos in Bogdan Hari je v petih dvobojih dosegla eno zmago in en neodločen izid ter z osvojenimi 8,5 točke pristala na dnu lestvice. Odlično je igra , ki je na prvi deski zbral 3,5 točke in med drugim premagal slovenskega prvaka Plesca. Mladinska ekipa v postavi Peter in Alen Kelemen ter Katarina in Mira Marič je prav tako dosegla eno zmago in en neodločen izid ter osvoji a Najboljša v ekipi je bila Mira Marič š 3,5 točke.
---KOLESARSTVO----------------------------------
Dve četrti mesti Šooša
Kolesarsko društvo Kvik Branik iz Maribora je pripravilo kolesarsko dirko Kvikov kriterij za lovoriko Kriterij slovenskih mest. Sodelovali so tudi trije kolesarji Pomurja iz Beltinec in dosegli lepe uvrstitve. Najuspešnejši je bil Simon Šooš, saj je zasedel četrto mesto, Dušan Hajdinjak je bil šesti, Robert Šooš pa deseti.
Na spominski dirki Pohorski bataljon sta sodelovala tudi kolesarja Pomurja Simon in Robert Šooš. Simon je pri mlajših mladincih zasedel četrto, Robert pa pri starejših mladincih enajsto mesto.
---KARATE ---- ----------------------------------
JAKOVLJEVIČEVA DRUGA
V Mariboru je bilo območno tekmovanje v katah posamezno in ekipno za pionirje in pionirke. Sodelovalo je 51 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 klubov, med njimi so bili tudi predstavniki iz Radenec, Murske Sobote, Beltinec in Lendave. V tekmovanju posameznikov je bila najuspešnejša Sabina Jakovljevič (Murska Sobota), v konkurenci starejših pionirk je zasedla drugo mesto. V ekipnem tekmovanju pa je najboljša ekipa mlajših pionirjev iz Radenec, ki je zasedla prvo mesto. Starejši pionirji Radenec so bili drugi, drugo mesto pa je tudi zasedla ekipa starejših pionirk Mladosti iz Lendave. Najboljši bodo sodelovali na republiškem prvenstvu, ki bo v soboto v Celju.
Dj. Vugrinec
----MALI NOGOMET'-------------------------------
PRVI ŽENSKI TURNIR V BAKOVCIH
Klub malega nogometa Bakovci prireja v nedeljo, 20. maja 1990, ob 14.00 v športno-rekreacijskem centru v Bukovcih prvi ženski turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali v petek, 18. maja, ob 19. uri v športno-rekreacijskem centru, ko bo tudi žrebanje ekip.
y
Šport kot prvina kakovosti življenja
Čeprav v tem trenutku ni ravno pravšnji čas za proces argumentiranega pomena športa, je bilo dano v javno razpravo gradivo ŠPORT KOT PRVINA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, pri nastajanju katerega so sodelovale najbolj odgovorne osebe s področja zdravstva, ljudske obrambe, izobraževanja in športa, gradivo pa so podprli tudi najodgovornejši dejavniki v republiki Sloveniji. Kot kaže, je v naši družbi vendarle prisotna zavest, da je nekaj narobe pri obravnavi človeka, njegovega življenja, dela in uspešnosti. Problem ni samo status športa v družbi, problem je, gledano z družbenega vidika, mnogo globlji. Preseneča dejstvo, da doslej nihče v naši družbi ni imel za potrebno spremljati negativnih tokov zdravja in telesnih sposobnosti naših ljudi, delovnih izostankov, delovne uspešnosti, telesnih deformacij, vzrokov zgodnje umrljivosti in drugega ter se vprašati, ali vendarle lahko šport kaj prispeva k izboljšanju stanja. Gradivo ima namen spodbuditi razpravo o potrebnosti športa za razvoj moderne družbe, zato vsebuje podatke, misli in argumente, ki kažejo, da šport ni le zabava in tekma, ki da zmagovalca in poraženca, temveč veliko več. Je torej dobro izhodišče, na osnovi katerega bi morali temeljiti srednjeročni programi razvoja športa.
»Šport ustvarja svoj svet, je ustvarjalen. To dejstvo si jasno in prepričljivo osvetlimo, če si zamislimo današnji svet, kakršen bi bil brez športa, njegovih naporov, tekmovanj in miselnosti,- s katero napolnjuje sodobnike ter tako nenehno sooblikuje njihovo telesno in duhovno podobo,« je zapisal naš rojak dr. Anton Trstenjak.
Šport, doslej izrazito prostovoljna in prostočasna dejavnost posameznika, mora v novih družbenih razmerah zaradi vseh negativnih vplivov vsake družbe, postati ne le interes posameznika, ampak tudi interes družbe kot celote. Skrajni čas je, da si v krajevni skupnosti, občini, regiji in Sloveniji opredelimo dolgoročni cilj: postati športni narod. Na šport ne bi smeli pozabiti tudi v sedanjih kriznih razmerah v našem družbenem življenju, ko se osredotočamo zgolj na tiste pereče probleme, ki nas neposredno ekonomsko ogrožajo. Dejstvo je, da le zdrav in zadovoljen človek lahko gradi in ustvarja in bo kos vsem nalogam pri prenovi naše družbe. V preteklosti smo ob stremljenju k čim hitrejši industrializaciji, avtomatizaciji, prehodu v informacijsko družbo pre-mnogokrat pozabili na človeka kot posameznika, na njegove elementarne potrebe, med katerimi je nesporno tudi potreba po gibanju. V razvitem svetu namenjajo danes, veliko pozornost prav tej prvini človeškega življenja, saj je razvoj proizvajalnih sil v smeri avtomatizacije z vsemi svojimi posledicami že pokazal, da je poleg narave ogrožen tudi človek kot biološko bitje. Razmislimo o športu, z ničemer nadomestljivi prvini kakovosti življenja tudi v našem okolju.
Feri Maučec
KOŠARKA
SOBOČANKE PETE
V Murski Soboti je bil polfinalni košarkarski turnir Slovenije mlajših pionirk za pokal Šumi. Rezultati — OŠ lil M. Sobota:Maribor 42:28, OŠ 111 M. Sobota:Ljubljana 36:58. V finale se je uvrstila Ljubljana, Sobočanke pa so zasedle 5.-8. mesto. Najboljše strelke pri domačih: Friški-čeva 27, Meškova in Potočnikova po 9.
VESTNIK, 17. MAJA 1990
Radijski in televizijski spored od 18. do 24. maja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
I RADIO
। MURSKA SOBOTA
RADiO	RADIO	RADIO	KADJO cnRATA
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA MURSKA SOBUi«
RADIO
RADIO
RADIO
5.30 Prebujajte se z nami! (Informacije, glasba, možnost vašega neposrednega vključevanja. Poslušajte nas!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Romano vila-go — Svet Romov, 16.35 Kronika, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 21 232
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja — o pokojninah, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
9.00 Nedeljska kuhinja (humorist Dodo, Srečanje na pomurskem valu, ekskluzivni nedeljski gost), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja, jutranji pozdravi, jutranje dobro razpoloženje. Ostanite z nami !), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas
TV SLOVENIJA
9.00 Mozaik: Narodni parki, Boj za obstanek. Ptice na Kosovu. 10.40 Blue-bell, zadnji del nadaljevanke. 15.25 Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik: Tednik. 17.50 Koroška poje. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Bajke na Slovenskem. 20.55 Ža-kon v Los Angelesu, amer, nanizanka. 22.35 Tv dnevnik 3. 23.00 Pogledi: Njegovo veličanstvo čevelj. 23.55 Moja čudovita pralnica, angl. film.
Program LJ 2:
16.00 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, prenos iz Umaga. 17.50 Studio Maribor. 19.00 Vi-deomeh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 I ’90, oddaja pred SP v nogometu. 21.00 Skupščinska kronika. 21.30 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije — Beethoven: 9. simfonija. 22.40 Kronika festivala Neum 90. 23.30 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, posnetek iz Umaga.
8.30 Nemščina. 8.55 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, Lonček, kuhaj!, Mlada Breda, Poletje v dolini ribnikov, Lutkovna igrica, Aliča v deželi risb. 10.15 Ovčar Hobo, amer, nanizanka. 10.50 Zgodbe iz školjke. 11.20 Camel Trop-hy 90 (Španija, Francija). 11.55 Naša pesem Maribor 90. 14.25 Tributeto Benny Goodman. 15.25 Pred SP v nogometu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 16.50 Ciklus filmov W. Disneya: Emil in detektivi, ameriški film. 18.30 Vaš zelenjavni vrt. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Križkraž. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Grehi, amer, nada-
Ijevanka. 23.15 Do nemški film.
