VII (I r Cvetkova 2 a U l! tel.: 31760 V MURSKI SOBOTI SMO ŽE 22 LET. HVALA NAŠIM KUPCEM ZA ZVESTOBO, TUDI V PRIHODNJE SE BOMO TRUDILI, DA JIH ZADOVOLJIMO. •eSf J JEKLO V TEHNA SDK je stopil na rep ljubljanskim sejmarjem, kaj to pomeni za Radgončane, boste izvedeli na strani 4. VREME Ob koncu tedna bo suho, sončno in vroče. Muska Sobota, 30. junifa 1094 • Leto XLVI • Št. 26 • Cena 110 SIT Prve žabe so se že začele kopati v soboškem grajskem ribniku, o tem več v reportaži na strani 25. Vestnikov koledar 30. junij, četrtek, Emilija 1. julij, petek, Bogo 2. julij, sobota, Oton 3. julij, nedelja, Tomaž 4. julij, ponedeljek, Urh 5. julij, torek, Ciril, Metod 6. julij, sreda, Izak Pregovor Če Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. l Q Pomurskih h^an,a Pa se h° *so & zabrneli kombajni, prava žetvena i^en *ela v prihodnjih dneh. Pridelovalci zdaj Tudi kru^n xP° Prvih podatkih pa bo letošnji pridelek saj nas je suša vsaj za zdaj Drtj, istega i- 'i' etos ne smelo manjkati. Pri tem imam n‘,‘ zrna j°maHe Penice, saj ne bi ostali lačni, če ne bi SDla?ov°ruejši v P^en‘ce- ^saj tako razmišljajo nekateri tudi ? Uvažati kot ik’ $e. vedno trdijo, da se nam pšenico bolj Din- ^ratknr^1^^ ova^- Prav v takšnem razmišljanju pa se vose°' ta Dov n°S' kfnetijske politike. Vsaj kar zadeva ie b^^tth letih V nasPr°tju s tisto, ki smo ji bili priča litnic° ?ornilrje k' POrnn!mo se samo predžetvenih aktivnosti, ko in ob°l’ir^rav‘ roma' t^u tako ra^‘ poimenovali s slovensko ‘kovaic kn,^S , kra! za najodgovornejše slovenske politike tht '0Ventjismo ! epoli,lke- Pridpj°’ ‘n & smn takrat zastavili za cilj 80-odstotno samooskrbo Prišli °Valce o tem Sj-mu hoteli vsaj približati, je bilo potrebno ste'prideloval ‘ PrePričati. Politiki so si takrat našli čas in i‘ Prit t del° med Ce V predžetvenem času je bil kmetijski mini- .. ’ da bi pren^^ ^etijci, pa tudi predsednik vlade Pričal pridelovalce o potrebah za oddajo trtnih po slovensko Hi be iih^^ l° sami, nihče jih ni vabil in kmetijci bi bili ni bi ^°' Obveze so pač zavezovale in tisti, let jih Politike blago d ‘ ravno najbolje zapisan med politiki. Ker pa je Seji ie h ?V Za ustoličenje na direktorskem stolčku dajala 50 raSer zoperstavljati. in občutek imamo, kot bi Uveli se hjPred leloxa!u jn prostoru, čeprav je od takrat preteklo le bittU™ Prlpravlj'’10 ^tvijo v Pomurje ni bilo nikogar iz vlade, ki "ek, n' ^0’ ki j P°g°varjati s pridelovalci. Tudi na vabilo ^e?ei odziv PriPravila v Murski Soboti nestrankarski sesta-^tovj' Prede0 Zgovornih, predsednik vlade pa si je pustil %0.lib ^Ie lo kat Se be sploh hotel pogovarjati s predstavniki ie doir°eralno i^.. nova slovenska država nadaljuje z dokaj vlada Pol‘t'ko. Odkupne cene za pšenico, ki jih '“"sko ^Povedali e^ovalcev niso zadovoljile, so se pa navkljub vttid^rvijo. ^Protestnim akcijam, kot so jih izvajali pred je vHs: da saje zdaj odkupne cene sicer nekoliko popravila, 'cen >O rezervo pustila že ob določitvi prve cene, kotali n 1 nekater t jealna> ostaja seveda vprašanje, primerjava ^daj-em istoL drugih državah, pa prav tako ne vzdrži, saj bi kar je fS0° Primerjati tudi pogoje pridelave. "° °stalinii Pridat ¥ zelev začela in v kašče se bo kmalu začel c^ttiek V domačih i koliko se ga bo steklo v državne in koliko g iofiin°do °stalp kaščah, lahko le ugibamo, občutek pa je, da Bor da se nt ravno prazne. Kaže, da bo pridelek obilen, tista Saivrabec v"1^- splača pokrmiti živini, pa tudi več ne ^t/Ho Plačilo kor vrabec na strehi, si mislijo pridelovalci, bo treb Pien‘ce sredstva zagotovljena in tudi na plačilo ? ^ajo na pred°lgo čakati, za živino pa se nikoli ne ve. n‘ bilo n^n,red Preveč slabih izkušenj, saj so bili tudi časi, t^eteiPa so Prodati, da o plačilu niti ne govorijo. Ne rf 0 dohpraZnilp sedanji kmetijski politiki kmetom tudi mošnje tn^dofel j™0 b° denar, ki ga bodo dobili za pšenico, še . d‘Pri nas n j0 dejastvo, da se s hektarjem pšenice ali e da živeti, pa tudi, če bodo cene še tako visoke. LUDVIK KOVAČ Če vam ne bodo dali dovolj za pšenico, boste šli nabirat gobe, vendar samo dva kilograma in nič več, o tem lahko več preberete na strani 6. ^epotivodmv ^cijska prodaja papirne konfekcije LOTOS LEPENKA TRŽIČ d.d. Cf« mUt 9*25% TOALETNI PAPIR LOTOS ROLE 64/1 TOALETNI PAPIR LOTOS ROLE 10/1 TOALETNI PAPIR LOTOS ROLE 6/1 TOALETNI PAPIR LOTOS PAKET11/1 LOTOS BRISAČE 2/1 LOTOS MAXI BRISAČE 0 260/300 SANYA ROBČK110/1 SANYA SERVIETE 33x33/100 BELI 1.012,00 SIT 180,00 SIT 110,30 SIT 18,20 SIT 167,00 SIT 466,10 SIT 146,60 SIT 133,60 SIT 3°. junija UO a »j i.. ^^2JUllja’94 V PRODAJALNAH Ko se mi zemljani v neprevročih jutrih odpravljamo na delovna mesta, so baloni že visoko nad polji in vodami. Zanje pravijo, da lahko letijo zgodaj zjutraj in proti večeru. Vročina jim nič kaj ne prija. Prav te dni se v obmurski krajini začenja državno tekmovanje balonarjev in svetujemo vam, ko se boste vozili v »sparjenih« avtomobilih, da se vsaj za hipec ozrete proti nebu in si samo za trenutek predstavljate, kako lepo bi bilo biti malce višje, v košari, kjer se lahko predate vetrovom in letite tja, kamor vas ponesejo. foto: N. Johnov stran 2 vestnik, SOjujjBŽ aktualno okoli nas PO SLOVENIJI LJUBLJANA - Z imenovanjem Rine Klinar za novo ministrico za delo, družino in socialne zadeve se je iztekla tudi ta zamenjava v vladi. Kot je znano, je zamenjavo predlagal premier, nato pa je po neuspeli zamenjavi dosedanja ministrica Jožica Puhar odstopila sama. ■ LJUBLJANA - Državni zbor je po hitrem postopku sprejel spremembe zakona o zajamčenem osebnem dohodku. Ta je po novem višji in znaša 27.560 tolarjev bruto. Poslanci pa so zavrnili predlog združenja razlaščencev, da bi država jamčila za obveznosti slovenskega odškodninskega sklada. LJUBLJANA - Pri nas se je mudila skupina ruskih novinarjev. Med drugim jim je zunanji minister Lojze Peterle odgo- varjal na vprašanja o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji in krizi na Balkanu. BLED - V dvorani hotela Golf je bilo plenarno zasedanje stalnega komiteja svetovne poštne zveze. Gre za specializirano organizacijo v okviru Združenih narodov, ki združuje 187 držav. Slovenija je postala članica avgusta 1992. KOPER - Delegacija avstriskega urada za narodnosti se je na Obali pogovarjala o življenju in delu italijanske narodnostne skupnosti. S pogovorom s predstavniki italijanske skupnosti so si tako oblikovali natančno podobo narodnostno mešanega prostora v Sloveniji. LJUBLJANA - Pravosodni minister Miha Kozinc je predsedniku vlade ponudil odstop zaradi ugodnih stanovanjskih poso- jil, ki so jih dajali v vladi. LJUBLJANA. - Ob dnevu državnosti je bila v državnem zboru slavnostna seja, na kateri je govoril predsednik parlamenta Herman Rigelnik. VIPAVA-Največji slovenski državni praznik dan državnosti smo proslavili na številnih slovesnostih, osrednja pa je bila v Vipavi. Poleg vrha slovenske politike so se je udeležili tudi diplomatski predstavniki, akreditirani v naši državi, slavnostni govornik pa je bil premier dr. Janez Drnovšek. PO SVETU SARAJEVO - Tu sta se zbrala stan m novi bosansko-hercegovsk: parlament, ki sta potrdila ministre nove vlade. SPLIT - Z dvema ladjama je prispelo 240 turških vojakov, ki sestavljajo prvi del kontingenta modrih čelad, ki bodo sodelovale v mirovnih operacijah v BiH Konec tedna pa je z letali prispel še preostanek turških pripadnikov mirovnih sil svetovne organizacije Te enote bodo razporedili na jugovzhodnem območju BiH ■ BRUSELJ - Ruski zunanji minister Kozirjev je podpisal načrt Nata Partnerstvo za mir. Ob tej priložnosti so podpisali tudi, skupno deklaracijo obeh strani. V njej je Nato Rusiji priznal poseben pomen n omogočil dejavno sodelovanje v partnerstvu, vendar brez možnosti veta pri odločitvah severnoatlantske zveze. ■ HELSINKI - Tu je poteKala druga evropska konferenca o okolju in zdravju. Udeležili so se je predstavniki 50 evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije. Na pobudo svetovne zdravstvene organizacije so se dogovarjali o načrtu delovanja za zdravje in okolje, namenjenem prevsem Vzhodni Evropi, SKOPJE - V Makedoniji poteka izredno Štetje prebivalstva, s katerim naj bi ugotovili resnično število pripadnikov narod- nostnih manjšin v državi. Štetje so zahtevali na ženevski mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji, makedonski parlament pa je po burni razpravi zakon o tem sprejel maja letos. Popis prebivalstva bosta financirala Evropska unija in Svet Evrope. BOGOTA - Na predsedniških volitvah v Kolumbiji je zmagal kandidat vladajoče Liberalne stranke Ernesto Santera. Zanj je glasovalo 50,3 odstotka volilcev, za kandidata opozicijske konzervativne stranke pa le 48,6 odstotka. NEW YORK - Varnostni svet OZN je zahteval takojšnjo ustavitev spopada v Jemnu, hkrati pa je sprte strani pozval, naj se pogajajo brez vnaprejšnjih pogojev. KRF - Na tem grškem otoku je potekal redni polletni vrh predsednikov in premierov držav članic Evropske unije. Med drugim so podpisali sporazume o priključitvi štirih prihodnjih članic: Avstrije, Finske, Norveške in Švedske, ruski predsednik Jelcin pa je podpisal sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Moskvo in dvanajsterica. ■ ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Mate Granič je pred člani sabora prebral poročilo o zunanjepolitični dejavnosti, pri čemer je le v enem samem odstavku omenil odnose s Slovenijo. Po njegovi oceni pomeni nedavno srečanje na državni ravni korak naprej pri reševanju preostalih spornih točk v odnosih med državama. DUNAJ - Tu je potekalo drugo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa. Udeleženci so sprejeli nov program in statut ter vodstvo kongresa. ■ PEKING - Kitajske oblasti so v vsakoletni akciji proti preprodajalcem mamil v minulih dneh usmrtile še 56 ljudi. Tamkajš-nje časopisje poroča o zaseženih precejšnjih količinah heroina, indijske konoplje in drugih mamil. Največ le-teh prihaja z ladjami iz Tajske in Hongkonga. ■ SARAJEVO - Mirovna posrednika za območje nekdanje Jugoslavije Owen in Stoltenberg sta obiskala Beograd, Skopje in Zagreb, kjer sta se poskušala sporazumeti o premirju v BiH. VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21 -064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1994 je 1.350,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30.1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. »Načelen je potrebno biti na ignscu »Nekaj sem se prehladil na Kitajskem,« je rekel zunanji minister Lojze Peterle pred proslavo dneva državnosti, ki jo je pretekli četrtek pripravil radenski odbor SKD-ja. Andrej Hrastelj, državni svetnik in od nedavna krščanski demokrat, je med puhanjem cigare zamrmral, da je pravosodni minister Kozinc ponudil odstop. Kozinc je kot predsednik vladne stanovanjske kontisije sebi in nekaterim drugim, med njimi tudi kščanskodemokratskemu poslancu Polajnaiju, vodji poslanskega kluba, podelil posojila, tako ugodna, da se jim kar mljaska. »Nisem še nič slišal, meje pa Drnovšek danes vprašal, kaj naj stori. Sem mu rekel, sledite našim zgledom. Drugače bomo mi zahtevali odstop. Tukaj mora biti vse čisto.« Poslanec v državnem zboru Jožef Kocuvan je skoraj privoščljivo dodal, da pa to ne gre, triodstotne obresti pa takšne vsote. Peterle: »Na Polajnarjevem mestu bi to takoj vrnil in za čas, doker se to ne uredi, tudi odložil vodenje poslanskega kluba.« njih nasprotij med liberalci in klerikalci. Ločim med pragmatičnostjo in oportunizmom, pri nas se včasih to dvoje izenačuje. Nas zanima biti načelen na igrišču, ne v outu, v outu si lahko vedno načelen. Ste bili včasih večji antikomunist? Nikoli nisem gradil na radikalnem antikomunizmu. Zavedam se, kakšna je struktura naše družbe. Ena revolucija je bila dovolj in preveč. Sam sem tri nekdanje komuniste vzel v vlado, med njimi tudi Puharjevo - mimogrede, ni bilo pravega interesa, da bi kdp drug Ko sem omenil, da je Janša ta dan tudi v teh krajih, se je Peterle nekoliko obrnil vstran in očala na nosu dvignil više. Hrastelj bo pozneje, ko bomo vstopali v dvorano, suho pripomnil, da bo »na Janši« gotovo še enkrat toliko ljudi. Pa jih menda ni bilo. Proti koncu kramljanja za mizo v foyerju kongresne dvorane v Radinu je Peterle opazil, da mu manjka pol gumba na desnem rokavu suknjiča. No. zdaj sem ostal še brez tega, je rekel z nekoliko za okoliščine čudno skrbjo. Potem je čez sake pol minute menil, da ne bi bilo dobro preveč zamujati, vzel glavnik in si neopazno nekaj krat ootegnil no laseh. Potem se dvigne in obrne k svojemu adjutantu z vprašanjem, malce samoironič-mm: »Sem za med ljudi?« Po najinem pogovoru pozno zvečer sva še nekoliko obsedela in je razpredal, kako pomemebno je, ko si tako naokrog po svetu, da si vedno skoncentriran, ker vsaka izjava postane stališče, koliko je odvisno od nastopa - od tod skrb za videz - in koliko »substance moraš vzeti k sebi«. Med večerjo po proslavi je omizju pripovedoval, da so se v deželi rumenih ljudi preobjedli kač in drugih zapostavljencev z Noetove barke. O državotvornosti in ceremoni-elni usodi stranke: »Naša stranka pripravi čez polovico vseh proslav po Sloveniji. Drugi, ki bi, ljudi skupaj ne spravijo, tisti, ki imajo organizacijo in so močnejši kot mi, tem pa ni za to.