ignil akštf se d« naii( ristoi 33 z> Kako potekajo priprave za ženitev samoupravnih spora-2urnw o delitvi dohodka, kako ^eč smo v teh pripravah, ka-*ere so njihove bistvene značilnosti? O teh vprašanjih smo se Pogovorili s Stjepanom Šauber-tom, predsednikom RO sindi-tata delavcev industrije in ru-^tva, ki je tudi član tripar-tihie komisije za pripravo sploš-noga družbenega dogovora. Ker J® naloga te komisije spremljati samoupravno sporazumevanje, oj bajati navodila za uporabo na-n®l družbenega dogovora in dopolnjevati metodologijo samo-upravnega sporazumevanja, se nam je zdel tov. Šaubert ,,naj- ■ Pristojnejši“ za odgovore na ■ vpJ'ašanja, ki so nas zanimala, ^aš razgovor je potekal takole: i DE: Kako poteka postopek Ij 2a sklenitev samoupravnih spoji Murnov in koliko osnutkov teh J sporazumov že imamo? f| SŠ: Smo v prvi fazi sklepanja samoupravnih sporazumov, je pa že osnutkov predloženih podjetjem, ^ naj bi podpisala sporazume, republiškim odborom posebnih sindi-katov, ki dajejo pripombe na osnut-J®. in verifikacijski komisiji, ki prav tako daje pripombe na te osnutke. Podjetja in pristojni republiški odbor se o teh osnutkih morajo iz- '0' 3i' lat iz- °j ‘om •t- e-10 0' i“ )a 1-li ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 — Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka PREDSEDSTVO RS ZSS: Odločen »ne!« nameravanim podražitvam živil delavska enotnost 26. JUNIJA 1971 - ŠT. 25 — L. XXVIII Predvideno povečanje zajamčenih in minimalnih odkupnih cen pšenice, sladkorne pese, oljaric, koruze in pitane živine, ki ga napovedujejo v Zveznem * izvršnem svetu, je naletelo na oster in ogorčen odpor predsedstva RS ZSS. Na seji, ki je bila s tem v zvezi skUcana v torek popoldne, je vodstvo slo-\en skifi sindikatov odločno zavrnilo te podražitve zato, ker bi - ob že dosedanjem stalnem zviševanju življenjskih stroškov — pomenile nov hud udarec življenjskemu standardu velikega števila zaposlenih, ki imajo nizke osebne dohodke. Sindikati ne ugovarjajo upravičenosti zvišanja odkupnih cen omenjenih kmetijskih pridelkov, vztrajajo pa, da se korekcija teh cen lahko izvede samo ob hkratnih ukrepih, ki bi zaščitili življenjski standard zaposlenih. Takih ukrepov pa zvezna vlada ni predvidela oziroma sindikatom niso znani. ZIS - je bilo (Nadaljevanje na 2. strani) Mercator KAVA ITijMBI V OKVIRU Ob prazniku samouprav- ljavcev Letos praznujemo prvič dan samoupravljavcev Jugoslavije, praznik vseh delovnih ljudi samoupravne socialistične Jugoslavije. V koledar našega vsakdanjega dne ga je pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka ^TERVJU S STJEPANOM ŠAUBERTOM_ O značilnostih sedanje faze samoupravnega sporazumevanja Ne skrajšujmo rokov za razpravo o osnutkih samoupravnih sporazumov, ker je to priložnost, da $e delavci na konkretnih primerih seznanijo z Načeli in kriteriji samoupravnega sporazumevanja reči - podjetja v 30 dneh, republiški odbor pa v 20 dneh, verifikacijska komisija pa se v 20 dneh lahko izreče ali pa tudi ne. Na podlagi teh mnenj potem skupna komisija podjetij, ki bodo podpisala sporazum, izdela predlog samoupravnega sporazuma, in ko podjetja in RO v roku 30 dni dajo soglasje na ta predlog, ga lahko pošljejo na odobritev verifikacijski komisiji. Šele, ko ga ta komisija potrdi, se samoupravni sporazum lahko vpiše v register pri sekretariatu za delo, s čimer postane veljaven. Vse to pripovedujem predvsem zato, ker menim, da ni dobro skrajševati rokov za pripravo samo-upranih sporazumov; ti roki niso samo predpisani, temveč tudi logični. Očitna pa je težnja po skraj-(Nadaljevanje na 4. strani) - • . Sezona se je začela Foto: B. KOPITAR RAZGOVOR S SLAVKOM GRČARJEM O NEKATERIH PROBLEMIH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA PRI USMERJANJU DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV____ Laže zavoljo uhojenih poti Doslej že 22 osnutkov samoupravnih sporazumov v družbenih dejavnostih V naše uredništvo se te dni stekajo informacije o tem, da posamezni pododbori republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije že obravnavajo osnutke samo^ upravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Dobili smo tudi informacijo, da je od predvidenih 32 osnutkov že pripravljenih 22, da so bili posredovani občinskim in medobčinskim odborom sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Naprosili smo tajnika republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slo- marketing PODJETJE ZA POSLOVNE IN TRŽNE USLUGE LJUBLJANA, CANKARJEVA 7/1 Poštni predal 01-460, telefon 21-574, 24-760 venije SLAVKA GRČARJA, da nam odgovori na nekaj naših vprašanj v zvezi s to ,,vročo temo“. Za uvod nemara ne bi bilo slabo, če bi označili glavne probleme, ki se porajajo pri oblikovanju osnutkov samoupravnih sporazumov. (Nadaljevanje na 4. strani) z rdečimi črkami zapisal drugi kongres samoupravljavcev: v spomin na tisti dan pred 21 leti, ko smo pod Titovim vodstvom začeli uresničevati načelo delavskega gibanja „Tovame delavcem!", v počastitev vseh tistih, ki so in ki še vedno to načelo uresničujejo v življenjski praksi. Kakšne bodo zunanje manifestacije praznovanja dneva samoupravljavcev, bomo šele videli, saj jih moramo šele oblikovati. Te manifestacije sicer niso brez globljega pomena, vsekakor pa je mnogo bolj važno to, kakšno vsebino bomo dali ne samo temu prazniku, temveč vsemu tiste- (Nadaljevanje na 8. strani) Na republiškem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, v pododboru za zdravstvo in socialno varstvo so z obravnavo osnutkov samoupravnih sporazumov že skoraj pri kraju. Minuli torek so obravnavali dva osnutka samoupravnih sporazumov, in sicer za lekarne in socialne zavode. Na oba osnutka so dali nekaj vsebinskih pripomb, ki jih bodo posredovali delovnim komisijam, ki so osnutka pripravile. — Foto: A. AGNIČ NA LINIJI 323-554 i ► i ► DRAVOGRAD: ^ V kratkem bo pripravil občin- < > ski sindikalni svet v Dravogradu J J enodnevni seminar za vodstva < ► osnovnih organizacij sindikata. J J Na seminarju bodo govorili o ne- o katerih najbolj perečih vpraša- < ► njih in o nalogah, tako denimo o i, stabilizacijskih ukrepih, o druž- < > benem dogovarjanju in o samo- * J upravnem sporazumevanju, o < > usmerjanju delitve dohodka in ' ’ osebnih dohodkov ter o novih < J oblikah in metodah dela osnov- < ► nih organizacij sindikata. J | (ek) Z RAVNE NA KOROŠKEM DELOVNI NAČRTI Na jesen bodo ravenski sindikati razpravljali o ekonomski usposobljenosti delovnih organizacij. Analizirali bodo gospodarski položaj posameznih delovnih organizacij in gospodarstva občine, ob tem pa tudi o uveljavljanju stabilizacijskih ukrepov in prizadevanj za izboljšanje gospodarjenja. Oktobra bodo pregledali stanje in razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah v Mežiški dolini po 1. konferenci ravenskih sindikatov. Ker je zaradi pomanjkanja stanovanj v družbenem sektorju še zmeraj precej perečih stanovanjskih vprašanj, bodo ravenski sindikati pripravili podrobnejšo analizo o stanovanjski gradnji in o razvoju družbenega standarda ter jo predložili predvidoma v mesecu novembru v razpravo plenumu OSS. LJUBLJANA O prvih sporazumih Minuli ponedeljek se je sestal svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ter obravnaval osnutka samoupravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v obutveni industriji in v galanteriji ter v težki in lahko konfekciji. Predsednika obeh komisij — Janko Rozman iz tržiškega Peka in Albin Leber iz ljubljanskih Modnih oblačil — sta člane sveta najprej seznanila z osnovnimi načeli, na katerih temeljita oba sporazuma, s konkretnim mehanizmom usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov ter s temeljnimi cilji, ki so vodili sestavljavce obeh sporazumov. V nadaljevanju razprave pa so člani sveta ocenjevali oba osnutka sporazumov predvsem s stališča, kako upoštevata nekatere zahteve sindikatov, ki so jih le-ti izrekli že na svoji drugi konferenci, še bolj podrobno pa na nedavni tretji konferenci. Pri tem so zagotovili, da so sestavljavci sami upoštevali večino zahtev sindikatov. Tudi ob vprašanju, ali sta sporazuma v skladu z določili zakona o družbenem usmerjanju delitve ter z določili splošnega družbenega dogovora, so člani sveta lahko ugotovili, da sta oba osnutka skorajda v celoti zadostila tem zahtevam. Zavoljo večje jasnosti in morebitnih nesporazumov pa je svet opozoril sestavljavce, da bi vendarle kazalo dopolniti nekatere člene sporazumov. Tako, denimo, je veljala pripomba temu, da je potrebno v sporazumih taksativno našteti vsa izplačila iz skladov skupne porabe, ki so jih deležni delavci, da ni dovolj, če sporazumi uzakonjejo kriterije za oblikovanje naj višjega osebnega dohodka, ne določajo pa njegove višine. Kljub pripombam pa bi lahko strnili razpravo v naslednjo oceno: oba osnutka uresničujeta cilje, ki smo sijih zadali s samoupravnim sporazumevanjem. S. B. Odločen »ne!« nameravanim podražitvam živil Predsedstvo RO industrije o sporazumih Ob zaključku redakcije V četrtek se je sestalo predsedstvo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in v prvi točki dnevnega reda obravnavalo osnutka samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v obutveni industriji in galanteriji ter v težki in lahki konfekciji. Člani predsedstva so se najprej seznanili z glavnimi hotenji, ki so vodila sestavljavce obeh sporazumov, ter z rešitvami, za katere sta se komisiji odločili. V nadaljevanju seje pa je predsedstvo akceptiralo stališča, ki jih je do omenjenih sporazumov izoblikoval svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo na ponedeljkovi seji. Predsedstvo RO seje zedinilo, da bo razpravo o obeh osnutkih preneslo na plenarno zasedanje odbora, ki bo 14. julija letos, predstavnikom obeh komisij za pripravo sporazuma P! predlagalo, naj bi dotlej osnutki proglasili za predloge samoupra'1 sporazumov. Na tej seji plenuma bi odbor tudi odločal o svojem glasju k obema predlogoma saij upravnih sporazumov. Pred sed*1 RO.sindikata delavcev industrij6 rudarstva se je tudi izreklo, da b6 v bodoče sindikati izrekli svoje m nje o osnutkih sporazumov, še pr no jih bodo sprejeli samoupra’ V nadaljevanju seje je predseds| odbora obravnavalo problema11 tako imenovanega samoupravi'6 sporazumevanja o korekciji cea polemično ugotovilo, da je v danjem sporazumevanju o cena)1 bore malo samoupravnosti, zaW, toliko več monopolističnih tiskov. se P' ki tv t( al gi S d PREDSEDSTVO RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: O sporazumih Na zadnji seji predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije so člani najprej obravnavali osnutek ciljev in nalog ter osnutek statuta tega sindikata. To gradivo bo slU' žilo za priprave na bližnji kongres sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, ki bo letos jeseni. Z manjšimi spremembami so i dejavnosti Slovenije, ki do leios jeseni. y člani predsedstva oba osnutka potrdili. Po dokončni redakciji tekstov J ju bodo natisnili in razdelili med članstvo. Dlje pa so se člani predsedstva pomudili pri obravnavi osnutkov samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za gostinstvo in turizem ter za trgovino. Po mnenju predsedstva je v gUM.UlM.VU Ul IU11Z.C111 Iti 40. llguv IV/ j/ivvaov-vi Ji . « I J obeh osnutkih samoupravnih sporazumov še mnogo nerazčiščenih 4pre vprašanj. Spričo tega je uredništvo našega lista zaprosilo predsednika 1, odbora Jožeta Vidica, da bi v prihodnji številki Delavske enotnosti 'ŽC obširneje pojasnil, v čem so osnovne pomanjkljivosti obeh samo- |prr upravnih sporazumov in kdaj bosta pripravljena samoupravna spora- (^ zuma za obrt ter komunalo in stanovanjsko gospodarstvo. ( ^ M. Ž. >1 (Nadaljevanje s 1. strani) poudaijeno na seji predsedstva RS ZSS - vidi samo ekonomsko stran teh podražitev, ne upošteva pa njihovih težkih socialnih posledic. Sindikati pa se v polni meri zavedajo težkega ekonomskega položaja velikega dela zaposlenih in zato na noben način ne morejo pristati na ukrepe, ki bi ta položaj še zaostrili. Slovenskim sindikatom je znano, da bomo letos morali uvoziti za kakih 200 milijonov dolarjev različnih kmetijskih pridelkov in da sedanje zajamčene in minimalne odkupne cene nekaterih kmetijskih pridelkov ne spodbujajo proizvajalcev k povečanju proizvodnje. Znano jim je tudi, da je notranja kupna moč dolarja - kar zadeva prehrano - razvrednotena za kakih 35 % in da nasploh vlada neskladje med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov. Ta neskladja pa ’ bi morali urejati z drugačno, celotno politiko cen, ne pa z delnimi spremembami cen — zdaj za te, drugič za druge proizvode. Vprašanje je tudi, če je ob premiku cen v korist kmetijcev potrebno dovoliti tudi premike cen v korist predelovalni industriji, kateri bi na ta način priznali njene stroške ne glede na produktivnost! Sindikati slednje zavračajo, saj bi s tem odprli pot za ve-rižne.reakcije v drugih industrijskih panogah. Sindikati zahtevajo, da mora biti vsak premik cen temeljito proučen, ne samo kar zadeva vzroke, ki ga narekujejo, temveč tudi glede posledic, ki bi jih povzročil. Odtod nuja, da se ob takih premikih predvidijo tudi socialnoekonomski ukrepi za zaščito življenjske ravni prebivalstva in odtod trden sklep sindikatov, da ne bodo pristajali na nobene premike cen, če hkrati ne bo tudi ukrepov za njihovo ublažitev. Ob tem, ko je predsedstvo RS ZSS ostro protestiralo proti nameravanim podražitvam, je hkrati razpravljalo, kakšne ukrepe naj bi uveljavili, če bi do teh podražitev le prišlo. S tem v zvezi je predsedstvo sklenilo: da Izvršnemu svetu Slovenije predlaga takšno zvišanje ,/.amrznje-nih“ osebnih dohodkov, ki bi delovnim organizacijam v globalu omogočilo kompenzacijo pred- ------------------------------- Volilne konference v prometu V pripravah na I. kongres sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije so se v Novi Gorici, Kopru, Novem mestu, Ptuju in Murski Soboti že zvrstile volilne konference, ki jim bodo v prihodnjih dneh sledile še konference v Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni in Radovljici. Na teh konferencah člani kolektivov prometnih dejavnosti neposredno volijo nove člane RO sindikata delavcev prometa in zvez, tako da bo kongres njihove mandate samo še verificiral. Na ta način se prvič, odkar obstaja sindikat delavcev prometa in zvez, uveljavlja nova in demokratična oblika kadrovanja sindikalnih delavcev v najvišji republiški organ tega sindikata. Volilne konference v prometu pa vendarle niso same sebi namen, ampak na njih sočasno obravnavajo tudi številna vsebinska vprašanja s področja prometa in zvez. Tako na teh konferencah med drugim razpravljajo o aktivnosti območnih odborov tega sindikata, o njihovi povezanosti z osnovnimi sindikalnimi organizacijami ter o najbolj aktualnih problemih posameznih panog prometa in še posebej o vlogi sindikata pri razreševanju posameznih vprašanj. V___________________________________________/ videne podražitve osnovnih kmetijskih pridelkov; da se v republiki in občinah nemudoma ugotovi obseg proračunskih presežkov, ki bi jih lahko vrnili delovnim organizacijam za povečanje njihove reproduktivne sposobnosti. Pri vračanju teh sredstev bi morale imeti prednost delovno intenzivne panoge, ki so v PODRAŽITVE NE BO ZIS je v četrtek odločil, da se maloprodajne cene kruha, moke, jedilnega olja in sladkoija ne bodo povečale. Odkupne in garantirane cene za številne poljščine bodo sicer povečane, razlika pri zvišanju odkupnih cen pa bo pokrita iz novega republiškega izravnalnega sklada. začasnih težavah, imajo pa sanacijske programe; da delovnim organizacijam, ki v normalnih pogojih poslujejo ekonomično, pomagamo s tem, da jih razbremenimo nekaterih obveznosti -denimo s podaljšanjem odplačila anuitet in podobno; da občinski sindikalni sveti proučijo možnosti delovnih organizacij, da iz svojih sredstev kompenzirajo porast življenjskih stroškov in da proučijo možnosti za pomoč tistim kolektivom, ki tega ne zmorejo; da skladi posameznih interesnih skupnosti uskladijo svoje bilance s celotno politiko zbiranja prispevkov in davkov v Sloveniji in nato pripravijo predloge za ublažitev posledic podražitve zlasti za kategorije prebivalstva z nizkimi prejemki; da kompenzacijo zaradi podražitev opravimo po možnosti iz skladov, ki se zbirajo na solidarnostni osnovi. Tu je mišljen predvsem otroški dodatek. S tem bi manj obremenili delovne intenzivne organizacije, omejili bi možnosti za tako imenovano zidanje cen, breme podražitev pa diferencirano porazdelili tudi na posameznike. Predsedstvo RS -ZSS je ugotovilo, da pri nas še vedno več porabimo, kot ustvarjamo in da smo uspešni samo pri obvladovanju osebnih dohodkov oziroma osebne potrošnje, ne obvladujemo pa drugih oblik porabe. Hitro naraščanje cen ruši koncept sindikatov glede usmerjanja osebnih dohodkov, glede njihovega ekonomskega obnašanja do osebnih dohodkov tako močno, da bodo sindikati prisiljeni pristati na zniževanje razponov v osebnih dohodkih, čeprav se zavedajo negativnih posledic takšnega zniževanja. Predsedstvo je tudi poudarilo, da je vpliv sindikatov v naši družbi očitno premajhen, saj se njihova stališča ne spoštujejo dovolj. To sindikatom narekuje, da se odločno in ostro zavzamejo, da bo njihov glas v naši družbi spoštovan, tako kot je potrebno. MILAN POGAČNIK MSS LJUBLJANA Statuti in samoupravni odnosi ka jih dr ča Mi St' Na posvetu, ki so ga pripravili v torek za člane mestnega sindikalnega sveta Ljubljana, komisije za samoupravljanje, predsedstev mestnih odborov strokovnih sindikatov in delegate II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, so navzoči razpravljali o samoupravnih odnosih v statutih delovnih organizacij po uveljavljanju XV. ustavnega dopolnila. Osnovna ugotovitev je, da je splošna družbena angažiranost ob uveljavljanju ustavnih dopolnil, še posebej pa bogata in strokovna dejavnost sindikatov, preprečila uveljavitev različnih idej o managerstvu in poskusov, da bi legalizirali ekonomsko in politično moč ozkih skupin ,.razumnikov". Po drugi strani so oblike nposrednega samoupravljanja začele dobivati realnejšo podobo. Kljub tako spodbudnim ugotovitvam pa so udeleženci posveta s precej manjšim optimizmom in navdušenjem razprtijah o vsebinskem poglabljanju samoupravljanja. Izkušnje namreč kažejo, da so v delovnih organizacijah sicer poudarjali bogastvo oblik samoupravljanja, zanemarjali pa pri tem možnosti za konkretizacijo zapisanih načel. Sindikate pa seveda zanima predvsem konkretna vsebina samoupravnih, odnosov. Zato nastaja vprašanje, kako vplivati in kako ukrepati, da bi se tudi v praksi dejansko utesni^ valo vse tisto, kar je zapisano v s1* tutih. j V razpravi je bila vnovič pouu® jena misel, da bo samoupravljai| bolj zaživelo šele takrat, ko bo J polnjen osnovni pogoj, da boi>‘ namreč samoupravljavci razpolag3* z materialno osnovo svojega dela16 da bodo seznanjeni z vsemi bisbj6 nimi vprašanji in problemi svoje “•j lovne organizacije. To pa pomeLj da je samoupravljavce bolj kot k®! doslej treba oborožiti z znanjem, ^ bi lahko enakopravno sodelovali n oblikovanju samoupravnih odnosaL Zaradi tega bo MSS Ljubljana v | roki politični akciji informiral sve);, članstvo o svojih stališčih do vs6*1] pomembnih vprašanj samoupia,| nega prava ter pri tem opozoril U' najbolj izvirne ter vsebinsko usti6* ne rešitve posameznih vprašanj P; tudi tiste, ki so zašle na nevad'’ stranpota. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti ^edej Pravna iiosvrlovalitira IIE VPRAŠANJE: Ah bi kršil delovne dolžnosti, če ne bi nastopil dela na delovnem mestu, na katero meje nadrejeni delavec ustno razporedil? T. Ž. - Ljubljana ODGOVOR: Kadar organ upravljanja v delovni organizaciji odloča o pravicah ah dolžnostih delavca, je dolžan svoj sklep v pismeni obhki vročiti delavcu. Na vsako odločbo, ki je izdana na prvi stopnji, ima delavec pravico pritožiti se na višji organ upravljanja. Šele ko prejme odločbo višjega organa upravljanja v zvezi z njegovo pritožbo, to je, ko postane odločba dokončna v delovni organizaciji, ah ko preteče rok, v katerem bi moral višji organ upravljanja o pritožbi odločiti — to je 30 dni — je dolžan delavec nastopiti delo na novem delovnem mestu, oziroma če gre za odločanje o drugih vprašanjih, ravnati po tej dokončni odločbi, čeprav se z njo ne strinja. Če torej govorimo o razporeditvi na novo delovno mesto v normalnih delovnih razmerah, in sicer za stalno razporeditev, je prav gotovo potrebno tudi v skladu z zakonom, da kolektivni organ upravljanja, torej ne posameznik, vroči delavcu pismeni sklep o razporeditvi z obrazložitvijo. Na ta pismeni sklep ima delavec pravico do pritožbe na višji organ upravljanja v roku 15 dni, razen če o tej premestitvi ni odločal na prvi stopnji najvišji organ upravljanja, to je delavski svet ah delovna skupnost. Po PN jemu odgovora na pritožbo bi bil delavec dolžan nastopiti delo na l6 | delovnem mestu, kljub temu da se z razporeditvijo ne strinja. Seveda pa K® j pravico proti tej odločbi vložiti tožbo na sodišče v 30 dneh od prejemai j meni, da ni zakonita. -j, Smisel vročanja pismenih sklepov delavcem, s katerimi se odloča o i hovih pravicah ah dolžnostih, je zlasti v tem, da se ti sklepi obrazložijo, j se samo proti takšnim sklepom delavec lahko pritoži in navede svoje a j sprotne razloge. J Delavec torej ni dolžan nastopiti dela na novem delovnem mestu, cel' razporejen ustno. Zaradi tega takšno ravnanje delavca tudi ne pomeni kršil" delovne dolžnosti. • ^ RAJČ®' 7 DNI V SINDIKATIH PODROČNA SINDIKALNA POSVETOVANJA: »# n ih Dogovor o najbolj perečih nalogah naših organizacij I Na dnevnem redu posvetovanj je bil predlog akcijskega programa slovenskih sindikatov in njihove naloge v sedanjem obdobju samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Na pobudo RS ZSS so bili minulo sredo in četrtek področni sestanki predsednikov in tajnikov občinskih svetov ZSS ter predsednikov občinskih oziroma medobčinskih odborov sindikatov posameznih dejavnosti. Vseh teh sestankov so se udeležili tudi predstavniki RS ZSS in posredovali uvodne misli o dveh točkah, ki sta bili na dnevnem redu vseh sestankov: o predlogu akcijskega programa sindikalnih organizacij Slovenije in o nalogah osnovnih in občinskih organizacij sindikatov v sedanji fazi samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. O predlogu akcijskega programa bo dokončno sklepal plenum RS ZSS, ki se’bo sestal med 6. in 10. julijem, omenjeni področni posveti pa so imeli namen pomagati občinskim sindikalnim svetom pri opredeljevanju tistih nalog in akcijskega programa, kijih v svojem delu ocenjujejo kot najbolj pereče. Posvet o nalogah osnovnih in občinskih sindikalnih organizacij v sedanji fazi samoupravnega sporazumevanja je imel namen seznaniti sindikalni aktiv s stališči vodstva sindikatov o različnih vprašanjih tega sporazumevanja in tako vnaprej odpraviti nejasnosti, kar bo nedvomno v prid kvaliteti samoupravnih sporazumov, ki prav zdaj nastajajo. Morda še pomembnejša stran teh posvetov pa je bila v tem, da je vodstvo slovenskih sindikatov dobilo v neposrednem stiku z občinskimi funkcionarji zanesljiv vpogled v gibanja na področju samoupravnega sporazumevanja in se seznanilo z razpoloženjem članstva glede druž.benega usmerjanja delitve dohodka. V sredo dopoldne so bili ti področni posveti v Ljubljani, Novem mestu in v Šoštanju, v četrtek dopoldne pa še v Kopru, Kranju in Mariboru. Zaradi zaključka redakcije našega tednika so se naši novinarji lahko udeležili le področnih posvetov, ki so bili v sredo. Z njth so poskušali poročati tako, da se vprašanja ne bi ponavljala. ^ODROČNI POSVET V ŠOŠTANJU: V množično akcijo mobiliziranja delavcev za sporazumevanje! za ih I ^osvet na celjskem področju — bil je v Šoštanju — je za^el ka >edsednik RS ZSS Tone Kropušek, ki je posredoval zbranim sti izčrpen pregled nekaterih najvažnejših nalog iz Predloga akcijskega Programa slovenskih sindikatov, uvodno besedo v razpravo o ^danji fazi samoupravnega sporazumevanja pa je imel predsednik Ž. RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Stjepan Šaubert. o- •a- I I ji Razprava se je osredotočila Predvsem na različna vprašanja pojave na področju samoupravnega sporazumevanja. Nekateri pojavi s tem v zvezi, ki jih zapažajo na celjskem področju, imajo verjetno širši značaj in jih zato velja poudariti. Mednje pa vsekakor sodi dejstvo, da samoupravno sporazu- I mevanje — vsaj za zdaj — še ni razgibalo širokih krogov delavcev. Nasprotno — marsikje samoupravljavci tako rekoč sploh niso seznanjeni z načeli In hotenji samoupravnega sporazumevanja, kar vsekakor narekuje čimprejšnjo in čimširšo akcijo, da bi to nepoučenost odpravili. Nepoučeni oziroma premalo poučeni o načelih in hotenjih samoupravnega sporazumevanja pa marsikje niso samo delavci, temveč tudi upravna vodstva delovnih organizacij in njihovi sindikalni aktivi. Čeprav stalno poudarjamo, da je samoupravno sporazumevanje izrazit samoupravni akt, da torej mora pri sprejemanju tega akta sodelovati čim širši krog delavcev, je na celjskem področju - in gotovo ne samo tu — delo v zvezi s pripravo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov vse preveč utesnjeno v ozek krog sindikalnih delavcev, namesto da bi PODROČNI POSVET V LJUBLJANI: Stara tema vnovič aktualna Akcijski program slovenskih sindikatov samo aktualizira naloge, ki jih je opredelila druga in tretja konferenca Za ljubljanski področni posvet bi lahko rekli, da je pomenil nekakšno aprobacijo akcijskega Programa delovanja slovenskih sindikatov v prihodnje, ki naj bi ga sprejelo bližnje zasedanje republiškega sveta. In lahko bi kar takoj dodali, da je akcijski program dobil polno podporo Predstavnikov občinskih sindikalnih svetov. Ta podpora ni naključje, saj zdajšnji akcijski Program pomeni v bistvu samo aktualizacijo tistih nalog, na katere so slovenski sindikati opo-torili že na lanski drugi in na letošnji tretji konferenci, Id so si jih zapisali v svoj dokument 0 političnih ciljih in nalogah. Spričo trenutnih razmer pa je kajpak treba dati prednost nekaterim od nalog, druge pa prevrednotiti. Denimo: akcijo za 800 dinarjev najnižjega dohodka mora zdaj zamenjati akcija 1000 dinarjev. Druga aktualna naloga je programiranje družbenega razvoja, saj so sindikati eden od predla-Sateljev dolgoročnega programa razvoja naše republike. To je tudi prvi akt, ki ga bomo v republiki sprejemali po ustavnih dopolnilih in ki bo moral pomeniti konkretizacijo ustavnih sprememb. Na tej podlagi bo potrebno pripraviti Programe po področjih, po občinah, na dolgoročnih programih bo spet potrebno zasnovati srednjeročne. Spremenjena zvezna ustava, napovedane spremembe republiške ustave, spremenjena splošna zakonodaja, čedalje bolj razvito družbeno dogovarjanje iti samoupravno sporazumevanje — vse to terja, da se nemudoma lotimo usklajevanja samoupravne zakonodaje delovnih kolektivov. Sicer pa nas naštevanje nalog v tem trenutku ne bi privedlo posebno daleč. Trenutno je pomembno ugotoviti, da je po splošni oceni za- snova akcijskega programa sprejemljiva za delovanje sindikatov na vseh ravneh - torej od republike do osnovnih organizacij, za zvezo sindikatov in za posebne sindikate. Druga bistvena lastnost predlaganega akcijskega programa pa je njegova konkretnost, kolikor jo je seveda sploh mogoče zagotoviti s stališča republike. Vendar pa je po splošnem mnenju program zasnovan tako, da ga bo možno bistveno bolj konkretizirati v občini in bolj v delovni organizaciji. Pri vsem tem pa se je treba ovesti tega, da sprejemamo akcijski program slovenskih sindikatov in ne program republiškega sindikalnega sveta ali posameznih organov. To pa pomeni, da si moramo v organizaciji prizadevati za kar največjo možno akcijsko enotnost, da še ne bo dogajalo tako, kot se je - resnici na ljubo - dogajalo marsikdaj doslej, ko smo sicer snovali obsežne programe, potem pa je vsakdo iz njih pobral toliko, kolikor se mu je zdelo prav, in so bili zato tudi sadovi take akcije sila pičli. Ovesti se bo treba tega, da nekaj ljudi v republiškem ali pa v občinskih vodstvih resnično ne more veliko storiti, organizacija kot celota, družno in hkrati pa lahko marsikaj premakne z mrtve točke. Zato bi po splošnem mnenju v tej razpravi o akcijskem programu veljalo naloge časovno opredeliti in neposredno določiti njihove izvajalce, preverjati rezultate akcije. Tistim pa, ki stoje ob strani in odkimavajo, češ, akcijski programi so modna muha, v trenutni vsesplošni nestabilnosti sicer lepo zvenijo, vendar pa prav zavoljo splošnih razmer ne pomenijo ničesar, v sindikatih odgovarjajo: prav zavoljo te splošne nestabilnosti se je še kako potrebno dogovoriti za stabilnost. S. B. PODROČNI POSVET V NOVEM MESTU:_ Ne potrebujemo varuštva! Ko se zavzemamo za svobodo akcije sindikatov, težimo hkrati k enotnosti akcij in prizadevanj # Moč sindikatov je v njihovem članstvu, ne pa v dogovorih na vrhu sodeloval celotni sindikalni aktiv pa tudi drugi pristojni dejavniki. S čim širšo mobilizacijo sindikalnih aktivistov, pa tudi vseh samoupravljavcev za aktivno sodelovanje pri samoupravnem sporazumevanju bi se tudi izognili nevarnosti, da bi republiški odbori sindikatov postali nekakšni razsodniki v sporih, do katerih bi prišlo v zvezi z različnimi določili samoupravnih sporazumov. S tem bi republiški odbori prišli v položaj, ko bi morali delavcem ,,rezati kruh" in odločati kot nekakšni upravni organi, medtem ko je v resnici njihova vloga v samoupravnem sporazumevanju izrazito politična. Na celjskem področju je menda tudi kar precej delovnih organizacij, zlasti pa manjših, ki niso dale izjave, da pristopajo v „krog“ tistih organizacij, ki so pripravljene skleniti samoupravni sporazum. Ali gre za pozabljivost, za zamudo rokov ali pa za resnično zavračanje samoupravnih sporazumov? Če gre za slednje, potem takšna odločitev vsekakor ne more biti stvar direktorja in uprave podjetja, temveč je lahko samo stvar samoupravnih organov, ki morajo pred tem seveda povpra-■ šati za mnenje celotni kolektiv, ki bo tudi čutil posledice takšne odločitve. Dolžnost sindikalnih organizacij je, da takšne delovne organizacije spomnijo na to, kar so morda pozabile ali zamudile, da jih opozorijo na posledice, ni pa njihova stvar, da jih silijo v nekaj, česar morda res ne želijo storiti. Šoštanjski posvet je med drugim izoblikoval tudi zanimiv predlog, da bi veljalo zamenjati vrstni red pri dajanju soglasij na predloge samoupravnih sporazumov. Sedaj je praktično tako, da ta soglasja dajejo hkrati delavski sveti podjetij, ki se sporazumevajo, in republiški odbor pristojnega posebnega sindikata. V praksi pa bi lahko prišlo do tega, da bi vsi delavski sveti organizacij, ki sklepajo sporazum, potrdili predlog sporazuma, republiški odbor pa bi ta predlog zavrnil, ker bi ugotovil posamezne nepravhnosti. Zato bi se res kazalo odločiti, da se predlogi sporazumov najprej predložijo v soglasje republiškim odborom sindikatov in da jih skupna komisija za sklepanje samoupravnega sporazuma šele nato pošlje v potrditev delavskim svetom. Zaradi splošnih družbenopolitičnih in ekonomskih razmer se ne porajajo in stopnjujejo samo konflikti v delovnih organizacijah, ampak vse pogosteje prihaja do nasprotij v odnosu med sindikati na terenu in drugimi strukturami in organizacijami, organiziranimi po teritorialnem načelu. Zmotna so pričakovanja, da bo nasprotij in konfliktov avtomatično manj takrat, ko bodo uveljavljena ustavna dopolnila. Šele z vztrajnim doslednjim in usklajenim bojem za izpolnjevanje akcij-skih in drugih programov sindikatov z uveljavljanjem „duha“ ustavnih dopolnil in sklepov nedavne konference samoupravljavcev Jugoslavije bodo sindikati lahko dosegli, da se bo pri članstvu utrdilo zaupanje vanje. Tako nekako bi lahko strnili vsebino razprav na združenem posvetu predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov Dolenjske, ki so zelo konkretno orisali sedanje pogoje njihovega dela z ene ter izoblikovali obilo napotkov za boljše, bolj učinkovito delovanje v prihodnje. Zanimiva in značilna je, denimo, ugotovitev, da se občinska sindikalna vodstva na Dolenjskem čutijo pri svojem delu močno osamljena in da zlasti v zadnjem času narašča pritisk, da bi vsebino in metode svojega dela podredila željam in zahtevam drugih občinskih struktur in organizacij. Občinska sindikalna vodstva zavračajo kakršno koli skrbništvo in vztrajajo pri avtonomnosti svojega dela. Vztrajati pri takšnem stališču pa marsikdaj ni lahko, ker je bolj ali manj opazno, da si med seboj vselej niso dovolj enotna tudi republiška vodstva političnih organizacij. V zvezi s tem so predstavniki občinskih sindikalnih svetov Dolenjske opozorili, da bi se vse politične organizacije in drugi družbeni dejavniki morali dogovoriti o delitvi dela, pristojnosti in odgovornosti na POHIŠTVO posameznih področjih in da bi potem morali vsak zase bolj koordinirati delo na vseh ravneh, oziroma bi se morali sporazumeti za usklajeno skupno akcijo, kadar bi to bilo potrebno. Ker pa tega ni - ali pa je premalo — se dogaja, da sindikati na terenu ne morejo izpeljati že začetih akcij. Da bi bilo zanje vse skupaj še težje, jih druge politične organizacije in strukture v občinah nazadnje še kritizirajo, zakaj se sploh spuščajo v akcije, ki jim niso dorasli . Spričo teh razmer se občinska sindikalna vodstva s svojimi akcijskimi programi le stežka vključujejo v skupne akcije slovenskih sindikatov, kar naj bi sicer pripomoglo k enotnosti akcij in prizadevanj slovenskih sindikatov ter s tem k njihovi večji družbeni učinkovitosti. Če se torej zavzemamo za svobodo akcije sindikatov v odno-sih do drugih političnih subjektov, če zavračamo sleherno va-ruštvo nad delom sindikatov, se torej potegujemo za enotnost akcij in prizadevanj slovenskih sindikatov. Te enotnost bi izražala, med drugim, tudi večjo samostojnost organizacije navzven; naredda bi konec razpravam o nadrejenosti in podrejenosti, o večji ali manjši pomembnosti posameznih političnih organizacij. Tako nekako so svoja razmišljanja sklenili predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov dolenjskih občin. Podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivo Tavčar, ki je vodil novomeški posvet, je k temu med drugim dodal: „Boj za usklajevanje mnenj in različnih interesov terja samostojnost in javnost politike vseh družbenih subjektov. Vsaka organizacija je javno odgovorna pred svojim članstvom, njena moč, pomen in družbeni vpliv pa temeljijo na moči članstva, nikakor pa ne na dogovorih, sprejetih v vrhu. Taka je samoupravna pot krepitve avtoritete političnih organizacij — tudi sindikata. Jasno pa je, da mora biti njihovo delo usklajeno, da ne smejo delovati druga mimo druge“. _mG novo! 9V super baterija za transistorje PRVA BATERIJA ELEKTROKEMIJSKEGA SISTEMA ZRAČNE DEPO LAR IZACIJ E V JUGOSLAVIJI, PO MNENJU STROKOVNJAKOV ENA NAJBOLJŠIH NA SVETU tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj, ljubijana TOKOVI GOSPODARJENJA NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO O Z o > o z o > o z o > o z o > o z o > Z OAON Ze 15. junija letos v založbi CZP »Delavska enotnost« na slovenskem knjižnem ireu: »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« Knjiga bo obsegala dva dela z naslednjo vsebino: • uvodni in sklepni govor tovariša Tita • referat Edvarda Kardelja na plenarni seji II. kongresa • uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komisij troviča-Šaneta. Milentija Popoviča, Kira Gligorova in d • poročila o delu komisij • izvlečke iz vseh razprav slovenskih delegatov • razpravo predsednika ZIS Mitje Ribičiča • resolucije in odloka kongresa • spisek vseh delegatov na kongresu i/ SR Slovenije tovarišev Dušana Pe-vladimira Bakanča CENA OBEH DELOV KNJIGE V PREDNAROČILU JE 36 DINARJEV. PRODAJNA CENA POZNEJE PA BO 45 DINARJEV. POHITITE Z NAROČILI. KER BO Izpolnjeno naročilnico nam čimprej Dalmatinova 4 II. pp 313 VI. NAKLADA OMEJENA! vrnile na naslov: CZP »Delavska enotnost«, 61001 Ljubljana. Nepreklicno naročam pri CZP -DELAVSKA ENOTNOST««. Ljubljana. Dalmatinova 4 KONGRES SAMOUPRAVLJAV- izvodov knjige CEV JUGOSLAVIJE« po ceni J6.