Program LJ 2:
15.00 Videonoč.
kože,
19.00
Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Arthur, amer, film. 21.55 Kronika tv festivala Neum 90. 22.40 Nagrajena oddaja tv festivala. 23.25 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, posnetek iz Umaga.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nadaljevanka, 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 22.00 Kultura, 23.05 Noč z vami
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.50 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Evropoli-caji, 21.20 Časi kot st ti, 22.20 Filmske novitete, 22.50 Vrt zla, 0.30 Serpico
TV MADŽARSKA
9.10 Madžarska stoletja, zakon o ljudski šoli. 9.25 John Wayne, amer. film. 10.00 Kemeri, madžarska serija. 15.40 Matura ’90. 16.15 Z jasno besedo. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družabna igra. 20.55 Panorama. 21.55 Ecce Homo, češki film. 23.15 EP v dviganju uteži. 23.45 TV dnevnik:
8.50 Otroška matineja. 10.10 Grehi, amer, nadaljevanka. 11.00 Alo, alo, humor. serija. 11.30 Alpski večer. 12.00 Kmetijska oddaja. 14.10 Formula 1, franc, nadaljevanka. 14.55 Kolo sreče. 16.30 Tv dnevnik 1. 17.05 Divja dvajseta leta, ameriški film (čb). 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2, 20.05 Balkan expres, nadaljevanka. 20.55 Ždravo. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.45 Shaka Zulu, amer, nadaljevanka.
Program LJ 2:
10.00 Oddaja za JLA. 13.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.3'0 Tv dnevnik. 20.00 Drobno gospodarstvo. 20.30 Živeti z naravo. 21.15 Satelitski programi. 21.50 Športni pregled.
TV SLOVENIJA
5.30 Prebujajte se z nami! (Pomladni mesec maj vam prinaša obilo sonca, sreče in ljubezni. Kot običajno pa tudi jutranje oddaje z murskega vala!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod, 16.15 Pogovor v živo, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
5.30 Prebujajte se z nami! (Morda želite vedeti, koliko je ura. Čeprav se nad deželo jasni, bomo svojo napoved točnega časa dodali tudi murski valovalci!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod, 16.15 Gospodarske teme, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas (vpra-šanja-odgovori na 21 232)
TV ZAGREB
Prvi program
9.30 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.00 Tracy (n), 13.55 Nedeljsko popoldne, 16.25 Tajna orožja (n), 17.15 Clarence — škilasti lev (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrnitev Arsena Lupina (n).
/O ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
i 21.00 Zabavna glasba, 21.30 ■ I Dnevnik, 21.50 Športni pre-9.00 Tv v šoli, ponovitve, I gled, 22.40 Noč z vami
14.50 Mladinski spored, -----------1—------------------
TV ZAGREB
19.30 Dnevnik, 20.00 Alf (n), 20.50 Sodba (f), 23.00 Dnevnik, 23.40 Noč z vami
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.15 Mladinski spored, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kdor reče A, mora reči še ..., 22.15 Tajni agent vskoči (f), 0.15 Estera in kralj (f),
TV MADŽARSKA
7.00 Sončnica. 9.10 Izlet v Egipt. 9.45 Družabna igra. 10.10 Ptice trnovke, pon. 10.55 Panorama. 11.55 Naš ekran, v srbohrvaščini. 14.45'Formula I, igrana serija. 15.35 Legenda o Slivovem cvetu, film. 16.45 Hišni prijatelj. 17.40 Varstvo okolja. 18.30 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Spartacus, amer. film. 22.00 Igralka I. Pecsi. 22.55 EP v dviganju uteži. 23.50 Kje so vojaki?
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 13.45 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pohod (f), 21.55 Vojaki (opera), 0.00 Grand Hotel (tv opera), Drugi program
9.00 Matineja,
15.00
Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Najeti policaj (f). '
TV MADŽARSKA
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 9.40 Potuj z nami po Madžarski. 10.15 Glasbeni butik. 14.00 Družinska nedelja. 15.15 Legenda o Slivovem cvetu, 2. del. 16.35 Vesela novica. 16.55 Tri želje. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Spartacus, 2. del. 21.35 Žalostinka za Donavo. 22.45 Telešport. 23.30 TV dnevnik.
Ona: Nenadoma te bo zgrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da ne bo nekdo tega izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost.
On: Pravzaprav je zadnji čas, da zakrpaš luknje v svojih po-OVEN slovnih zadevah, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj kaj hitro poruši. Partner ti bo sicer pomagal, vendar se boš moral potruditi tudi sam.
Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po gla-vi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da TTA ) se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil.
\ "	■/ On: Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in želel si boš, da
_ bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizadevanja bodo sicer iskrena, BIK vendar pa nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali pa ne bodo mogli razumeti.
Ona: Nekdo ti bo postavil past, v katero se boš sicer zapletla, a se bo.zapletel tudi on sam. Na koncu se bosta vsemu skupaj le smejala, saj bosta drug v drugem našla-to, kar sta že dolgo iskala.
On: Poskusil se boš približati nekomu, do katere ti je sicer precej, vendar pa se ti je do sedaj zdelo, da pač nimaš osnovnih mož-DVOJCEK nost' za uspeh. Nad >rezultatom< boš presenečen tako ti, kot tudi tvoji prijatelji.
Ona: Včasih se splača malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toli-:o slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne sekiraj zaradi trenutnih neuspehov — tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo Aoristi do konca!
On: Tvoje prepričanje, daje pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta prava pravcata eksplozija.
9.00 Mozaik: Otroška serija, Mladinski pevski festival, Utrip, Zrcalo. 15.35 Shaka Zulu, amer, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik: Zdravo. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Drama. 21.10 Osmi dan. 22,00 Tv dnevnik 3. 22.20 Operne zgodbe, angl, serija. 23.00 Shaku Zulu, amer, nadaljevanka.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi. 19.00 Kulturna dediščina Židov. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.15 Koncert za Nelsona Mandelo. 22.00 Satelitski programi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 Ponovitve, tv v šoli, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrnitev Katarine Kožul. (drama), 21.05 Svet danes, 21.35 Dnevnik, 21.55 Šport, 22.00 Noč z vami
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Hunter, 22.10 Soseda (f), 23.30 Serpico (n), Drugi program
17.00 Vinogradnik (dok. n), 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Raj, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Kako jemo?, 23.10 Nočni studio
TV SLOVENIJA tv SLOVENIJA
9.00 Mozaik: Zgodbe iz školjke, Šolska tv: Zgodbe iz življenja rastlin — orhideje in kukavičnice, Kmečki upori na Slovenskem, Dobro je videti in biti dobro viden. 10.30 Nemščina. 11.00 Oddaja o športu. 11.15 Osmi dan. 14.30 Nemščina. 15.00 Žarišče. 15.30 Shaka Zulu, zadnji del amer, nadaljevanke. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Šolska tv. 17.40 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Moja poslednja sanja, franc, nadaljevanka. 21.00 Cirkom Musiča. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Skrivni predal, franc, nadaljevanka.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi. 18.05 Svet športa. 18.55 Slovenska ljudska glasbila: Razvoj citer. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Šoah (Uničenje), zadnji del franc, filma.
9.00 Mozaik: Nana, mala opica; Drama. 10.15 Moja poslednja sanja, franc, nadaljevanka. 15.00 Žarišče. 15.30 Skrivni predal, franc, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik: Živeti z naravo, Po sledeh napredka. 18.05 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Ženska
na strehi,
švedski film.
2L40 Mali koncert. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Video-godba. 22.55 Skrivni predal, franc, nadaljevanka.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Vaš zelenjavni vrt. 19.15 Opera prima. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Dunaj: Finale PEP v nogometu, prenos. 22.15 Svet poroča.
23.15 Satelitski programi.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Otok Ellis (n), 21.00 Teme in dileme (pol. oddaja), 22.30 Dnevnik, 22.55 Noč z vami
Prvi program
8.35 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Fil-moskop + At (f), 22.45 Dnevnik, 23.10 Noč z vami
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dok. film, 21.07 Julija (n), 22.10 Vihar (f), 0.10 Serpico (n),
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgov, 21.10 Obisk (f), 22.45 Zloglasno (f),
ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.10 Nonstop nonsens, nemški film. 9.55 Ponovitve: Teden, Delta. 16.30 Video novice. 16.45 Perpetu-um mobile. 17.20 Utica. 17.30 Četrt ure za gospodarstvo. 17.50 Katoliški dnevnik. 18.00 Koledar 1990. 19.10 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Madžarska stoletja; Zakon o narodnostih. 20.25 Zarota: Proces čikaške osmerice, ameriški film. 22.30 Pori jazz 1989. 23.00 TV dnevnik.