« O Janši in desnici: »Tisti naši, ki zaradi Janše izstopajo, ne razumejo, da desnica potrebuje stranko relativne večine, dokler je ne bo, dotlej bomo plavali. «Nekdo je prav zapisal, da je Janša grobar desnice. Oltarja bo kmalu konec, brž ko se zve, kakšne plače imajo v nekaterih grosupeljskih podjetjih. ki delajo za vojsko, večje kot ministrske. Vera v politiki ni dobra, ne verjeti Peterletu zato, ker je Peterle, temveč zaradi programa in dejstev... Janša naj bi naredil pravo socialdemokratsko stranko, ne pa da se nas pet drenja na tem desnem porostoru.« O protikorupcijskem zborovanju: »Tisto, da so me takrat izžvižgali, je stranki samo korist prineslo.« O Podobniku: »Moraš vedeti, kaj hočeš, če ne, ne boš imel po štirih letih opozicije nič drugega pokazati kot to, da si enkrat mleko zastonj delil.« Vprašanje: Zakaj vas krščanske demokrate Drnovšek tako zelo hoče v vladi, njegovi mu tega gotovo ne sugerirajo, združena lista pa tudi ne? Lojze Peterle: Razumem Drnovška, da je dejansko bolj naklonjen tej povezavi, in če to ne bi bil, tudi temeljna koalicijska pogodba ne bi bila med SKD in LDS, tej so se potem pridružili socialni demokrati. Medtem ko z Združeno listo nimamo nobene skupne pogodbe, to ima Drnovšek sam, z njimi ima, bi rekel, neko razmerje, za katero ne vem, če je podpisano ali ne. Gotovo pa je za to, o čemer me sprašujete, več razlogov, dobro smo se ujeli, predvsem gospodarsko, s tem seveda, da smo se morali močno boriti za naš program na področju kmetijstva. Sploh pa je značilno, da so liberalci po svetu močnejši antikomunisti kot krščanski demokrati, ki so bolj na sredini od njih. Če se spomnim samo obiska Genscherja, ki je močno proti »Načelen je potrebno biti na igrišču, ne v outu, v outu si lahko vedno načelen.« komunistom. Pri nas je podoba seveda nekoliko drugačna, veliko jih je od komunistov šlo k liberalom in tam tvorijo večino članstva. Tujina nima pri tem nič, od tam Drnovšek ne dobiva nikakršnih namigov? Liberalna internacionala je gotovo za močnejšo povezavo LDS s SKD kot z združeno listo, ki večkrat zahaja v populizem s socialnimi zahtevami in so v tej koaliciji povzročili že kar nekaj preglavic, tudi predsedniku vlade. Z zahtevami po zvišanju socilanih pravic. Seveda bi bila Slovenija danes drugačna, če krščanski demokrati ne bi bili v vladi. Vendar pa so na zadnjih volitvah zmagale stare sile. Nobenih drugih imperativov za deboljševizacijo? Tega ne vidim, gotovo pa nas pozorno spremljajo. Demokrščan-ska linija ima v Evropi veliko moči, naši partnerji, s katerimi smo v dveh internacionalah in se z njimi veliko pogovarjamo, nam ne svetu- foto: N. Juhnov prevzel ta resor. Osnovnega stališča nisem spremenil, kjer je mogoče se borim proti posledicam totalitarnega sistema. Ne morem pa reči, da so bili vsi krivi. Dvajset let sem lahko razmišljal o politiki in ne bi mogel reči, da sem se veliko spreminjal. O nekaterih rečeh smo bili v začetku glasnejši, to je res. Zdaj pet let po volitvah je jasno, da ima partija ogromno pozicij v gospodarstvu, dejstvo pa je, da vseh pozicij nima več, šef centralne banke ni bil nikoli v partiji - tudi sam je povedal, da je kristjan, agencijo za sanacijo bank vodi krščanski demokrat Deželak, tudi nikoli v partiji. Kako da ste tako prepričani, da Janša pobira glasove desnici, kaj če ustanavlja samo novo nekomunistično socialdemokracijo? To kar Janez Janša dela, to v zelo majhnih odmerkih diši po levici. Medtem ko je šel Pučnik je naš kratski, če ga “»Lko velik®* pomeni, da je dejansK redil. Ste v zunanji vlogo, ki hi moralah čanu? , 00blasti,a- Kučan ima P° krkšnaima... ,i Ne opravljate * . nister. ki odpira, ‘^ližs Bolj bi rekel, da ® je moje po^ vemu. On s države m* s predsednikom d ]sp()dpt* jevZDApogovajl ava4. Vendar-r„oSto^j<^ učinki vaših po^ ^ kršnimibises^M Kulturno jos^ njava mnenj, j učinki. ■■ ,.nlfatik To m res. Ve® sem se sreča še{a njega minis r n banke. zbornice k bil zbornice /jn z«0®jd' narave. To leljriji mora delati, j ,etno Kračun ne pišejo o gati Oritnone«-!.^ Na Kitajskem se® I stvari /j« f dva meseca za jaz tj ff. Poleg rega ga m^^ se mora kaj aI1ja. j poslovnega so trudi^9 Ne bi govori °je pa posebnem tr^ ’fide. J tak. da do teg P Zdi se, da čase izmikate^ vadka^sl^t čeno, v nacionale- ■ ^{0^' aj / med dvema krsda doma? M^iček noše na ravni na sam° ’ ^^nokleN1^ strstvo. Dok ^i pd s katerimi b. lah^ gajanja, naprej. Z z ‘ /ujeva * t C vaške pa se srečs« odrih. Tisto, je škem Prl*erUvni, ki i1 4« na državni ravn,^ s Njk sledil- Drža ^rvaŠk nič, ker je on „ tai »ji nil ne so It« da no «n »i skl sel ki sk ne KI Pr ut br. ar Vp nji sil 01 Ijii Sr sl: ve be sk nil G aa do bi »P bo Po sla in v to, 81; Pt M k v bi n< m se, im Pri * o Na ta način Janša ne bo naredil socialdemokracije, temveč nacionaldemokra-cijo. »Liberalci so po svetu večji antikomunisti kot krščanski demokrati. Pri nas je seveda nekoliko drugače.« jejo, da bi šli iz vlade. Ta slovenski sestav iz starih in novih je stvari kar v redu stabiliziral. Mislim, da bi bilo pa napak, če bi se ločevali po starem modelu, po modelu nekda- s svojim eksperimentom na levo, zahaja Janša po glasove na desno. Pri tem izkorišča določene simpatije, ki smo jih imeli do njega. Jaz seveda natačno ločim osebni odnos do njega od tega, kar je storil pri osamosvojitvi, in od tega, kar dela zdaj. Na ta način ne bo naredil socialdemokracije, temveč naci-onaldemokracijo. On pobira pri Jelinčiču, Podobniku in malenkost tudi pri naši stranki. Ne pobira od nekdanje partije in ne od LDS-a. Tajnika Staniča ste zadržali bolj na ljubo Drnovšku kot na ljubo volivcem z desne? Ne Drnovšku na ljubo, pač pa zato, ker cenimo njegovo delo. To uslužbenec. M Če y ot^ev^ ko sem zvedet delala b J fM' mka in da hteval ; potrjevala. z . v v|gdu ‘G pravilnik P0^ g8zlika meni kon>l.slJajobili, ki so kredtte d like. Mora« ^iteH privUigirane toV1l s« v » uslužbence. Ug rrfs /I ni bilo # temo. Večna Pr J J LDS. a? Kajeriuur J 4 nil zadeve, >»' J vprašljivega- Pg^jaK9' p pričakoval od ^Pel bo prebolel, da* minister. j Liberalci^1’ <^4 čana in nega odnos < 8i ^gi^ preverjat & "osegel: ’ Ji 30. junija 1994 stran 3 iod£c!1" lli/ ji®’ la? a«’* k m? n.** M P % il* m? i/ r G J i J str Z 1 5 'J lir J $ lf ti' ir J« f aktualno doma tedanje zborov Skupščine občine Murska Sobota Razrešitev Naceta Geriča? . kar se je Potrdd? it stari pregovor pravi, da Murska Sobota. Mi na zasedanju zborov Skupščine obe . matj vrsto pome dve zasedanji, na katerih bi morah sp J namreč zar * zadev, zlasti letošnji občinski prorac , presenečenje, Sklepčnosti izjalovili. Zato je bilo tolikJ nta zagotovili P M na torkovem zasedanju soboškega P |ahko dokaj h ^no sklepčnost v vseh treh zborih, a ravnateljico soglasji k imenovanju Hilde direktorico ® sole Cankova in Lilijane Grof za Horvat za članico *erze Murska Sobota ter imenovali Dan k bil sprejet Ljudske univerze Murska Sobota. sveta in sekreta j o prenehanju funkcije članu izvrs $ Stanku Lebarj| , jahata za obrambo občine Murska S so potrdili t« ’ izpolnjuje pogoje za upokojitev. O' sveta Zdravst o prenehanju funkcije dvema clan’\ porštnarič in Ivan > S^ma Murska Sobota, in sicer Anic Mopti^ki sta odstopili na lastno željo. Opletati pa se je začelo že U?menovanju dveh novih čla-... °menjenega sveta Zdrav-doma Murska So-dionfe kom’s'ja za ka-■ m administrativna . SaH)a, volitve in imenova-Predlagala Hermana Ki-qi a'Ujetnika iz Serdice, in ?’unart, predmetno učite-L Nravstvene stroke na SU(,'' Nravstveni šoli Mur-veoa v°^a’ ^edtem ko za pr-U, ’ ' 1® tudi poslanec druž-skt zbora občin-nihS’ne' n’ b’'o nikakrš- pa so za 80SP° zdtaJ? u8olovih, da je žena u v Zdravstvenem bi bL^Sobota m da ne upali tPeI'merao. če bi ji za-botniki vUnkc'i°- so od-?Teti° kandidatko Novak, po-združenega dela ’ burski c°Jre^e osemletke Mi doKi^0^' Slednja je fesov oaK zad°stno število Maia „ Olnikov in je s tem $an'ca sveta 2.D u v. %isije > Mo na vrsti poročilo k^zvshL Proučitev razmer domu Murska So-» maja imenovali '“h. - boškega parla- Ljfe ki jo vodi pred- Gerenčer, je ki'!le' MefaS?'5 Se’' Gre za znani M0 ""z Naceta Geriča. '^niu,a 1 več nepravilnosti ^Nvoda.kotsopreraz- poreditev zdravnikov iz kraja v kraj brez predhodnega mnenja strokovnega sveta zavoda, premestitev logopedov in psihologa iz dispanzerja za mentalno zdravje otrok in mladostnikov v druge zdravstvene domove, zaradi česar naj bi prišlo do povečanja čakalne dobe, spreminjanje poteka specializacije zdravnici klinične psihologije, neupravičena službena potovanja v Ljubljano, nepotrebna ureditev zvočne izolacije med ambulantama in dogodek z zdravnico v prostorih zdravstvenega doma, ki je samo še »prilil olje na ogenj«. Strokovni vodja zavoda pa je navedel, da je direktor samostojno odločal o vprašanjih, ki so v pristojnosti strokovnega sveta. Na osnovi predloženega gradiva, poročil in dodatnih pojasnil predstavnikov Zdravstvenega doma Murska Sobota občinska komisija ugotavlja, da razmere v tem zavodu niso zadovoljive, zato so nujni določeni ukrepi, saj direktor pri svojem delu ni ravnal v skladu s statutom zavoda. Kot navajajo, neurejeni odnosi nedvomno slabo vplivajo na delo v soboškem zdravstvenem domu, saj je kolektiv razdvojen, pri čemer ena skupina delavcev podpira direktorja, druga, v kateri so vodje posameznih služb in strokovni vodja, pa z direktorjem ne želi več sodelovati. Vse to se kaže tudi v slabšem timskem delu v zavodu in organizaciji dela, negativno pa se pozna tudi v odnosu do bolnikov. Sledila je daljša razprava, ki je jasno pokazala, da je v interesu vseh, da se čimprej opravijo kadrovske spremembe v Zdravstvenem domu Murska Sobota in da politične in druge zakulisne igrice pustijo ob strani. Kot je lepo dejal poslanec zbora KS Jože Škalič: »Zdravstvo naj bo v službi ljudi, zato bi bilo najslabše, če bi zadeve v njem spolitizirali!« Upoštevajoč vse okoliščine v zvezi z razmerami v Zdravstvenem domu Murska Sobota, je skupščina občine sprejela več konkretnih sklepov. Tako so zaradi neupoštevanja predpisov in splošnih aktov svetu zavoda predlagali razrešitev direktorja Naceta Geriča. Hkrati zbori menijo, da bi bile za ureditev razmer v ZD potrebne tudi določene kadrovske zamenjave v strokovnem vodenju, vodenju posameznih služb in pravni službi. Predsedstvo občinske skupščine in izvršni svet pa bo- . sta v primeru razrešitve poskrbela za ustrezno kadrovsko rešitev. Pred malico pa so odborniki SO Murska Sobota razpravljali še o predlogu odloka o občinskem proračunu za letos. V bistvu so se odločali o kopici dopolnitev, ki so jih imeli že na prejšnjem zasedanju. Šlo je za oblikovanje končnega besedila predloga odloka, pri če- .mer so člani občinskega izvršnega sveta opozorili, da v nobenem primeru ne morejo zagotoviti več kot 400 milijonov tolarjev dodatnega denarja, kolikor so znašali zahtevki posameznih krajevnih skupnosti zlasti za gradnjo in obnovo cest ter naložb v družbene dejavnosti. Naposled so odborniki glasovali o paketih dopolnil občinskega izvršnega sveta, ki so jih sprejeli, kar pomeni, da so zavrnjene dodatne želje po novih naložbah. Na ta način je potrjen prvotni predlog izvajanja del v gospodarski infrastrukturi in družbenih dejavnostih, glede razdeljevanja sredstev za požarno varstvo in gasilstvo pa bo organiziran skupni sestanek s predstavniki ministrstva za obrambo in republiške uprave za reševanje s predsedstvom SO in izvršnim svetom. V nadaljevanju skupnega zasedanja je bil govor še o javnem komunalnem podjetju in agromelioracijskih postopkih na Goričkem, potem pa so zaradi nesklepčnosti morali prekiniti sejo. MILAN JERŠE V znamenju okrevanja 38. praznik občine Lendava, praznovali so ga skupaj z dnevom državnosti, je izzvenel kot začetek okrevanja lendavskega gospodarstva, kije v zadnjih letih zašlo v hude težave. Število nezaposlenih je veliko, zlasti pa je boleče vprašanje Nafte, ki se je začasno le rešilo. Tudi v drugih delovnih organizacijah še čakajo na lastninsko preoblikovanje, vendar pa le te oživljajo, počasi a vendar, kar daje slutiti, da bo okrevanje vidnejše. 