— dinarjev in glavnega referata Edvarda Kardelja po ceni 8.-Natančen naslov: izvodov dinarjev. Račun bomo poravnali po prejemu knjig. V . dne 1971 Podpis m žig (za pravne osebe) c \ c \ c l i c, \ 0 1 OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON C\ VROČA TEMA.: SAMOUPRAVI^ SPORAZUMI O DELITVI DOHODKA0# ^ROČA TEMA: SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O DELITVI DOHODKA ° O • O o 0 ' ° '• ° ° o CO0 Sporazum nared! Laže zavoljo uhojenih poti O čem se sporazumeva usnjarsko-predelovalna industrija Slovenije Komisija, katere naloga je bila pripraviti samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka v usnjarsko predelovalni industriji, je praktično opravila prvi del svoje naloge. Že nekaj časa namreč potekajo v delovnih organizacijah obutvene industrije in usnjene galanterije razprave o osnutku samoupravnega sporazuma in prav v teh dneh se stekajo v tržiški Peko, kjer je sedež komisije, prva soglasja delovnih kolektivov. KAKŠNO JE IZHODIŠČE V osnutku sporazuma je zapisano, da podpisnice ugotavljajo dohodek s periodičnimi obračuni in z letnim zaključnim računom. Iz dohodka so dolžne najprej poravnati zakonske in pogodbene obveznosti, nato pa lahko izločijo amortizacijo, ki jo oblikujejo iznad predpisanih stopenj. S slednjim naj bi spodbudili delovne kolektive k temu, da bi se čim hitreje modernizirali in tako ustvaijali materialno podlago za intenzivnejše gospodarjenje. Iz tako dobljenega dohodka pa so delovne organizacije dolžne najprej izločiti minimalno akumulacijo, in sicer obutvena industrija v višini 6 %, druge dejavnosti pa najmanj 3 %. S tem določilom osnutek sporazuma pravzaprav preprečuje delovnim kolektivom, da bi zavoljo porasta cen ne zajedla v lastno substanco. Po tem načelu izračuna ostanek dohodka služi najprej za pokrivanje mase kaikulativnih osebnih dohodkov, preostanek dohodka pa podpisnice delijo na osebni dohodek in na sklade. KAKO DO MASE KOD Kar zadeva oblikovanje mase kaikulativnih osebnih dohodkov, so se sestavljavci odločili razporediti zaposlene v vseh osem skupin, ki jih določa splošni družbeni dogovor o usmerjanju delitve, pri čemer pa o se poslužili možnosti, da v tretjo in četrto skupino razporedijo delavce po tako imenovani interni kvalifikaciji ter na podlagi analitične ocene delovnih mest. Po teh skupinah se kalkuiativni osebni dohodki oblikujejo takole: - prva skupina: vanjo so uvrščeni delavci brez kvalifikacije s KOD 800 din mesečno; - drugo skupino tvorijo delavci, ki so se po osnovnem šolanju priučili dela ali posameznih poklicev, njihov KOD pa znaša 900 din. tretjo skupino sestavljajo delavci, ki so končali poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu, v neposredni proizvodnji pa tudi tisti, ki so zaposleni na delovnih mestih, za katere se zahteva poklicna šola, kalkuiativni KOD v tej skupini znaša 1.450 din. - četrto skupino tvorijo tisti delavci, ki so dokončali srednje šole, tehni- kume, delovodske šole, tehniške srednje šole, čeje trajalo šolanje najmanj tri leta. Sem se uvrščajo tudi VK delavci in tisti, ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Iz neposredne proizvodnje pa so v to skupino razporejeni vsi tisti, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva poklicna šola in najmanj triletna praksa; KOD znaša 1700 din na mesec; < - v peti skupini so tisti z višjo šolo, prvo stopnjo fakultete ali tisti, ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe; KOD znaša 2.000 dinarjev; - šesto skupino sestavljajo delavci z diplomo visoke šole ali fakultete, njihov KOD je 2.500 din; - sedmo skupino sestavljajo tisti, ki so po diplomi opravili še specializacijo, njihov KOD pa je 2.700 din; - in slednjič, v osmo skupino se razporejajo tisti z doktoratom znanosti, njihov KOD pa je 3.000 dinarjev mesečno. DOVOLJENO ZVIŠANJE KOD KOD pa se povečuje za 40 % za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna, ter za delavce, ki imajo status individualnega izvršilnega organa. Drug kriterij za zviševanje KOD pa predstavlja težavnost dela oziroma delovna razmere. Po tem določilu so vsa delovna mesta v neposredni proizvodnji razdeljena na 5 težavnostnih razredov, v denarju izraženi razpon dodatka pa znaša od 0 do 300 din. PROGRESIJA IN DEGRESIJA Preostali dohodek podpisnice sporazuma delijo na sklade in na osebne dohodke. Sestavljavci sporazuma so izoblikovalci posebne lestvice, ki je močno degresivna pri zviševanju osebnih dohodkov in močno progresivna pri izločanju v sklade. Za primer: - če znaša ostanek dohodka v primerjavi s KOD do 10 %, gre od ostanka dohodka 10 % v sklade; - če znaša ta ostanek dohodka od 10 do 20 % glede na KOD, potem mora podpisnica izločiti za sklade 10 % od zneska do 10 % in 20 % od zneska nad 10 %; In tako naprej do končne stopnje: - če znaša ostanek dohodka v primetjavi s KOD več kot 90 %, potem gre v sklade podjetja 50 % od zneska do 90 % in 95 % od zneska nad 90 %. IN NAJVISJI OSEBNI DOHODEK Naj bo v tem povzetju dovoljeno zanemariti tista določila v osnutku sporazuma, ki slede iz določil zakona, kot to velja za dnevnice, kilometrino, nadomestila za čas bolezni, izplačila iz sklada skupne porabe; dovoljeno naj nam bo zanemariti tudi tista določila in zneske, ki jih postavljajo kot minimalno zahtevo slovesni sindikati, in kar velja za regrese, za prispevke za potrebe strokovnega izobraževanja, za stanovanjsko gradnjo, za dodatke za nadurno in nočno delo. Zadovoljimo se s tem, da jih osnutek sporazuma vsebuje. Pri določanju najvišjega osebnega dohodka pa osnutek sporazuma uveljavlja dva kriterija: višino izločanja v sklade in velikost delovne organizacije. Bolj nazorno: do dvakrat višje akumulacije, kot jo določa sporazum, se povprečni osebni dohodek v podjetju pomnoži s faktorjem 2,5, če pa je ta stopnja višja, potlej je faktor množenja 2,8. Tako dobljeno vsoto pa podpisnica korigira še s posebnim faktorjem na podlagi števila zaposlenih in po posebni lestvici. Spodnjo mejo označuje faktor 1 v podjetju z največ 50 delavvci, zgornjo mejo pa faktor 1,6 v podjetju z več kot 2.000 zaposlenimi. S tem smo pravzaprav izluščili rdečo nit v samoupravnem sporazumu usnjarsko-predelovalne industrije. Povemo naj le še to, da smo naprosili predsednika komisije za pripravo tega Sporazuma Janka Rozmana iz tržiškega Peka, da bi komentiral posamezne rešitve in morebitne probleme. Ta del smo prihranili za naslednjo številko našega tednika. S. B. (Nadaljevanje s 1. strani) — Delo pri samoupravnem sporazumevanju je v polnem teku, tako v skupnih komisijah, ki za posamezna področja pripravljajo osnutke, kot tudi v delovnih skupnostih družbenih dejavnosti, v katerih delavci razpravljajo o osnutkih in dajejo dopolnilne oziroma spreminje-valne predloge. Delo pa je, razumljivo, v polnem teku tudi v organih našega republiškega odbora in v mnogih občinskih in medobčinskih vodstvih. Na področju družbenih dejavnosti smo mnoge probleme sporazumevanja precej omilili, če ne že odpravili z akcijami v prejšnjih letih. Tu naj posebej omenim Katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti, ki ga je izdal naš sindikat v letih 1969 in 1970 in ki so ga v mnogih delovnih skupnostih že uresničili. Predhodniki sedanjega sistema dogovarjanja o dohodku in njegovi delitvi so tudi številni sporazumi o vrednotenju dela v republiškem, regionalnih in občinskih okvirih. Čeprav smo mnoge probleme usklajevanja stališč in meril rešili torej že prej, so vendarle ostala nekatera vprašanja, ki so še predmet razprav. To so zlasti enotna izhodiščna vrednost za opravljeno delo v normalnem obsegu in kvahteti v rednem delovnem času, potem problem enoletnega zaostanka osebnih dohodkov, nagrajevanje dela izven rednega delovnega časa in minulo delo. — Znano je, da startne osnove za vrednotenje normalnega dela po posameznih vejah in grupacijah družbenih dejavnosti niso enake. Kako bodo ta problem lahko razreševali samoupravni sporazumi? — V večini delovnih organizacij je sprejeto stališče, daje treba zagotoviti za enako delo približno enako plačilo. Sredstva, s katerimi v tem trenutku razpolagajo delovne skupnosti družbenih dejavnosti, ne omo-gočqo, da bi takoj stoodstotno izplačevali zneske iz samoupravnega sporazuma. To velja predvsem za osnovno in srednje šolstvo, za vzgojno-varstvene zavode, nekatere kulturne zavode, zavode za zdravstveno varstvo in upravne organe. Zato so na predlog republiškega odbora našega sindikata sprejeli enotno izhodiščno vrednost za nekvalificiranega delavca v znesku 1000 din. Obenem so v samoupravnih sporazumih do- ločbe, da si bodo podpisniki prizadevah čimprej doseči dohodek, ki bi omogočil izplačila na ravni samoupravnih sporazumov. Dokler tolikšen dohodek ne bo dosežen, bodo izplačevali sorazmerno nižje zneske. - Kaj pa tiste delovne organizacije, ki so glede povprečnih osebnih dohodkov pred drugimi? - Teh na področju družbenih dejavnosti ni veliko — nekaj lekarn, nekaj bank in nekatere skupine poklicev v zavarovalstvu, nekaj ravnateljev šol in morda še kdo. Vsi ti se bodo morah izravnati z merili samoupravnih sporazumov, ker na področju družbenih dejavnosti ni opravičila za tolikšne osebne dohodke, da bi bile delovne organizacije zavoljo tega obdavčene. — Sindikat je v preteklosti pri oblikovanju osebnih dohodkov v dražbenih dejavnostih pristal na enoletno zamudništvo glede na povprečne osebne dohodke v gospodarstvu. Kakšno je zdaj stališče sindikata? — Glede na jasna družbena stališča, ki so ponovno izrečena v najnovejših ustavnih amandmajih o enakopravnem druž-beno-ekonomskem položaju delovnih ljudi na vseh področ- jih družbenega dela, torej tud* na področju družbenih dejavnosti, ni več opravičila za enoletno zaostajanje. Zato samoupravni sporazumi predvidevajo redno valorizacijo osebnih dohodkov v skladu z gibanjei« osebnih dohodkov na področju gospodarstva, to je skladno z gibanjem družbene produktivnosti in življenjskih stroškov. — Kaj je minulo delo na področju družbenih dejavnosti? Slišati je sodbo, da nimamo izdelanega sistema, kako vrednotiti minulo delo, da ta problem teoretično še ni razjasnjen, skratka, da je v tem trenutku le bolj politično geslo. — V sindikatu menimo, da je to vprašanje še v resnici nerazjasnjeno. Ne vemo še, kaj je na področju družbenih dejavnosti sploh lahko uvrščeno med minulo delo niti kakšen sistein priznavanja in financiranja minulega dela bi ustrezal našim razmeram. Prav gotovo pa tega problema ni mogoče rešiti poenostavljeno z lestvico službenih let v okvim dohodka, ki ga delovna organizacija prejema za tekoče delo. Problem je nakazan, treba se ga je lotiti organizirano na strokovni in znanstvenoraziskovalni podlagi. SONJA GAŠPERŠIČ O značilnostih sedanje faze samoupravnega sporazumevanja (Nadaljevanje s 1. strani) sevanju roka za razpravo o osnutkih sporazumov, ki pomeni nevarnost, da ne bo prave razprave o teh osnutkih. Ta razprava pa se mi zdi nujna, saj je samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka za mnoge delavce še vedno nekaj abstraktnega. Toda sedaj imajo možnost, da se z njegovimi načeli in hotenji seznanijo na ..otipljiv način", v razpravi o konkretnem osnutku samoupravnega sporazuma. Če bomo te razprave skrajševali, potem bomo samoupravne sporazume sicer res dobili hitreje, toda verjetno za ceno slabše kvalitete. Bržčas pa povzroča to naglico tudi zamrznitev osebnih dohodkov, ki pritiska na delovne kolektive še posebej zaradi stalnega močnega na-, raščanja cen, medtem ko bo odmrznitev teh dohodkov možna šele po podpisu samoupravnega sporazuma. Osebno sem prepričan, da je odlok o zamrznitvi osebnih dohodkov potrebno ponovno proučiti in omogočiti kompenzacijo naraščajočih življenjskih stroškov. V najboljšem primeru bodo prvi samoupravni sporazumi podpisani nekje v prvi polovici avgusta, to pa je predolgo, da bi lahko ostali pri sedanjih zamrznjenih osebnih dohodkih. DE: Ali so v predloženih osnutkih samoupravnih sporazumov očitne kakšne nesprejemljive težnje? SŠ: Prav je, da smo iz splošnega družbenega dogovora odstranili vsako uniformiranje odnosov v delitvi. Osnutki samoupravnih sporazumov kažejo, da so se komisije za njihovo pripravo vživele v problematiko delitve in dojele družbenoekonomski pomen njenega usmerjanja. O zlorabljanju svobode, ki jo imajo te komisije, res ne bi mogli govoriti, vendar pa to ne pomeni, da predloženi osnutki ne predvidevajo tudi rešitev, ki niso sprejemljive tako s stališča družbenega usmerjanja delitve, kakor tudi s stališča dolgoročnih interesov delovnih organizacij. Gre predvsem za težnjo po „zi-danju“ kaikulativnih osebnih dohodkov. To je verjetno posledica še vedno očitne mezdne miselnosti in nekakšne težnje po čim višjem ,.zagotovljenem" osebnem dohodku. To pa je seveda narobe, saj je celota izplačil pogojena z dohodkom delovne organizacije, kalkuiativni osebni dohodki pa z ničemer niso bolj ..zagotovljeni" kakor tisti del osebnih dohodkov, ki se formira iz naslova stimulacije. Po mojem bi KOD praktično morali ostati takšni, kot jih predvideva splošni družbeni dogovor, razlike med njimi pa bi lahko nastajale samo zaradi razlik v delovnih razmerah, ki se lahko dokažejo. DE: Kakšne težnje pa osnutki sporazumov kažejo v tem primeru? ............... _________________:________________________________________________________________________________________________. SŠ: Naj to pojasnim s konkretnim primerom. Osnutek samoupravnega sporazuma neke dejavnosti, kije glede težavnosti dela popolnoma poprečna dejavnost, predvideva na ta račun 40 %-povečanje KOD, medtem ko osnutek, ki so ga pripravili rudarji, predvideva maksimalno povečanje KOD za 30 % — in to samo za najtežja delovna mesta. Ena izmed težav v sedanji fazi samoupravnega sporazumevanja je tudi v tem, da osnutki sporazumov nastajajo postopno, kar takorekoč onemogoča njihovo primerjavo. Če bi imeli pred seboj vse osnutke, bi jih lahko v celoti primerjali - in s tem bi bila zagotovljena tudi popolna javnost pripravljanja samoupravnih sporazumov, ki je zelo pomembna. Ker pa zaenkrat nimamo drugega primerjalnega „metra“ — zakon in splošni družbeni dogovor tega ,.metra" ne vsebujeta, bomo v sindikatih pri ocenjevanju osnutkov in predlogov samoupravnih sporazumov glede razlik v delovnih razmerjih uporabljali pregled, kako mednarodna statistika ocenjuje v podobnih dohodkovnih razmerah — pri podobnem narodnem dohodku, kot ga dosegamo pri nas - težavnost dela v posameznih panogah oziroma razmerja med panogami glede na delovne razmere. Pri nas so tovrstne razlike prevelike, ena od posledic usmerjanja delitve dohodka pa bo slej ko prej tudi zmanjšanje teh razlik. DE: So še podobne težnje? SŠ: Začuda opažamo neredke po-skuse, da bi nekatere veličine in odnose v samoupravnih sporazumih zapisali drugače, kot pa jih določa splošni družbeni dogovor. Gre, denimo, za višino dnevnic, za kilometrine, dodatek za ločeno življenje itd. O tem ne more biti licitiranja, saj v sindikatih glede tega ne moremo storiti drugega, kot da opozorimo na določila splošnega družbenega dogovora. DE: Katera so tista vprašanja oziroma minimum, pri katerem bodo sindikati ocenjevali samoupravne sporazume? SŠ: Sem sodijo na primer naše zahteve o minimalnem regresu za dopust, o 25 % dodatku za nočno dek\ o 50 % dodatku za nadurno delo*o vsaj 80 % nadomestila za bolezen do 30 dni, o vsaj 1 % bruto osebnih dohodkov za izobraževanje, o vsaj 4 % bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo in o zagotovitvi izplačevanja