9.10 Najdeni čas, nemški film. 10.25 Morje in Zemlja, 3. del: Džungla na otokih. 10.50 Telovadba za invalide. 16.30 Panonska kronika. 16.40 Oddaja za nemško narodnost. 17.20 V bližini Strehe sveta, dokumentarni film. 18.45 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kaviar in leča, sovjetski film. 21.40 Studio ’90. 22.40 Sodobniki, stari petdeset tisoč let. 23.25 TV dnevnik.
9.10 Srečanje kanibala in zveri. 9.30 Kratki film. 9.45 Tretji kanal. 10.30 Studio '90. 17.00 Video novice. 17.15 Magazin Alpe-Ja-dran. 17.35 Čarovniška revija, amer. film. 17.55 Živim v pesmi, ital, serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nogomet, finalna tekma za pokal evropskih prvakov,
prenos iz Dunaja. Shakatak, glasbeni 22.40 TV dnevnik.
Naloge za maturo in jemne izpite.
22.00 film.
22.55 spre-
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, pa ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravo pravcato >ledeno goro<. In to ti bo marsikatera prijateljica zavidala, zato nikar ne obešaj na veliki zvon.
On: Dobil boš predlog, ki te bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar pa boš po temeljitem razmisleku ugotovil, da ni vse ta-— ko lepo, kot izgleda na prvi pogled. A vseeno te bo premamilo ...
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Nepričakovano se boš zaljubila in vse okoli tebe se ti bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne pozabi na tiste, ki so ti k tej sreči pomagali. Kajti dober prijatelj je včasih vreden več kot pa bežen ljubimec.
On: Je že res, da boš napredoval počasi, vendar pa bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni pa se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na čudne poteze svojega partnerja.
Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih .čustvih, ti pa tega enostavno ne boš mogla narediti.
On: Odlično se boš počutil, saj ti bo šlo naravnost fantastično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bosta preživela karseda nor vikend. Nikar ne odlašaj, saj ti lahko v nasprotnem primeru marsikaj uide.
Ona: Vedi, da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot pa si mu pripravljena dati ti sama. Toda nikar ne čakaj predolgo, saj lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo.
On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej delikatnem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje.
5.30 Prebujajte se z nami-(Gotovo vam ni vseeno, če si boste pred potjo v službo ali šolo oblekli zimski plašč ali kratke rokave. Da bi natanko vedeli, kakšno je vreme in pri tem ždeli v postelji, naravnajte vaše radijske spre jemnike na 87,6 MHz ali 648KHz!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod, 16.15 Kulturna oddaja, 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.00 Rezerviran čas
TV SLOVENIJA
9.00 Mozaik: Grizli Adams, amer, nanizank2; 9.30 Šolska tv: Stres n8S vsakdanji, Kulturna dj-ščina: Ivana Kobilica, Alpe -Jadran. 15.30 Skrivni pj dal, franc, nadaljevanka 16.30 Tv dnevnik 1-Mozaik: Alpe Jadran, ’01' ska tv. 18.05 Spored J otroke in mlade. 18.25 0v čar Hobo, amer, nanizank-19.00 Risanka. 19.30 J dnevnik 2. 20.05 Vnovič’ Bridesheadu, angl, nadalje vanka. 20.55 Tednik. 22-^ Tv dnevnik 3. 22.20 spektiva sodobnega slo«”'| skega filma: Usodni telet । (čb).	I
Program LJ 2:	■
16.00 Satelitski Pr°8ra^ 17.00 Tv studio l-jubljan.' 19.00 Alo, alo, humor, g ja. 19.30 Tv dnevnik-2°-, Žarišče. 20.30 Boj za ob«!8 nek, angl, poljud,.
21-00 Mali koncert. 21-Ptice na Kosovu; Koreni naroda. 21.50 Večerni g?8' 22.35 Satelitski program'-
TV ZAGREB
Prvi program „nVjtve.
8.30 Tv v šoh, PoO°ored.
17.00 Mladinski SP Ref-19.30 Dnevnik, 20.00 leksi (pol. rnagazinf ^jji, Kvizkoteka, 22.20
22.45 Noč z vami
12.30 Praznični ob svetovnem dnevu / za vse, 18.30 Dom zažF3 ; 19.30 Čas v sliki, Smešni ljudje (tv f), Potovanje, 22.40 Ples 9v-
9.10 Barenboim 0 hovnu, Eroica, Por1-'a]ka-Kraj zločina, krimi“* |j-11.10 Telovadba za m j. de. 16.50 Panonska J 5j ka. 17.05 Tretji kanal- ' Smeri v XX. stoletju ^ wyorška šola. J9.00 O verouk. 19.15 Žrebanj .pj 19.30 TV dnevnik- fV Ljubimec s snežnikU’ ef film. 21.30 Igralec J Gati. 21.50 Domače og‘ lo. 23.10 TV dnevnik- z Naloge za maturo m. P 1 jemne izpite.
Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odP^ zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že t* nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato r misli raje dvakrat.	u<jj
On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta račun dosege1 STRELEC tisto, kar se ti je še nedolgo tega zdelo povsem nedosegljiv0' poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost'
KOZOROG
VODNAR
tebi pa ostane, ali jo boš znal izkoristiti.
Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečem1^ tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti-kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva stva, kar pa lahko postane tudi nevarno.	- ^0’
On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga,* ojih goče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica t ^1 in ne prijateljevih napak. Se vedno pa se ne boš mogel med koristjo in zabavo.
Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled’-se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo_, P [J tli' ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj- 1 kar se ne zanašaj na pomoč drugih!	. ju-
On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoJ^-stva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno-dar pa se boš prej ali siej ujel v nastavljeno past. Raje poskro lo tudi za finančno plat.	.
Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej manj zanl kot pa si pomislila rta prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno i vsem od tega, ali ti je v ljubezni važnejša stabilnost ali pa 1 na zabava.	bolJe
On: Še vedno se ti obeta prav zanimiva investicija, (ud^jir4' bo, če se boš vsaj malo podvizal: Tudi druga stran je zainte (iv na predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sen talnih čustev ...	-z
STRAN 18
VESTNIK, 17.
PARk^Pm FILMOV V KINU SOBOTA od 18.
Ulm	*8' uri amer akc'
M ‘'ATE KID. HI del
POPeS S,20’ uri amer. erot. film 22 8 !Z MIAMIJA, II. del
stol. filin °r>iu'n ur’amer Pu-BOND ‘ SMRTI JAMES ZA UUBiTm^T 007 V AKCIJI! SPOREdJ. UE PONOVNO NA
SMRTL Uri amer' PU'
KUp ŠALOVCI "'^^bamba.1' uri amer' glasb’ akc-
KINO LENDAVA
MERLYN f; Ob„20' uri - VROČA o Petek 18 erotični film.
BA briški 'k8' uri - LA bam-
ob20'uri
Cl^* film.	ameriški ak-
?0EC BARY a°b '8' uri “ VES°-Uri - La	komedija, ob
b'ni fi|m. LA BAMBA ameriški glas-
Tl U»ARec' ob 18’ uri “ SILOVI-
5 THpe^akcijski film
SAS°b«a, 19 ohR,Nn1SCE
X briški o?b3°' ur' - LA BAM-' Siasbeni film.
T b^ARE(? ob 15- uri - SILOVI-amenški akcijski film.
Vodarn
^^P«ODAM
km0’nlet2'k 19851 Prevože-FranC Pr°S1’
U?°- letnik 1970 1987’in ZASTA' .<n^.3A M-8639Pr°dam- F‘egar’
^k^OMAnK01 SOLARA
lNlc° &‘N oltovo ko-
$erke. 1 ec za koruzo pro-
NA
ŠPAGETERIJA - KEKA
Kidričeva 31, M. Sobota
— špagete
— kanelone — raviole ter sladice presenečenja.
Priporoča se: špagetoteka keka
BT ,
't4®. h, 1 lk '^S8 december, pr°-kovci m o Rec«k, Jurij 98, p- Roga' 'k ju'>j '981, prevoženih prodam. ® 73 084.