38. praznik lendavske očine je seveda posvečen tudi žalostnemu spominu na interniranje prebivalcev občine v Šarvar. Tako kot vsako leto, so tudi letos podelili priznaja nekaterim posameznikom in društvom ter organizacijam za velik prispevek k razvoju občine. Plaketo občine je tokrat dobil nogometni klub Nafta za 60-letnico delovanja. Pisna priznanja so dobili še Julijana Mod za delo pri razvoju dvojezičnega šolstva, strelsko društvo Štefana Kovača iz Turnišča za razvoj strelskega športa v občini in podjetje Nafta za velik prispevek pri obnovitvi kulturnih objektov v občini. Praznik v takšni obliki bo v prihodnje moral dobiti novo podobo tudi zaradi nastanka novih občin na območju sedanje. Nova lendavska občina bo sicer majhna, štela naj bi okoli 12.000 prebivalcev, vendar bo s pomočjo občanov lahko učinkovita. Posebno mesto ima in bo imela glede na čedalje večji mednarodni promet, zato so tudi s tem dane možnosti za hitrejši razvoj. jani Različni pogledi na lastninjenje KSP Volilno-programska konferenca OO SDSS Gornja Radgona Prenizek delež občine? Jože Toplak na čelu socialdemokratov Na ustanovni konferenci radgonskih socialdemokratov, ki se je je udeležil tudi predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, so opravili tajne volitve vodstva občinskega odbora SDSS. Izvolili so predsedstvo in za predsednika Jožeta Toplaka, profesorja na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota, doma iz Boračeve. Prav tako so izvolili nadzorno-statutamo komisijo. Novoizvoljeni predsednik Jože Toplak je med drugim povedal, da se bo stranka zavzemala za uresničitev programskih ciljev. Ti so zlasti socialne pravice delavcev, kmetov in intelektualcev, razkrivanje nepravilnosti, predvsem koru-pcij, bogatenje na račun drugih in podobno. V prvi vrsti pa si bodo prizadevali pridobiti čim-več novih članov, še tesnejše °bčinska proslava ob dnevu državnosti v Beltincih pošta, telefonska centrala Sk? pusia’ie,eionsKl Panonka in cesta bila v nP?!slava °h dnevu državnosti v murskosobo-Zapuip oh^^nonT'117 Prir!d',ev-.na kateri so bili najvišji aJ s s izvedbi volitev za organe novih občin. MILAN JERŠE Kot kaže, se nekateri nikakor ne morejo strinjati, da bi bil lastninski delež občine Ljutomer v Komunalno-stanovanjskem podjetju samo 21,2-odstoten. Zato tudi nasprotujejo sprejemu odloka o gospodarskih javnih službah v občini, čeprav to ni v medsebojni povezavi - eno je lastninjenje, drugo pa delovanje javnih gospodarskih služb. Zakaj naj bi občina pristala na tako nizek delež, ko pa bi lahko glede na 72. člen zakona o gospodarskih javnih službah imela kar 60-odstotni delež v tem podjetju? To je bila osnovna dilema na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine. Občinska vlada je zato še enkrat proučila to vprašanje in ugotovila, da so bili dosedanji koraki v zvezi z lastninjenem Komunalno- stanovanjskega podjetja Ljutomer naravnani v pravo smer. Delež v višini 21,2 odstotka je ugotovila strokovna finančna organizacija ITO Ljubljana, izvršni svet pa je že dal soglasje zanj, tako da poti nazaj ni več. Kljub temu so na zadnji seji izvršnega sveta sklenili, da bodo najeli strokovnjaka računovodsko-finančne stroke, ki bo pregledal izračun deleža, ter se obrnili tudi na pravno službo, da poda mnenje, ali je v tem primeru res možno upoštevati 72. člen zakona o gospodarskih javnih službah. Po mnenju občinske vlade je to izključeno. J. G. Še naprej za mestno občino V Murski Soboti so bile zadnje čase precej angažirani pri reorga nizaciji nove lokalne samouprave. O tem je bilo sicer govora že v minulih štirih letih, še posebno pa v zadnjem letu. V začetku so se pojavljale različne pobude za ustanovitev nove občine; od tega, da bi v le v mestu Murska Sobota ustanovili mestno občino, do predloga o priključitvi nekaterih primestnih naselij, odločno pa so bili proti temu, da bi ostala sedanja občina. Sicer pa so se na zborih občanov dogovorili za mestno občino, ki bi se oblikovala v šestih mestnih krajevnih skupnostih ter v KS Rakičan, Bakovci, Krog, Černelavci in v zaselkih Nemčavci in Markišavci. Ker je državni zbor pozneje določil kot del referendumskega območja še KS Brezovci, o čemer na zborih občanov sploh ni bilo govora, so na referendumih izglasovali mestno občino Murska Sobota, čeprav so bili zoper njo v mestu Murska Sobota, Rakičanu in Nemčavcih. Vse to daje slutiti, da se bodo odločili za ožjo mestno občino. S tem bi se gotovo zaprli v mestne meje, saj bi poleg Murske Sobote vključili le še Rakičan in Nemčavce, pogojno pa morda še Černelavce, čeprav o tem še niso dovolj razpravljali. V takih razmerah je seveda vprašanje, kakšno odločitev bo sprejel državni zbor. Na mestni svet je bilo naslovljeno mnenje sodnika ustavnega sodišča g. Krivica, ki pritrjuje njihovim stališčem, da je treba dosledno spoštovati interese občanov. Čeprav je tudi res, da se v Murski Soboti ne morejo pohvaliti z udeležbo na zborih občanov (le okrog 4 odstotke volilnih upravičencev), bi bila utvara, če bi pričakovali v mestu množično udeležbo meščanov. Taki časi so očitno že zdavnaj minili. MILAN JERŠE V Radencih podpisali pogodbo v skupni vrednosti 1,3 milijarde SIT Nadaljnja obnova M-10-1 V Pomurju se nismo niti zavedali,' kako pomemben je bil podpis pogodbe 10. junija med Slovenijo in Evropsko banko za obnovo in razvoj. S pomočjo sredstev, pridobljenih na osnovi tega sporazuma, bodo v prihodnjih šestih mesecih obnovili štiri najbolj kritične odseke na magistralni cesti od Maribora do Lendave, na cesti z oznako M-10-1. Skupna vrednost del, ki bodo potrebna na omenjeni magistralni cesti, je okrog 1,3 milijarde tolarjev. 7,6 kilometra ceste od Počehove do Ložan bo za okrog 452 milijonov tolarjev zgradil GIZ GRADIS. 2,3 kilometre magistrale od Ložan do Zamarkove so zaupali SCT-ju; za 136 milijonov tolarjev naj bi odsek zgradil v treh mesecih in pol. SCT-ju so zaupali tudi gradnjo nadaljnjega odseka ceste od Hotize do Lendave, preostalih 4,6 kilometra naj bi za 284 milijonov končal v štirih mesecih. SGP PRIMORJE pa bo v prihodnjih štirih mesecih in pol svoje stroje zaposlil na 6,9 kilometra dolgem odseku od Ihove do Gornje Radgone, za kar bodo prejeli 384 milijonov tolarjev. Pogodbe je podpisal včeraj v Radencih v imenu vlade državni sekretar Ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik, navzoči pa so bili rudi poslanci državnega zbora, podjetij in direktor Republiške uprave za ceste Anton Šajna. Po šestih mesecih bo potovanje v Maribor ali Ljubljano po magistrali M-10-1 vsekakor lažje in varnejše. BBP vestnik, 30. junija^ stran 4 gospodarstvo Pomoč bolnišnici in domu za ostarele v Rakičanu Zbiralna akcija pomurskih rojakov v Kanadi V začetku lanskega leta se je na pobudo nekaterih prekmurskih obrtnikov iz Toronta in okolice začela zbiralna akcija za pomoč domu za ostarele v Rakičanu ter soboški bolnišnici. Izvolili so desetčlanski odbor, ki je prevzel skrb za čim uspešnejšo izvedbo akcije. Začeli sojo z zbiranjem pri pomurskih obrtnikih, ki so prispevali vsak po 150 kanadskih dolarjev. Temu povabilu se je odzvalo kar 80 obrtnikov iz Toronta, Hamiltona in okolice. £elo uspešen pa je bil tudi banket, ki so ga pripravili v Torontu in se ga je udeležilo precej pomurskih rojakov, prav tako tudi prireditev v Hamiltonu, saj so se akciji zbiranja pomoči pridružili še rojaki iz Montreala. Na ta način so zbrali 48.462 kanadskih dolarjev. Z zbranimi prispevki so kupili za soboško bolnišnico aparaturi za analizo krvi ter merjenje in spremljanje srčnih utripov in štiri invalidske vozičke, za dom ostarelih v Rakičanu pa kopalno kad s hidravličnim dvigalom in prav tako štiri invalidske vozičke. Nabiralni odbor se ob koncu humane zbiralne akcije zahvaljuje vsem rojakom, ki so pripomogli k izvedbi akcije, še posebno obrtnikom, ki so člani prekmurskega društva Večerni zvon. Naši izseljenci zato sporočajo v svojo rodno pokrajino ob Muri: »Nismo pozabili, od kod smo prišli, ne na vas, ki pomoč potrebujete. Upamo, da ste ponosni, da imate takšne sinove, hčere, brate in sestre tukaj v naši novi domovini, Kanadi.« MH Gomjeradgonskemu sejmu priznati pomembnost in mu dati ustrezno podporo Sejem na meji z EU Inšpektorji Službe družbenega knjigovodstva so v Gospodarskem razstavišču Ljubljana in Ljubljanskem sejmu opravili zahtevno in obsežno delo. Zapisnik so že predali ustreznim naslovom, med drugim tudi tožilstvu, ki bo moralo svoje delo šele opraviti. Dejstvo, daje bilo družbeno premoženje oškodovano za 160 milijonov tolarjev, ne more kar tako v pozabo - čeprav imajo »gospodje tam doli« še tako dobre zveze s politiki. Zaposlitev pred prijavo na Zavodu za zaposlovanje Podjetja, ki so ponudila zaposlitev Potem ko so dijaki opravili zaključne izpite, je za tiste, ki ne nadaljujejo šolanja, pomembno vprašanje, ali bo prijavljanje na zaposlitveni zavod zanje pomenilo nekaj mesecev ali celo leto in več dolgo čakanje na zaposlitev ali pa bodo kar hitro dobili zaposlitev. Slednje je odvisno tudi od tega, koliko je izobraževalni sistem s programi skladen ali prilagojen potrebam gospodarstva ali podjetij, ki zaposlujejo. Da slednjega ravno ni veliko, da je šolski sistem pri prilagajanju svojih programov potrebam gospodarstva preveč togi, trdijo predvsem v tistih dejavnostih, kjer ob velikem številu nezaposlenih ne najdejo ljudi za zaposlitev. Ob prilagajanju šolskih programov in spreminjanju interesnih odločitev mladih za šolanje je vprašanje, koliko so tudi podjetja sama pripravljena narediti za to, da si pridobijo in izšolajo potrebni kader? Čeprav vemo, da naša podjetja večinoma ne zaposlujemo, nas je le zanimalo, katera so naredila korak naprej, torej stopila do mladih in jih povabila, da pridejo delat k njim. Sicer je res prvi korak štipendija, pa vendar je povabilo danes tudi veliko jamstvo, da zaposlitev res bo. Mura je tako kot doslej stopila do mladih, ki končujejo šolanje za konfekcionaije, jim predstavila možnosti zaposlitve pri njih, in tiste, ki so se odločili za nadalnjue šolanje na fakulteti, seznanila z možnostmi šolanja in pridobitve štipendij pri njih. V Muri vedo, da mladi nimajo interesa za konfekcijske poklice in da se zanje odločajo predvsem deklice, zato so se konec lanskega leta s pregledno zloženko o možnostih šolanja in potem zaposlitve pri njih oglasili tudi na osnovnih šolah pri osmošolcih. Ob postopnem vključevanju mladih v delo bi pri nas lahko zaposlili vso letošnjo generacijo mladih, ki prihaja iz izobraževanja, je povedala vodja kadrovske službe v Muri Ivanka Klopčič. V Muri načrtujejo, da bi postopno do konca leta lahko zaposlili 160 mladih, kajti, kot pravijo, dobiti jih morajo sedaj, ko končujejo šolanje, in ne med letom, ko se že porazgubijo. Na kadrovsko službo so že dobili 91 prošenj za zaposlitev, zato, kot pravijo, ni bojazni da se jim zaposlitveni načrt za to leto ne bi izpolnil. SCT Tovarna kovinske opreme nujno potrebujejo ključavničarje in varilce in deset mladih, ki so si pridobili ta poklic, bi takoj zaposlili. Na šolo so tudi sporočili, da vabijo učence in starše, da pridejo k njim, da se jim predstavijo in spoznajo možnosti za zaposlitev pri njih. Sami so tudi že veliko naredili za strokovno šolanje pri njih zaposlenih, tudi štipendirajo, jeseni pa bodo sofinancirali oddelek varilcev na srednji strojni in tekstilni šoli. V Sloveniji po nekaterih ocenah primanjkuje kar 650 varilcev. Indip Lendava je povabil učence, ki končujejo šolo za tekstilce in so z lendavskega konca, na pogovor in predstavitev možnosti zaposlitve pri njih. Polovica povabljenih se je srečanja tudi udeležilo. V Indipu zaposlijo vse, ki se prijavijo ter pri delu izpolnijo pričakovanja delodajalca. Delavce so iskali tudi na zaposlitvenem zavodu, vendar brez velikega uspeha. Radenska sodeluje s srednjo gostinsko in turistično šolo v Radencih, iz letošnje generacije, ki končujejo šolanje, pa bodo zaposlili deset do petnajst mladih. O sofinanciranju posameznega oddelka na šoli ne razmišljajo, saj mlade privabljajo za šolanje v gostinske in turistične poklice s štipendijami in z možnostjo za zaposlitev. MH 9. oktobra 1992. leta so se v Murski Soboti sestali predstavniki podjetij, ki se niso strinjali z reorganizacijo Gospodarskega razstavišča in samovoljnim lastninjenjem razstavišča; ker so v gomjeradgonski sejem v preteklosti vlagali veliko sredstev vsi razstavljalci in občina, so tega dne sprejeli naslednje sklepe: »Razstavljalci Pomurskega sejma, ki smo neposredno vlagali denarna sredstva v razvoj sejma, podpiramo vsa prizadevanja v smeri ustanovitve kapitalske družbe Pomurski sejem, samostojnega gospodarskega subjekta, katerega ustanovitelji in lastniki bodo vsa podjetja, ki so vlagala v razvoj sejma, pa tudi druge pravne in fizične osebe po izračunanem razmerju; hkrati dajemo razstavljalci pooblastila za zastopanje ABC Pomurki - Skupini podjetij, d.o.o., da nas zastopa pri nadaljnih pogovorih in dejanjih v zvezi z uresničitvijo gornjega načela; princip dela našega zastopnika mora biti usmerjen tako, da se v prvi vrsti iščejo sporazumne rešitve...