odškodnin novatbrjem in racionalizatorjem. Zagotovitev teh minimalnih zahtev je za nas sindikate tudi organizacijski problem. Pripombe in soglasje k samoupravnim sporazumom daje šest republiških odborov posebnih sindikatov in zato moramo med njimi doseči vsaj minimalno enotnost o tistih vprašanjih, o katerih smo v sindikatih že dosegli načelno soglasje. MILAN POGAČNIK i 01 £ s h tel M sč£ I' ftE te ta; io ie iv |*> P< Si k: ol ži P: k, ti K R: k ressi TOKOVI GOSPODARJENJA l C :udi jav- mo- 'ajo do- jeni čju O 2 liv- na jav- ni- iko ta aZ" tre- da ne- Ue av- led • DELOVNA ORGANIZACIJA »VOZILA« GORICA PRAZNUJE 25. OBLETNICO SVOJEGA OBSTOJA TI SE IMAJO S CIM POHVALITI Če je delovni kolektiv „Vozila“ Gorica že doslej slovel po tem, da vse od svojega rojstva dalje dobro gospodari, si je z najnovejšimi podatki svoj ugled samo še utrdil. Številke so razveseljive, naravnost presenetljive. Kolektiv, ki ne šteje več kot 590 ljudi, ustvarja toliko kot marsikatera veliko številnejša delovna organizacija v njihovi panogi. V nekaj letih so zrasli blizu Šempetra pri Novi Gorici tovarniški prostori, iz katerih prihajajo najsodobnejše prikolice, cisterne, kolesni obroči itd. Mlad delovni kolektiv je visoko zavihal rokave. Dela veliko in kvalitetno, tako da so kupci več kot zadovoljni. Sicer pa, pogljemo, kaj pravijo podatki in številke, ki so zgovornejši kot vse besede. Varilci imajo vedno polne roke dela KREPKO PRESEŽEN PLAN V dosedanji rasti podjetja „Vozila“ Gorica so lanski rezultati nedvomno najboljši. Kolektiv je presegel letni plan za 35,2%! Dohodek podjetja je znašal 36 milijonov novih dinarjev, kar je za 9 milijonov več kot leto poprej. Od tega je znašal lani ostanek dohodka skoraj 13 milijonov, leto dni poprej pa le 7,5 milijona. To pomeni, da je v letu dni porasel čisti dohodek za 68 %. Še bolj zgovorna je primerjava s preostalo motorno industrijo. Oglejmo si nekatere od podatkov: Neto produkt na zaposlenega znaša v ,,Vozilih" le malo manj kot 70.000 dinarjev na leto, v preostali motorni industriji pa komaj 30.000 dinarjev. Dalje: celotni dohodek na zaposlenega znaša v „Vozilih“ 200 tisoč dinarjev na leto, medtem ko je v grupaciji polovico manjši, točneje 98.000 dinarjev. Ob tem so znašali v minulem letu poprečni osebni dohodki v „Vozilih“ 1.786 dinarjev, v grupaciji motorne industrije pa 1.161 dinarjev. Storilnost, merjena s celotnim dohodkom na zapo- Tovamo zapuščajo najmodernejše cisterne slenega, je porasla lani v primerjavi z letom 1969 v ,,Vo-zilih“ za 20% ali od 168 tisoč na 201. tisoč dinarjev, če pa bi jo merili s čistim dohodkom na zaposlenega, potem je znašal ta porast 55 % ali od 14.944 dinarjev predlani na 23.103 dinarjev lani. „Drugo z drugim: vrednost proizvodnje je porasla v letu 1970 v primerjavi z letom'poprej za 47 %. Tolikšen porast pa smo dosegli predvsem z intenzivnejšim kooperacijskim sodelovanjem," ocenjujejo svoje gospodarjenje v „Vozilih“ Gorica. TUDI NJIM NI PRIZANESENO Samoupravni organi so se letos odločih za delitev dohodka v razmerju 43:57_v prid osebnih dohodkov. Že iz tega podatka pa lahko razberemo, da se pripravlja kolektiv „Vozil“ na nove naloge. Toda o teh načrtih zdaj še nočejo na glas govoriti. V „Vozilih“ Gorica ima več kot 15 % vseh zaposlenih srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. ,,Izobrazbena struktura je razmeroma ugodna, vendar z njo kljub vsemu še nismo zadovoljni . . nam pripovedujejo delavci. „Zato veliko ljudi štipendiramo. Trenutno 84 . . .“ Navidez jim torej nič ne kali zadovoljstva. „Veliko stvari ne moremo doumeti . ..“, pripovedujejo v „Vozilih“ Gorica. ,,Med drugim na primer tudi tega, da so cene naših proizvodov zamrznjene, medtem ko cene reprodukcijskega materiala kar naprej naraščajo. Ali naslednje: lani smo morali angažirati kar 90 % svojega poslovnega sklada za kreditiranje kupce! Mar ni to le nekoliko prehuda obremenitev .. .!? ANDREJ ULAGA ;im iga 30' 3e- ga za ca- ni- m- IČ .obiska v ajdovskem Mlinotestu:_________________________ Pastorek in njegova mačeha, o kateri pa sploh ne govorimo Zakaj so skladiščniki ustavili delo? • Nekaj vprašanj republiškemu izvršnemu svetu ogovarjal sem se z delavci ene »'n delovnih organizacij, ki so se, i(0|J° nerazumljivega zapostavlja pristojnih družbeno-ekonom-H' dejavnikov, znašli v zagati. d novega ne bom povedal, če 7Cn'> da so različni pogoji za pri-l0 lvanje dohodka in različne mož-, h za uveljavitev dobrega gospo-Jenja in poslovanja, razdelile naše :t^cc na „bogate“ in , revne“ •je in delovne organizacije, itno-pjedclovalna podjetja .'J0 med „revne“ in to dejstvo še »ak0 občuti kolektiv Mlinotesta aovščini. ZAHTEVA PO ODKRITI BESEDI belavci dopoldanske izmene, ki dajo v skladišču tega podjetja, so ■haja zjutraj ustavili delo in za- evali sestanek. Hoteli so vedeti, I J je vr--,-i--j:-*:- --—=< rSotov N je vodstvo podjetja storilo, da bi rSotovilo tolikšen porast osebnih r°ho " . odkov, za kolikor se je povečala j lovna storilnost in za kolikor se dgajo življenjski stroški. °° štirih urah temeljite razprave j10 skladiščniki spet začeli delati. J kaj gre? Jtane Bajuk, direktor: „Lani na Pjfdad so podražili električno ener-!lj0> vodo, pšenico in še marsikaj, je naše proizvodne stroške .. utno povečalo. Letos je cena tu sproščena, cene naših izdelkov Pa so še vedno zamrznjene. Denimo: otuza se je od februarja podražila I 43 starih dinarjev, otrobe kupu-1,10 franco Ajdovščina po 90 din La kilogram, prodajamo pa jih lahko 'Po 62 dinarjev. Podobno se do-83)3 tudi z ovsem, ječmenom, pše-;lco in z drugimi osnovnimi suro-'tstni. V takšnih razmerah seveda ne moremo govoriti o usklajevanju osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov pa tudi o akumulaciji ne. Pri kilogramu močnatih krmil imamo 30 starih dinarjev čiste izgube. Zato teh krmil na tržišču ni. Nas grajajo, češ da jih ne proizvajamo toliko, kolikor bi jih lahko prodali; imamo pa že 40 milijonov starih dinarjev izgube samo pri proizvodnji krmil. Zavoljo vsega tega nismo mogli izplačati toliko osebnih dohodkov, kolikor smo želeli. Zdaj delimo dohodek v razmerju 96:4 v prid osebnih dohodkov, ne pa v razmerju 80:20, kot smo sprva nameravali. Kljub temu pa je v marcu 138 pri nas zaposlenih dobilo manj kot 80.000 starih dinarjev mesečne plače. Medtem pa beremo in poslušamo, kako so marsikje brez posebnih težav zagotovih 100.000 starih dinarjev minimalnih dohodkov. Razumljivo je, da človeka, ki je prikrajšan, pa ne po svoji krivdi, pojezi takšna krivica, in zahteva, da mu nekdo pove, zakaj je ne odpra- TEŽAVE, KI JIH NISO POVZROČILI SAMI Kaj je direktor pripovedoval delavcem v skladišču tistega majskega jutra in o čem so potlej govorili na sestankih v vseh delovnih enotah? Predstavniki žitarsko-predelo-valne industrije so poslali republiškemu izvršnemu svetu pismo, ''katerem ocenjujejo zdajšnje razmere in pojasnjujejo težave svoje stroke. Izvršni svet naj bi med drugim odgovoril na naslednja vprašanja: „Prvič, ker žitno-predelovalna podjetja kljub vsem naporom nismo sposobna skleniti pogodbe za nabavo žit, in to zaradi pomanjkanja obratnih sredstev za predplačilo letošnjega odkupa, vprašujemo, kdo razen nas odgovarja in zagotavlja pokritje potreb SRS z žitom, ko hkrati ugotavljamo izredno pomanjkanje žit, kritično nizke zaloge pri podjetjih in v blagovnih rezervah, naši izdelki pa so osnovne življenjske dobrine, ki ne smejo primanjkovati? Drugič, kaj so republiški organi ukrenili za ureditev problematike obratnih sredstev žitno-predelo-valnih podjetij, ki zaradi limitiranih cen končnih izdelkov in prostih cen surovin ter zavoljo tega tudi nizke akumulativnosti in specifičnih pogojev poslovanja niso sposobna ustvarjati lastnih obratnih sredstev, morajo pa imeti ustrezne sezonske zaloge surovin in normalne zaloge končnih izdelkov za kritje sprotnih potreb . .. Tretjič, kakšno je stališče republiških organov do zviševanja cen žit, mok in kruha, ki so zdaj predvidene zaradi zvišanja zagotovljenih cen? Septembra lani smo se dogovorili in v resoluciji jasno povedah, da ne bo bistvenih podražitev. Ugotavljamo, da so se znatno zvišale cene energetskih virov, prevoznih in drugih storitev ter materialov, hkrati pa se niso spremenile cene naših izdelkov . . . Kakšen vpliv imamo na ta proces kot proizvajalci in samoupravljavci, saj vendar na pogoje gospodarjenja ne moremo bistveno vplivati ...“ BREZ KRIVDE KRIVI Spočetka sem mislil, da preveč govorijo o ..zunanjih vplivih", ki jim povzročajo težave, in premalo o tistih slabostih, ki bi jih lahko sami odpravili, če bi sc dobro samoupravno organizirali. Ob koncu pa sem spoznal, da njihovemu samo- upravljanju ni kaj reči. V Mlinotestu delavec ve, koliko bo zaslužil in kohko lahko vpliva, da bo zaslužek večji. Toda . . . Jože Koren, predsednik delavskega sveta delovne enote v skladišču: „Sploh ne gre za spor med nami in vodstvom podjetja. Vsa naša stroka je zapostavljena, cene rastejo, plače pa ne. Ker naših težav nihče ne razume, smo se odločili za tak demonstrativni sestanek." Milan Velenik, skladiščnik: „Zakaj bi na naših plečih reševali življenjske probleme potrošnikov? Kar spomnite se, kako so govorili, da mesa ne bodo podražili, pa so ga, kar čez noč!“ Emil Kovač, delavec v skladišču: „Govorimo o obveščenosti in pravimo, da bomo v bodoče bolje organizirali informativno službo. Govorimo o samoupravljanju in pravimo, da bomo v bodoče delavci še bolj neposredno sodelovali pri odločanju. Same lepe besede — toda z lepo besedo ne moremo v trgovini ničesar kupiti!" Branko Bandel, sekretar osnovne organizacije ZK: ..Komunisti in vsi delavci se zavzemamo za normalne pogoje gospodarjenja. Naši samoupravni organi in vodstvo podjetja niso krivi, da se je vsa naša stroka znašla v slepi ulici. Nihče izmed nas ne želi, da bi urejah naš problem na račun standarda potrošnikov, zahtevamo samo družbeni dogovor, s katerim bi uskladili interese vseh delavcev." Ob slovesu so mi rekli, naj zapišem „vSe po resnici". Storil sem takoj saj več kot toliko tudi ne morem Storiti. JANEZ VOLJČ I I I I L • ŠOŠTANJ Zadnja faza gradnje in montaže našega največjega toplotnega agregata v državi - TE Šoštanj III gre h koncu. Kljub nekaterim zakasnitvam dobav kooperantov in pomanjkanju monterjev, strokovnjaki trdijo, da rok, ko naj bi TE Šoštanj III začela poskusno obratovati, za sedaj še ni ogrožen. Naprave tega energetskega giganta se bodo zanesljivo prvič zavrtele najkasneje v novembru letos. Številne podražitve, zlasti gradbenih storitev in razvrednotenje dinarja so narekovale, da so se investitorji morali zadolžiti še za 40 milijonov dinarjev, tako da bo zdaj skupna investicijska vrednost nove šoštanjske elektrarne znašala 503 milijone dinarjev. I I I I F. D. OD OBLJUB NI MOGOČE ŽIVETI Delavci oddelka kontrole dohodkov za mednarodni blagovni promet pri Skupnosti JŽ se pritožujejo zavoljo omejenih samoupravnih pravic Oddelek ..kontrole dohodkov za mednarodni blagovni promet v Ljubljani zaposluje kakih 130 delavcev in predstavlja organizacijsko enoto kontrole dohodkov Skupnosti J£ s sedežem v Zagrebu. Delavci ljubljanske enote so že večkrat predlagali in zahtevali, naj bi jim uredili njihov položaj in status tako, da bi postali samostojna delovna enota z večjimi pristojnostmi in tudi odgovornostmi. Zdaj je namreč tako, da glede samoupravnega odločanja in gospodarjenja pravzaprav nimajo nobenih pravic. Dohodek delijo in razporejajo v centrali v Zagrebu; enoten je tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov med delavce, ki delajo v posa-meznili organizacijskih enotah na mreži JŽ. Čeprav je samoupravni organ kontrole dohod- kov v Zagrebu že pred meseci sklenil, da bodo uredili vprašanje statusa delovnih enot tako, da bodo same odločale o dohodku in njegovi razdelitvi, sklep še vedno ni uresničen, ampak o njem le polemično razpravljajo. Pojavljajo pa se tudi druge napake in slabosti, zaradi katerih so se delavci ljubljanskega oddelka kontrole dohodkov pred dnevi pritožili na RS ZSS. Med obiskom na sindikatih so med drugim povedali, da do 10. junija še niso dobili akontacije za osebne dohodke za maj niti izplačila, ki jim gre za nadurno delo v aprilu. Čeprav njihovi interni akti določajo, da mora biti akontacija osebnega dohodka za minuli mesec izplačana najkasneje do petega v naslednjem mesecu, jih nihče ni obvestil, zakaj je prišlo do zamude. JOŽE PEČNIK 1 J S 7 * 11 13 15 17 1» 71 73 75 77 7* 31 W1 EKCOHRADO KAKŠEN BO NOVI DAVČNI SISTEM Tonic Water Novi predlog davčnega sistema predvideva, da bomo davčne oblike določali enotno z dogovorom na ravni federacije Vlil XII 1972 kih sindikatih I ENERGIČNA ZAHTEVA HRVAŠKA i I I Svet Zveze sindikatov Hrvaške je na zadnji seji energično zahteval od zveznega izvršnega sveta in republiškega izvršnega sveta, da takoj pripravita konkreten program za izboljšanje življenjskega standarda delavcev z nizkimi zaslužki. Neposreden povod za to energično zahtevo hrvaških sindikatov so bUe napovedane spremembe cen za nekatere osnovne življenjske potrebščine. Sindikat sicer V načelu ne nasprotuje korekturam cen za tiste proizvode in storitve, kjer je to zavoljo slabega položaja panoge ali grupacije nujno potrebno storiti, vendar pa hrvaški sindikati sodijo, daje hkrati s temi ukrepi potrebno zagotoviti tudi tiste, ki bodo zaščitili realni standard delovnih ljudi. I I I Svet Zveze sindikatov Hrvaške predlaga, da se kar najhitreje uresniči stališče I. konference hrvaških sindikatov v marcu letos, ki I I I govori o odstranitvi osebnih dohodkov pod 800 dinarjev za normalno delo. Sindikati Hrvaške se tudi zavzemajo, da bi ob morebitnem zvišanju cen obvezno kompenzirah življenjske stroške dela delavskega razreda. To naj bi storili tako, da bi znižali mejo za pridobitev pravice do otroškega dodatka, s povečanjem dodatka, s subvencioniranjem stroškov za prehrano in namestitev v otroško-varstvenih ustanovah, s subvencioniranjem stanovanjskih najemnin in z zvišanjem štipendij. Glede na to, da imajo proračuni in skladi znatne presežke, Svet Zveze sindikatov Hrvaške predlaga, da naj bi takoj spremenili instrumente, ki omogočajo nastajanje teh presežkov tako v občinah kot v republikah in v federaciji. Preprečiti je treba tudi nadaljnje obremenjevanje gospodarstva ter zagotoviti skladnejše odnose med materialnimi možnostmi in porabo. I I I V razpravah o novem gospodarskem sistemu, v katerem bodo organizacije združenega dela prevzele tudi sredstva in skrb za razširjeno reprodukcijo, se vse bolj utrjuje prepričanje, da potrebujemo tudi nov davčni sistem, če želimo poživiti gospodarske tokove. ' Novi predlog davčnega sistema predvideva, da bomo davčne oblike enotno določali z dogovorom na ravni federacije. Posebnih sprememb glede oblik davkov zaenkrat ne bo. Najzanimivejše so spremembe v obdavčevanju delovnih organizacij. Osnova za ta davek ne bodo več osebni dohodki, ampak dohodek. To pa ne pomeni, da osebni dohodki iz delovnega razmerja ne bodo še naprej obdavčeni. Kako bodo obdavčeni, bodo odločili strokovnjaki: predstavniki republik so se za zdaj zadovoljili z načelom, da morajo biti prejemniki osebnih dohodkov zainteresirani za višino in delitev sredstev, ki se jim z davkom jemljejo, in da to obdavčenje ne sme biti nespodbudno. Poleg tega davka, Id ga bo plačevala delovna organizacija, bomo plačevali še progresivni davek na skupni dohodek občanov. Ideje, naj bi ta dva davka združili in naj bi jih plačeval vsak občan sam, torej niso prodrle, verjetno zato ne, ker bi tako dobili manj sredstev, kot je sedaj potrebnih za financiranje negospodarskih dejavnosti. Če vemo, da bomo tudi prometni davek predpisovali na zvezni ravni in da bo tako tudi s carino, carinsko politiko, obdavčevanjem investicij in morebitnim davkom na dodatno vrednost, se zastavlja vprašanje, kako bodo v fiskalni politiki sodelovale republike. Slišati Je moč dve stališči. V Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Vojvodini in na Kosovem menijo, da mora tisti, ki določa dohodek, le-tega tudi zbirati, Hrvaška, Slovenija in Srbija pa sodijo, da enotno usmerjanje ne narekuje tudi enotnega zbiranja, ampak da so tudi v tem primeru davki in carina lahko dohodek republik, zvezne potrebe pa naj bi krili s kotizacijo. Kotizacije pa se spet boje manj razviti kraji, ker menijo, da ne bodo imeli dovolj sredstev, da bi zbrali kvoto za fiksne zvezne dohodke. Strah je morda celo upravičen, vendar je vprašanje, ali se splača opustiti učinkovit instru-mentarij ekonomske politike zavoljo materialnih možnosti ali nemožnosti posameznih področij, posebno ker je to zelo lahko popraviti s kompenzacijami in skladi za manj razvite. Čeprav se torej na prvi pogled zdi, da ostaja pri davkih vse po starem, pa je očitno, da bomo v bodoče gledali nanje s povsem drugimi očmi. Tudi republiška davčna politika dobiva novo vlogo in pomen. Vsaka republika se bo v zveznih dogovorih zavzemala za take stopnje in take davčne oblike, ki ji najbolj ustrezajo; s pomočjo teh dogovorov pa bomo nato oblikovali jugoslovansko davčno politiko, ki bo koristna za vse. Čeprav je moč slišati pripombe, da je predlog davčnega sistema preveč splošen, pa ga je kot celoto vendarle mogoče ugodno oceniti. Družbeno normiranje