'Up, .
x"k prodam. Kojič, ^"Lp cv Ji M' Sobota. M-8662
'986 ' "'ESEL, registriran, janu-', jdam. Oktobrske revoluci-MOTou0 $dn ® 21 265. M-8663
350> 'elnik t^88, tički yrk "° v dveh obrokih. Ro-UbO .8\M-8667
'991 ‘7’*. registrirano, do aprila Hozjan, Brezovica 10, 85?'8670
“T, SPECIAL, nujno, zelo 'jBistritan '™° ohranjen in na novo '5 u« Ploham. ® 74 232 int. ’.2, ^ M-8674
1978, prodam.
w9. M-8743
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Be
lazita IJatč^^^torica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, šanjH?Parnfl< FJan' Dorninko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerse, Ludv	t
Nao^hov (fA»Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), urednjš°9rafija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
njefSafe^Lp^va^g/l. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; ^govorni urednik 21-579:^1^ lefak 2'403 in	naročniški oddelek, računovodstvo m tajništvo 21-064 m .
h aks 22-4(5 21,-°64; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 m Ljutomer 81 JR. Nočnin. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
v tujjnf i tnmesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za
>koči 'n 70 DEM letno.	. h|.	.
SDK Murska Sobota: 51900-603-30005^ Devizni račun pri A b^
tmk onrxJ2'5049512 Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pnstojn p'Osčen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
GOLF JL, letnik 1980, prevoženih 82.000 km, dobro ohranjen, prodam. Milan Prkič, Lendavska 25 a, Murska Sobota. M-8749
126 P, letnik 1981, ugodno prodam. ® 24 146. M-8753
FORD FIESTO, letnik 1987, prodam. ® 22 952, zvečer. M-8755
BT 50, nahrbtno škropilnico Vilaplan, vse novo, prodam. ® 23 883. M-8757 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Gradišče 56 a. M-8759
RENAULT 4, letnik januar 1978, prodam. Milan Milič, Stara 8, M. Sobota. M-8761
AUDI 80 L, letnik 1974, prodam. ® 26 580. M-8762
TOMOS AVTOMATIK, podvozje, primerno za prikolico za avto ali prevoz živine in rezervne dele za ford es-cord, starejši letnik, prodam. Jug, Vanča vas 18. M-8764
MOPED AVTOMATIK, v dobrem stanju, prodam. M-8766
MERCEDES 307 D, prodam.
® 24 396. M-8771
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. ® 24 661. M-8772
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. ® 22 511, interna 34. M-8774
GOLF GL, letnik 1981, prodam. Ra-dovci 15. M-8775
SPAČKA prodam. ® 21 636, M-8778 ZASTAVO 101, letnik 1976, ugodno prodam. ® 23 617. M-8689
GRADITELJI POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
AVTOMATIC A3 ML, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Jože Vrbnjak, Ključarovci 7 c, Križevci pri Ljutomeru, ® 87 306. M-8691 RENAULT 18, letnik 1983, prodam. Bakovci, Cvetna 12. M-8699
GOLF BENCINAR, ZASTAVO 750 in koso IMT prodam. Murski Petrovci 24 a. M-8701
ŠKODO 100 L, karambolirano, vozno, registrirano do septembra 90, ugodno prodam. ® 26 206. M-8707 ZASTAVO 128, SKALA 55, star 17 mesecev (8.000 km) prodam za 62.000 din. Rožman, Ljutomerska 21, G. Radgona. M-8709
KADET 1.2 S, avtomatik, star 12 let, dobro ohranjen, prodam. Panonska 7/2, Beltinci. M-8714
FORD TAUNUS 1.6, letnik 1975, prodam za 21.000,00 din. Gostonj, Lendavska 51, M. Sobota. M-8716 OSEBNI AVTO KADETT 1.3 S, star 3,5 leta, dobro ohranjen, garažiran, prevoženih 10.000 km, prodam. ® 76 612, Cankova 23. M-8720
VW 1300 S, registriran, v voznem stanju, prodam. Grlava 5. M-8721
KADET 1.3 GL, letnik 1986, 5 vrat, prodam. ® 76 690. M-8724
ZASTAVO 128, letnik 1984, registriran do decembra, prodam. Trstenjakova 54, M. Sobota. M-8735 ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Markišavci 30. M-8738
LADO SAMARA, stara 2 leti, 15.000 km, prodam. Nemčavci 2 h, ® 25 566. M-8781
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam.
Zelko, Veščica 7, p. M. Sobota. M-8782
FORD ESCORD 1100 ugodno prodam. ® 89 160. IN-14144
FORD TAUNUS 1300, neregistrirano, ugodno prodam. Zdravko Muršič, Iljaševci 33, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-14145
ZASTAVO 101, letnik 1980, ugodno prodam. Boro Savič, Mota 61, Ljutomer. IN-14147
FIAT 125 P, letnik 1976, prodam. ® 82 689, po 14. uri. IN-14146
JUGO 45, letnik 1988, prodam.
® 69-131. IN-1494
TOYOTA CELICA, 1.6 L ST, LETNIK 1985, ugodno prodam. Milan Kosi, Rihtarovci 8, Radenci. GR-132652
Trgovsko storitveno podjetje VaS dom Žiški 63b je odprlo svoja vrata!
• ugodna prodaja pohištva —
• brezplačna montaža in dostava pohištva na dom • nudimo vam tudi vse vrste gradbenega materiala Pričakujemo vas v prodajalni VAŠ DOM v Žižkih 63b! Trgovsko storitveno podjetje VAŠ DOM Žižki, tel.: 70-780
VW 1200, letnik 1974, obnovljen, dodatno opremljen, prodam. Marjan Kocet, Janžev Vrh 42, Radenci. GR-13651
ZASTAVO 101 L, dobro vzdrževano, letnik 1977, registrirano do aprila 1991, prodam. Boris Žurman, Negova 5, p. Sp. Ivanjci. GR-13656
ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam. ® 81 587. IN-14140
FIAT 750 po ugodni ceni prodam. Trstenjakova 6, M. Sobota, ® 23 646. M-MM
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
PRODAM
PUHALNIK ZA SENO TAJFUN, ugodno prodam. Pinter, Nemčavci 34, ® 24-630. M-8751
TRAKTORSKO KOSILNICO prodam. Štefan Magdič, Turnišče, Mlinska 2. M-8752
TRAKTOR ZETOR 4712, s frezo, nemško, 8 KM, prodam. Lipa 24. M-8754
PUHALNIK za seno prodam. ® 22-952, zvečer. M-8755
KOSILNICO LAVERDA, z žetveno napravo,, s sedežem, in balirko Ban-forc BL 30, prodam. ® 78-274. M-8638
TRANSORTER in oltovo kosilnico ter drobilnik koruze prodam. Berke, Križevci v Prekmurju 182. M-8644 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO in stiskalnico za grozdje prodam. Lipa 123. M-8647
KOLSILNICO IMT, malo rabljeno, ugodno prodam. ® 77-403.
KOSILNICO BCS prodam ® 76-257. M-8651
OBRAČALNIK PANONIJA prodam za 5.000,00 din. Šavel, Košarovci 2. M-8657
TRAKTOR IMT 933 prodam. Odranci, Jugovska 13. M-8679
PNEVMATSKI SADILNIK KORUZE BECKER (nemški), štiriredni, z dozatorji gandi, ohranjen, kot nov, ugodno prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-8683
TRAKTOR FERGUSON 549, 90 delovnih ur, ugodno prodam. Janez Puhan, Bogojina 48. M-8693
FREZO MIO 300, novo, in žično vrv (zajla) 100 m, ugodno prodam. ® 77-618 po 19. uri. M-8694 KOMPRESOR, nov, nerabljen, na 3 cilindre, 800 I, prodam. ® 22-395 po
19. uri. M-8696
TRAKTOR FEND, 35 KM, s koso, prodam. Alojz Kralj, Sp. Ščavnica 71, G. Radgona. M-8702
TRAKTOR URSUS, 35 KM, malo rabljen, zelo ugodno prodam. Alojz Zadravec, Naselje 14. divizije 58, M. Sobota, tel.: 23-573, od 7. do 15. ure. M-8704
TRAKTORJA TORPEDO 80 in 90 prodam. ® 76-860. M-8705
DVA TRAKTORJA VARŠALOVSKI 25 in DAVID BRAUN, obnovljena, prodam. Krnci 1. M-8708 KOSILNICE BCS in Laverda prodam. Fluks, Teslina 3, Tužno, Varaždin, ® (042) 510-74. M-8711 TRAKTOR STEYR 180 (žaba) ugod no prodam. Ogled po 14. uri v Križevcih v Prekmurju 203. M-8712 KOSILNICO BCS, bencinar - petrolej, malo rabljen, prodam. Ogled: Zagajski vrh 1 a, «60-520. M-8719 UNIVERZALNI STROJ za luščenje in mletje koruze, 1,5 kW prodam. Puconci 97. M-8723
BALIRKO LIFAM, novo, nujno prodam. Vidonci 116. M-8728
ŠKROPILNICO, 200 L, v zelo dobrem stanju, prodam. ® 76-663. M-8732
pe-
KOSILNICO BCS 127 bencin - . trolej, prodam. Farkaš, Oljaševci 47, Križevci pri Ljutomeru. M-8737 KOMBAJN DECHENTREITER, s perkinsovim motorjem, prodam. Jože Sever, Pečarovci 91 b. M-8741
DRAGI HČERKI DARINKI BEN-ČEC, POROČENI ROTH, IZ MORAVSKIH TOPLIC ČESTITA OB PRAZNOVANJU 50. ROJSTNEGA DNE IN JI ŽELI ŠE VRSTO ZDRAVIH, ZADOVOLJNIH IN SREČNIH LET - OČE.