« Žal je bilo takih sporazumnih rešitev bolj malo. Če zapišemo enostavno: Ljubljančani so organizirane raz-stavljalce Pomurskega sejma »vlekli za nos«, jim marsikaj obljubljali, potem pa na dogovor »pozabili«, se mimo njih dogovarjali z drugimi, se sprenevedali. Kot zanimivost navajamo izjavo direktorja delniške družbe Ljubljanski sejem Boruta Jeršeta v prispevku z naslovom Arhiv sejma so pojedle... miši v Vestniku, 10. decembra 1992 leta:... Mi smo pripravljeni na razgovor,' vendar ne na takih temeljih, kot bi gospodje tam gori želeli. Mi smo se pripravljeni pogovarjati na osnovi dejstev, dejstva pa so razvoj od leta 1975, ko smo se združili, kaj smo naredili, vložili, ne pa da bi sedaj po 18 letih, ko smo s težavo nekaj ustvarili, rekli: dobro fantje, zdaj vas pa več ne potrebujemo. Sploh si ne predstavljam, kako bi to prenesli. Ne morem reči: dobro fantje, zdaj vam za božič prinašam tole! Ne gre tako, na silo ne gre nič. Na zadnjem sestanku so poskušali dobesedno izsiliti sklep, da se mi odrekamo (še zdaj ne vem česa), da bomo tam ustanovili neko firmo, da bodo tam neki vložki... kakšni vložki? » V manj kot letu dni je delniška družba Ljubljanski sejem ustanovila v Gornji Radgoni svojo samostojno družbo Pomurski sejem, pravzaprav so morali stari sodelavci gomje-radgonskega sejma zapustiti brez odpravnine Ljubljanski sejem, pozabiti na delnice in se na novo zaposliti v novi družbi Pomurski sejem ter za tekoče poslovanje najeti drago posojilo. Vse to je potekalo zgolj »formalno«, kajti na videz je ostalo vse nespremenjeno. Se po ustanovitvi družbe v Gomji Radgoni je d.d. Ljubljanski sejem vabil občino Gornja Radgona, naj pristopi k novi družbi. Po dveh letih številnih sestankov, prepričevanj, obtoževanj in prijav na sodišču dobiva sejemska nadaljevanka na relaciji Gornja Radgona-Ljub-Ijana svoj epilog. Gusti Grof, ki so ga podjetja, ko so se zaradi smovoljnih potez Ljubljanskega sejma čutila oškodovana, pooblastila kot zastopnika, po ustanoviti vi Radgonskega sejma pa je tudi v njegovem upravnem odboru, je o celotnem razpletu povedal: »Mislim, da se stvari razvijajo ugodno, v tisto smer, za katero smo se mi zavzemali. To pomeni, da bo v Gornji Radgoni v prihodnje samostojno podjetje, ki bo organiziralo sejme in bo nastalo iz dveh družb, in se bo tudi samostojno lastninilo. To seveda ne pomeni, da ni potrebno določeno sodelovanje z Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani; nasploh se bo potrebno bolje dogovarjati na področju celotne sejemske politike v Sloveniji, saj se mi zdi, da se preveč preganjamo z raznovrstnimi sejmi. Kmetijski sejem v Gomji Radgoni je tradicionalni, najboljši sejem v Sloveniji, mogoče celo najbolj popularen, zato moramo narediti vse, da bo tak v prihodnje tudi ostal. S tem da bi morala Slovenija bolj izkoristiti mednarodni značaj tega sejma in dejstvo, da je lokacija tega sejma zelo ugodna; potrebno je izkoristiti dejstvo, da je sejem na meji s štirimi državami. Treba bo določiti pravo mesto tega sejma v promocijski politiki in stabilnem gospodarstvu. Pri prirejanju tega sejma je sodelovala pravzaprav celotna slovenska kmetijska stroka, ne samo pri razstavi, ampak tudi pri drugih strokovnih prireditvah. Kot vem, je vsa stroka tudi podpirala te naše ideje o samostojnosti sejma. Tudi letošnji avgustovski sejem se že pripravlja; programski svet dela, tako da vse te pripetije okrog (ne)samo-stojnosti sejma niso bistveno vplivale na sam kmetijsko- živilski sejem. Vizija je ta, da na tem prostoru poleg tega sejma organiziramo še druge sejemske ali druge prireditve. Sejemski prostor je namreč potrebno izkoristiti, predvsem seveda v kmetijske namene. Razvoju kmetijstva se bo prilagajal tudi razvoj kmetijskega sejma. Dejstvo je, da bo Avstrija prihodnje leto pristala v krogu Evropske unije, gomjeradgonski sejem je na meji, saj je celotni slovenski prostor postal mejni prostor Evropske unije. Marsikaj se da planirati in narediti, še posebno v kmetijskem prostoru. Tudi ljudi in strokovnjakov je na sejmu in okrog njega dovolj, tako da bodo lahko organizirali sejemske prireditve, borze in drugo. Predvsem se mora sejem širiti in pridobivati kakovost.« Kakšna bo pri razvoju sejmov v Gornji Radgoni vloga lokalne oblasti in politike? »Mislim, da bLe^ena^' kalna tično prepričanje e gega voditi enotno P v5^ zunanjih »pa1^ in 1» razvoja tega sej politične m o <*da morah prilagoR dgOni jem v Gornji Raj wjn»J se razvija in je ™rebje djetje. Pn teh s preveč takega čam pa so »e ilL« bili enotni, okon Tudi odstotek med P°f°P nieno spremenil v JA in da se denariublja^ mestu in ne v^aje^ drugje- Napa V so^j nje, da P0^^1,^ sejma v Gornj ^ko^. delihV ^e nekaj ne bo vsak, j,: ni tako zato, ker tukaj dohodka kot ^p^ letih vlaga1 j seKt v obnovo p deiistno< L j prostorov- Iz vep čas že ^Jstavo^U mednarodno r pOtekl vine, Prav,„ce^^ načrtovana °ce ’ p A BE«^^ Vestnik ob četrtkih Zdravstveno zavarovanje na počitnicah v tujini V tistih državah, s katerimi ima naša država sklenjeno konvencijo ali poseben mednarodni sporazum o zdravstvenem in socialnem zavarovanju lahko slovenski zavarovanec uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja. Kaj spada med nujno zdravljenje? Nujno zdravljenje so medicinski oziroma zdravstveni postopki, ki odvrnejo nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varno vrnitev obolelega ali poškodovanega v domovino. Za države Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Madžarsko, Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in Romunijo si morajo zavarovanci pred odhodom na počitnice priskrbeti Potrdilo o pravicah do dejanske storitve med začasnim bivanjem v drugi državi. Potrdilo izdajajo na območnih enotah in izpostavah zdravstvene zavarovalnice in z njim lahko naši zavarovanci v vseh teh državah uveljavjajo pravico nujnega zdravljenja, večinoma brez plačila, vendar pri zdravnikih ali klinikah, ki so del javne ali državne zdravstvene mreže. Zasebni zdravniki in klinike, ki nimajo pogodbe o opravljanju dela z državo, svojo storitev v celoti zaračunajo bolniku, vendar pa bo naša zdravstvena zavarovalnica posamezniku sroške delno ali v celoti povrnila, če bo prinesel račun in dokument o potrebnosti zdravstvene pomoči. Nekoliko drugačne postopke pa določajo konvencije z Anglijo, Češko, Poljsko in Bolgarijo. Sporazumi s temi državami prav tako pomenijo, da tam lahko računamo na nujno zdravstveno pomoč, vendar če imamo slovenski potni list. Tudi v teh državah praviloma ne bi smeli plačevati storitev, saj sporazum predvideva poravnavanje stroškov med pristojnimi zavarovalnicami. To seveda ne velja za zasebne zdravnike in klinike. Če pa bo zavarovanec moral poravnati stroške zdravstvene storitve, pa mu bo zdravstvena zavarovalnica ob predložitvi potrebnih računov stroške delno ali v celoti povrnila. In kakšna so pravila ob nujni zdravstveni pomoči na Hrva- škem. Med Slovenijo in Hrvaško je bil podpisan sporazum, ki je dopolnjen tudi z aneksom oziroma dopolnilom, ki pomeni, da slovenski zavarovanci pri zdravniku morajo pokazati potrjeno zdravstveno izkaznico (zdravstvene izkaznice morajo biti potrejene za vsak mesec). V javnih zdravstvenih hišah jim tako ne bo potrebno plačati storitev, prav tako ne zdravil. Vendar pa naši zavarovanci pogosto ugotavljajo, da hrvaška stran dogovora ne spoštuje, saj ponekod zdravstvene ustanove zaračunavajo storitev. yuc)j tokrat mora zavarovanec na zdravstveno zavarovalnico prinesti vso dokumentacijo o stroških, ki jih je imel z zdravljenjem na hrvaškem. Za vse druge države, ki jih nismo navedli, velja, da morajo zavarovanci zdravstveno storitev plačati v celoti, z računom in dokumentom o nujnosti zdravniške pomoči pa potem pridejo na zdravstveno zavarovalnico, kjer jim stroške zdravljenja tudi povrnejo. MH z*«® * sa,‘ a nat®' “ t»^ Je * „ iavt” !et°Mih'^^ zen »ven ‘ sistema G socialno a stran 5 gospodarstvo , -nn nartner Romunije, zahteva TRGOPREVOZ Lenart, največji gospoda P veyo podporo države Atipično, pa vendar koristno ^kaj Republika si< v Hosveca mu.. >oveni)a sosDndarsknmn «>dolnvnnin » Uomnniin m v nwhn» mi»' novi Francka Gabron z Združenja IDn v"4 »otrMi8 enalle Pozonm^i1 v* g°sP0 tetinega pomena in ga tekst ^avnavati zunaj kon-polo^n®^ gospodarskega Mbit a x° ug°tvitvah vlade, naj srt' n? vprt°Pne8a gospodar-rt javljanja in rasti družbe-nathi Trav tako tana" vzPoredno z oživljanjem “Carstva priče njegovemu pre- ustroji, kar naj bi dokazoval pojav t.i. strukturne brezposelnosti. To pomeni, da nova podjetja ne najdejo dovolj kakovstne in izobražene delovne sile za svoje potrebe. Po tej oceni naj bi ostajali brez dela zares težko prilagodljivi in nekvalificirani delavci. Teze vsekakor ni moč zavreči, ali trditi nasprotno. Toda to ni pojav sedanjuega časa. Že v pretklosti je bilo značilno, da je bila delovna sila po svoji izobrazbeni in kvalifikacijski sestavi nižja, kot so bile potrebe. Hkrati smo bili priče, da so podjetja pristajala na zaposlovanje nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile predvsem zaradi tega, ker so bila prepričana, da so ti delavci z vidika stroškov poceni, ob tem pa so zanemarjala infrastrukturne stroške, ki jih je nosila širša skupnost. V podobno paradoksalnem položaju smo tudi danes. Na eni strani veliki gospodarski sistemi zaradi svoje »prevelike« obremenjenosti s strani države, mala in zasebna podjetja pa zaradi svoje izrazite kratkoročne naravnanosti po čim večjem profitu v čim krajšem času povsem zanemarjajo naložbe v človeški kapital kot temeljni dejavnik razvoja gospodarskega subjekta. V trenutku je premalo ali veliko premalo, če na kaki tiskovni konfe-reci ali razgovoru ob kavici slišimo, da je šlo za novo tehnologijo toliko in toliko milijonov mark, še nikoli pa nam v podjetju niso postregli d rt' rt J0> rt >crt I d. * |rt rt' d 51 d Rejeni za najuspešnejše jattje. je sprejem najuspešnejših učencev v šolskem letu pri predsedniku občine hvalevredno dvo- ^tn^kor sn^ °dIični-vabn' E°leg niihP°dbuden re' «ieem0d0bili P°-A^Pn županu "a dr£SC1- ki so se ali 3 Z'r°ma sreča'n\tekmova-aliv?M med "J'h na L 2' Pa Sni. POsamezniki °bii° pJ Jrnješoici ? ^cer nJ° 21 di> žuPana sta jim ^bo dela zdaj novd« , Ba- Videna Mrm^ktant. $0 za2 vrte5e uPati, sk^ka ie."Cem nared 8aieia ,eWjegaw. J. G. Najuspešnejšim so podelili tudi knjižna darila. posebej čestitala tudi predstojnik Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport - Organizacijska enota M. Sobota Franc Huber in sekretarka sekretariata za družbene dejavnosti občine M. Sobota Brigita Bavčar. Vsem so podelili tudi knjižne nagrade, na koncu pa je bila še skromna pogostitev. Nagrajenci so bili prav gotovo zadovoljni in ponosni, da so bili deležni takšne pozornosti. In prav je tako! J. G. s podatkom, da so vložili v izobraževanje in človeške resurse toliko in toliko sto tisoč mark. Podobno je z novopečenimi podjetniki, ti namesto v razvoj svojega podjetja svoj kapital pogosto pretakajo v osebno porabo in dvig svojega standarda, namesto da bi ga v proizvodnjo, kar je po svoje tudi odsev njihove daljnovidnosti. Gledano skozi to optiko potem država ni predraga, kajti ostala je edina institucija ali, če hočete, podjetje, ki je po svoji dolžnosti prevzela na svoja pleča celotno skrb za vlaganje v človeški kapital. Problem je v tem, da zaradi nedelovanja mikrosistemov - podjetij in njihovega zanemarjanja vlaganj v človeški kapital ali pamet od osnovne šole naprej nemalokrat postajajo vlaganja države v človeka skozi izobraževanje kontraproduktivna, in to ne toliko zaradi slabega izbra-ževanja, na katerem podjetja pogosto jahajo v svojem nasprotovanju državi, ampak zaradi nezadostno profiliranih potreb in pripravljenosti vlaganj v kadre s stani podjetij. Izgovarjanje nekaterih podjetij, da so v posameznih okoljih edina, ki zaposlujejo, zato so nesmiselna njihova vlaganja v izobraževanje, so pa zato pomembna v tehnologijo, je skregana z zdravo pametjo, pa tudi Evropo, če hočete. Dejstvo namreč je, da je v evropskih podjetjih kadrovska funkcija druga najpomebnejša za marketingom. Drži tudi, da evropska podjetja namenjajo izobraževanju v človeški kapital znotraj in zunaj podjetja sorazmerno velike denarje, odvisno od tehnološke intenzivnosti panoge. Tako v delovno intezivnih panogah vlagajo od pet do sedem odstotkov prihodka in od 15 do 20 odstotkov v tehnolohško in razvojno intezivnih panogah. Sedanja visoka stopnja brezposelnosti in kadrovska abstinenca v podjetjih, ki se kaže v proklami-ranju potreb v smislu, »dobro bi bilo, če bi dobili še kakšen oddelek«, je lahko razvojno za »zgodbo o uspehu« izredno nevarna. Podjetja se zanašajo in se še bodo na obstoječe zaloge delovne sile, ki je nižje kvalificirana, zato se bodo še naprej usmerjala v tisto vrsto tehnologije, ki zahteva tovrstno delovno silo. Za to pa je že itak značilno, da ustvarja majhno novo ustvarjeno vrednost, s katero težko prodiramo na svetovni trg, in bo dolgoročno prinesla ponovno krizo. J. VOTEK Športno društvo v Pristavi Spet festival Ko so delovale še mladinske organizacije, so bili mladi na Pristavi daleč naokrog znani po svoji dejavnosti. Pripravljali so igre, vesele večere, proslave ob praznikih idr. Njihova »posebnost« je bil tudi Festival'mladih pevcev Pomurja in Medmurja. To tradicionalno prireditev bi sedaj radi nadaljevali člani Športnega društva. Ugotavljajo namreč, da je