je namreč nujno ne samo zaradi učinkovitega delovanja davčnega mehanizma, ampak tudi zaradi usklajevanja osnovnih družbenih in ekonomskih odnosov. To pa ni v nasprotju s samoupravno delitvijo dohodka, * temveč osnovni pogoj za njegovo nadaljnjo uveljavitev. V. K. Otroški dodatek po novem Socialno-zdravstveni zbor skupščine Srbije je sprejel spremembo zakona o otroškem dodatku, ki omogoča, da bo prejemalo otro&i dodatek še kakih 30.000 otrok več. Cenzus so s 400 dinarjev povečali na 500, tako da bo namesto 170.000 družin sedaj imelo pravico do dodatka več kot 190.000 družin s približno 350.000 otroki. Sprememba velja od 1. julija letos. Za pokrivanje novih obveznosti pa so zagotovili v Srbiji v letošnjem letu 246 milijonov dinaijev. Slabi ekonomski učinki V svetu ZSJ so pripravili posvet o problemih intenzifikacije gospodarstva # Zbrano gradivo priča, da daje naša razširjena reprodukcija slabše ekonomske učinke, kot v drugih državah Vrednost proizvodnje na enega delavca je v naši industriji pohištva trikrat manjša kot v razvitih državah, v industriji nafte, kemični industriji in čmi metalurgiji dvakrat, v proizvodnji orodnih strojev pa pet do šestkrat manjša. V Franciji porabijo za izdelavo srajce 25 do 30 minut, v Jugoslaviji 35 do 45; za kubični meter vezanih plošč porabijo v ZDA 8 ur, pri nas 75 do 170, za kolo v Italiji 60, v Jugoslaviji 140 itd. V gradivu za posvetovanje o intenzifikaciji gospodarstva, ki so ga pred nedavnim organizirali v svetu ZSJ, je še enapri-meijava: povprečna letna stopnja rasti znaša v Romuniji 11,9, v Španiji 11,9, Bolgariji 10,1, Grčiji 9,4, Italiji 7,1, Madžarski in Jugoslaviji pa 6,7. To se pravi, da bi morali investirati dvakrat več kot države v vrhu te tabele, da bi povečali družbeni proizvod za 1 %. Naš sistem razširjene reprodukcije daje torej slabše ekonomske učinke. Zaostajamo v proizvodnosti in ekonomičnosti dela na vsakem delovnem mestu in tudi glede na vloženi dinar. Na posvetovanju so ugotovili, da sta glavna vzroka za tako stanje neizoblikovanost samoupravnih proizvodnih odnosov in zelo slaba organizacija dela. Raziskovanja v predelovalni industriji so pokazala, da dela naš delavec učinkovito le 4 do 6 ur dnevno. Davek plačujemo tudi dragi tuji tehnologiji, Ucen-cam itd. Jugoslavija je med zad- njimi pri uporabi elektronske tehnike. Od 343 računalnikov jih je 90 % v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, vendar jih zelo malo uporabljajo, ker nimajo specializiranih programerjev. Spričo vsega omenjenega so na posvetovanju ugotovili, da bi bila v tem trenutku najuspešnejša pomoč politiki stabilizacije čim intenzivnejše gospo-daijenje s proizvodnimi sredstvi, ki jih imamo že sedaj na voljo. I Kako do likvidnosti? Neuradno se je zvedelo, da se pripravlja predpis, po katerem bi lahko služba družbenega knjigovodstva vsake tri mesece multilateralno“ izravnala dolgove in terjatve. Nekaj podobnega smo že počeli v okvim znanega „svež-nja“ ukrepov proti nelikvidnosti, toda ta kliring ni obveznost, temveč dobra volja podjetij. Tokrat naj bi šlo za to, da se krog dolžnikov in upnikov razširi in da bi bil kliring obvezen. Zadnji splošni kliring je bil leta 1967, ki pa se je ustavil sredi poti in se ni dotaknil skoraj nobenega žarišča nelikvidnosti. V tej operaciji so vsa podjetja, ki so bila bolj upniki kot dolžniki, morala odstopiti svojo aktivo, da bi kolikor toliko zaprla praznino oziroma pokrila deficit. Prav ob tej praznini, delu dolgov, ki ga dolžniki ne morejo pokriti, so se spotaknili vsi dosedanji kliringi. Vsota dolgov, o kateri trenutno nihče ne ve, koliko znaša, bi namreč šele lahko pokazala, koliko je družba več porabila, kot bi lahko. Takšen kliring torej, kot smo ga doslej imeli, lahko samo zniža raven splošne zadolženosti, ne more pa nadomestiti deficita niti trajneje izboljšati likvidnosti. —PIK TE DNI P SO REKLI \ 4 \ i Predsednik Izvršnega SRS STANE KAVČIČ skupni seji predsedstvi izvršnega odbora RK S," Inflacijske težnje se nad jejo in ni mogoče reči, kak kdaj se bodo zaustavile. Gobarstvo se tudi v naši repv podreja zahtevam stabilizad! toliko, kolikor je v to prisili sicer pa poskuša kar najbo! godno živeti v ohlapnih ki11 no-monetarnih razmerah. Pomembno za Slovenijo p* da dokaj dobro obvlada izgv gospodarstvu, ki so eno membnih žarišč nelikvidi'1' Glede tega je položaj pri na* liko boljši kot v drugih f Jugoslavije. Rezervni skla^. venskega gospodarstva naip niso sposobni samo pok1.11 izgub gospodarstva, temveč lahko lotevajo tudi mnogih' ventivnih akcij. To je možnj radi tega, ker dosegajo sred* rezervnih skladov višino 15“ 200 milijonov dinarjev, lal! izgube pa so znašale kakih milijonov dinarjev. c\ val DUŠAN ČEHOVIN,pon1* nik sekretaija ZIS za gc$ darstvo v intervj’ „NINU Sistem nas potiska v infhc imamo zaskrbljujoče vis* stopnjo nelikvidnosti. Gospo*1 stvo nima denarja. Zakaj? Z* sta dva temeljna vzroka: n? krite investicije in izgube v spodarstvu. Ce vemo, da izgube dosegle vsoto 6,2 a jarde dinaijev in da se subjf* ki jih povzročajo, še naprej’ dolžujejo, potem je omeni vsota štirikrat večja, saj po0 tiste, ki dobro poslujejo, V' mogoče razmere, da se kljuh služenemu denaiju — ki g3 morejo iztekati - zadolžuj, zato, da bi sploh lahko še dej Podobno je tudi z nepokri11 investicijami. Direktor „Slovenijaks ANTON PETKOVŠEK v tervjuju „NINU“: Ne morem reči, če bo ijj kolikšni meri bi bilo gosp? stvo razbremenjeno po sp reje* ustavnih dopolnil. Do r:izbre'lJUj nitve bo gotovo prišlo, kal p\o gospodarstvu dalo večji ,e pa me že vprašate, kaj bi® ko razvoj gospodarstva še n?n zaviralo, potem moram rečid po mojem preveč filozofinUjtbi kar zadeva ta razvoj. Gospo® ]Cp ske probleme pogostb po nef. j.-‘ * kompliciramo terjl^h trebnem zavijamo iavijojuu v zamotane politi®, ho in znanstvene fraze. Meninv-ooi se naš gospodarski položaj viti niči sestoji iz mnogih problenjj j in problemčkov, ki bi jih mo1: po urejati postopno, drugega drugim, z manj besed, z rt* ^ parol, še zlasti pa z manj vise* JI donečih parol! hlg Predsednik izvršnega sv? 0i Srbije MILENKO BOJAN ^ v skupščinski razpravi; da sem prišel do nove nef Pe črne „radialke“. Zgubil er.ff111 precej časa, vendar ne za-«‘W. Cisto na kratko vam jih opisal: ’>1 Prva pot: v Ljubljani se naga irtim d° uglednega zastopnika bolj ugledne inozemske risa"Jrdke in poprosim za nasvet, bančno opišem svoje vozilo sVer' seveoa gume, v katere je \Nlfv| to- Prodajalec je prijazen, prospektu mi podčrta pomike avtomobilskega plašča, ki ^ potrebujem in devizno ceno. Druga pot: Grem v „svojo“ I^co ki se poslovim od de-.e»Ctih bankovcev spoštljive ze-lene barve. Tretja pot: S potrdilom o jPlačilu se znova napotim do ,a5topnika. Prodajalec mi raz-°žii da bodo vse ..formalnosti" Prav hitro urejene. Vendar, ne Prej kot veni uri. Četrta pot: Že v tretje grem hgovino, da bi končno prišel do svojega avtomobilskega plašča. Pa spet nič. Ko odštejem še dinarske dajatve, dobim vsa potrebna potrdila, s katerimi moram v precej oddaljeno skladišče. Peta pot: Utrujeno se odpravim še na poslednjo pot. V skladišču končno dobim z devizami plačano blago, nakar ... Nakar v hipu ugotovim, da sem kupil napačni avto plašč. Na zastopništvu me na kratko odpravijo: ..Prodajte ga in kupite novega! Carinskega blaga ne zamenjamo ...“ Tako je torej s to rečjo. V garaži imam sicer lep nov avto plašč, s katerim res da ne vem kaj početi, sem pa bogatejši za izkušnjo več. Bila je sicer draga, devet zelenih in osem ,juijev“, toda . ., vsaka šola nekaj stane. Pri vsej stvari je gotovo samo eno: v prihodnje ne bom več spraševal za nasvet „strokovnja-kov". Vsaj teh ne, za pultom omenjene ljubljanske tvrdke. Pa če je še tako ugledna ... Prav zares, prisrčna hvala za tak ugled! U. Na enem od sestankov Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana so te dni razpravljali o interni zakonodaji delovnih organizacij v luči ustavnih dopolnil. Član MSS Janez Šinkovec je v svoji razpravi o raznih problemih, ki se porajajo pri usklajevanju vsebine statutov z ustavnimi dopolnili, spregovoril zelo konkretno ter pri tem polemiziral s stahšči, kot so bila zapisana v gradivu za sejo, oziroma jih je tudi dopolnjeval in s tem razširil vsebino dnevnega reda. Predsednik MSS Ljubljana Rudi Bregar se je z nekaterimi njegovimi pripombami strinjal, nekaj pa jih je zavrnil. Najbrž v strahu, da bi še kdo drug preveč na široko razpravljal, zato pa bi se seja lahko zavlekla, je udeležence posveta tudi zaprosil, naj se v svojih razpravah omejijo na problematiko, ki je na dnevnem redu. Janez Šinkovec, ki je znan po tem, da nima dlake na jeziku, je hitro reagiral na predsednikovo repliko in odvrnil: „Na skojevskih tečajih so nas včasih učili, da moramo probleme in pojave obravnavati povezano, ne pa ločeno in iztrgano iz celote!" Vsi, ki smo bili na tej seji, smo se sladko nasmejah in v nadaljevanju poslušali precej zanimive splošne razprave, ki pa niso prešle okvirov dnevnega reda. Tako je bila seja kmalu končana. -mG — Kar preberi, naj ti ne bo nerodno! dobrohotno prikima direktor. — Tudi mi drugi kdaj pa kdaj improviziramo ... — Roka na prvi strani! Cenjena slovenska roka, ki marljivo poprime za vsako delo na vseh celinah! V „Glasu“ bi na primer lahko mirne vesti natisnili roko našega izvozno-uvoznega referenta Janeza Košenice, ki se je pravkar vrnil iz našega predstavništva na Dunaju in potuje jutri v Ameriko. Naj se ve, da žive takšni Slovenci tudi v našem delovnem kolektivu, ne? ! — Rubrika vzori! Zakaj ni bilo v „Glasu kolektiva" nikoli življenjepisa na primer direk-toija ali kakšnega drugega zaslužnega člana kolektiva: šefa obrata, mojstra, članov kolegija. Ljudem se ni nudilo vzorov, to pa ustvarja lahko samo ugodna tla za različne deformacije in neupravičene prekinitve dela, tovariši! — Še kakšen predlog? — Ja, še! Zakaj ni bilo v „Glasu kolektiva" objavljene nikoli nobene vohunke ali kriminalke, čeprav vsi dobro vemo, da imamo vrsto poslovnih skrivnosti, ki smo zadnje samokritično sklenil, da se bom poboljšal. Še zlasti me je prevzel predlog o izvolitvi ali imenovanju slovenskega junaka Gregorja, ki ga je po mnenju uredništva ..Slovenije" treba odkriti ali pa ustvariti, če ga še ni med nami. Edinstvena priložnost! Zdaj, odkar so me pri .JEksport-importitd." postavili na cesto (urednik „Glasu“ je postal šef komerciale), imam precej možnosti, da postanem takšen junak. Kot svobodni novinar (beri: brez službe) bom lahko , vedno na strani resnice in pravice in bom v dobro malim. hote ne zaletel v kakšen steber ali vzor. Zato prosim uredništvo „Slo-venije", naj mi izda pismeno potrdilo — še preden se bom začel v kaj zaganjati — da med njenimi stebri in vzori ni grešnih kozlov. Nekje je treba začeti, z revijo ,.Slovenija" pa prvič nastaja možnost, da bomo začeli nekaj graditi na zdravih tleh. Ne poznam človeka, ki bi ne želel izkoristiti takšne možnosti. Ga morda vi? Zato mi ne zamerite, če sem šel v to. VINKO BLATNIK, prvi kandidat za Gregorja Draga šola I Odsloj lio naš znano«- ^ Dušanov i * svet I I I I I I I I melodij ;■ Že šest let, odkar smo v Domu sindikatov, se vsak dan srečava Toda nikoli ni bilo časa, da bi z Dušanom Porento, telefonistom v Domu sindikatov, sedla in se kaj več pogovorila. Dušan namreč že natančno dvajset let vrti telefonske številke in je zelo zanimiv človek. Na to delovno mesto ga je pravzaprav priklenila eksplozija pred osemindvajsetimi leti, ko je nesrečno oslepel. A huda nesreča ga ni spravila s tira. V življenje se je vključil kot vsak izmed nas. .Malo je tole, kar delam, že utrujajoče. Nimam več tako močnih živcev, “ mi je potožil. Dušan vseeno mirno in zbrano opravlja svoj poklic. Prijazno posreduje telefonske zveze. Sicer pa, kaj bi govoril. Vsak, ki ob tej ali oni priložnosti pokliče 310-033, se o tem lahko prepriča, saj se na oni strani vedno oglasi Dušan Porenta. Škoda, da ga nismo predstavili že prej. Šele njegov zadnji uspeh na mednarodnem festivalu ..Slovenska popevka 71 “, ko je za skladbo ..Trideset let", za katero je tudi sam napisal besedilo, prejel prvo nagrado občinstva, nas je prisilil, da ga bolje spoznamo. Že od sedemnajstega leta igra harmoniko. Danes ima 39 let. Štirinajst let je minilo, ko Dušana s te strani ni nihče poznal. Harmonika in glasba sploh sta mu lajšali težke trenutke in pripravili tudi veliko prijetnih uric. Ni imel možnosti, da bi se predstavil občinstvu, čeprav se je že ukvarjal s komponiranjem. Sele „Bled 63“ je Dušana pripeljal iz anonimnosti. Takrat je bil prvič nagrajen za to, kar je prej počel štirinajst let. Na drugem festivalu slovenskih popevk na Bledu je bil nagrajen za skladbo ,jla plesu „Tega priznanja sem bil verjetno mnogo bolj vesel kot letošnje prve nagrade," je dejal. „Tedaj sem dobil voljo in tudi korajžo. Letos pa sem si želel, da bi se moja skladba uvrstila v tekmovanje, ker je bil to deseti, jubilejni festival. “ Ni skrival zadovoljstva in veselja, da je m tem festivalu zmagala njegova skladba. Sicer pa je letos zmagal še na enem tekmovanju, in sicer s skladbo ..Osamljeni korak" v ciklusu radijskih oddaj ,JVove melodije". Odrske luči, pred katerimi je dosegel zmagoslavje, so ugasnile. Dušan se je umaknil in spet vrti telefonske številke. Dvakrat sva se pogovarjala, da mi je razkril, kako pravzaprav nastajajo njegove melodije, ki jih potem tako radi poslušamo, prepevamo, požvižgavamo. ,Moje ustvarjanje se po duhu in občutkih prav nič ne razlikuje od ustvarjanja mojih poklicnih kolegov. Seveda moraš za to imeti tudi smisel in znanje. Vsaka stvar ima namreč pravila -tako jih ima tudi glasba," mi pojasnjuje. ..Poklicnim glasbenikom znanje, ki so si ga pridobili v šolah, veliko pomaga pri komponiranju in prej pridejo do rezultata. Meni pa pomanjkanje glasbene izobrazbe dela precej težav. Zato sem tudi bolj počasen. Vsako skladbo, ki se mi porodi v glavi, nekajkrat preigram na harmoniki, tako, da včasih iz osnovne melodije, ki sem si jo zamislil, nastanejo kar tri nove. “ Dušanu je harmonika velika prijateljica. Z njo si pomaga, da vsako skladbo posname m magnetofonski trak in jo pusti „čakati“ na prvo priložnost. Potem pa mu jo prijatelji — teh ima Dušan med glasbeniki resnično veliko — pomagajo prenesti na papir. Dušan je na ta način zložil že nad 70 popevk in narodno zabavnih melodij, ki so jih skoraj vse posneli na ljubljanski ra- dijski postaji. „ Veliko pišem tudi za narodno zabavne ansamble, za ansambel Dorka Škoberneta, Beneški fantje pa so doslej na ploščah posneli blizu petnajst mojih skladb. “ „Kje ustvarjaš? “ sem ga pobaral. „Kar tu," je pokazal po delovnem prostoru. ,J)oma tega ne morem delati. Ali se učijo otroci pa jih motim, ali pa sosedom to ni preveč všeč. Res pa je, da moram biti Sam, če hočem kaj narediti. Zato si tudi želim, da bi si postavil skromno stanovanjsko montažno hišico. V njej bi si uredil kotiček, kjer bi lahko delal. Zaprosil sem tudi za kredit in upam, da mi ga bodo v Domu sindikatov odobrili. “ Še eno željo mi je zaupal: ustanovil bi rad majhen ansambel z dobrimi glasbeniki, ki bi igrali res zaradi ljubezni do glasbe, ne pa zaradi komercialnih razlogov. M. ŽIVKOVIČ / . ' . * * * + * * * * * * * * * * * * $ * s * * * * * * + * * * * % < * * * * s * * * * * * s / * * * K» * * * * ** s * / * * * * * + * * * # * * * * * * * * * * * * * s <* * Nova vloga občine V razpravi o ustavnih amandmajih je bilo slišati precej predlogov tudi o bodoči vlogi bočine, čeprav ustavni amandmaji za to niso dali formalnega povoda. Nekateri namreč menijo, da bi se morala v ustavne amandmaje uvrstiti tudi opredelitev občine. Ustavna komisija pa je to idejo zavrnila z utemeljitvijo, da ne gre za to, ali naj bi predloge o preciznejši opredelitvi komune sprejeli ali ne, ampak za to, da bi kazalo spregovoriti o tem v drugi fazi ustavne reforme. Glavno vprašanje, ki se v zvezi z občino zastavlja, je: ali je občina bolj oblast ali bolj samouprava. Zaenkrat je še vedno bolj samo odpravnik državnih poslov, manj pa osnovna celica družbe, ki naj povezuje vse dejavnosti na svojem področju in ki je zasnovana na samoupravljanju in oblasti proizvajalcev in občanov. Njeno vlogo je torej možno spremeniti le, če radikalno spremenimo njen položaj v političnem in družbenoekonomskem sistemu. Za „novo vlogo “ pa je občini potrebno predvsem več sredstev in prostora za samostojno organizacijo in razvoj, razumljivo, ob odločujočem vplivu delovnih organizacij in občanov v vseh zadevah. Občina je bila in bo nedvomno tudi ostala eden izmed osnovnih dejavnikov socialističnega razvoja. Samostojnost njenih ustanov je omogočila, da smo premagali etatistične težnje. Jasno se je pokazalo, da občina v razmerah vse intenzivnejše povezanosti v družbi ne more obstajati kot neka zasebna in popolnoma ločena skupnost. Občina se mora še bolj osamosvojiti na področjih, kjer je prav njena iniciativa lahko najbolj učinkovita, to je na področju kulture, komunalne politike, vseh oblik izobraževanja, socialnega varstva itd. So pa tudi področja, na katerih je potrebno obdržati usmerjevalno vlogo republike kot države in kot samoupravne skupnosti. To so predvsem tista področja, kjer je nujno treba zagotoviti enotnost skupnih interesov in tista, kjer bi različne