50%
nižje cene in še dodatni
5%
popust trgovine
TRAKTOR TORPEDO TX 48, star tri leta, prodam. ® 48-528 — Žganjar. M-8742
KOSILNICO GORENJE in obračalnik Panonija, malo rabljena, prodam, domiter, Jurij 107, p. Rogašovci. M-8745
BALIRKO VEGLER in voz z gumijastimi kolesi, primeren za traktor, prodam. turnišče, Nedelica 12. M-8434 KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL ugodno prodam. ® 82-878. M-14142 OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, prodam. Ivan Hajdinjak, Šra-tovci 11, p. Radenci. GR-11498 MOTORNO KOSO, novo, Husquar-no, 64 cm, ugodno prodam. «46-261, popoldne. M-8779 KOMBAJN ZMAJ 133 z obema adapterjema, traktor IMT 577, dvojna vleka, prodam. Štampar, Urban 2, p. Štrigova. m-FK.
KOMBAJN ZMAJ SPECIAL 780 in TRAKTOR IMT 35, prodam. Polana 2, pri M. Soboti. ® 22-951. M-8802
posesti
PRODAM
GRADBENO PARCELO z vinogradom in gradbenim materialom, 1720 m', v Filovcih, prodam. ® 45-230. M-8635
NJIVO v smeri Beltinci—Lipa, 26 arov, pri cesti, prodam. Informacije Ravenska 39 ali M. Sobota, Št. Kuzmiča 31. M-8713
STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti nujno prodam. Naslov v upravi lista. M-8739
PREMOG
KURIVO-PREVOZ, Bojan Jakšič, G. Bistrica 51
Lahko naročite tudi po telefonu: 70-106
Cena: velenjski lignit 568,40 din trboveljčan 1050,00 din
STAREJŠO HIŠO v Boračevi ter dve njivi in gozd prodam. Ivanka Jamnikar, Radenski Vrh 15 b. M-8748 VINOGRAD s kletjo in garažo (trifazni tok) prodam. I. Šumenjaka 2, ® 21-975, med 20. in 22. ure. M-8768 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE veliko 75m *, v središču M. Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-8785
V OKOSLAVCIH pri Gornji Radgoni prodam 53 arov njive (sončna lega). Cena 12.000,00 DEM. Beno Miil-ler, Šafarsko 9 a. IN-141143 VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO V PLITVIČKEM VRHU 2, s centralnim ogrevanjem, prodam. Ogled možen vsak dan. Marija Pintarič, Plit-vički Vrh 24, G. Radgona. GR-11497 HIŠO S POSESTVOM, velikosti 3 ha, v Črešnjevcih pri G. Radgoni, prodam. Marija Domanico, dr. Swei-gerstrabe 27, Bad Radkesbrug, Avstrija ali ® (069) 74-280 po 16. uri. GR-13658
NEDOGRAJENO HIŠO v Krogu prodam. ® (063) 852-220. M-MM
REGISTRACIJA PODJETIJ
ŽIVAL!
PRODAM
STOP
AVTO ŠOLA
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Odranci, Sevranska 21, p. Crenšovci, •• ® 70 144. M-8641
d.O.O., CVETKOVA 40, MURSKA SOBOTA OBVEŠČA, DA JE PRIČELA Z DELOVANJEM IN DA VPISUJE V TEČAJ ZA VOZNIKE KATEGORIJE B.
PRIJAVE SPREJEMAMO OSEBNO ALI PO TELEFONU ŠT.: 21-773.
Osnovna vloga za ustanovitev podjetja je 2000,00 din. Izdelamo vam vse potrebne dokumente za registracijo. Ponudbo in dokumente vam lahko pošljemo tudi po pošti. Pokličite po telefonu: (062). 811-286, od 15. do 17. ure.
DVE BREJI OVCI in samca za koze prodam ali zamenjam. G. Petrovci 59. M-8653
KRAVO, brejo 9 mesecev, kontrola A, dobro mlekarico, prodam. Gomilica 142. M-8690
MLADE PSE, bernardince, prodam. Petanjci 17. M-8698
KRAVO S TELETOM prodam. Filovci 35. M-8725
DVE KRAVI zaradi bolezni lastnika prodam. Ivan Kustec, Crenšovci 56. M-8740
NESNICE, MLADE JARClCE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, S 77 686. M-MM
I BALAŽIČ
TRGOVSKO PODJETJE
Crenšovci
Cenjene stranke želimo obvestiti, da je v naši samopostrežbi I mogoče nakupovati po zelo konkurenčnih cenah vso galanteri- | jo, živila in pijače.
Delovni čas je od 7. do 1B. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. ■ do 12. ure. Priporoča se TRGOVSKO PODJETJE BALAŽIČ
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, OPRAVLJENA VSA CEPLJENJA, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Ben-čec, Bakovci, Prečna 6 a, ® 76 070. M-MM
MLADIČA NEMŠKEGA OVČARJA, odlična linija, prodam. Feri Titan, Gorička 54, Čemelavci. M-8769 KRAVO, staro 8 let, brejo 5 mesecev, navajeno na pašnik, prodam. Podgoršek, Mostje 38. M-122663
MALE PUJSKE prodam. Satahovci 31. M-8746
Razno
PRODAM
LOKAL, okrepčevalnico dam v najem. ® (069) 75 413. M-8756
DRVA ZA KURJAVO, z dostavo na dom, ugodno prodam. ® (043) 839 044. IN-14137
BELO POROČNO OBLEKO (BUTIK IRIS), št. 36, prodam. Lipovci 25. M-8659
ŠTEDILNIK (električni) in hladilnik z zamrzovalno omaro, prodam. ® 23 818. M-8661
PRIKOLICO za osebni avtomobil, večjo, prodam po ugodni ceni. ® 70 280 — Čemelavci. M-8666 RDEČE VINO prodam. Bratonci 123. M-8671
JESENOV LES, rezan, 8 cm, prodam. Tufjanci 38, p. Radenci. M-8673 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Kopitarjeva 7, M. Sobota. M-8675 OTROŠKO POSTELJICO prodam. ® 26 751. M-8680
DELE ZA GS prodam. ® 76 679. M-8736
SLAMO v balah, večje količine, prodam. Berglez, Puževci 4. M-868I
PRALNI STROJ, rabljen, ® 24-749. M-8682 OZVOČENJE VERMONA ELKA ELKATWIN ® 71-487. M-8684 PRIKOLICO BRAKO
prodam.
in orgle prodam.
prodam.
® 26 743, v petek, po 18. uri. M-8688 ADRIA 390 L (3+ I), počitniško prikolico, ugodno prodam. Franc Hoch-statter, Foto, ® 21 549. M-8700 HLADILNIK GORENJE, vgradni, 120 1, prodam. ® 25 440. M-8717 TRAJNOŽARNO PEČ FERROT-HERM 32, novo, poceni prodam. ® 23 702. M-8722
ŠTEDILNIK na trda goriva, Gorenje, za etažno centralno, prodam. ® 73 235. M-8726
KAMIN - FRANKLIN, nov, ter nekaj rabljene opeke, ugodno prodam. Nemčavci 23 a. M-8760
RDEČE DOMAČE VINO prodam.
® 24 172. M-8765
DESKE, primerne za izdelavo ročajev, in delno narejene ročaje za kmetijsko orodje prodam. ® 77 184. M-8767
PRIKOLICO BRAKO ugodno prodam za 10.000,00 din. ® 22 373, Murska Sobota, Cankarjeva 66. M-8730
ŠOTOR za 4 osebe, rabljen, prodam. ® 24 732. M-8733
TRAVO in kosilnico OLT za traktor prodam. Bratonci 149. M-8744

MINI MARKET POREDOŠ BELTINCI, Ravenska 73a.