šlo za zanimivo in koristno druženje mladih ob meji na tem koncu Slovenije in Hrvaške. V ta namen so pred kratkim imenovali organizacijski odbor, ki ga vodi FRANC MAKOTER. Festival naj bil 14. avgusta, nanj pa nameravajo povabiti po 2 ali 3 mlade pevce iz Pomurja ali samo Prlekije in Medmurja. Do takrat bodo uredili športno igrišče oziroma okolico gasilskega doma, kjer naj bi potem nastal tudi športno-rekreacijski center (igrišče za mali nogomet, odbojko in košarko, rib- Mladi in tudi večina drugih v Pristavi si želi, da bi tukaj' uredili športno-rekreacijski center. V ta namen bodo namenili tudi del krajevnega samoprispevka. (Fotografija. J. G.) nik). Če bodo uspeli zbrati dovolj denarja - dober izkupiček naj bi jim prinesel tudi festival -, potem bodo zgradili tudi prizidek h gasilekmu domu, kjer bi imeli slačilnico in prostor za shranjevanje športne opreme. V Pristavi so torej za nadaljevanje prijateljskih stikov in sodelovanja obmejnih krajev Slovenije in Hrvaške, kar je v zadnjem času skoraj popolnoma zastalo. JOŽE GRAJ Pri OŠ dr. Janka Šlebingerja G. Radgona Tudi oni so bili uspešni Četrti dan šole Stopite v šolo, mi smo na široko odprli vrata Tako so šolarji in učitelji ter delavci osnovne šole Gornja Radgona vabili na svoj 4. dan šole, ki so ga pripravili v soboto 18. junija, na osnovni šoli Gornja Radgona. Kot so zapisali na posebnem povabilnem letaku, se je šola odprla vsem, sedanjim in nekdanjim učencem in učiteljem, staršem, otrokom in vsem, ki si želijo ogledati življenje na šoli. Tisti, ki so prišli na prireditev, ki se je začela ob 9., končala pa ob 21. uri, so imeli kaj videti. V prispodobi bi lahko rekli, da so z razstavami in prikazanim delom konkurirali gornjeradgonskemu Pomurskemu sejmu, saj je prireditev obiskalo več kot 2.500 otrok in odraslih, ki so si z zanimanjem ogledali delo učencev in učiteljev na tej največji osnovni šoli v občini. Čeprav je bilo mogoče videti v vsaki učilnici, kabinetu in tudi zunaj šolskega poslopja različna delovanja šolarjev, pa je mnoge pritegnilo tudi kako posebno dogajanje. Med atrakcijami je bilo napihovanje velikega balona, ki so ga na igrišče za šolo pripeljali balonatji iz Murske Sobote, iz Murske Sobote pa so se na igrišče spustili tudi padalci letalskega kluba. Veliko veselje otrokom in tudi staršem so pripravili trije »fijakerji«, ki so za mali denar opravljali vožnje s konji po okolici. Skratka, bilo je lepo za vse, ki so si ogledali to, rekli bi, množično prireditev na gornjeradgonski osnovni šoli. Ludvik KRAMBERGER Če kdo misli, da v osnovni šoli s prilagojenim programom (»posebni«) učenci nimajo dovolj možnosti za uspešno izobraževanje in usposabljanje za življenje, se hudo moti. Ravno tu so namreč otroci z lažjimi duševnimi ali telesnimi motnjami deležni posebne pozornosti, v rednih šolah pa bi bili velikokrat v breme in posmeh, ker bi bili po vsej verjetnosti med najslabšimi v razredu in bi torej kvarili učni uspeh. V šolah s prilagojenim program pa so skoraj v«p uspešni in nekateri so celo odličnjaki. Prejšnjo sredo so nas povabili na sklepno prireditev ob koncu šolskega leta tudi učenci in učitelji OŠ dr. Janka Šlebingerja Gornja Radgona. Kdo bi si mislil, da tudi oni lahko pripravijo tako zanimiv, sproščen in uspešen program? Recitirali, peli in igrali so, kot da ne bi šlo za učence z motnjami v razvoju. Vprašanje je, če bi lahko kdaj sploh nastopili, če bi obiskovali redne osnovne šole. Ravnateljica TEREZIJA ŠEGULA nam je ob tej priložnosti povedala, da na šoli skoraj ni učenca, ki se ne bi izkazal na njemu primeren način. To pa je rezultat dobrega strokovnega in individualnega dela z učenci. Nova znanja so osvajali na sproščen in inovativen način, razvijali so nove Jehnike dela pri praktičnem pouku... Učenec 6. razreda Rudi Kurbus je na tekmovanja mladih tehnikov Republike Slovenije osvojil zlato diplomo za drugo mesto v obdelavi tekstila; zlate, srebrne in bronaste medalje pa so osvojili tudi učenci oddelka delovnega usposabljanja in varstvenega delovnega centra na specialni olimpiadi zmerno prizadetih. Med športniki so se posebej izkazali Brigita Hamler, Jožek Gutman in Lojzek Holcapfel. Miha Maček pa se je kot najboljši učenec šole udeležil sprejema pri predsedniku Izvršnega sveta SO Gornja Radgona. In še bi lahko naštevali njihova prizadevanja ter uspehe. Tudi njihov program je bil dober, zanimiv, sproščen... Letos so praznovali tudi 10-letnico varstveno-delovnega centra in ta jubilej kar najlepše proslavili tudi z ustanovitvijo bivalne skupnosti. Varovanci imajo organizirano življenje, tako da se počutijo kot koristni člani naše družbe. JOŽE GRAJ To je bila veselica... 32 krožkov in dejavnosti, številna priznanja na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih, razgibana aktivnost članov tehničnih krožkov, recitatorjev, mladih literatov, pevcev, šolska zadruga... Kar dolgo bi lahko naštevali in še bi lahko marsikaj izpustili. Minuli petek je bi) tisti težko pričakovani dan, ki je napovedoval veliko veselico! Dogajanje v nabito polni večnamenski dvorani se je začelo s predstavitvijo recitatorjev nižje stopnje, katerim so delali družbo pevci obeh zborov (nižja in višja stopnja). Vsa besedila so bila hudomušno in veselo naravnana, iz njih pa se je dalo slutiti težko pričakovane in zaslužene počitnice. Poseben pečat je dala prireditvi gledališka skupina, ki je predstavila preprostega fanta - Pišteka, ki se nekje na gorenjskem spopada z njemu tujim okoljem, v katerem se - po vseh peripetijah - pojavi po več kot uro in pol trajajočem programu, ki sta ga povezovali članici šolskega radia »Na valovih mladih« LEONIDA in TANJA, ko se je dogajanje prevesilo v drugo polovico. Veselica v pravem pomenu besede (učenci ji rajši rečejo žur) se je šele začenjala. Na šolskem dvorišču je kraljeval ROYAL FLASH. Niti obilen naliv ni mogel skaliti dobrega razpoloženja. Tudi v notranjosti se je marsikaj dogajalo. Obiskovalcem je bila na ogled razstava del likovnega in tehničnih krožkov. Zelo težko je na kratko predstaviti to pisano paleto aktivnosti. Zabeležene so v posebni tematski številki šolskega glasila »MLADA RAST«. Utihnili so zvoki ansambla Ro-yal Flash, odpeljali šolski avtobusi, ostale pa so besede enega od obiskovalcev, katerega izjavo so zabeležili mladi novinarji: »Na tej šoli so se v kratkem času zgodile velike spremembe v pozitivnem smislu. Vsi, ki imamo v njej svoje otroke, smo hvaležni vsem, ki so omogočili to lepo doživetje. Se posebno velja to za ravnatelja, gospoda Nemca, ki je vnesel številne novosti.« V Puconcih se je igralo in pelo, plesalo, kot se za tako veselico spodobi. Prvič na tak način in upajmo, da ne zadnjič! j. KONKOLIČ stran 8 vestnik/kmetijska panorama Vestnikova akcija: Certifikati »Fal odam, samo da prodam!« Tisti, ki ste v prejšnji številki prebrali komentar našega urednika Janka Votka (Certifikati postajajo vroče blago), že veste, da naš oglas, objavljen v predzadnjem Vestniku, ni pozival k prodaji certifikatov za gotovino, ampak je šlo le za neke vrste anketiranje, da bi tako na podlagi vzorca ugotovili, kakšna so razmišljanja imetnikov certifikatov. In kakšen je bil odziv? Kaj smo ugotovili? Oderuhi ne počivajo V časopisu smo zapisali, da je treba poslati pisne ponudbe, vendar, kot smo zapisali že v prejšnjem Vestniku, so se »prodajalci« prišli tudi osebno pozanimat, za kaj pravzaprav gre; ni pa jih bilo malo, ki so prinesli certifikate s sabo in jih ponujali v odkup. Z večino obiskovalcev se je pogovarjal, tudi razpravljal, urednik, ki je na področju lastninjenja, certifikatov, delnic... precej »doma«. Bil je dokaj prepričljiv in tako je s sogovorniki našel skupni jezik, da certifikata ne kaže prodati za 30 odstotkov njegove vrednosti. Take ponudbe pa seveda ni dal Vest- ’ nik, ampak gre za ugotovitev »s terena«. Sliši se namreč, da nekateri kupujejo certifikate po tako oderuških cenah. Certifikat je pravica Certifikat ni denar, pač pa le pravica do dela slovenskega družbenega kapitala, vrednega 14 milijard nemških mark. Parlament je sklenil, da se 40 odstotkov vrednosti kapitala družbenih podjetij razdeli med državljane in zaposlene v po-djetih. Tako smo vsi, ki smo bili 5. decembra 1992. leta, to je na dan uveljavitve zakona o lastninjenju, državljani Republike Slovenije, dobili lastniški certifikat. Tega je mogoče zamenjati za delnice podjetij ali delnice pooblaščenih investicijskih družb. Tako bomo vsi postali delničarji oziroma lastniki kapitala podjetij in družb ter pravic, ki iz takega lastništva izhajajo. »Šeftanje« je kaznivo Lastniški certifikat po zakonu ni prenosljiv. To pomeni, da ga ni dovoljenjo prodati niti podariti ali kako drugače prenesti na drugega. Za delnice pa ga lahko zamenja le njegov imetnik ali v njegovem (imetnikovem) imenu njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. Strokovnjaki pa svetujejo, da se ne kaže prenagliti pri vnov-čevanju certifikatov za delnice, saj bo rok za lastninsko preoblikovanje podjetij »potekel« v začetku prihodnjega leta, lastniki certifikatov pa imamo čas vse do julija prihodnjega leta. Je pa tudi dobro, da spremljamo »ponudbo in povpraševanje« (oglasi, razpisi), kajti delnice uspešnih podjetij in družb utegnejo hitro poiti. Ne zamudite svoje priložnosti! 165 pisnih ponudb »Svoje priložnosti« pa niso hoteli zamuditi tudi tisti naši bralci - imetniki certifikatov -, ki so prihajali v naše uredništvo (da bi jih šteli, se nismo takoj domislili), in 165 tistih, ki so se do četrteka, 23. junija, pisno odzvali naši akciji anketiranja (76 iz občine Murska Sobota, 8 Gornja Radgona, 15 Lendava, 16 Ljutomer in 20 lastnikov certifikatov iz drugih občin, tudi iz Ljubljane, Maribora, Škofje Loke itd). Tisti, ki so prišli osebno, so odhajali zadovoljni, četudi certifikata niso prodali za gotovino, saj so dobili od našega šefa ustrezne informacije. Na podlagi članka v prejšnjem Vestniku in najbrž tudi na temelju tega, kar ste doslej prebrali, ste, dragi bralci, že ugotovili, da vas nismo imeli namena »potegniti«, četudi ste samo vi, ki ste pisali, ponudili v prodajo certifikate v nominalni vrednosti 99.800.000 tolarjev Potem, ko smo to vsoto delili s številom ponudnikov (165), smo dobili povprečno vrednost certifikatov. To pa je 604.840 tolarjev. »Fal odam, samo da prodam« V naši anketi smo med drugim hoteli zvedeti, po kakšni ceni bi naši bralci prodali certifikate, če bi lahko zanje dobili gotovino. Ponudba je bila različna. Js^ajveg bj "h racj0 bilo vsaj 50 odstotkov nominalne vrednosti certifikata. Bilo pa je tudi nekaj ponudb, ko bi lastnik certifikata to svojo pravico do družbenega premoženja vnovčil samo za 20 odstotkov. V skrajnost pa je šel ponudnik iz Bakovec, ki bi svoj certifikat v vrednosti 300.000 tolarjev prodal za samo 50.000 tolarjev. Glavnina sodelujočih 4 Ofiooo ni navajala, zakaj bi rajši dobila za certifikat denar in ne delnico (in potem dividende, ki jih ta prinaša). Nekaj pa jih je le napisalo svoje vzroke: »Zaradi hude bolezni v družini potrebujemo denar za zdravljenje.« - »Osebni dohodki nam ne zadostujejo za preživetje!« - »Nujno potrebujem denar.« - »Registriral bi avto, pa nimam denarja.« - »Cerifikat bi z veseljem prodala.« - »Smo štiričlanska obupana družina, saj sta oče in mati brez služb, jaz sem končal šolo, dedek pa ima le kmečko pokojnino.« - »Certifikat bi prodala, da bi pokojnemu možu postavila spomenik.« - »Certifikat prodam, ker ga nočem vložiti v podjetje, iz katerega so me odpustili.« - »Certifikat prodajam, ker potrebujemo denar za na morje.« - »Potrebujem denar, zato certifikat prodam za ceno, ki jo določite vi.« - »Za prodajo sva se odločila, ker sva brez službe.« - »Sem v veliki stanovanjski stiski.« - »Certifikat prodam, ker se mi ga ne splača dajati drugam, ker nisem več mlada.« Certifikat za marke Prav vsi anketiranci pa certifikata ne bi dali pod njegovo nominalno vrednost. Eden od sodelujočih je hotel dobiti 100-odstotno tolarsko protivrednost. . , . . : Zapisal je (ali pa se mu je zapisalo, bog ve): »Vrednost certifikata je 300.000. Prodam ga za enako ceno v gotovini.