rešitve lahko ogrožale enakopravnost delovnih ljudi in delovnih organizacij. Vendar je že sedaj jasno-, da bo vloga občine po izvedbi ustavne reforme precej drugačna, kot je danes. Ob konstituiranju sedanjega komunalnega sistema smo uveljavili enoten tip komune. Pri uvajanju tega tipa smo uporabili znani kranjski statut, ki je bil vzor vsem komunam v Jugoslaviji. Presajali smo ga tudi v manj razvite komune. Ekonomske razlike med posameznimi občinami pa so prevelike tako za funkcioniranje kakor tudi za uveljavljanje enotnega tipa komune. Težko -si je zamisliti, da bi izrazito nerazvita občina, ki ima 30 ali 40-krat manjši narodni dohodek na prebivalca, kot ga ima najbolj razvita, lahko uresničevala 2700 funkcij, ki so predpisane z zveznimi in republiškimi zakoni. Občani zato upravičeno opozarjajo, da posamezne komune ne morejo uresničevati številnih socialnih in drugih funkcij, ki bi jih po ustavi in zakonih morale. Nujno bomo torej morali poslej bolj smotrno organizirati tudi samoupravno življenje in odločanje na ravni občine — če res želimo povečati učinkovitost družbenega dela v vseh celicah družbe. v. B. PRIZADEVANJA ZA IZOBRAŽEVANJE NIKIH SVINCA IN TOPILNICI MEŽICA IN STROKOVNO USPOSABLJANJE V RUD- Vsako leto 750.000 din za izobraževanje Rudniki svinca in topilnica Mežica imajo v poklicnih šolah več kot 100 učencev. V Mežici deluje 3-letna poklicna rudarska šola, v kateri vzgajajo kvalificirane rudarje. Ker so imeli precej težav okrog pridobivanja mladih za uk rudarskega poklica, so zvišali v zadnjem razdobju nagrado za okrog 40 %. Tako prejemajo učenci v prvem letniku nagrado od 230 do 330 dinarjev, v drugem od 270 do 400 dinarjev in v tretjem letniku od 350 do 600 dinarjev. Ob tem pa prejemajo tudi brezplačno malico in zaščitna sredstva, tisti pa, ki niso iz Mežice, stanujejo v domu učencev (teh je zdaj deset). Mežiški Rudniki vzgajajo tudi kovinarje, teh je trenutno 34, in elektrikarje. Na srednjih, višjih in visokih šolah imajo Rudniki svinca in topilnica Mežica 46 štipendistov, pri izrednem šolanju in strokovnem izpopolnjevanju pa pomagajo 33 zaposlenim članom delovne skupnosti. Zapisati je tudi treba, da prav zdaj končuje enoletno šolo za priučene rudarje skupina 10 mladincev, starih 17 let, ki so končali le 5 oz. 6 razredov osnovne šole. Tako jih bodo usposobili za delo v jami. Pripravljajo pa v Mežici tudi vrsto drugih tečajev za zaposlene, in sicer za kopače in druge poklice. Gre za pridobitev interne kvalifikacije. V Mežici urejajo za izobraževalno dejavnost novo šolsko poslopje. Sicer pa v Rudnikih svinca in topilnici Mežica namenijo na leto za izobraževanje oziroma strokovno uspo- sabljanje okrog 750.000 dinarjev. (ma) KAKO BODO V VELENJU PROSLAVILI 3. JULIJ — STANOVSKI PRAZNIK RUDARJEV Številne prireditve Velenjski rudarji bodo tudi letos kar najbolj slovesno proslavili stanovski praznik slovenskih rudarjev - 3. julij. Slavje bo sovpadalo z začetkom priprav na. praznovanje v letu 1972, ko bodo v Velenju slavili 100-letnico začetkov premogarstva v Šaleški dolini. Prireditve ob letošnjem rudarskem prazniku bodo začeli v Velenju 30. junija, ko' bodo odprli razstavo kiparskih del Antona Hermana. Dan pozneje, 1. julija, bodo sklenili letošnje sindikalne športne igre in podelili priznanja in pokale, istega dne pa bodo pripravili v Delavskem klubu tudi sprejem za upokojence Rudnika lignita Velenje. 2. julija bo kegljaško tekmovanje za prehodni pokal - Rudarsko svetilko, na katerem bodo nastopile ekipe kegljačev iz Velenja (Rudnik lignita in Rudarski šolski center). Raven, Slovenj Gradca in Hrastnika. V program je uvrščena tudi prijateljska nogometna tekma Rudar (Trbovlje) : Rudar (Velenje), nadalje promenadni koncert godbe na pihala Rudnika lignita Velenje pred Domom kulture in že tradicionalni tek po ulicah Velenja. Na večer pred praznikom bodo pripravili, kot je že v navadi, sprejem za člane delovne skupnotsti, ki so zaposleni v podjetju že 20 let, in tistim članom delovnega kolektiva, ki delujejo v reševalni četi že 10 let. Na sam praznik - 3. julija bo po velenjskih ulicah krenil sprevod rudarjev, na kotalkališču pa bo osrednja prireditev ob rudarskem prazniku, združena s tradicionalnim ,.skokom čez kožo“ diplomantov rudarskih šol in podelitvijo spričeval diplomantom Rudarskega šolskega centra Velenje. Po tej slovesnosti bo na velenjskem gradu piknik za člane delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje. (vš) POLETNA PRAKSA ZASAVSKIH DIJAKOV IN ŠTUDENTOV Privajanje na proizvodnjo Vsako poletje se v zasavska podjetja za nekaj časa naseli kakih 100 mladih ljudi, ki se na srednjih, višjih in visokih šolah pripravljajo na svoje poklice # Počitniška praksa je za prenekaterega mladega prvo srečanje s proizvodnjo, drugi — starejši — pa so že stari znanci zasavskih podjetij V PRIHODNJI ŠTEVILKI DE, 3. JULIJA, NAGRADNA KRIŽANKA Računajo, da bo letos dobilo priložnostno zaposlitev ali da se bo mudilo na obvezni delovni praksi najmanj 40Q mladih Zasavčanov. Nekatere delovne organizacije so se odločile sprejeti večje število mladih Kadilci filter cigaret! Duvanski kombinat Novi Sad vam je pripravil veliko nagradno igro. Zberite 50 praznih škatlic katerihkoli naših filter cigaret in dobili boste kupon za žrebanje. Nagrade: fiat 125 PZ, fiat 850, traktorji, barvni televizorji ter še 600 drugih nagrad. na prakso oziroma na priložnostno delo, ker jim manjka delovnih rok bodisi zaradi letnih dopustov ali pa ker povečujejo obseg proizvodnje. Razumljivo je, da pomeni priložnostna zaposlitev za številne dijake in študente možnost za zaslužek, za denar, ki ga porabijo bodisi za šolske knjige oziroma študij ali pa za teden, dva počitnic in letovanja na morju. Zasavski dijaki in študentje se zato ogrevajo, da bi jim podjetja omogočila takšno delo, kjer bi lahko več zaslužili in so seveda za to tudi pripravljeni več prispevati s svojim delom. Morda ne bo odveč nekoliko korigirati sedanje pravilnike o nagradah za vse tiste dijake in študente, ki morajo na obvezno počit- niško prakso. Ponekod so jim lani za dva tedna prakse izplačali samo 150 din, kar je resnično zgolj simbolič: no, ne pa nagrada za delo. Kajpak pa ne bo odveč poudariti, da kaže mlade moči resnično zaposliti, jim dati takšno delo, ki se mu bodo resnično posvetili in utegnili pokazati, kaj zmorejo. Napak bi bilo, čebi dijake na obvezni praksi prepustili samim sebi, pač pa bi jim morali priskrbeti izkušene starejše delavce, ki bi jim lahko marsikaj povedali o razvoju podjetij in gospodarjenju, skratka izkoristiti bi kazalo vse možnosti, da bi bodočim mladim strokovnjakom prikazah potek gospodarjenja in poslovanja. PRAZNE ŠKATLICE FILTER CIGARET POŠLJITE NA NASLOV: DUVANSKI KOMBINAT NOVI SAD »Zakaj smo hodili v šolo?« ♦ >1 K Mariborski tekstilni kombinat ima skoraj 2700 zaposlenih, ki nimajo končane osnovne šole. To je več kakor polovica celotnega kolektiva. V podjetju si zato že nekaj let prizadevajo, da bi izboljšali izobrazbeno strukturo svojih zaposlenih, predvsem tistih z nižjo izobrazbo, vendar so pri tem prizadevanju večkrat naleteli na težave, ki jih je težko premagati, zlasti zato, ker niso povsem odvisni od podjetja. Zgodilo se je namreč, da so tisti delavci, v glavnem je največ delavk, ki so uspešno končale osnovno šolo s pomočjo podjetja in posebej za njih organiziranih osnovnih šol za odrasle, zastavili tistim, ki so jih nagovarjali k učenju, vprašanje ,.Zakaj smo hodili v šolo? “ Še zdaj se namreč dogaja, da imajo tisti, ki niso dokončali osnovne šole, še vedno enak osebni dohodek, včasih pa tudi večjega kot pa oni, ki so včasih z velikim trudom končali osnovno šolo. S takšnim odnosom do šolanja ima koristi podjetje, ki si z dodatnim izobraževanjem izboljšuje izobrazbeni sestav kolektiva. Neposredno pa se za človeka, ki je osnovno šolo končal, ni nič spremenilo. Njegov sodelavec, ki se ni odločil za učenje, ima namreč še naprej enak osebni dohodek, kot ga ima sam s spričevalom končane osemletke. Pri obravnavanju tega vprašanja je prav gotovo nekaj narobe. Ali gre za pomanjkljivost v pravilniku o osebnih dohodkih kolektiva? Ali pa za počasnost, kdo ve. Vsekakor bo treba to čimprej urediti. Če namreč hočemo imeti po tovarnah izobražene delavce in jih - da bi to dosegli - spodbujamo, da se odločajo ob delu še za učenje, jih bo treba pač za to tudi primerno nagraditi. D. P. Ste Ob prazniku samoupravljavcev (Nadaljevanje s 1. strani) mu, kar pomeni oziroma kar bi ta praznik moral pomeniti. To vsebino pa je v Sarajevu opredelil Tito, ko je dejal, da se je samoupravljanje pri nas tako globoko zakoreninilo, da teh korenin ne more nihče več izruvati, ko je poudaril, da samoupravljavcem ni treba čakati samo na odločitve „od zgoraj r 4 jitni sob *mc 2c Si ovp istie os> tu litri Bai temveč naj tudi sami za- Jl° htevajo, da se določene red stvari spremenijo in da LVel naj — če bo potrebno - v tem smislu politične dejavnike „malo potisnejo naprej". To vsebino je opredelila politična resolucija sarajevskega kongresa, ki je med drugim zahtevala takojšnjo uveljavitev tistih ustavnih dopolnil, ki zadevajo neodtujljive pravice delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij, da razpolagajo s pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela, in ki prispevajo h krepitvi odločilne vloge in vpliva združenega dela na celoto tokov gospodarske in družbene reprodukcije. Naš politični sistem - je poudarila ta resolucija -moramo izpopolniti s stališča vse večjega vpliva neposrednih proizvajalcev in samoupravne družbene baze na vse tokove, centre in ravni političnega odločanja. Sarajevski kongres ni bil parada, temveč zgodovinski dogovor delovnih ljudi Jugoslavije o tem, kako oblikovati našo stvarnost, da bo v njej zares imel odločujočo besedo tisti, ki smo mu jo določili v vseh najvažnejših dokumentih naše družbe: naš delovni človek, naš delavski razred. In če nekateri mislijo, da se bodo udeleženci sarajevskega kongresa in z njimi vsi samoupravljavci Jugoslavije zadovoljili s tem, da njegovi sklepi obvisijo v zraku zaradi tega, ker posamezniki želijo, da bi jih čimprej prekril prah birokratskih predalov, potem živijo v hudi zmoti. Naše samoupravljanje je dozorelo; že zdavnaj je preraslo parade, vse bolj postaja praksa našega vsakdanjika, vse manj je pripravljeno prenašati takšno ali drugačno vmešavanje in nasilje. Tiste, ki tega ne morejo ali pa nočejo razumeti in priznati, bo samoupravljanje pometlo v kot življenja naše skupnosti. i Tja tudi res sodijo vsi tisti, ki jim je samoupravljanje samo na jeziku, ne pa tudi v srcu, ki so na besedah za pravice delovnih ljudi, v praksi pa jim gre samo za njihove egoistične interese. To je tisto, kar predvsem želimo poudariti, ko praznujemo naš prvi dan samoupravljavcev. MILAN POGAČNIK 11IIM St POHIŠTVO ZA ODDIH V RUDNIKU Z REGRESI SPODBU- isi* ,• JAJO LETOVANJA ^ F°s bodo člani delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje letovali v Fiesi, Bašaniji pri Savudriji, ^ Crikvenici, Biogradu in Bohinju # Brezplačna letovanja za zaposlene, ki odhajajo v pokoj fl- Hudniku lignita Velenje že 0 let resnično zgledno skr-2a oddih in rekreacijo klenih članov delovne la Prosti in članov njihovih h- ^ Prizadevajo si, da bi Vsi zaposleni vsaj del do-preživeli izven domačega a In si nabrali novih moči za ®|no delo globoko pod re da bi lahko vsi tisti, ki Je preživeti 10 dni dopusta , Jadranu, prišli na vrsto. ;njski Rudnik lignita zago-2ato vsako leto nekaj pro-sob za letovanje članov . vne skupnosti tudi v drugih ličnih krajih ob Jadranu. °S’ na primer, bodo velenj-l.r|Jdarji letovali v lastnem ^niškem domu v Fiesi in pa Bašaniji pri Savudriji, v Rabcu, Crikvenici, Biogradu in v Bohinju. Skupaj bo na voljo v eni izmeni več kot 250 ležišč. Izmena traja 10 dni. Počitniški dom v Fiesi so odprli — kot vsako leto doslej — že 1. junija. In koliko velja velenjske rudarje letovanje? V Fiesi na primer velja dnevna oskrba v sezoni 36 dinarjev, izven sezone pa 30 dinarjev. V Bašaniji in Crikvenici je treba odšteti dnevno 37 dinarjev, v Rabcu 45 dinarjev, v Biogradu pa v sezoni 39,60, izven sezone pa 32 dinarjev. V Fiesi in Crikvenici plačajo za otroke do 70% polne cene. V Rudniku lignita Velenje z regresi spodbujajo letovanje. Tistim, ki gredo na letovanje v lastni počitniški dom v Fiesi oz. v druge počitniške domove, ki jih najame Rudnik lignita Velenje, prav tako pa tudi tistim zaposlenim, ki gredo na leto- vanje v počitniški dom delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonski tovariš, priznajo za vsak dan letovanja 16 dinarjev regresa. Prav toliko regresa pa plačajo za nezaposlene zakonske tovariše. Za otroke do 10 let starosti priznajo v povprečju 12 dinarjev regresa, v starosti nad 10 let pa 16 dinarjev. Vsi zaposleni pa prejmejo tudi nadomestilo za potovanje na dopust, tako imenovani K-15, in sicer zaposleni 140 dinarjev, nezaposleni zakonski tovariši in otroci nad 10 let starosti 90 dinarjev, otroci do 10 let starosti pa 40 dinarjev. Nadomestilo za potovanje na dopust, tako imenovani K-15, izplačajo zaposlenim ob nastopu dopusta, tistim pa, ki letujejo v počitniških domovih, to upoštevajo pri obračunu stroškov. Letos bodo odšteli v Rudniku lignita Velenje iz sklada skupne porabe za plačilo nadomestila za potovanje na dopust in za pcčit- okrog regrese za letovanje niških domovih 1,250.000 dinarjev. V Rudniku lignita Velenje pa ne pozabijo tudi na tiste člane delovne skupnosti, ki odhajajo v pokoj. Vsi tisti velenjski rudarji oziroma drugi člani delovne skupnosti, ki odhajajo v pokoj, gredo zadnje leto zaposlitve na brezplačno 10-dnevno letovanje v počitniški dom v Fiesi. Ob tem velja omeniti tudi, da pošljejo vsako leto nekaj deset invalidov — predvsem hrbteničarjev in revmatikov — na 14-dnevno zdravljenje v toplice. Letos bodo poslali na zdravljenje okrog 60 invalidov, stroške zdravljenja plača sindikalna organizacija Rudnika lignita Velenje. (VŠ) TUDI LETOS PLAVALNI TEČAJI ZASAVSKIH ŠOLARJEV Spodbudno in koristno V revirjih si že nekaj let prizadevajo razviti vse dopolnilne oblike vzgoje in izobraževanja, ki pa so vendarle bistveni in sestavni del šolanja otrok # Pozimi se uveljavlja pouk v naravi, združen s smučanjem, poleti pa tečaji plavanja Za zdaj imajo resda največ možnosti in pogojev za to v trboveljski občini, kjer so imeli letos pozimi že petič zapovrstjo pouk na prostem, in sicer v planinskem domu na Mrzlici, plavanja pa se otroci učijo v pokritem bazenu V trboveljskem kopališču praktično skozi vse šolsko leto. Rezultati so spodbudni. Letos je sodelovalo na tečajih okrog 270 učencev četrtih razredov tamkajšnjih osnovnih šol, več kot 80 % med ttncsT pdHIŠTVO njimi pa že obvlada spretnost plavanja. Zasluga za to gre seveda tudi marljivosti telesno-vzgojnih učiteljev in ne nazadnje temeljni izobraževalni skupnosti, ki daje denar za plačilo kopaliških uslug. Mladi Zagorjani odhajajo vsako poletje na plavalne tečaje v Medijske toplice na Izlake. Letos bodo z njimi začeli prihodnje dni. Skupno se jih bo udeležilo najmanj 185 otrok — učencev 4. razredov osemletk in podružničnih šel. Tečaji bodo teden dni, starši otrok prispevajo za tečaje plavanja največ 20 din, vse drugo plačajo vodstva šol, in sicer avtobusne prevoze in deloma opoldanske obroke hrane. Nekoliko slabše pogoje za pouk te koristne telesno vzgojne spretnosti imajo za zdaj v Hrastniku, vendar se hrastniški otroci uče plavanja na vsakoletnih letovanjih na morju. Pravijo pa, da bodo tudi v Hrastniku začeh z akcijo, da bi zgradili pokrit šolski plavalni bazen, ki bo vsem šolarjem omogočil pouk plavanja. Sicer pa se hrastniški otroci poleti radi kopajo v sosednjih Rimskih toplicah ah pa v Gorah, kjer imajo bazen iz plastičnih snovi. Mladi po partizanskih poteh Primorske Minuli teden se je na Lok-vah na Primorskem, zibelki Primorskega partizanstva, ?bralo več kot 8.000 pionir-lev in pionirk iz vse države ■n zamejstva. Primorska je , Ponovno odprla svoje gosto-j jjubno srce in prisrčno spre-iela mlade, da bi skupaj oživili spomine na 30. oblet-1 ftico vstaje jugoslovanskih Prodov. Slavoloki nad cestami iz Idrije, Cola, Nove Gorice in Tolmina so z dobrodošlicami pozdravljali šolarje, ki so se v kolonah avtobusov že od jutra vozili Na Lokve, kjer je' Mio letos & njihovo peto srečanje. Mladi so preživeli nepozaben dan, srečah so se s stari-Nri borci za pravice Sloven-eev na Primorskem. Poslušah so spomine na dolgotrajni boj slovenskega naroda proti nasilju, za boljše in svobodno življenje in slišali tudi, kolikšen delež je v tem boju prispevala Primorska, njeni borci za svobodo, ljudje, ki niso pustili teptati svojih narodnostnih pravic in ki niso pustili zatirati domače slovenske besede. Ne bi bilo narodnoosvobodilnega boja, ne bi bilo boja za narodnostno in socialno osvobajanje na Primorskem, če se ne bi v ta boj požrtvovalno in z vso zavzetostjo vključili Primorci, ki so dolga leta trpeli nad seboj fašistični škorenj. Pionirjem je ob srečanju ponazorila desant helikopterska enota JLA, videh pa so tudi skupni nastop vojakov in pripadnikov terito- NOVA VELEBLAGOVNICA rialne obrambe proti ,,so-vražniku“, ki je hotel zasesti Lokve. Nepozabni bodo ostali spomini na srečanje 8.000 pionirjev in pionirk, nepozabni bodo ostali prisrčni stiki s Primorci in njihovim iskrenim gostoljubjem. Tako kot med narodnoosvobodil- nim bojem, so Primorci tudi tokrat na široko odprli svoja srca in vrata svojih domov. Veseli so bili, da jih je obiskala mlada generacija, ki naj nadaljuje svetle tradicije borbe za enakopravnost narodov in narodnosti in ki naj gradi na temeljih, ki so jih pomagali polagati tudi naši Primorci. -er Štiri etaže Darilni bon Dvajset oddelkov Dostava na dom 20.000 različnih izdelkov Menjalnica Bife V CELJU VAM NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. OBIŠČITE NAS ZADOVOLJNI BOSTE! Veleblagovnica O Celje, Gubčeva 2 IlEH N D-MERCATOR IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV J OBISKALI SMO DELOVNI MEGRAD KOLEKTIV LJUBLJANSKEGA GRADBENEGA PODJETJA V nezavidljivem položaju Osnovni problem: pomanjkanje gradbenega materiala Rojstvo ljubljanskega podjetja Megrad sega četrt stoletja v preteklost. Dve delavnici in želja po ustvarjanju ter obnovi domovine, to je bil ves začetni kapital gradbenega podjetja Megrad, ki sodi danes med vodilne slovenske delovne organizacije v svoji stroki. „Nekaj več kot 800 nas je danes in . .. , ža svoje delo smo dobro opremljeni. Brez sodobne mehanizacije namreč v naši stroki ne gre. Na račun tega se pogosto — in se še danes — odpovedujemo boljšemu življenjskemu standardu. Ob tem nas navdaja zadovoljstvo, da smo vse, kar imamo, ustvarili sami. Brez pomoči drugih, brez stricev .. .