Od 14. maja
NAJCENEJŠI GOSPODINJSKI PLIN V POMURJU jeklenka (10 kg) samo 72 din
Delovni čas: od 7. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah: dopoldan
HLADILNO OMARO, gostilniško, 3001, s kompresorjem, ugodno prodam. ® 72 140. M-8747
POHIŠTVO ZA KUHINJO, komplet in kavč, raztegljiv, s fotelji, prodam. Ogled vsak dan, ® 23 866, ali Št. Kuzmiča 20, M. Sobota. M-8655
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, rabljen, peč na olje in knjižni regal ugodno prodam. Danč, Št. Kovača 5, M. Sobota. M-8773
MOTOR ZA 126 P, generalno obnovljen, prodam. ® 82-079. IN-14141 DOMAČE VINO, rolete, peč za centralno ogrevanje, dva mopeda avtomatik ter katrco — vse zelo ugodno prodam. ® 74-029. M-13654
KOŠNJO SENA IN OTAVE, 2 ha, na lepi legi v Peskovcih 24, prodam. ® 21-259, popoldan. M-8786
BARVNI TV GORENJE, hladilnik, zamrzovalno omaro, termoakumulacijsko peč in pohištvo za spalnico prodam. ® 22 353 ali Perdigal, Št. Kovača 21. M-8359
zaposlitve
NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostilni zaposlim. Hrana in stanovanje zagotovljena. OD po dogovoru. Jože Ceh, Gostilna pri Studencu, Nedelica, ® 72 146. M-8678 NATAKARICO zaposlimo. Okrepčevalnica Raj, Gomilica. M-8747 2 KV ZIDARJA ZAPOSLIM. Gom-boc, Otovci 8, ® 77 218. M-8350 NATAKARICO, Z VESELJEM DO DELA V GOSTILNI, TAKOJ ZAPOSLIMO. GOSTIŠČE GERGJEK, TIŠINA. M-MM
Razno
RIBIŠKA DRUŽINA GORNJA RADGONA, TEMELJNA ENOTA TIŠINA prireja 20. 5. 1990 ob 7. uri RIBIŠKO TEKMOVANJE za člane in nečlane. Obenem bo otvoritev ribiškega doma v Gradišču. Vabljeni! M-8783 Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1984 na OŠ Stefana Kovača v Turnišču na ime Jože Slemenšek, Renkovci 149. M-8695 ŽENSKO, staro do 60 let, išče za skupno življenje upokojenec, zdomec iz Francije. Kadilke in alkoholičarke izključene. Samo resne interesentke dobijo naslov v upravi lista. M-87I8 Preklic!
Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ 14. okt. Beltinci, izdanega v šol. I. 1988/89 na ime Robert Maučec, Lipovci 252. M-8750 30. marca so nam odpeljali psa, mešanca, srednje velikega, bele barve z črnimi in rjavimi lisami. Glavo ima rjavo, eno uho štrleče, drugo ne, rep bel in zavihan. Vsi, ki bi karkoli vedeli o našem psu, sporočite po ® 25 537. Posebej pa prosimo pismonoše, da opazujejo okolico. Najditelja lepo nagradimo! M-8/77 Preklic!
Preklicujem veljavnost HRANILNE KNJIŽICE, izdane v Gornji Radgoni, št. 04099-8. Marjan Mulec, Porab-ska 2, G. Radgona. GR-11495 UPOKOJENKA GRE GOSPODINJIT ZA HRANO IN STANOVANJE V CENTRU G. Radgone. Naslov v upravi lista. GR-13653
LOKAL — okrepčevalnico dam v najem. ® (069) 75 413. M-8756
VODIM POSLOVNE KNJIGE ZA OBRTNIKE in zasebna podjetja. ® 41 068 (sobota, nedelja). M-8669 AVSTRIJSKI PAR išče hišo z vrtom v okolici Murske Sobote ali Ljutomera. Ponudbe na upravo lista. M-8685

PETSTOPENJSKI MENJALNIK za renault 18 TL kupim. «25 175. M-8780
KORUZNJAK kupim. « 78 275. M-8703
1990
STRAN 21
ZAHVALA
V 88. ietu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Uršula Sraka
roj. Mujdrica iz Gančan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za ganljive besede in kolektivu Jeklotehne iz Murske Sobote.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče, pradedek in brat
Štefan Šušlec
iz Kančevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani.
Vsi njegovi
Zasijala sončna je pomlad, a v srcu mojem sonca ni, po licu solza mi polzi, skaliti upanja ne more mi, da vidimo pri Njem se zopet vsi.
ZAHVALA
Ob nenadni, prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega brata in strica
dr. Ignaca Horvata
zdravnika
iz Lipovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali številne vence, šopke in za sv. maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem duhovnikom za pogrebni obred, vsem pevcem in pevkam za odpete žalostinke, vsem govornikom za izrečene ganljive poslovilne besede in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: sestra Marija z družino, sestra Ančka z družino, brat Jože z družino, brat Ivan z družino, brat Gusti, nečaki in nečakinje
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 42. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
Jožef Šinko
iz Domajinec
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo medicinskemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka intenzivne nege bolnice v Rakičanu, posebno dr. Mukoviču in dr. Selikoviču za vso zdravniško pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja.
Lepa hvala sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje, darovali za sv. maše in druge namene, sočustvovali z nami in nam 'izrekli sožalje.
Hvala učencem razreda 1 Ki SCTPU, delavkam likalnice iz tovarne Mura, dr. Peričevi, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Domajinci, 8. maja 1990
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Eno leto v grobu spiš, a med nami še živiš.
V SPOMIN
19. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
Sidonija Sukič
roj. Županek iz Šalovec
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke.
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, sina, brata, svaka in strica
Rudija Kamenčka
iz Bodonec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali v težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Carinarnice G. Radgona, g. župniku in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
V 71. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, očka, dedi, brat, bratranec, stric in svak
ur*«'*
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, č. g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma KS Turopo-Ije in DO Kartonaža za poslovilne besede, delovnemu kolektivu Zdravstvenega doma Murska Sobota, Tovarni moških oblačil Mura in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
V 71. letu starosti je tiho in za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedek in brat
Aleksander Perš
iz Adrijanec 3
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za darovano cvetje in prispevke v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se dr. Kiršnerju in drugemu zdravstvenemu osebju ambulante Petrovci za lajšanje bolečin, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in GD Adrijanci. Hvala tudi družini Kardoš za pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Šarika, sin Aleksander z ženo Marto, sin Silvo z ženo Marto, vnukinje Melita, Milena in Simona, vnuk Simon in sestre ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Franc Filipič
iz Lukavec 51
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom >n znancem, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga hodili kropit od blizu in daleč ter nam izrekli sožalje.
Zahvala osebju Pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Ivanu Kapunu, g. duhovnikoma & pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vorniku za besede slovesa in vsem, ki ste spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Lukavci, Radoslavci, Veržej, 1. maj 1990
Žalujoči: žena Trezika, sin Franček in hčerka
Micka z družinama
Si mislite lahko, da strašna jerana' katera zadela je naše srce.
Nikdar več na zemlji ne bode izp^11' bolela nas bode do zadnjega dne-
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nenadoffl3 za vedno zapustila draga žena, nta' ma, tašča, stara mama in prastara mama
Rozalija Gal
iz Črenšovec
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, 0 v sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem, kis tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, o vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje-
Posebna hvala pevcem za odpete žalostinke in gospodu
riču za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Ne jokajte ob mojem grobu' le tiho k njemu pristopit6’ spomnite se, kako trpel sent in večni mir mi zaželite-
ZMINNLN
N 69. letu starosti nas je zapu; stil naš dragi mož, oče, štab oče in dedek
Štefan Horvat
iz Odranec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom,, nikom, prijateljem ter botrini. Iskrena hvala tudi v ki so darovali vence, cvetje in za sv. maše-
Posebna hvala dr. Ivanu Carju, g. župniku ter pe.v tef za odpete žalostinke. Hvala sodelavcem Panomj govornici KS za lepe tolažilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Odranci, 6. 5. 1990
Žalujoči: žena Katarina, sinovi Marjan, Ivan m 3 z družinami
Povej nam, mož in očka dragt zakaj odšel si v grob prerani-K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno n
ZAHVALA z
V 68. letu starosti nas je neprič®^ vano zapustil naš dragi mož, °c ’
dedi in brat
Jože Kološa
aOce*" I Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 0» in prijateljem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospreru njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam Pa
sožalje.	, . ti1' i
Prisrčna zahvala kolektivom OŠ Karel Destovnik Kajt*^,, natelju za poslovilne besede in šolskemu pevskemu t-v’ ^1
Posebej se zahvaljujemo g. seniorju Novaku za P0^^ obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Em J de' besede slovesa ter sosedu Kardošu za pomoč v najtezJ
nutkih.
Vsem še enkrat — najprisrčnejša hvala!
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Jožica z družino in brat z no ter drugo sorodstvo
STRAN 22
VESTNIK,
Cvetje na grobu naj ti pove, da v srcu med nami si še. ..