« Ta že ve, da certifikat, ta papir, ki nam ga je prinesel pismonoša, ima (ali pa bo imel) svojo denarno protivrenost. »Imam certifikat v vrednosti 400.000 SIT in bi ga prodala za 5.000 mark,« je zapisala Roga-šovčanka XY. Sredi prejšnjega tedna je bilo 5.000 mark vrednih po srednjem tečaju 397.616 tolarjev, kar kaže, da tudi ta upravičenka do dela družbenega premoženja visoko ceni svoj certifikat. Lahko pa zadevo tudi obrnemo: da ima rada marke. Smo kar pogrun-tali, da ne tistih, ki so na dolnjem delu Prekmurja, pa tako Stroški spravila stmih zit Približuje se čas spravila strnih žit in ob tem se takoj začnemo spraševati, kakšne stroške spravila bomo imeli. Spravilo opravlja večino kmetov z najemom strojne usluge. Ceno strojne usluge določamo s pomočjo modelne kalkulacije. Te kalkulacije izračunamo na osnovi določenih predpostavk, ki naj bi kazale povprečno stanje v naravi. V tem besedilu bomo prikazali stroške žetve s kombajnom in baliranje slame. Najprej si poglejmo kalkulacijo kombajna. Kot primer smo vzeli kombajn D uro Dakovič MK 1620 H. Osnova za izračun stalnih stroškov je nabavna vrednost stroja, ki znaša 14400000 SIT. Od te vrednosti smo predvideli za amortizacijo 8.3%. To pomeni, da bomo zbrali v 12 letih toliko denarja, da bomo lahko kupili novi kombajn. Predvideli smo še 6% za tekoče in investicijsko vzdrževanje. V teh stroških so zajeti stroški rezervnih delov ter stroški popravil in vzdrževanja. Ti stroški se po letih spreminjajo, običajno rastejo s starostjo stroja. V izračun pa smo vzeli povprečni delež od nabavne vrednosti. Med stalne stroške smo dodali še stroške obveznega in kasko zavarovanja, kjer smo upoštevali 20% bonus. Tako zbrane stalne stroške, ki znašajo za eno leto 2141200, smo delili z različnim številom opravljenih ur na leto (150, 200, 250). Tem stroškom smo dodali še spremenljive stroške (gorivo, mazivo in delo za vzdrževanje), ki znašajo 1460 SIT/uro. Tako stane ena ura dela kombajna od 10025 SIT pa do 15 734 SIT, odvisno od letne izkoriščenosti stroja. Po enakem postopku smo najbrž tudi ne tega (tudi ta je »Marko«), ki se bo podpisal na koncu članka. »Dečko« je pač »zakuhal« oglas o certifikatih, zdaj pa se trudi, da bi zadevo prikazal čimbolj nedolžno. Hvala za sodelovanje »Prosim za diskretnost,« Je na koncu svoje ponudbe zapisala »anketiranka« iz Žižkov. »Se razume,« odgovarjamo ne le njej, ampak vsem, ki ste si vzeli čas, napisali ponudbo, porabili 12 tolarjev za znamko. Torej: imena in naslovi ter vse drugo ostaja »vojna tajna«. Ponudbe smo že skurili. Nikarte pa vi, dragi bralci, ne ravnajte enako s svojimi certifikati, ampak berite časopise, sezite po knjižici Od certifikata do delnice, ki jo za 60 tolarjev dobite na pošti; certifikate vložite v uspešna podjetja ali v pooblaščene investicijske družbe in postanite delničar, torej vsaj formalno mali kapitalist. Ali boste dejanski kapitalist, se bo pokazalo pozneje. Vse bo pač odvisno od gospodarjenja s kapitalom. Možni so tudi bankroti. ŠTEFAN SOBOČAN izračunali tudi stroške balira-nja z visokotlačno pobiralno stiskalnico Poljskega izvora znamke Z 224 S. Njena nabavna vrednost je 880000 SIT. Predvideli smo 10% amortizacijo ter 6 % za tekoče in investicijsko vzdrževanje od nabavne vrednosti. Tako izračunane stalne stroške smo delili z različno izkoriščenostjo stroja (50, 100, 150 ur na leto). Med spremenljive stroške smo vračunali vrvico, gorivo, mazivo in delo za vzdrževanje stroja. V ceni ene ure dela stroja je upoštevana poraba 3.75 kg vrvice, to pa pomeni, da naredimo v eni uri 180 bal. Stroški ene ure baliranja tako znašajo od 4452 do 6423 SIT, odvisno od izkoriščenosti stroja. Izračunani stroški se nanašajo samo na strošek stroja na eno uro. Če želimo ugotoviti, koliko naj bi znašala žetev enega ha žita ali pa koliko stane baliranje ene bale slame, moramo dodati stroške traktorista, traktoija (pri baliranju), prevoz do njive, akumulacije in vedeti moramo, kakšna je storilnost stroja. Strošek prevoza stroja do njive je zelo odvisen od oddaljenosti parcele, velikosti parcele in od organiziranosti žetve. Ker je naša veli- Krmni sirek Glede na to, da bo v letošnjem letu žetev ranejša' s prejšnjimi leti (žetev ječmena gre prot) koncu), dovolj časa za pripravo zemlje za setev strniščnih dosev pravilne izbire strniščnega dosevka je pomembno vede > bomo uporabili. Prav gotovo bo setev krmnega sirka ozimnega ječmena pravilna usmeritev govedorejsko kmetij, saj je pridelek možno uporabiti kot zeleno k^mruze< kot je V nobenem primeru ne priporočamo setve strniščne ko & bilo to doslej zelo aktualno, saj z njo pridelamo pre hranilnih snovi, koruza pa ob spravilu vsebuje kar preč J zelo težko silira (vonj silaže po ocetni kislini). N»ve -mov s pridelavo krmnih sirkov nimamo, saj smo v pos v primerjavi s strniščnimi setvami koruze za pn • pre£ej vsebnost suhe snovi ob spravilu, rastlina pa vsebuj lahkotopnih ogljikovih hidratov, ki pozitivno delujej fermentacije silaže (v silaži se tvori več mlečne kis 1 zelene krme in silaže pa je zelo dobra. Za uspešno pridelavo krmnega sirka je potrebno dosle sti tehnologijo pridelave. Po plitvem oranju je Potre,,iiva|ept^' setveno količino NPK-aja, in sicer 500kg/ha (priporoc« L zelo hodna analiza zemlje, na osnovi katere izvedemo gn J । ji ugodno vpliva na razvoj rastlin tudi gnojenje s hlevszrnanj-gnojevko (v primeru gnojenja z organskimi gnojili šamo uporabo NPK-aja za 30 %). ■„ 200 kgdia' Dognojevanje posevkov izvedemo s KAN-om, poSevet sicer ob pojavu 5. ali 6. lista in po prvi in drug' “bcrn), je P°' namenjen za silažo (medvrstna razdalja setve 60- pe-trebno ob dognojevanju tudi okopati z okopalniko hanskega zatiranja plevelov. Kemično zatiranje plevelov je tudi možno, vendarAa sil^' čartio samo v širokorednih setvah (posevek namenLma a*'®'111 V ta namen priporočamo pred setvijo uporabo gesaP ^erbi^0' ali radazina (l,5-2kg/ha) ali po vzniku kombinacij atrazin 50 in herbocid (3 kg + 11/ha). Herbocid bomo uporabili samo, če imamo rimi širokolistnimi pleveli, ščirom. lobodo in sla*°k|jUb tel” y v obeh primerih zagotovljena s časom uporabe, in sani zaradi varstva okolja uporabljamo herbicide samo ’ j^jtip® takrat, ko pričakujemo, da bodo pleveli dosegli go P škode' j razdalj! Posevek, namenjen za silažo, sejemo v 60-70cm. in sicer 12kg/ha, za zeleno krmo pa v me l ži® 12-24cm 18kg/ha. V obeh primerih priporočamo sejalnico, s tem da zapiramo sejalne cevi. postavj"'e Po setvi sledi obvezno valjanje posevka z^^er«0 kapilarnega sistema v tleh. Povaljani posevek en s raVjloP0” prizadetost posevka zaradi suše je manj verjetna, p pa je lažje. sjre^ Pridelek zelene mase je vsestransko uporaben- ^jeObV°^ silažo pospravljamo, ko so rastline visoke 2 do zrelosti, za zeleno krmo pa kosimo pri višini o pripo^1 Krmni sirek je tudi primeren za pašo, in nji''5^'^- predvsem tistim kmetijam, ki imajo v bližini pasn ze[enC: ■? šine. Tehnologija pridelave je ista kot za P.. xLosti tera° S poskusi na paši smo se prepričali o dobri jesc izkoristku zelene krme. pjSsrelD'tu Za setev sirkov bi prišla v poštev sorta NS zora in F p0 hab'1 sta sicer sudanski stavi, ki pa se v bistvu ne razim rastline od krmnih sirkov, kot npr. NS džin. ,.tnvalna sLet-Kmetijska sveto Stanko Kapun, *P kostna struktura parcel zelo mala, lahko ta strošek predstavlja velik delež stroška strojne usluge. Zato je zelo pomembno, da organiziramo spravilo pridelka tako, da imamo čim manj poti. Med stroške prevoza spadajo tudi stroški spremljanja stroja, ko ga premikamo po prometnih cestah. Strošek prevoza stroja do njive smo ocenili z deležem od stroška strojnega dela na njivi. Za baliranje smo predvideli 12 % od cene traktorja za kombanjiranje pa 6% od cene kombajniranja. Na koncu pa še moramo vedeti, kakšna je storilnost stroja. Na storilnost vpliva veliko dejavnikov, kot so oddaljenost, velikost, nagib in oblika parcele, vlažnost terena, količina pridelka, zaple-veljenost parcele in drugo. Mi lahko zelo, natančno izračunamo, koliko nas stane ena ura dela s traktorjem, ko pa hočemo izračunati, koliko nas stane kombajniranje enega ha žita ali baliranje ene bale slame, pa naletimo na ovire. Zato v izračunih uporabimo določena povprečja in predpostavke, na podlagi katerih izračunamo vrednost strojne usluge. Najprej poglejmo, koliko stane žetev enega ha pšenice cena kombajna (200 ur/leto strošek kombajnista prevoz do njive 12166 SIT/uro 595 SIT/uro 766 SIT/uro 'fetl*' skupaj das m kombajnom P naS pšenice v 1 urh SlT- J* enega ha 1^150 < niranje stane P4 riščenosti 181 / jz)(OtiSc 250 urni lem 11820 SlT/ha^ Poglejmo *e’ stane bahi3^ slame. / cena stiskalnice stroSektraB^” prevoz do njive skupaj v eni un zododa-janjem mleka ali mlečnega nadomestka. To je za tele manj boleče kot postopno zmanjševanje obrokov mleka, ker teleta ne čakajo več na mleko, pač pa povečujejo uživanje starterja in sena, po odstavitvi jih 4 tedne še krmimo s tl-starteijem za rano odstavljanje, ter senom in vodo po volji, oziroma dokler ne zaužijejo teleta dnevno minimalno 1,5 do 2kg tl-starterja za zgodnje odstavljanje. Sedaj starter omejimo na 2kg in je s tem postopek zgodnjega odstavljanja končan. Teleta so že pravi prežvekovalci in dalje jih krmimo tako, kot je potrebno in primerno glede na namen, ki ga z živalmi imamo in glede na razpoložljivo krmo. Starter začnemo postopoma zamenjevati s tl-pitom. Dva meseca staro tele, vzrejeno po sistemu zgodnje odstavitve, ima razvite predželodce kot pri klasični reji staro 3-4 mesece. Prirasti telet v prvih 7 tednih so pri tj tehnologiji 500-600g/dan, pri starosti 3-4 mesece 900-1000 g/dan, tako dosežejo teleta pri 4 mesecih povprečen dnevni prirast od telitve do 4 mesecev 700-900g. Povprečna poraba hranilnih snovi do 150kg žive teže znaša 400 g PB in 2400 g ŠE za kg prirasta. Okvirni normativi za dnevne potrebe energije (ŠE) in prebavljivih surovih beljakovin (PSB) pri različno intenzivnem pitanju telet 11 povprečni dnevni prirasti (g) Živa 1200 1400 1000 1600 teža(k g) PBS(g) ŠE PBS (g) ŠE PBS (g) ŠE PBS (g ) ŠE 50 220 910 260 990 — — 70 225 1180 265 1290 300 1400 — 90 230 1450 270 1580 305 1720 345 1860 110 240 1710 280 1770 315 2050 355 2240 130 245 1970 285 2160 320 2370 360 2570 150 250 2220 290 2440 325 2680 365 2910 170 255 2490 295 2750 330 3010 370 3270 ^zv c ^0'jši starejši kravi je Dobil.’,., j. Vid. al°’te .71 bl se gotovo Se bolj S i^buiaK bLV °.bčini s posebnimi 4) Dn» P’ vei;a obranjanje staleža. Med 2neje den °meniti zlasti naturalno rn° kreditiranje nakupa Suza Jožeta Kavaša iz Odranec je bila najboljša med prvesnicami, zvonec pa ji je podelil Jaroslav Karba, zastopnik Zavarovalnice Triglav. Drugo mesto je pripadlo Luci Štefana Agga iz Kamovec in tretje Lipi Martina Viraga iz Odranec. Na kmečkem prazniku v Črenšovcih so predstavili tudi nekatere stare kmečke običaje in opravila, ki čedalje bolj tonejo v pozabo. z razstavo drobnice in malih živali, z razstavo domače obrti in prikazom nekaterih kmečkih opravil, ki vse bolj tonejo v pozabo, ni pa manjkalo tudi kulinaričnih dobrot, za katere so poskrbele kmečke gospodinje. V kulturnem programu so nastopili godci, plesalci in pevci, prireditev pa je navkljub hudi poletni vročini privabila v Črenšovce številne obiskovalce. Besedilo in fotografije: LUDVIK KOVAČ Problemi, ki jih srečujemo pri pitanju telet, so v glavnem neizenačena teleta in različni načini prehrane, kajti nekateri kmetje krmijo teleta do teže 120kg izključno z mlekom in jajci. Ko tako tele pride v vzrejališče, ne zna jesti in nima razvitih predželodcev. Dokler se tele navadi na drugi način prehranjevanja, zgublja težo, saj troši lastne rezerve in je izpostavljeno mnogim boleznim (pljučnice, driske...), zato priporočamo, da ob nabavi telet pustimo prvi dan teleta lačna, da se spostijo, potem jim damo čaj ali toplo vodo ter dodatek vitaminov in antibiotikov da jim povečamo odpornost. Teleta, ki ob vselitvi znajo jesti, damo v poseben boks ter lahko takoj preidemo na način krmljenja, kot je že bil omenjen, teleta, ki pa nočejo jesti, damo v poseben boks ter jih začnemo krmiti z napojem mlečnega nadomestka in postopoma preidemo na omenjeni način krmljenja. (Nadaljevanje prihodnjič) Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ za Pomurje M. Sobota: JOŽE PUHAN, dipl. inž. agr. | uan stmih žit “dnistrstva za .