“, vam porečejo v Me-gradu. vijo gradbena podjetja za izredno visoke cene stanovanj. ,,Ne drži, da cene dvigujejo gradbinci... .“ razlagajo v Me-gradu. „Mi vgrajujemo v hiše to, kar moramo kupovati od drugih. Naša udeležba znaša na primer pri kvadratnem metru stanovanjske površine le 20 do 22 % njegove vrednosti. Najbolj pereče pri vsem tem je pomanjkanje gradbenega materiala. In ob tej situaciji nam ne preostane nič drugega kot da si sproti ustvarjamo velike zaloge in s tem vežemo že tako skromna obratna sredstva ali, da se KO BI BILO DOVOLJ MATERIALA! Megrad slovi danes predvsem po kvalitetni gradnji stanovanj. Razmeroma redke so pritožbe ljudi, ki živijo v „Megradovih“ stanovanjih. ;,Če bi lahko z večjo gotovostjo planirali od danes na jutri oziroma, če nas ne bi vseskozi teple nove cene in s tem spremenjeni pogoji gospodarjenja, bi gotovo lahko delali še bolj solidno in bi bili naši poslovni partnerji oziroma individualni kupci z nami še bolj zadovoljni. Tako pa .. .“, mi s priokusom grenkobe pripovedujejo v Megradu. In prav v ničemer ne pretiravajo. Resnici na ljubo moramo namreč zapisati, da so slovenski gradbinci v precej nezavidljivem položaju. Po eni plati jih pestijo iz dneva v dan naraščajoče cene in poleg vsega še pomanjkanje materiala, po drugi pa negodovanje ljudi, ki kri- nenehno bodemo s pomanjkanjem zdaj tega, zdaj onega. Obe varianti sta slabi, izredno slabi, vendar tretje ni...“ Delno si v Megradu pomagajo z zalogami. Tako leži danes kolektivu samo v zalogah sedmina vseh sredstev. cen povzroča našim gradbincem hude skrbi tudi pri planiranju. Zaradi omenjenih težav namreč sploh ne morejo z gotovostjo načrtovati svojega dela niti za mesec dni naprej, medtem ko o dolgoročnih pogodbah in večletnih aranžmajih lahko le sanjarijo. „Kljub zalogam in številnim preventivnim ukrepom smo na primer letos že ob štirimesečnem obračunu ugotovili, da smo kar za 13 % pod planom. V prvi vrsti zaradi težav s potrebnim materialom, da o cenah sploh ne govorimo. Samo v zadnjih dveh mesecih so poskočile cene apna, cementa, opečnih izdelkov in transporta. Nestabilnost našega gospodarstva je tolikšna, da smo gradbinci v mnogih primerih povsem brez moči. Zato tudi tako pogosto potegnemo krajši konec ...“ Megrad gradi tudi novo proizvodno halo za tovarno TIKI KLJUB VSEMU POD PLANOM Pomanjkanje gradbenega materiala in nenehno naraščanje ZAKAJ MAJHEN INTERES ZA GRADNJO STANOVANJ Tako Megrad kot tudi druga naša gradbena podjetja so pod nenehnim pritiskom: gradila naj bi stanovanja, za trg. Vsako leto naj bi zgradila čimveč novih stanovanj... „Tudi v tem primem si zaenkrat še ne moremo kaj dosti pomagati. ..,“ zagotavljajo pri Megradu. ,,Družba zahteva od nas, da gradimo stanovanja in, da jih šele potem, ko so gotova, prodamo. Ce bi imeli dovolj ve- lik obratni kapital, potlej bi to •šlo. Tako pa. . . Samo pripravljalna dela za začetek gradnje trajajo običajno dve leti. S tem hočemo povedati, da se naša sredstva silno počasi obračajo. In v tem je tudi vzrok, da gradbena podjetja niso kdove kako zainteresirana za gradnjo stano-jvanj. Če bi imeli vsaj možnost dolgoročnega kreditiranja!" Banka nudi gradbenim podjetjem kredite na 18 mesecev. Glede na omenjena sredstva si torej gradbinci z njimi ne morejo toliko pomagati, da bi lahko zadovoljevah potrebe družbe. ,,Imamo kapacitete za učinkovitejšo stanovanjsko gradnjo, nimamo pa potrebnih sredstev . .vam porečejo v Megradu. In seveda še marsikje .. . Nov prizidek Doma upokojencev na Taboru v Ljubljani iz dneva v dan hitreje raste ... USPEŠNO GOSPODARJENJE KOLEKTIVA ZAGORSKE INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA Odločno v večjo produktivnost Kolektiv industrije gradbenega materiala nima bojazni za svojo nadaljnjo perspektivo • Te dni so končali z gradnjo dveh popolnoma mehaniziranih peči za proizvodnjo hidriranega apna z zmogljivostjo 300 ton na dan, kar bo znatno povečalo produktivnost, obseg proizvodnje pa za skoraj polovico Peči in druge naprave je kolektiv zagorske Industrije gradbenega materiala uvozil iz Zvezne republike Nemčije. Odločili so se za tehnologijo, ki je najbolj izpopolnjena, predvsem glede na racionalnost pri porabi tehnološkega goriva, stopnje avtomatizacije in kakovosti apna. Nov obrat L, kot ga imenujejo, je najsodobnejši indu- strijski objekt. Upravljalo ga bo dejansko samo šest delavcev, ker je postopek tako mehaniziran, da nadomešča 70 zaposlenih ljudi. LETA 1972 - 130.000 TON APNA Že doslej je bil kolektiv industrije gradbenega materiala v Vloga bank V Mariboru so se pred kratkim sestali direktorji poslovnih enot Ljubljanske banke v severovzhodni Sloveniji. Razpravljali so o gospodarskem položaju Maribora in širšega območja ter o vlogi bank pri nadaljnjem razvoju tega predela. Med drugim so v razpravi povedali, da se kažejo pri gospodarstvu v občini velika neskladja v primerjavi s slovenskim gospodarstvom. Delovne organizacije v Maribora ustvarjajo nad 12 % vsega slovenskega bruto proizvoda, ob tem pa je občina udeležena v narodnem dohodku le z 11 %. Že ta podatek kaže, da dela mariborsko gospodarstvo z nadpovprečnimi proizvodnimi stroški in podpovprečno akumulativnostjo. Poglavitni vzrok za to je izrazito proizvodna struktura gospodarstva, saj daje v Mariboru industrija skoraj 60 % celotnega družbenega proizvoda. Pri tem so terciarne dejavnosti zlasti trgovina izredno slabo razvite. Glavne naloge za nadaljnji razvoj gospodarstva v tem predelu Slovenije so zajete v osnutku srednjeročnega razvojnega programa do leta 1975. Te so predvsem: saniranje nekaterih industrijskih podjetij, razvijanje tako imenovanih nosilnih delovnih organizacij ter odpiranje novih proizvodnih zmogljivosti. Predvidena je tudi sanacija kmetijstva, jačan je gradbenega sektorja ter razvoj terciarnih dejavnosti. Vsi ti načrti bodo zahtevali v naslednjih petih letih za okrog 5 milijard dinarjev investicij. Polovico teh sredstev bi prispevalo mariborsko gospodarstvo, ostalo pa bi morali zbrati s posojili. D. PASEK Zagorju ob Savi največji proizvajalec hidriranega apna. Z dograditvijo dveh novih peči pa se uvršča med največje pridelovalce tega gradbenega materiala v Jugoslaviji. V podjetju so se odločili za skoraj izključno proizvodnjo hidratov zaradi njihovih visoko kakovostnih učinkov. Zmogljivost dveh novih peči bo 300 ton hidriranega apna na dan. Pravkar pa preurejajo tudi staro hidramo, ki bo dnevno dajala 120 ton tega gradbenega materiala. da bo na enega zaposlenega odpadlo že prihodnje leto kar 175.000 din celotnega dohodka, dohodka pa 65.000 din, delitveno razmerje bo 50:50, kar je zelo redek primer v našem gospodarstvu. Kolektiv je imel maja letos povprečni osebni dohodek 1700 din na mesec na zaposlenega, že prihodnje leto pa bo znašal 2000 din, in to kljub delitvenemu razmerju polovico na sklade, polovico za osebna izplačila. 2000 DIN POVPREČNI OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA Ob načrtovanju nadaljnje modernizacije objektov in naprav so v Industriji gradbenega materiala dokaj natančno izračunali, koliko se bo povečal celotni dohodek, dohodek in ostanek dohodka, planirali pa so tudi višje osebne dohodke zaposlenih v skladu z doseženo produktivnostjo. Leta 1972 bo znašal celotni dohodek okrog 40 milijonov din. Letos bo seveda nekoliko nižji, ker sta novi peči še v poskusnem obratovanju in ju bodo vključEi v redno proizvodnjo šele v prvi polovici avgusta. Zanimivo pa je, USMERITEV V NADALJNJO PERSPEKTIVO —m- » V5- * DOKLEJ TAKO DRA^Vi ZEMLJIŠČE? (JU Vsi skupaj upravičeno dujemo nad ceno novih st vanj. Obenem se sprašujen'1 mora biti res tako in, alis( možnosti za pocenitev Žri končno izčrpane. ,,V bistvu gre za več 1 ri. . .,“ zatrjujejo gradbinci največji meri pa vplivajo i'; šoke dokončne cene novih ^ novanj pretirane cene zen1 in, kot že vseskozi poudarj1 Te nenehno naraščajoče cene gjtva benega materiala. Drage sowuj usluge naših kooperantov'' ^ p, tem naj še povemo, da h^tvo citete obrtniških dejavnos%i ustrezajo kapacitetam v Sfspe beništvu. Zato tudi tako itv0 gosto prihaja do zakasnitev-|a^ A%i G MARIBOR Ekonomski center in Jožef Stefan iko hen jstr 'ir iv0 s V Mariboru so se pred dnevi sestali predstavniki Mariborskega ekonomskega centra in instituta Jožef Stefan iz Ljubljane. Ti dve ustanovi že več kot leto dni sodelujeta na področju razvoja avtomatske obdelave podatkov. Na posvetovanju v Mariboru so se sestali, da bi konkretizirali tehnične, kadrovske in druge možnosti sodelovanja-Ugotovili so, da obstajajo ugodne možnosti tesnega sodelovanja zlasti za skupno izkoriščanje strojnjji zmogljivosti za avtomatsko obdelavo podatkov in izmenjavo izkušenj na tem področju. O vsem tem bodo v kratkem sklenili posebno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. D. P J DOPISNIKI POROČAJO NAZARJE NOV OBRAT Pri Lesno-industrijskem podjetju v Nazarjih gradijo nov obrat iv* plošč, ki jih v gradbeništvu uporabljajo kot gradbene elemente. Za U?| vanje ivernih plošč bodo izkoristili vse odpadke, ki nastajajo pri nJl | predelavi lesa, razen žaganja. JESENICE DOBRA NALOŽBA Kljub temu, da so v podjetju pravkar končali eno najpomembnejših modernizacij, ne mislijo obstati križem rok. V ognju imajo še nekaj železja. V prvi vrsti si morajo zagotoviti nove apnenčeve sloje. Proučujejo možnosti, da bi odprli nov kamnolom, ker je dosedanji že razmeroma izčrpan. Ne gre namreč pozabiti, da bodo s povečanjem proizvodnje na 130.000 ton potrebovali znatno večje količine apnenca, zato je razumljiva njihova želja, da si pravočasno zagotovijo dovolj surovin. Podjetje Kovinar se je preusmerilo na predelavo izdelkov železa!11^ sicer na predelavo toplo in hladno valjane žice. Iz drobne hladno valjal18 ’ tkejo tenke fiitrime mrežice, iz toplo valjane žice pa izdelujejo nue?ij _ “ * . .. ^ ygp armirni beton. Povpraševanje po teh mrežah je v gradbeništvu zelo ve^ zato ni čudno, če gredo sproti v prodajo. Pred obratom, kjer jih jih nakladajo z viličarjem na kamione, ki jih potem razvozijo na gra HffiSHEr "jjlj' A '' H! &......■■"■ntzarthHl ŠPORT IN REKREACIJA ‘ V okviru letošnjih sindikalnih športnih iger so se končala 2 srečanjem ISKRA : RUDIS tekmovanja v rokometu. Za tekmovanje v tej panogi se je prijavilo osem, tekmovalo pa je k sedem rokometnih sindikalnih ekip. Tako je bilo odigranih tedem kol, v vsakem kolu. je bila prosta ena ekipa. Največ Uspeha so imeli rokometaši druge ekipe STT, ki so premagali Vse nasprotnike in prepričljivo osvojili prvo mesto. V posameznih kolih so bili doseženi naslednji rezultati: I. kolo:.IBT: ISKRA 19:16 (9:6), SGPZasavje : STTII 11:13 LOVORIKA EKIPI STT !■ 7), Elektrarna : RUDIS 13:11 (9:3), 2. kolo - Iskra : | Elektrarna 13:12 (7:4), SGP Zasavje : STT I 17:1 (4:0), m STT II : RUDIS 20:10 (9:5), 3. kolo: SGP Zasavje : IBT [1:13 (7:8), STT II : Elektrarna 23:12 (8:5), STT I : ‘f WDIS 10:0, 4; kolo: Iskra : STTII 11:13 (5:6), Elektrarna \ [STT 114:6 (6:2), IBT: RUDIS 13:14 (8:7), 5. kolo : SGP A Zasavje : Iskra 14:12 (7:6), IBT : ELEKTRARNA 14:11 W:5), STT II: STT126:22 /14:11), 6. kolo - Iskra : SSTI J ‘7:9 (11:3), STTII: IBT 7:4 (5:2), RUDIS : SGP Zasavje i ‘2:12 (7:5) in 7. kolo - SGP Zasavje : Elektrarna 11:8 { ‘S:4), ISKRA : RUDIS 13:11 (7:2), IBT: STT 110:0. j J. S A VŠEK 0f i^BLJANA Prva številka »Potapljača« i Te dni je izšla v Ljubljani N številka Potapljača, glasila ^štva za raziskovanje morja a V k° .vo z dejavnostjo organizacije, ■ X Podvodne športe SRS. Dru- 3 ^0 se ie nitln^iln 7a ts korak v v ^™šneje seznanjalo svoje član- 86 je odločilo za ta korak v io> |tvi 1^5^ zat0 da bi hitreje in ’rpeš J - c« U^J aviivjotjvz , e 'fbi postale niti, ki povezujejo A Atelje morja, čim močnejše. x%\\ Glede na dejstvo, da razpo-% društvo le s skromnimi fr-f^čnimi sredstvi in, da mu r^orekoč vsak dinar veliko po-™ni, je uresničitev zamisli o j^nem glasilu še toliko bolj ^hvalna. Ker pa združuje dru-rv° že blizu tisoč športnikov in ^ s tem uvršča med najmoč- r nejše oziroma najbolj množične športne organizacije v Sloveniji, je bil ta korak po svoje tudi že nujno potreben. Prva številka Potapljača predvsem predstavlja društvo, bralca seznanja z pomembnejšimi informacijami v zvezi s podvodnimi športi, poleg tega pa objavlja tudi nekaj prav zanimivih strokovnih prispevkov. Nedvomno močno izstopa članek o podvodni fotografiji izpod peresa Arkadija Popoviča, ki šteje med najuspešnejše podvodne fotografe v Jugoslaviji. Druga številka Potapljača bo izšla na jesen ... PRI IZDELAVI OSNUTKA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA RAZVOJA TELESNE KULTURE V ZAGORJU OB SAVI SO SODELOVALI TUDI ČLANI SINDIKATOV_______ - Upoštevanja vredni predlogi zagorskih delavcev Sestavljavci predloga tega zanimivega in pomembnega programa so se obrnili tudi na člane osnovnih organizacij sindikata v nekaterih podjetjih in jih v‘anketi pobarali, kaj želijo v prihodnje na področju telesne kulture, športnega življenja in rekreacije. Njihovi odogovori so zanimivi tudi zavoljo tega, ker kažejo, da večina njih podpira hitrejši razvoj športne dejavnosti. Večina je pripravljena pri tem tudi pomagati. V anketi so se delavci zavzeli za tak sistem razvoja telesne kulture, športnega udejstvovanja in rekreacije, ki bi jim omogočil sodelovanje na skoraj pk%WVVVV'*'Y'VVVX-VW\>k£ vseh področjih, predvsem pa v plavanju, smučanju, namiznem tenisu, planinstvu in drugod. Največ se jih je pripravljenih udejstvovati ob dela prostih sobotah in nedeljah, številni med njimi pa tudi po vsakdanjem delu, najmanj pa med delovnim odmorom. Slednje je razumljivo, saj so odmori med delom kratki. Ne glede na to, pa so nekateri člani sindikata predlagali, da bi radi imeli med odmorom možnost krajše rekreacije. Zagorski delavci so dali tudi veliko pripomb na dosedanje LJUBLJANA delo športnih in telesnovzgojnih društev. Večina se jih zavzema za več množičnih tekmovanj v tej ali oni športni disciplini. Spet drugi predlagajo izgradnjo nekaterih novih telesnovzgojnih in športnih objektov in naprav. Kolektiv podjetja Varnost-Ener-goinvest pa sodi, da bi moral imeti svoje športno društvo. Številni predlogi se nanašajo tudi na organizacijo stalne rekreacije, sofinanciranje te dejavnosti in vključevanje delavcev v športna društva in društvo TVD Partizan. Organizatorji telesnovzgojne-ga in športnega udejstvovanje v Zagorju ob Savi bodo torej morali upoštevati omenjene predloge delavcev v dokončnem oblikovanju srednjeročnega programa razvoja na tem področju. Sicer pa bo o tem še stekla javna razprava, ki bo nudila najširše možnosti za dogovor o novih predlogih in dodatnih stališčih. -m- Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK Ljubljanska tovarna Izolirka je sprejela od Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije (komisije za šport in rekreacijo) organizacijo XXI. letnih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije. Igre gradbincev, ki štejejo med najbolj množične delavske športne manifestacije v naši državi, bodo v času od 3. do 5. septembra 1971 pod pokroviteljstvom predsednika Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje, Poldeta Mačka. Igre, na katerih bo predvidoma nastopilo blizu 1500 predstavnikov sindikalnih organizacij v sedmih športnih panogah, bodo v ljubljanskem športnem parku Kodeljevo. Strokovni seminar na Kureščku i ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Na Kureščku, v domu Alpe Adria, je bil te dni seminar za vodje športne rekreacije v delovnih organizacijah. Seminarje organizirala Mestna zveza za telesno kulturo iz Ljubljane. Izbrana predavanja, ki so bila na sporedu tri dni, je poslušalo blizu dvajset športnih referentov ljubljanskih delovnih organizacij . Škoda, daje takih