V SPOMIN
23. maja minevajo tri leta tihe žalosti in bolečine, odkar ni med nami našega dragega mo-
ža, očeta in starega očeta
Antona Šajherja
iz Beltinec Ribiška pot 2 Hvala Vsem V'	. .
hi, ki se ga spominjate m postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš.
V SPOMIN
5. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dober mož, oče, stari oče in brat
Jožef Gomboc iz Puconec roj. v Boreči
Vsem .
gov grok°a lmate v srcih in mislih ter še obiskujete nje-’ Prinašate cvetje in prižigate sveče, prisrčna hvala.
Vsi njegovi
Stefanu Nemcu iz Turnišča Prvomajska 5
Minilo je 2. žalostno leto, odkar se je ustavilo zlato srce našemu dragemu očetu
Iskreno
njegoVe zahvaljujemo vsem, ki se še spomnite Plemenitosti. Hvala vsem, ki postojite ob
njegovem grobu.
žalujoči: Vsi, ki smo ga imeli radi

Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebč, dragi oče ni, da bi skupaj še bili.
N SPOMIN
9. maja je minilo pet let, polno žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
Jožef Smej
b	iz Kobilja 75
Se Ustava ste ga ohranili v lepem spominu, vsem, e ob njegovem preranem grobu, mu poklo-nite cvetje in prižigate sveče.
sem še enkrat — prisrčna hvala!
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
Čas ne bo nikoli izbrisal spomine na tebe in v naših srcih boš ostal za vedno.
V SPOMIN
21. maja minevajo štiri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi oče, mož, dedek in stric
Alojz Marinič
ljv	,z Noršinec pri Ljutomeru
^sem k*
^Sovern ' Se ga spominjate, mu prinašate cvetje, Poslednjem domu prižigate sveče in postojite ob grobu.
žalujoči: Vsi, ki smo ga imeli radi
MAJA 1090
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dnevih sonca ni, čeprav besede dah nam peša in solze brišejo oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
(Robič)
ZAHVALA
Ob izgubi žene in drage mame
Anice Ribnikar
iz Kajuhove 29 v Murski Soboti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali vence ter cvetje.
Zahvaljujemo se tudi govornikoma PTT podjetja Murska Sobota in krajevne skupnosti Turpolje, pevcem in gospodu župniku za poslovilne besede.
Murška Sobota, 4. 5. 1990
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi tnož, oče, stari oče in brat
Aleksander Terplan
iz Andrejec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga pospremili k zadnjemu počitku.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, vnuka Melita in Jože, sestra Agneš in vsi drugi sorodniki
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
25. aprila je po kratki in težki bolezni v 81. letu starosti prenehalo biti srce dragega moža, očeta, dedka > in pradedka
Jožefa Jakiča
iz Čepinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala medicinskemu osebju za pomoč med njegovo boleznijo, župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, KS, Zorki za govor pri odprtem grobu. Iskrena hvala vsem iz gasilskega društva, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Globoko žalujoči; žena Ana, sinova Jože in Franc, hčerki Marija in Anica sestra Marija, brat Štefan in sestra Ana z družinama iz Madžarske, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Ne, ni te pomorila slana, ti najljubši in najdražji cvet, ti za v nebesa si bila izbrana, Zlatica, tam vidimo se spet. Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 30. april, ko je minilo eno leto, odkar nas je nenadoma zapustila naša draga žena in sorodnica
Zlatica Flegar
iz Lemerja 1929-1989
Odkar te ni, je naše življenje grenko in prazno. Ne moremo verjeti, da te ni več med nami in da nikoli več ne bomo videli tvojega nasmeha, niti slišali tvojih prijaznih besed.
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in ji v spomin prižigate sveče!
Žalujoči: mož Štefan in sorodstvo
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi.
v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
V SPOMIN
17. maja 1990 minevajo tri leta, odkar si tragično zatisnil svoje mlade oči in za vedno odšel od nas
Franc Tibola
roj. 6. 4. 1955 v Dolencih
29. maja 1990 pa mineva sedemnajst let, odkar nas je zapustil naš dragi
Sergej Buršič
roj. 24. 2. 1951 v Celju
Prepolni neizrekljive žalosti ohranjamo spomin na njuni mladi življenji, ki sta prehitro ugasnili. Zahvaljujemo se vsem, ki se ju spominjate, jima prinašate cvetje na prerani grob in prižigate sveče.
Vsi, ki smo ju imeli radi
Bilo lepo je, prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas, najhujše zlo, spoznali smo, da tebe, draga mama, več ne bo.
V SPOMIN
21. maja bosta minili dve najbolj žalostni leti, odkar smo se za vedno poslovili od naše drage žene, mame, stare mame in tašče
Marije Hadler
iz Boreče 50
Usoda je hotela, da si zapustila svoje drage in topel dom, ki si ga neizmerno ljubila in se žrtvovala zanj. Kaj nam pomeniš, kako te pogrešamo, čutimo le mi. V naših nepotolaženih srcih boš ostala vedno naša najdražja.
Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite pri njenem grobu, prižigate svečke ali pa prinesete cvetje — iskrena hvala.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
ZAHVALA
V 81. letu starosti je prenehalo biti srce dobre mame, babice in prababice
Neže Jud
iz Matjaševec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali nam kakorkoli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Erni in Rudi z družinama, hčerke Marija, Nežka in Ela z družinami, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo
En cvet na grob nama položite, naj bol srca vas ne teži, samo naprej, naprej pojdite s spomini lepih, skupnih dni. Vse, kar smo ljubili, zdaj v grobu spi.
Vas v srcu nosili bomo do konca dni.
V SPOMIN
Mesec maj je za nas mesec žalosti, ker smo se v njem pred enim letom morali posloviti od našega dragega očeta, tasta in starega očeta
Štefana Antaliča
in pred tremi leti od naše ljube mame, tašče in stare mame
Aranke Antalič
roj. Kološa
iz Pordašinec
Čas hitro mineva, ne more pa zapolniti praznine, ki jo čutimo v srcu, odkar vas ni več med nami.
Hvala vsem, ki se ju spominjate in ste ju ohranili v lepem spominu.
Vsi vaši, ki smo vaju imeli radi
STRAN 23
v besedi in sliki
KUZMA—BONISDORF
Radenci—Koflach
V petek dopoldne (11. maja) se je 22 učencev s profesorji in ravnateljem odpravilo na pot, čeprav ne dolgo, a dokaj neznano. Obiskali so mesto Koflach (območje Voitsberg), v katerem je sedež gospodarske šole in se izobražujejo tudi natakarji in kuharji. Prav avstrijska šola je bila tudi pobudnik sodelovanja s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Radencih.
V treh dneh so gostje iz Slovenije izvedeli, da je Koflach znan po steklarski industriji, dnevnem kopu premoga in lipicancih. Včasih industrijska pokrajina je danes bolj znana po drugih zanimivostih, med katere sodi schilcher (priljubljena sorta vina rose z njihovih hribov.
Bernarda B. Peček
PRAVI SOSEDI
Če so si doslej imeli kaj povedati delavci mejnih prehodov v Kuzmi na naši in Bonisdorfu na avstrijski strani, so se napotili drug k drugemu peš ali pa poskušali dobiti telefonsko zvezo prek mednarodne linije. Od 9. maja pa imajo na voljo neposredno zvezo (zeleni telefon). Pobudo za to so dali Avstrijci, ki so zagotovili tudi pretežni del sredstev; soinvestitor z naše strani pa je bila Uprava za notranje zade-
napredne tehnologije m. sobota d.o c vegova 13, tel. / fax.: 23-895
družbena in zasebna podjetja, obrtmi«
Zahodna Štajerska je zelo ponosna na »osnovno šolo lipicancev« v kraju Piber, ki ga je obiskala tudi angleška kraljica. In seveda bodoči gostinci iz Radenec.
ve Murska Sobota.
To pridobitev so slovesno zaznamovali preteklo sredo, ko so se tam zbrali dokaj številni predstavniki oblasti in ustanov z obeh strani meje (Johan Pock — župan Neuhausa, Andrej Gerenčer — predsednik SO M. Sobota, Anton Poglajen — načelnik oddelka za mejne zadeve pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, Miloš Mitič — direktor ptt organizacij Slovenije idr.).
