127
Tembolj pa je vlekel Iv an Straussov „ Cigan baron". Ta melodiozna opereta, polna valčkov in melodij, je napolnila 14., 18., 26. in 30. decembra do zadnjega prostorčka   gledišče.   Okus občinstva ....
Dne 19. januarja se je pel Weberjev „Čaro-strelec". O operi izpregovorimo prihodnjič več, za danes naj omenimo pohvalno le g. B e t e 11 a, ki je pel „Gašperja", to najtežjo partijo cele opere, tako krasno, da bi tega nikdar ne prisodili 201etnemu mladeniču. Njegov mladostni glas sicer ni še posebno šolan, a smelo trdimo, da slovenska opera še ni imela basista, ki bi imel tako močan, tako obsežen, tako čist in simpatičen glas kakor g. Betetto. Dobil je ta večer tudi venec, šopke in druga darila, saj je Slovenec, in naša najsrčnejša želja je, da ostane g. Betetto pri slovenskem odru in da si »Dramatično društvo" ohrani tako nadebudnega umetnika.              — d — d —
Bossijeva »Visoka pesem". „GIasb. Matica" je prošli mesec priredila sijajen koncert. Peli so Bos-sijevo »Visoko pesem", ki je zložena na besede sveto-
Grof I. I. Tolstoj,
ruski učni minister.
pisemske knjige. Kantata „Visoka pesem" je v kontra-punktičnem oziru veliKansko, moderno delo, ki prinaša z vsakim trenotkom nove harmonije v izvirnih postopih, polnih alteriranih glasov. A. Bossi je izvolil dva motiva, krščanski in hebrejski motiv, in ta dva obdeluje mojstrsko. Vztrajno oklepanje motivov daje kantati značaj enovitosti. Instrumentalni skrivnostni uvod se istotako mnogolično ponavlja in zlasti vpo-rablja v žalobnih motivih. Solista imata jako lepe uloge; nedosegljivo je izraženo hrepenenje neveste po ženinu v II. delu. Krasen je recitativ ženina začetkom III. dela. Zbori so večinoma fugirani in igrajo v kantati veliko vlogo, in ker je jedro »Glasbene Matice" v zborih, je bila kantata zanjo kot nalašč. Nevesto je pela gospa Kury s polnim, mehkim, simpatičnim glasom,  ženina pa baritonist slovenske
opere g. O u f e d n i k. Posebno se je odlikoval vrli zbor „Glasbene Matice" pod vodstvom g. Hubada. Zbori „Visoke pesmi" so bili najtežji, kar jih je doslej proizvajala „Glasbena Matica".
G. S. Petrov,
vodja krščansko-demokratske zveze v Rusiji.
Novi slovenski strokovni listi. Z novim letom je začel izhajati »Slovenski obrtnik", glasilo »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug" (cena za celo leto 6 K). Delavci so začeli izdajati svoj list »Naša moč" (cena na leto 3 K). Oba lista jako dobro zastopata  stanovske  interese   obrtnika in delavca.   V
Knez Trubeckoj.
bivši rektor moskovskega vseučilišča,
listku »Naše moči" izhajajo prevodi iz poezij Ade Negri. Dr. Krek je izbral najlepše in jih podaje v lepem, krepkem prevodu.
Razstavljene slike.  Od rajnega Al. Š u b i c a so bili prošli teden razstavljeni trije ženski portreti,
128
Hilscherjeva stoletnica, Dne 22. januarja je preteklo sto let po rojstvu Jos. Emanuela Hilscherja. Bil je narednik pri vojakih v Ljubljani in je znan kot pesnik in prevajavec Bvrona na nemški jezik.
Ruski slikar A. S. Borisov.
Posebno pozornost je zbudil to zimo v Pragi, v Monakovem in na Dunaju genialni ruski slikar Aleksander Borisov s prav posebno razstavo. V največjem mrazu in trudu je prepotoval severne pokrajine, in sam pravi v svojem poročilu na Rusko zemljepisno društvo, da je nekatere skice risal pri 23 stopinjah mra7a, tri do štiri celo pri 30 stopinjah R. Seveda je moral risati z debelo rokavico na roki z vso silo. Aleksander Sergejevič Borisov je bil rojen 1. 1866. kot sin preprostega kmeta daleč na severu v vologdovski guberniji. Minister Witte ga je priporočil carju, in ta mu je dal sredstev, da je potoval na Novo Zemljo, kamor le redkokdaj stopi noga tujca, kamoli umetnika. Njegove slike so krasne in umetniške. Razstavil je 227 študij in slik, ki na-rede mogočen vtisk. Že etnografski značaj teh podob ima velik pomen, a Borisov je hotel ustvariti dela, ki bodo ludi umetniško največje veljave. To se mu je posrečilo, in njegova razstava je zbudila povsod opravičeno priznanje.
V RESTAVRACIJI HOTELA »UNION" V LJUBLJANI.
A. Fallieres,
novi francoski ministrski predsednik.
polni zdravega, krepkega realizma. G. P. Ž m i t e k je razstavirmoderno izdelan portret dr. H. Kartina, jako°živ in^delikaten, a precej nervozno izdelan.