seminarjev v Sloveniji tako malo, oziroma, da jih sploh ni. Nedvomno namreč drži, da bi potrebovali orga-nizatoiji športne rekreacije v delovnih kolektivih več pomoči pri svojem delu. In, če upoštevamo, da lahko dobro in učinkovito delajo le tisti telesno-kultumi delavci, ki so na svojem področju dovolj strokovno podkovani, potlej bomo morali misliti v prihodnje na več takih seminarjev, kot je bil te dni na Kureščku pri Ljubljani. A. Ul. ■ A ■ ZAKLJUČENE SO POMLADANSKE ŠPORTNE IGRE OBALNEGA OBMOČJA_ ■ »TOMOS« PREMOČNO PRVI | Rekordna udeležba: 1000 tekmovalcev iz 42 delovnih organizacij • SLOVENJ GRADEC Prijateljski šahovski dvoboj med sindikalnima ekipama Tovarne meril in Nove opreme seje končal z visoko zmago Tovarne meril (6,5:1,5). Po dvoboju j_e dru-gokategornik, Jože Smon, odigral simultanko na desetih deskah. S Šmonom,kije zmagal z rezultatom 9,5:0,5, je igralo po pet izbranih igralcev iz vsake ekipe. Edini remi je dosegel Maznik iz Tovarne meril. • POSTOJNA Na tradicionalnih delavskih športnih igrah postojnske občine so bila te dni zaključena tekmovanja v balinanju. Srečanja v tej panogi so bila izredno množična, saj je nastopilo več kot 20 ekip oziroma več kot 100 tekmovalcev. Tudi letos seje najbolje odrezala ekipa podjetja „Transavto“, medtem, ko so se na drugo mesto uvrstili balinarji HGP Kras, na tretje ekipa občine Postojna itd. E. P. Prizor z letošnjih športnih iger OSS Postojna S podelitvijo pokalov, medalj in diplom je komisija za šport pri Obalnem sindikalnem svetu na slavnostni prireditvi v Domu družbeno političnih organizacij v Piranu minuli petek zaključila letošnje pomladanske delavsko športne igre obalnega območja. Na njih je v osmih disciplinah nastopilo več kot 1000 tekmovalcev iz 42 delovnih organizacij. Po množičnosti udeležbe na tekmovanjih zdaj pred obalnim območjem prednjačita samo še Ljubljana in Marib, kjer je tudi število zaposlenih neprimerno večje. Pomladanske delavsko športne igre obalnega območja so sicer minile v znamenju številnih presenečenj, izenačenosti ekip in pa ob udeležbi velikega števila navijačev. Po več sto gledalcev se je zbralo tudi na manj „važnih“ tekmah. To kaže, da so tovrstna tekmovanja zaželena in koristna tudi z vidika rekreacije vseh zaposlenih in ne zgolj zavoljo tekmovalnega prestiža. Po sklepu komisije za šport pri Obalnem sindikalnem svetu v Kopru bodo zmagovalne ekipe v posameznih disciplinah zastopale obalno območje na jesenskih delavskih športnih igrah Primorske, katerih gostitelj bo slovensko obalno območje. Rezultati: v kegljanju je med ekipami zmagal TOMOS I pred Primorskim tiskom in Mehanotehniko. Med posamezniki je bi1 najboljši Tomo Griparič (Tomos), drugo mesto je zasedel Bruno Kozlovič (Primorski tisk), tretje pa Angel Kocjančič (Stavbenik). Nadja Buh (Tomos) je bila najboljša med kegljavkami, naslednji dve odličji pa sta pripadli Gracieli Kozlovič (Elektro Koper) in Mari Černe (Stavbenik). V malem nogometu je zmagala prve ekipa tovarne TOMOS, drugo mesto je pripadlo SGP Gorica — enota Koper, tretje pa ekipi Oprema iz Izole. Najboljše balinarje je imel Istra Benz, naslednji mesti pa sta zasedli ekipi UJV Koper in Dcla- V EL E B LAGOV N I CA * sr % priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin aa sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo % potroSnikom nudi blago na obročno odplačevanje # za tuje kupce je v hiSi menjalnica Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA* Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 g BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka g BLAGOVNICA NAMA, Kočevje g LJUBLJANA marisa. V namiznem tenisu je zlato odličje pripadlo prvi ekipi tovarne TOMOS, drugo mesto moštvu bolnišnice Valdoltra, tretje pa drugi ekipi tovarne Tomos. Med posamezniki je Aljoša Škabar (Skupščina občine Koper) osvojil zlato medaljo, srebrna je pripadla dr. Stanetu Mahnetu (Bolnišnica Valdoltra), bronasta pa Robertu Stropniku (Tomos). Mehanotehnika iz Izole je imela najboljše odbojkarje, TOMOS je v tej disciplini zasedel drugo, Jadro-agent Koper pa tretje mesto. Prva ekipa tovarne TOMOS je zmagala v šahu, naslednji mesti pa sta pripadli moštvoma obrtnih delavcev iz Kopra in UJV Koper. Med posamezniki so vsa tri prva mesta osvojili člani ekijje TOMOS Ivan Ajdnik, Hemoša Milinkovič in Milovan Vulič. Med posameznicami pa je bila najboljša Ana Kaligarič (Istra Benz), medtem ko je Valerija Skumina (obrtni delavci) zasedla drugo mesto. TOMOS - prva ekipa je zmagala v streljanju z zračno puško, drugi je bil Delamaris, tretja pa tkipa Igralnice Portorož. Pri posameznikih je največkrat zadel v črno Jože Bahčič (Tomos) pred Ivanom Eidalom (obrtni delavci) in Valterjem Rotom (Tomo*n Dragica Vidah (obrtni delavci) je bila najboljša med strelkami, medtem ko sta naslednji mesti zasedli Metka Kovač (Tomos) in Nevenka Saksida (obrtni delavci). Najboljše rokometaše je imel TOMOS, Mehanotehnika je bila v tej disciplini druga, Primorski tisk pa je zasedel tretje mesto. V vseckipnem plasmaju je zmagal TOMOS z 79 točkami. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa obrtnih delavcev iz Kopra, ki je zbrala 18 točk. Mehanotehniki je s 16 točkami pripadjo tretje mesto. ,,Fair play“ pokal pa so si priborih športniki Istra Benza. • RAVNE Člani kolektiva združenega podjetja Slovenske železarne so se 12. junija pomerili tudi v ribolovu. Tekmovanje je organizirala sindikalna podružnica jeseniške železarne. Tekmovanje ribičev iz Štor, z Jesenic in Raven je dokaz več, da je rekreacija med slovenskimi železaiji zelo priljubljena. Razen letnih in zimskih železarskih iger so zelo popularna tudi druga srečanja, dobro pa imajo v vseh treh železarnah organizirano tudi tedensko rekreacijo. V. R. • RADLJE OB DRAVI Nogomet je tudi med sodelavci delovnih organizacij v radeljski občini zelo priljubljen. To dokazujejo številna srečanja članov različnih kolektivov in med-obratna tekmovanja. Pred nedavnim so tekmo v malem nogometu odigrali sodelavci remonta in strojne delavnice. Po boljši igri so zmagali delavci iz remonta s 4:1. Pravijo, da bodo v bodoče organizirali še več takšnih tekmovanj. V. R. UVELJAVLJANJE STABILIZACIJSKIH UKREPOV GOSPODARJENJA V ZASAVSKIH PODJETJIH PONEKOD SE BREZ PROGRAMOV Prizadevanja zasavskih občinskih sindikalnih svetov in osnovnih organizacij sindikata, da bi v vseh delovnih skupnostih oblikovali in izvajali akcijske programe gospodarjenja', za zdaj niso v celoti uspela # V nekaterih podjetjih še vedno odlašajo z njihovo izdelavo in celo sodijo, da jim niso potrebni, drugod pa ugotavljajo, da so z njihovo pomočjo deloma že uspeli smotrneje izkoristiti prcizvcdne zmogljivosti, zmanjšati nelikvidnosti in odkriti marsikatere skrite rezerve V trboveljskih Investicijskih birojih stabilizacijski program zdaj pospešeno pripravljajo. Zanimivo pri tem je to, da so z dosedanjimi pripravami nanj seznanih celo vodje svojih delovnih enot v vseh tistih zahod-nonemških podjetjih, kjer imajo zaposlene svoje delavce. Bistveni in sestavni del programa sta- bilizacije gospodarjenja v Investicijskih birojih bo namreč skrb za utrditev obstoječega kooperacijskega sodelovanja in razširitev poslovno-tehničnih stikov z zahodnonemškim Siemensom, centralami v Muen-chnu in Berlinu, Ambergu in Regensburgu ter podjetjem BMW in drugimi. V obratu Livarne investicijskih birojev bodo namreč po delni modernizaciji izdelovali še več polizdelkov za potrebe zahodnonem- predsednikov in članov predsedstev občinskih sindikalnih svetov v Trbovljah in Zagorju ob Savi so med drugim opozo-rili na odgovornost osnovnih organizacij sindikata pri izdelavi in izvajanju akcijskih programov poslovanja delovnih kolektivov. Razprava o tem je pokazala, da ponekod bore malo ah sploh ne upoštevajo stališč in priporočil sindikata, da pa jih kaj radi pokličejo v pomoč, kadarkoli v kolektivu karkoli zaškriplje. Dejstvo, da dobršna tretjina zasavskih delovnih skupnosti še nima akcijskih programov gospodarjenja, je pravzaprav opo-zorilo za širšo aktivnost osnovnih organizacij sindikata. Odgovor na to, ali so taki programi potrebni ah nepotrebni pa najbolj ilustrirajo nekateri vidni rezultati, doseženi v večjih podjetjih, kot n. pr. v tovarni kemičnih izdelkov, Steklarni, trboveljski Strojni tovarni, Zasavskih premogovnikih in drugod. Kolektivi omenjenih podjetij se namreč iz dneva v dan PRI ZAVODU »BOREC« so izšle nove knjige Alfonz Bednar: URE IN MINUTE Znani slovaški pisatelj v tem svojem delu prikazuje problematiko človeških odnosov v divjih letih vojne in prelomnih časov po njej. Nič ne zmanjšuje junaštva partizanov in trpljenja pod nacističnim nasiljem, kaže pa tudi na globoke korenine osebnih bolečin in osebnih odločitev v vrtincu boja za novo družbeno ureditev. Pri tem ne pozna ne usmiljenja ne sentimentalnosti. Ostaja realist, a z globokim smislom za notranja dogajanja v človeku. Celo platno 116,00 din Pierre Accoce-Pierre Quet: VOJNA JE BILA DOBLJENA V ŠVICI O drugi svetovni vojni še vedno odkrivajo zakulisne strani. Ena izmed njih, gotovo ne najmanj važna, je tudi tista, ki je v analih zavezniških obveščevalnih služb znana kot zadeva Rossler. Rossler je bil Nemec, ki je deloval v Švici, v svojih rokah pa je imel niti, ki so držale v troje glavnih poveljstev nemške armade. Njegov prispevek k strategiji Rdeče armade in k porazu Wehrmachta je bil tolikšen, da ga ni moč oceniti. Knjiga pa hkrati kaže medvojne razmere v Švici, težave in zaplete nevtralne države, v kateri je bilo stikališče številnih obveščevalnih kanalov. Celo platno 65,00 din Russell Braddon: GOLI V DŽUNGLI Knjiga, ki je doživela že več izdaj v svetovnih jezikih, pripoveduje o zavezniškem pohodu na Malajo in o življenju v japonskem vojnem ujetništvu med drugo svetovno vojno. Pripoveduje o usodi tisočev,, ki so po slabo pripravljenem spopadu z Japonci doživeli sramoten polom in nato preživeli več kot tri leta najbednejšega životarjenja po japonskih zaporih in taboriščih. Knjiga ni samo zanimiva kronika vojnih dogodkov na Malaji, temveč tudi pretresljiv opis grozot in nečlovečnosti. ki jih je počenjala japonska fašistična soldateska. Celo platno 70,00 din. Za naročnino možnost obročnega plačevanja. Knjige naročajte pri zavodu BOREC, Ljubljana, Beethovnova ulica 10 — knjig, odd., p. p. 203 — 61001 ških podjetij, saj računajo, da bi že leta 1972 lahko izvozih na to tržišče za okrog 3 milijone nemških mark odlitkov in orodij. V tej trboveljski delovni organizaciji so pravkar modernizirali obrat za proizvodnjo transportnih trakov, ki jih bodo kasneje tudi izvažah, poleg tega pa želijo letos v tem in drugih obratih zaposliti okrog tristo ljudi, ki so zdaj na delu v Zvezni republiki Nemčiji. Na obeh nedavnih seminarjih bolj zavzemajo za to, da bi uspešneje gospodarili, upravičeno pa poudaijajo, da bi morali zvezni in drugi organi uresničiti tudi vse tiste stabilizacijske ukrepe, ki so ostali napisani samo na papirju in storiti vse, da bi čimprej sprejeli sistemske rešitve na zunanjetrgovinskem in deviznem področju. Spodbujanje izvoza je po sodbah teh in nekaterih drugih zasavskih delovnih organizacij neodložljiva dolžnost. Dober Ljubljanska banka se trudi, da bi svoje poslovanje kar najbolj približala občanom. Pred nedavnim je na primer uvedla tudi devizne hranilne knjižice, s katerimi je omogočeno občanom dviganje in polaganje deviznih prihrankov pri vseh poslovnih bankah v državi. Glede na to, da ima Ljubljanska banka zbranih največ deviznih sredstev prebivalstva, pomeni uvedba devizne hranilne knjižice novo ugodnost za devizne varčevalce, ki imajo pri nas devizne račune. - Foto: A. Agnič zgled? S politiko cen v komuni nih dejavnostih nekaj ni j redu. Stališče ZIS, naj bici komunalnih storitev ne pravljali", razlagajo v mnogi' občinah ne kot prepov^ ampak kot politično o# čitev, ob kateri pa ni nujt1 da bi občine obvezovala. Položaj pbčin namreč ^ lahek. Komunalne org a1" zacije so izraziti monopoli*11 Občan - uporabnik storit8'; - si ne more izbirati prom«1 nega podjetja, vodovodi elektrodistribucije in je P1* siljen plačevati takšne st8 ritve, kakršne pač so. Obči"*! dajejo na zahteve koiafj nalnih organizacij za vili cene soglasje, ne da bi zah^ vale resno garancijo, da bo<', komunalne oiganizacije taki dobljena sredstva racional"151 uporabljale. Formalne ljube le-te sicer vedno toda kasneje nihče ne vpr; ali jih izpolnjujejo ali ne je možno predvsem z; tega, ker status predstai nikov družbe in uporabnik1 storitev v samoupra' organih komunalnih podje ni jasen. Ne vemo, čigava lišča in interese le-ti zas pajo, ne vemo, ali se post* tujejo in kako se posvetuj«! s tistimi, ki so jih delegib in kaj se dogaja, kadar so sij I I m ir S13' iikT» vofl ijeti istfl as^U. lišča teh predstavnikov^ : sprotju z zahtevami sam1 upravljavcev komunali1 organizacije. V večini p1 metov imajo ti predstavni! | bianco pooblastj|a in nik odgovorni tistim, ki so j® delegirali! Posledica je nez» ^ dovoljstvo občin, ki pIf .1 našajo kritiko, in občane*1 ki segajo globlje v žep 21 prav nič boljše storitve. Zato naj bi bila praksa sj° venskih občin - pišejo ča' sopisi v drugih republikah ' zgled tudi drugim. V Slo^ niji namreč nobeno kom11' nalno podjetje ne more dvig'] niti cen, če ne predložil3' čuna o tem, kako je upom] bilo sredstva iz prejšnjih P0'® dražitev in brez obrazložim8 kako namerava uporabi8 nova sredstva. Vsaj tako n3' hvalijo. Upravičeno? „ii PRIZADEVANJA ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA SO POTREBNA — KOT MENIJO V SLOVENJEM GRAD( ^ NA CELOTNEM JUGOSLOVANSKEM PODROČJU Do prvega septembra! ho V Slovenjem Gradcu so že pred časom v nekaterih delovnih organizacijah izdelali akcijske programe za gospodarjenje v pogojih stabilizacije. Tam pa, kjer teh programov še nimajo, jih morajo izdelati najpozneje do 1. septembra, tako so se dogovorili minuli teden predstavniki delovnih organizacij ter občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. V razpravi so na sestanku prisotni še zlasti poudarili, da napori za boljše gospodarjenje ne bi smeli najprej oziroma predvsem vplivati na omejevanje aktivnosti na področju družbenega standarda. Hkrati so tudi naglasih, da akcijski programi ne bi smeli biti enostranski, se pravi, da ne bi smeli vsebovati samo nalog v zvezi z zmanjševanjem stroškov proizvodnje, pač pa tudi naloge predvsem na področju kadrovske poHtike, oblikovanja srednjeročnih razvojnih programov, večje uveljavitve poslovno-teh-ničnega sodelovanja in povezovanja ter stalnega procesa pre-, strukturiranja proizvodnje. V prihodnje pa bi kazalo dodobra preučiti tudi smotrnost trošenja sredstev za razširjeno reprodukcijo in v tej zvezi tudi ugotavljati učinke dosedanjih investicijskih vlaganj. Sklep, da morajo v vseh delovnih organizacijah narediti akcijske programe do prvega septembra, pa ne odvezuje tistih, ki take programe že imajo, da ne bi o njih ponovno raz-pravljali in pregledali, kako se uresničujejo ter jih po potrebi uskladili in dopolnili. Tudi to naj bi v delovnih organizacijah naredili do 1. septembra. lišče, da je treba uveljaviti načela o dosledni poravnavi terjatev na celotnem področju Jugoslavije, saj področno reševanje tega problema ne bo učinkovito. ODPRAVITI SISTEMSKE IN DRUGE SLABOSTI IZOBLIKOVAN PRVI PREDLOG OBČINSKEGA AKCIJSKEGA PROGRAMA Predstavniki gospodarstva so na posvetovanju v razpravi opozorili na vrsto slabosti, v tej zvezi zlasti še na nedodelan zunanjetrgovinski režim, na naraščanje primanjkljaja zaradi nepotrebnega in neodgovornega uvoza in na našo nemoč, da bi obvladali položaj na področju cen. Med razpravo o predlogih za odpravo nelikvidnosti pa je bilo ponovno izoblikovano sta- V razpravi je že tudi prvi predlog akcijskega programa Skupščine občine Slovenj Gradec. Program se med drugim zavzema za tekoče spremljanje gospodarskih gibanj v delovnih organizacijah in takojšnje ukrepanje tam, kjer bi bilo potrebno. čeprav za zdaj proračunskih presežkov v Slovenjem Gradcu še ni, bo treba v programu zapisati, kaj storiti z njimi (kam jih usmeriti?). Nadalje gre za prizadevanja za omejeva- nje proračunske potrošnja nadaljnjo zaostritev davčne litike, za zamrznitev cen ko] nalnih storitev (izvzeta bila vodarina) itd. Seveda f treba določiti tudi nosilce H1 pr občinskega stabilizacijs!1 m programa. Na posvetovanju so spregc rib še o nekaterih drugih akt1 nih gospodarskih in dl8 vprašanjih. Med drugim je znova poudarjena nujnost,1] delovnih organizacijah izobl'1 jejo srednjeročne razvojne 1 grame (izdelali so jih le v terih delovnih organizacij1 Razpravljavci pa so se tudi 'f še vali, kaj storiti z delovt1 organizacijami, kjer ne b11 mogli izplačevati osebnih hodkov, določenih s s# upravnimi sporazumi? A * y£&£&Lcts?tes TRIESTE — Corso Italia 25 — Trst ŽENSKA KONFEKCIJA % OTROŠKA KONFEKCIJA MOŠKA KONFEKCIJ | POROČNE OBLEKI «i Največja izbira konfekcije v Trstu DELAVSKA ENOTNOST POrAr'NykZNa«lov>fi?idni4ri7!.S^yS^oE’i1!<)1 raXrn-EjUblrtSk, bankl’ Št- S?1-620-7-1««* - Posamezna številka stane 50 N-par - 50 S-din - Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 6M S-din - poUetna 13 N-din - isM S-dPn ^letna Mf'3 — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana P W * am ,etna “