^^'Mdna. njen namen pa predvsem pa pri pridelavi stmih z«, njihovimi značilnostmi. L Kt gnojenje Mdel X spregovorili pa w V • stmih Žit. .h > Če Pfed 40 Telež zdai zmanjšal P*tir£ površin, se je njihov površinam pa se I t« Pride|ave i tu« Pfedvsem posledica večje ’ pp litih hek,arskih pridelkov. V Vendar * sMi M trikrat, pri pšenici celo za'r 1 । driavami. bajamo za nekaterimi evropskimi ? -s sast P^kuse ogledali tudi pridelovalci, saj b« * ,ak0 Utežno seme. L KOVAČ § & Strniščni krmni dosevki Pri izbiri krmnih dosevkov moramo upoštevati dolžino rasti zaradi pravočasne setve naslednjega glavega posevka, odpornost proti mrazu in suši, potrebo, da spomladi čimprej dobimo zeleno krmo in da zeleno krmljenje lahko podaljšamo pozno v jeseni, in način rabe. Z vključevanjem dosevkov v njivski kolobar dosežemo naslednje: - detelje v sožitju z bakterijami bogatijo zemljo z dušikom - z dosevki bogatimo tla z organsko snovjo, izboljšata se rodno zračni režim v tleh ter mikrobiološka aktivnost ■ - njivska površina je vse leto pod rastlinsko odejo, ki prepreči neg*ativne vplive dežja in vetra - prenašajo težje dostopna hranila iz globjih plasti zemlje v plitvejši sloj. ( Za zeleno krmo in silažo bi prišle v poštev naslednje vrste in njih * mešanice: vrsta semena sorta način rabe kol. semena kg/ha način setve grašljinka zel. krma žitna silaža 40 ' sejalnica mnogo. CV. silaža- 40 žitna ljulka tetraflorum sejalnica cv. draga krmna cv starška zelena žitna ogrščica cv. akela krma 12 sejalnica krmni sirek cv. NS džin zel. krma 18 žitna sejalnica sud. trava cv. NS srem silaža 12 žitna zel. krma 18 sejalnica silaža 12 inkarnatka cv. inkara zel. krma 20-25 žitna silaža sejalnica proso CV. zrnje žitna kornberško silaža 25 sejalnica ajda cv. darja zrnje 80 žitna sejalnica Za zeleni podor pa bi prišle v poštev predvsem rastline iz družine križnic, ki se odlikujejo po hitri rasti ter tako v kratkem času pridelamo veliko organske mase. Nekatere vrste rastlin, ki bi bile primerne za zeleno gnojenje vrsta sorta način kol. semena način semena rabe kg/ha setve oljna redkev cv. raula zeleno 20 žitna cv. siletina gnojenje sejalnica krmna CV. zeleno 15 žitna repica petranova gnojenje sejalnica facebja cv. blanka zeleno 12- žitna gnojenje sejalnica CESTA TETERlM PAVEL JASNA JE LETIM A KRASUA* ! Površna ali preplitva obdelava strnišča vedno škoduje uspešnosti strniščnega posevka. Strnišče preorjemo do globine 20 cm. Zlasti ob suši je vzkalitev semena v nekoliko globlje preorani zemlji mnogo boljša in hitrejša, ker je zemlja v večji globini nekoliko vlažnejša. Zaradi kratke rastne dobe morajo biti strniščnim posevkom hranilne snovi čim dostopnejše, zato je najbolje, če že predhodni rastlini odmerimo večje količine fosforjevih in kalijevih gnojil. Če tega nismo naredili, potrosimo na brazde in zabranamo 60kg fosforja in 80-100 kg kalija. Razen deteljam moramo vse druge rastline izdatno gnojiti z lahkotopnimi gnpjili (300-400 kg KAN-a/ ha). Rastlinam, ki ostanejo na njivi do pozne jeseni (krmna ogrščica). dognojujemo z dušikom 3 do 4 tedne po setvi. Namesto dušičnih in kalijevih gnojil z uspehom lahko uporabljamo organska gnojila (gnojevka, gnojnica, hlevski gnoj). Po setvi sledi obvezno valjanje zaradi enakomernega vznika. Kmetijska.svetovalna služba Stanko Kapun, dipl. inž. kmet. stran 10 vestnik, 30junijal994 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 21. 6. in ponedeljkom 27. 6. 1994. 24. 6. je Ljubljanska borza posredovala borznim posrednikom obvestilo, da je Odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na borzo sprejel sklep, da se dne 28. 6 1994 redne in prednostne delnice SKB banke d. d. iz prostega trga premestijo v uvrščeno kotacijo I, redne prinosniške delnice Pro-banke d. d, pa iz prostega trga v uvrščeno kotacijo II Ljubljanske borze. Ob sprejemu takšne odločitve je odbor za sprejem upošteval predvsem naslednje kriterije: veli-kost družbe, število izdanih vred-nostnih papirjev, leta poslovanja, število revidiranih zaključnih računov, oceno razpršenosti vrednostnega papirja v javnosti, obseg trgovanja š tem vrednostnim papirjem (po številu transakcij in vrednostno) ter dosedanje izpolnjevanje obveznosti glede obveščanja borze in javnosti o svojem poslovanju. Sklep je bil sprejet, ker je bilo ob obravnavanju prošenj, ki so bile predložene s strani imenovanih izdajateljev vrednostnih papirjev ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za uvrstitev v višji razred kotacije. Medvedji trend, ki na trgu delnic prevladuje že dober mesec, se. je v sredo, kot vse kaže, končal, saj je pričela večina delnic naraščati. Mnogi tudi pričakujejo, da bo več živahnosti na trg delnic prinesel svež kapital sproščen z vnovčenjem kuponov obveznic RSL 1 in PTT Ljubljana (kupon RSL 1 zapade 30. 6., kupon PTT Ljubljana pa 1. 7.). Kuponi obveznice RSL 1 bodo tako sprostili za približno 33 mio DEM, kuponi obveznice PTT Ljubljana pa 1,6 mio DEM kapitala. Realne možnosti za pričakovanja, da bo del tako sproščenega kapitala pristal na trgu delnic obstajajo, saj je zanimanje za obveznice z izjemo večjih institucionalnih investitorjev precej zmanjšano ob stabilnem tečaju tolarja in pn nizki revalorizacijski stopnji. Pričakovati pa je, da se bo del tega kapitala prelil nazaj v obveznice (predvsem del, ki ga bodo prejeli večji institucionalni investitorji). 28. 6. 1994 bo borzna tečajnica v okviru prostega trga bogatejša za dva vrednostna papirja in sicer za prednostne delnice in obveznice banke Vipa iz Nove Gorice, vendar o tem več prihodnjič. Uvrščena kotacija I - obveznice 21. 6. je enotni tečaj RSL 1 iz 103,7 zdrsnil na 103,3 in se na tem nivoju zadržal tudi v sredo, skupno pa je bilo za nekaj manj kot 75,5 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 104,4, kar pa ne preseneča, saj se je le še tega dne trgovalo s to obveznico z kuponom, skok pa niti m bil tako velik, saj je bil njen enotni tečaj v začetku tega meseca na višjem nivoju (105,0). V petek je -njen enotni tečaj padel na 100,8 (oblikovanje pokuponskega tečaja), ko je bilo za 32,5 mio tolarjev prometa v ponedeljek pa na 100,0 pri 19,4 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj obveznice RSL 2 iz 108,8 zdrsnil na 108,0, ko je bilo za 11,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 107,9 pri nekaj manj kot 94,6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 108,5 ko je bilo za 43,4 mio tolaijev prometa, v petek na 109,0 pri 25,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 109,2 (3,6 mio tolarjev prometa). Z obveznico RSL 8 se je trgovalo šele v petek, njen enotni tečaj pa je iz 85,4 padel na 84,4, prometa pa je bilo za 519 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 11 je v četrtek iz 99,5 padel na 99,3, ko je bilo za 23,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa se vrnil na 99,5 (41,3 mio tolarjev prometa). Z obveznico RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 145 tisoč tolarjev po tečaju 100,2 (-0,5 odstotne točke), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj porasel na 100,8, ko je bilo za 178 tisoč tolarjev prometa. V četrtek so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli, tokrat po tečaju 100,7 v vrednosti 432 tisoč tolarjev, pravtako pa tudi v petek, vendar tokrat po tečaju 98,0 in pri znatno večjem prometu (6,1 mio tolarjev), v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 99,0, ko je bilo za 7,3 mio tolarjev prometa. Uvrščena kotacija II - obveznice 23. in 24. 6. so bili z obveznico Mesto Ljubljana sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 256 tisoč tolarjev po tečaju 100,4 (+0,1 odstotno točko), v ponedeljek pa v vrednosti 273 tisoč tolarjev po tečaju 100,2. V torek je enotni tečaj obveznice SKB 1 ostal na ponedeljkovem nivoju 104,0, ko je bilo za nekaj manj kot 2,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 104,4 pri nekaj manj kot 5,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 104,5 (3,4 mio tolarjev prometa). V ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 785 tisoč tolarjev po tečaju 103,9. Prosti trg - obveznice Z obveznico Gorenje so bili tako v torek kot v sredo sklenjeni aplikacijski posli in sicer v torek po tečaju 103,0 v vrednosti 20 tisoč tolarjev, v sredo pa po tečaju 102,5 v vrednosti več kot mio tolarjev. Tudi v četrtek je bil sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 406 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju. V petek je njen enotni tečaj poskočil za 1,0 odstotno točko na 103,5, ko je bilo za 247 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 152 tisoč tolarjev po tečaju 102,4. im • o m g m o — lij«.*-.*' H I Š A d-d. Cesta prvih borcev II Brežice 68250 g 0608 62-236, Telefaks 0608 62-852 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54. IJub^ana 6IOOO 9 06* 131-155. Telefaks: 061 131-347 *Mt*W*J IdANtBOR Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor n 062 29-460 Telefaks: 062 29-460 NOVO ZA IMETNIKE TEKOČIH RAČUNOV - Obrestna mera za TR se oblikuje glede na povprečno dnevno stanje na TR. Stopnja obrestovanja - Dnevni saldo v tolarski protivrednosti do 300 ECU (cca 600 DEM) 0 75 R od 301-500 ECU ’ r nad 500 ECU (cca 1.000 DEM) R + 5 % - Uvajamo dovoljeni limit po obr. meri R + 15 % - Negativno stanje R + 28% R je mesečna obrestna mera, % pa je letna obrestna mera. - od 1. 7. 1994 možnost dviga denarja pri bančnih avtomatih Plašiš, d.o.o. (v M. Soboti avtomat v Kocljevi 14 a). Obiščite nas v Enoti M. Sobota, Lendavska 11, vsak dan od 8. do 16. ure in v soboto od 8. do 11. ure. Creditanstalt - Nova banka d.d. © Z nami do uspeha V petek so bili z obveznico LEK 2 prijavljeni aplikacijski posli v skromni .vrednosti 17 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 108,0, v ponedeljek pa v vrednosti 42 tisoč tolarjev po tečaju 105,0. Z obveznico Občina Šmarje so bili po nespremenjenem tečaju (91,3) sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 1,1 mio tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 92,0 pri prometu 146 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je v torek iz 87 0 padel na 85,0, ko je bilo za 169 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne na 84,2 pri več kot 2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa se je vrnil na 85,0 (676 tisoč tolaijev pro-meta). V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju v vrednosti 135 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa po tečaju 85,9 v vrednosti 171 tisoč tolarjev. V torek je enotni tečaj obveznice Občina Zagorje iz 76,9 padel na 76,4, ko je bilo za 127 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 76,8 pri več kot 1,5 mio tolarjev prometa, v petek pa na 77,1 (255 tisoč tolaijev prometa). V ponedeljek so bili v vrednosti 192 tisoč tolaijev prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 77,5. Prosti trg - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Dadas iz 215619 padel na 202753, ko je bilo za 111,1 mio tolaijev prometa, naslednjega dne porasel na 219067 pri 93,3 mio tolaijev prometa, v četrtek pa na 224896 (81,4 mio tolarjev prometa). Njen enotni tečaj je porasel tudi v petek in sicer na 231647, ko je bilo za 107 mio tolarjev prometa, pravtako pa tudi v ponedeljek (237975) pri 139,5 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj redne delnice Fin-media je v torek iz 119158 padel na 112000, ko je bilo za nekaj manj kot 6,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 118003 pri nekaj manj kot 7,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 120287 (7,3 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 121950, ko je bilo za 4,6 mio tolar-jev prometa, v ponedeljek pa na 127479 pri 21,4 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj delnice LEK iz 11525 porasel na 11586, ko je bilo za 406 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 11600 in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek pri skupnem prometu 406 tolarjev. V petek je njen enotni tečaj rahlo padel na 11583, ko je bilo za 707 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 11515 pri 1,2 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice MK Založba padel iz 10141 na 9300, kar predstavlja padec tečaja za 3,29 odstotka, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 2,9 mio tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel za 8,41 odstotka na 10082, ko je bilo za več kot 7 mio tolarjev prometa, v četrtek pa za 2,16 odstotka na 10300 (7,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 10204, ko je bilo za 5,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa nekoliko porasel na 10221 pri 4,1 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice NIKA je v torek sicer še rahlo padel in sicer iz 137279 na 137173, ko je bilo za nekaj manj kot 10,3 mio tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne poskočil na 142002 pri nekaj manj kot 29,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 143987 (19,9 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 144402, ko je bilo za 9,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 144865 pri 21,4 mio tolarjev prometa. 21. 