»Lahko rečem, da smo si res pravi sosedje in zahvaljujem se vam za idejo o tej telefonski zvezi. Rad bi še dejal, da je tu prek Kuzme najbližja pot med Slovenijo in Dunajem. Prizadevali si bomo, da bomo uredili tudi boljšo cestno povezavo. Mi smo v slovenskem parlamentu zelo resno postavili zahtevo, da mora voditi do vseh mednarodnih mejnih prehodov sodobna cestna povezava. Te dni moderniziramo odsek proti Cankovi in upamo, da bo v najkrajšem času tudi do prehoda sodobna cesta. S tem bomo omogočili hitrejši pretok blaga in potnikov,« je med drugim na priložnostni slovesnosti povedal Andrej Gerenčer. Iz krajših nagovorov dru, gih udeležencev pa smo še zvedeli, dd je takšna neposredna telefonska zveza že spostavljena na mejnem prehodu Ljubelj, da jo pravkar urejajo na Šentilju, prizadevali pa si bodo, da jo bodo dobili vsi mednarodni mejni prehodi. Dozorel je celo čas za avtomatske obmejne telefone, kot jih že imamo z Italijo. Priložnost za nadalj-
nje dogovore bo letošnje srečanje poštnih direkcij Slovenije, Italije, Av-
in Madžarske, ki bo pri nas.
Jože Graj
strije
V delovnih prostorih delavcev na mednarodnih mejnih prehodih v Kuzmi in Bonisdorf so 9. maja priključili zeleni telefon, ki jim omogoča neposredno povezavo ob vsakem času. To je prva takšna telefonska linija na mejnih prehodih v Pomurju, naslednjo pa bodo uredili med Gornjo in avstrijsko Radgono. Na posnetku: vodja izmene na mejni postaji milice v Kuzmi Štefan Rajnar pri zelenem telefonu.

POZOR!	J
Olajšajte si mukotrpno knjigovodstvo s profesiona računalniškim programom za vodenje glavne knjige s salda« | ki vam bo ta duhamorni posel spremenil v otroško igro.
Nabavite ga lahko posebej ali skupaj z računalnikom, P13^ 6 brezobrestnih obrokih, če vam pa iz kakršnegakoli razw I všeč, ga lahko v roku 30 dni vrnete.
Razvit imamo integrirani paket, ki obsega še materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva... in teče lan j
na mreži, ter programe za poslovanje obrtnikov.
i
Pomurska sapica na Dunaj'
*	dišču111^
Predstavitev pomurskega gospodarstva v avstrijskem sren ke jj bila konec maja združena s seminarjem za naše zunanjetrgo lavce. Svoje izdelke bodo postavili na ogled vsi, ki že trgujejo, ali pa bi kako drugače sodelovali z Avstrijci: vsa tri pomurska ča, Ina Nafta, Elrad, Platana, sistem ABC Pomurka, ljutom«
in zasebniki.
Prireditev na Dunaju pripravljata izobraževalni center za delavce v zunanji trgovini Radenci ter Gospodarsko in kulturno središče Slovencev na Dunaju Domus Slovenica. Prvi bo v času razstave pripravil seminar, drugi pa daje na voljo svoje dunajske prostore in postavlja razstavo. Direktor dunajskega središča Slovencev Otmar Kotnik je na ponedeljkovem pogovoru, ki ga je sklicala pomurska gospodarska zbornica, povedal, da bo Do-
Krvodajalska akcija »100 mladih krvodajalcev«
Občinska konferenca ZSMS in OO Rdečega križa Gornja Radgona prireja jutri krvodajalsko akcijo »100 mladih krvodajalcev«. Že lani so izvedli podobno akcijo, ki se je je udeležilo kar 147 večinoma mladih krvodajalcev. Tokrat bodo krvodajalci darovali kri na republiškem zavodu za transfuzijo. V Ljubljano bodo odpeljali krvodajalce s posebnimi avtobusi iz Gornje Radgone, Apač in Vidma.
Kot je povedala mladinska sekretarka Tatjana Petek, je za tovrstno akcijo med mladimi veliko zanimanja. Za krvodajalce, ki se bodo udeležili te humane akcije, bodo pripravili piknik v naravi, ogledali pa
si bodo tudi zanimivosti Ljubljane.
Ludvik Kramberger
Cerkev sv. Barbare (zaščitnice rudarjev) do leta 1988 sploh ni bila zanimiva, saj so jo zgradili pred nekaj desetletji. Potem pa je umetnik Friedensreich Hundertwasser z Dunaja (ob pomoči 15 milijonov šilingov) ustvaril svetovno zanimivost po načelu: nič enakega in nič ravnega.
V petek nekaj po 17. uri je vsak spoznal svojega gosta — gostitelja, s katerim je potem preživel še nadaljnja dva dni. Jezik sploh ni bil problem in avstrijski vrstniki so bili prav presenečeni nad znanjem nemškega jezika svojih gostov.
Učenci so bili navdušeni nad sobotnim dopoldanskim poukom. Govorili in pisali so v obeh jezikih, najbolj zanimivo pa je bilo delo z računalnikom. Pri tem jim je pomagal tudi kaplan, ki pa se spozna j še na marsikaj drugega, ne le na religijo.
Športno društvo Stojnci pri Ptuju prireja
ns|0VI>!' mus vodil na razstavo P že, ki so zainteresirani tvOj vanje z našim gospod? Med prihodnjimi med pogovorom o raA vladalo mnenje, da P JL dogodek mora pomenit1 (0|. pokrajine v avstrijskem nem mestu. Glede podjetja sistema ABC razstavila celovit asorti jih izdelkov — od janiP^’ delkov do mesnin m cev, bo že kar duh dovo J da si obiskovalci razs dajo tudi ponudbo z ,jC ji Lendave, Moravskih Radenec. Radenska Je jj#1' nalogo za predstavitev ga gospodarstva, Elra i	j( je
stavil z antensko tehn nektorji, Platana s Pr.,v0), studio (pisarniško pom Nafta z deli raziskova in izdelki iz višjega ka ga razreda, sodelovala P^b«1 tudi druga podjetja t obrtniki.	,
MOTOKROS NA JANŽEVEM VRHU
NEDELJA, 20. MAJ 1990, OB 13.0°
Nastopajo vsi najboljši tekmovalci v razredu 80 in 125 ccm	J
Vljudno vabljenj
Visoka državna odlikovanja
Na krajši slovesnosti je predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer podelil visoka državna odlikovanja: z redom dela z zlatim vencem je bila odlikovana Srednja kmetijska šola Rakičan za posebne zasluge in uspehe pri izobraževanju in vzgoji strokovnih kadrov ob 50-letnici te šolske ustanove, Ra-dio-tv klub iz Murske Sobote ob 40-letnici red zaslug za narod s srebrno zvezdo za razvoj radioamaterstva in uspehe na tekmovalnem področju ter za širjenje tehnične kulture prebivalstva, red zaslug za narod s srebrno
zvezdo je prejela tudi Zinka Ke-rec, upokojenka iz Murske Sobote.
Red dela s srebrnim vencem je prejela Angela Novak, učiteljica na Osnovni šoli Edvard Kardelj v Murski Soboti, hišnik na omenjeni šoli Viktor Grčar pa medaljo dela. Za delovanje na področju SLO pa sta dobila medaljo za vojaške zasluge Budimir Milisa-vljevič, carinik, in Tivadar Sever s Projektivnega biroja.
M. J.
«. FR« Si
Z/

BLAGOSLOVITEV ROMSKE KAPELE Z BISERNO POROKO "»i/ klo nedeljo je cankovski župnik v Gornjih Črncih blagoslovil ohn®q25, Jel*» lico žalostne Matere božje in vnovič poročil 1904. leta rojena in /..(jeS1!, vezana zakonskemu stanu Vincenca in Vilmo Baranjeva. Nevsak 0|jS* godka je prav v tem, da je šlo za biserno, skoraj že diamantno porO ga para in da so kapelico leta 1909 postavili Romi, ki sicer živijo * Juh®**/ sožitju s tamkajšnjim prebivalstvom. (Besedilo: B. Žunec, foto:
Gostišče BOLERO, Gornja Bistrica, takoj zaposli natakarico, obenem pa išče honorarno pomoč ob petkih, sobotah in nedeljah. Interesenti naj se zglasijo osebno v gostišču BOLERO. Pridite tudi drugi, čaka vas presenečenje.
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
ki bo 20. 5. 1990 ob 14. uri.
SUPER DOBITKI:
— montažna hiša Krivaje	— barvni TV sprejemnik
— dva traktorja IMT	in še več kot 200 lepih nagrad!
— trije avtomobili Yugo 45	VABLJENI!
Izšla je nova KASETA
Manneb
Vsi so venci vejli
PROMOCIJA KASETE: Diskoteka SUPER LI, sobota, 19. maja, ob 21. uri Vsaki kaseti je priložena brezplačna vstopnica za diskoteko Super Li.
VSI SO VENCI VEJ^1