6. je enotni tečaj delnice Pro-banke iz 21501 porasel na 21862, ko je bilo za 156,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 21970 pri 33,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 22453 (30,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 23104, ko je bilo za 25,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 23914 pri 31,3 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Salus iz 19954 padel na 19772, ko je bilo za nekaj menaj kot 5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 20210 pri več kot 4,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 20335 (4,7 mio tolarjev prometa). Rahlo je njen enotni tečaj porasel tudi v petek in sicer na 20372, ko je bilo za 5,4 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 20542 pri 2,5 mio tolarjev prometa. Tončka Božinovič Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 069 31-650 Sem slovenski državljan, vendar že nekaj let živim v tujini. Sem upravičen do certiflka,a ga dobim? Pravico do dela družbenega kapitala, ki se bo lastninil, imajo vsi slovenski državljani, torej ^zcjomci bivate v tujini in ste si medtem lahko pridobili že tudi tuje državljanstvo. Razlika je le > certifikata niste prejeli na dom. diplomatske^ Obvestilo o odprtem certifikatnem računu pridobite tako, da pri najbližjem slovenskem P našle?5 predstavništvu v tujini vložite zahtevek za izdajo tega obvestila. Zahtevek mora vsebo podatke: - vaše ime in piimek - datum in kraj rojstva - spol ,ov stalnega ® - naslov vašega zadnjega stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji ali nasio začasnega bivališča vaših staršev v Sloveniji (če vi bivališča v Sloveniji niste imeli) - vašo enotno matično številko občana (EMŠO) - naslov vašega stalnega bivališča v tujini . da za to pi? Za namen vpisa certifikata pa vam ni potrebno posebej prihajati v Slovenijo. Dovo0njji), Tak? pooblastite svojega sorodnika ali prijatelja (državljana RS s stalnim bivališčem v pooblastilo mora biti overjeno na konzularnem predstavništvu Slovenije v državi, kjer bi • S seboj na vpisno mesto prinesite potrdilo o lastninskem certifikatu, ki vam 9a.r (levpisu? Republike Slovenije ter enega od osebnih dokumentov za vašo verodostojno predstav it g p0mocjo certifikat še za svoje sorodnike, pa to niso vaši otroci, potrebujete tudi njihovo poobias sodelavcev na vpisnem mestu izpolnite lastninsko nakaznico, ki jo shranite doma. delnic a Vaše delo z lastninskim certifikatom je tako opravljeno. Odslej sledite gibanju cene borzi oz. spremljate poslovne rezultate podjetja, v katerega ste se odločili vložiti certiriK Triglav Pooblaščena investicijska družbi ob Muri d.d. v ustanavljanju MEDNARODNI FINANČNI TRG LONDON: USD/AT DEM/AT TEDENSKO POVP. 11.2030 7.0285 ZVEZA BANK CELOVEC: DEM CHF SIT TEDENSKO POVP. 700.64 834.36 8.80 21. 6. 11.1970 7.0284 1994 27. 6. 1994 11.1360 7.0313' 28. 6- 15,4 11.1360 7.0313 V ATS 100 ENOT 706.24 840.36 9.20 21. 6. 700.75 829.60. 8.80 1994 706.35 835.60 9.20 700.55 837.45 8.80 27. 6. 1994 28. 6. I?4 706.15 843.45 9.20 NB MADŽARSKE: SREDNJI TEČAJ V FORINTIH ZA ENOTO, ATS 100 ENOT DEM CHF ATS TEDENSKO POVP. 63.79 75.86 906.75 21. 6. 1994 63.72 75.45 905.81 27. 6. 1994 64.09 76.38 911.06 28.6. 63.96 76.06 909.34 NARODNA BANKA HRVAŠKE: DEM CHF ATS SIT TEDENSKO POVP. 370.80 440.25 52.71 4.68 SREDNJI TEČAJ V HRK ZA 100 ENOT 21. 6. 1994 370.85 440.89 52.73 4.68 27. 6. 1994 28. 6-370.63 441.92 52.69 4.67 t i I t k t t I ( i i i I I i i t i i DOMAČI TRG: V SIT ZA ENOTO, ZA HRK 100 ENOT !. 6- 199478.30 LB, D.D., LJUBLJANA: TEDENSKO POVP. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 - m-- 77.30 H-H 10.94 93.3’ 91.73 2500-0° 2050.00 DEM 77.39 78.38 77.50 78.40 77.30 78.30 ATS 10.95 11.14 10.96 11.14 ’ 10.93 11.13 CHF 91.52 93.15 91.80 93.34 91.68 93.33 HRK 2050.00 2500.00 2050.00 2500.00 2050.00 2500.00 SKB, D.D LJUBLJANA: TEDENSKO POVP. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 28. 6- 19947S.j’ 77.15 lij? 10.50 90.00 25OO.»" 1900.00 DEM 77.18 78.22 77.20 78.30 77.15 78.15 ATS 10.50 11.13 10.50 11.15 10.50 11.10 CHF HRK 90.00 1900.00 93.00 2500.00 90.00 1900.00 93.00 2500.00 90.00 1900.00 93.00 2500.00 A-BANKA , D. D., LJUBLJANA: 28. 6- TEDENSKO POVP. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 77.1° n? DEM 77.28 78.33 77.40 78.35 77.15 78.30 10.80 92? ATS 10.87 11.08 10.91 11.10 10.83 11.06 89.90 221°^ CHF HRK 89.76 1864.00 92.49 2210.00 90.00 1800.00 92.20 2150.00 90.90 1940. (K) 92.75 2270.00 1940.00 EBANKA, D. D., MARIBOR: 28.6- 1’9V TEDENSKO POVP. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 76.90 11-0® 10.81 92-’ DEM 77.09 78.39 77.20 78.40 76.90 78.35 ATS 10.81 11.09 10.81 ' 11.10 10.81 11.08 89.40 CHF HRK 89.40 92.33 89.40 92.20 89.40 92.70 0.00 KB, D.D., MARIBOR: 28. 6- 199478? 76-80 11? 10-60 93-?* 91.55 22?? TEDENSKO POVP. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 DEM 76.94 78.34 77.00 78.40 76.90 78.30 ATS 10.83 11.06 10.77 11.01 10.82 11.05 CHF 91.40 93.05 91.53 93.18 91.42 93.07 1900-00 HRK 1900.00 2200.00 1900.00 2200.00 1900.00 2200-00 PB, D.D., MURSKA SOBOTA: 28.6.199^ 76-9° IJgO 10.45 92? 90.40 22^°° DEM TEDENSKO POVP. 76.95 78.45 21. 77.00 6. 1994 78.50 27. 6. 76.90 1994 78.40 ATS 10.48 11.02 10.50 11.03 10.45 11.00 CHF 90.57 92.99 90.74 93.17 90.40 92.80 2000.00 28.6- <8? HRK 2000.00 2200.00 2000.00 2200.00 2000.00 2200.00 PROBANKA, D. D., MARIBOR: TEDENSKO POVP. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 DEM 77.28 78.40 77.20 78.40 77.40 78.40 ATS 10.91 11.11 10.90 11.10 10.94 11.14 91.43 CHF HRK 91.19 92.87 91.28 92.96 91.73 93.42 28.6. 1"W 77.00 iLg 10.70 93? BANKA CELJE, D. D., CELJE: TEDENSKO POVP. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 DEM 77.16 • 78.22 77.30 78.30 77.00 78.20 ATS 10.86 11.08 10.90 11.09 10.70 11.07 91.80 CHF HRK 91.96 93.72 92.10 94.10 91.80 93.50 1S S’ PUBLIKUM, CELJE: tedensko povp. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 DEM 77.44 77.96 77.75 78.20 77.30 77.80 ATS 10.96 11.04 10.98 11.06 10.94 11.03 91.50 CHF HRK 91.43 92.42 91.50 92.80 91.60 92.00 28. 6- S st PUBLIKUM, MARIBOR: TEDENSKO POVP. 21. । 6. 1994 27. 6. 1994 DEM 77.22 77.84 77.30 77.90 77.20 77.85 ATS 10.81 10.99 10.84 11.00 10.80 10.99 90.00 CHF HRK 90.00 92.31 90.00 92.15 90.00 92.59 2816.^1 PUBLIKUM, ŠENTILJ: TEDENSKO POVP. 21. < 5. 1994 27. 6. 1994 77.01 1^9 DEM 77.17 78.55 77.19 78.55 77.15 78.55 10.55 92'’ ATS 10.64 11.19 10.70 11.19 ' 10.60 11.18 90.00 CHF 90.00 92.29 90.(M) 92.15 90.00 92.50 HRK POVPREČJE BANČNIH MENJALNIC: TEDENSKO POVP. 21. 6. 1994 27. 6. 1994 77-02 1*52 10.72 &oO DEM 77.27 78.46 77.35 78.56 77.16 78.40 ATS 10.79 11.12 10.81 11.14 10.76 11.11 90.80 22®° CHF 90.91 93.34 90.98 93.33 90.94 93.52 1947.50 HRK 1926.04 2272.33 1929.17 2254.17 1928.46 2285.38 VIR: Denar in trg. podatkovno-informacijski sistem časnika Finance finance 994 SMLLunija 1994 stran 11 (0 ki o’ kulturna obzorja Kaj naj danes poveličuje duša Mogoče pa ima Robert Titan-Felix neko t tako ^ehko krije nekoč pisal Goethe!? Če je dovoljeno j J^, Si je mar »malo. Pa kaj bi s tem, kaj pa je veliko in Kan Goethejeve, pa RTF sam kriv, da ni rojen med Nemci. nemškega jen- ta® Holderiinove veličine je dobljeno iz nespodobna okoliškega prostora! Eh da, tukaj je se skoraj in tako ®a, laradi katere je ta primeijava pra 7aznaj ko je bil star k^eprestopniška. Goethe je svojo predn Hnsedemdeset let. Robert Titan Fehx pa j Sicer pa ^RTF ne govori 0 svoji prednosti, o tem govo-nm°mi. To prednost hočemo’ ®Wati . v pesnjenju RTF. M, če je tam ni. Zato kljub mu ostanimo pri primerjavi, ।J? zarad' drugega, zato, ker w iz nje izpeljemo razliko-0 takšni in drugačni po- Goethe pravi, da je imel ve-® prednost, ker se je rodil v ^terem so na sve-red Prišli vedik' .J0®' ’n so se nadaljevali vse ^Ifenje. Potrebno je i,sfetim,kar ježivo, je Pa četudi še najboljša zgodovina nosi s seboj nekaj, kar spominja na trupla, »ima na sebi nekaj od vonja grobnice«. Pretekli, recimo mu moderni čas, je pognal pesnike v subjektivizem. Ne bomo se tukaj ukvarjali s tem, kateri so bili tisti zastrašujoči dogodki tam zunaj, zaradi katerih je prišlo do tega bega v lastno pesniško tkivo. Dejstvo je, da se je pesnjenje zavrtalo vase in mu ni bilo mar za svetovne dogodke. In ne za zgodovino. Zgodilo pa se je, da je prišlo obdobje ekološkega streznje-nja in se je zdelo, da bi bilo v les ^^tome^k^Štefana Galiča, ki v teh dneh razstavlja že"-sal, Dom llnQ Kol-< M * t?"13 ^pi-IC >i^Sar'č Pa8° °Prem>l JOje^0 Ure7,ie m, on jo Mo ’obpremila s’rii!u „„ Ubema se O? M zahP°,du Me-»a Han^e v Prii?ValJujem°- Red za kult. temu gibanju oziroma vetju duha primerno pridjati nekaj poezije. Samo pomislite, po-esis je vendar ustvarjanje, je najresničnejša od vseh resničnosti, tista, ki se meri samo po sami sebi, duh je razkrival »novi pogled na zemljo«, spoznaval se je v novi resničnosti, poezije pa ni bilo zraven! Še vedno je ni. Vendar prihaja. Tudi s tistim, kar piše RTF, četudi morda navsezadnje to še ni čisto prava poezija. Se pa v njej kaže neka prednost časa. Za našo pravkaršnjo dobo je značilno - taka so dejstva, brez sicer potrebne zgodovinske distance - da je: razglašen konec progresivne zgodovine, konec ideologij, da je konec hladne vojne in konec komunizma, da se zavezniki umikajo iz države premaganke zadnje svetovne vojne, da se bliža konec tisočletja, da grozi ekološka katastrofa, ne glede na to, če jo bo povročilo človeštvo s svojo plo-dilno slo, če bo torej prišlo do prenaseljenosti, ali pa zato, ker se bodo učinki raznih veščin, ki jih je razvilo človeštvo, tako spletli, da bodo ustreznejši za neko drugo postavitev sveta, ne za to, za katero so bili razviti oziroma iznajdeni. Naslov zadnje pesniške zbirke RTF je Magnifikat. Izšla je pri Pomurski založbi, opremil in risbe narisal je Marjan Gumilar. Magnifikat je drugo ime za pesem hvalnico. Izraz je povzet po hvalnici, ki jo je izpovedala Marija, ko je zvedela, da je obsenčena od Svetega duha. Radostna ob novici je na obisku pri teti Elizabeti govorila: »Moja duša poveličuje Gospoda, in moj se raduje v Gospodu mojem zveličarju!« »Magnificat anima mea,« in tako naprej, po Luku, kakor stoji po vulgatnem zapisu na začetku Titanovega Magnifi-kata. RTF je obsenčen - kot se zanositvi Marije reče po mehki cerkveni verziji, ki pač ustrezno Pismu izhaja od tega, da je šlo za spočetje po sevanju Duha. Obsenčen je s teminami zgodovine, z nekim novim spraševanjem o začetkih, s sevanjem Davidove zvezde, spanjem v pečinah, samotnimi potovanji menihov, s skritimi nočmi, ko je po plotovih še cvetel slak. Vleče ga na jadrnice, da bo do-plul do svitanja časov, ponovno hoče peti Salomonovo Visoko pesem. V pesmi Šaronska narcisa pravi, da je samota prešerni čar miline in zapiše verze »samota je, ko sika blodna luna/, ko favni goslajo o mrtvi ženi/ in moje misli žge osama lesa«. Nič vase zazrtega ljubezenskega hrepenenja, nič samozadovoljevanja, kakršnega smo vajeni iz modernega pesnjenja. Prostori, iz katerih stopajo Titanove pesmi, so nekakšni zamrznjeni, hibernirani in mnogi spominjajo na Conanove zgodbe. V teh pesmih gre skratka za nov pesniški angažma, besede niso vzete vanje zgolj zato, ker zvenijo eksotično, pesem o spočetju se ne napiše zato, da bi se skoznjo poustvarjala in lizala pesnikova libidinozna želja, liki so ujeti v led časa in duša pazi, da si ne pomaže kril. Prej se zgodi, da se zrušita ritem in rima, da se mu definirani smisel zgubi in v naglici ne pograbi najbolj poetične besede. Toda tudi na tej nestvariteljski besedi ali besednem nizu je še vedno pečat sti. Za rekli, hladne svetlobe minulo- kak drugi čas bi morda da je to sterilna poezija, v kateri ne rjujejo viharji strasti in je ne nabrekajo težave rojevanja, prav tako pa v njej ni sinjine, iz katere sije ljubezen. Za ta čas pa, pri čemer mislimo tako na splošni objektivni čas, za našo dobo, kot tudi na Titanov osebni bivanjski čas, je to poskus »svetohodstva«. ŠTEFAN SMEJ Novosti Mladinske knjige , n"vica- Med na- v' na predstavitvi ntetanc Ferija Laški iunija, v sobo- bl' tud' 'žakovski . skc, eso- 'n stovenski avtor, mi-^attint'5'” Puščitar. animator "ovi^. ® Mlinaric. V prejšnjih ^meniti srno ga pozabil' - LewšIWa prika-Wtnan' n *buraštva« pri športni z Muro v ekološko ''tn, od ? bo za ce' te’ Wdite» avgusta. Veliko to eknurv-0 na Murinem rokavu, 'itijj “ 'abot, bodo posveto- se bodo »biira-”av'la. ' Sv?? mštudijska knjižnica Mija in a? bo v poletnih mesecih ^'Skr odprta takole: štu-k d0 u'? ob ponedeljkih od 12 on sobotah od 8,00 Modo 1 ?^os\a'e dn' v tednu od V?’ Pionirski in splošno- M d on n oddelek ob četrtekih ob sobotah od do u'ute- preostale dni od Zaptt0 ’ nedeljah seveda F ustnik Založba Mladinska knjiga je to pomlad poslala med bralce kar zajeten kup knjig. Oglejmo si nekatere od njih. Kurt Vonnegut za marsikoga kultni pisatelj in avtor izjemno močnih in tudi izjemno branih (tudi pri nas) del kot so Klavnica pet, Zajtrk prvakov ali Mačja zibka. Njegova dela so v glavnem na značilno njegov način napisane negativne utopije, ki pa, tako kot negativne utopije nasploh, govorijo pravzaprav o sedanjem in ne o prihodnjem času. Tudi njegov roman Hokus Pokus, knjiga, ki je v ameriškem originalu izšla leta 1990, zdaj pa smo jo dobili tudi pri nas, je takšna vonnegu-tovska utopija, postavljena v Ameriko (ZDA) leta 2001. Knjiga je polna črnega humorja in sarkazma, napisana pa je na privlačno komunikativen način in gotovo bo, tako kot praktično vsa avtoijeva dela, naletela na ugoden odziv pri bralcih. Pesnik in prevajalec Ivan Minatti praznuje letos svojo sedemdesetletnico, za nameček pa še pol stoletja svojega pesniškega udejstvovanja. Ob tej priložnosti je Mladinska knjiga pod naslovom Bolečina nedoživetega izdala dopolnjeno izdajo izbora iz njegove poezije. Izbor iz pesnikove poezije je pod tem naslovom sicer izšel že trikrat (leta 1964, 1970 in 1977), a je že dolgo razprodan. V knjigo so vključene pesmi iz vseh vornega jezika. Izdaja je namenjena predvsem olajšanju komunikacije med pripadniki različnih narodov hitro povezujoče se in s tem vedno manjše Evrope, marsikomu, ki se z jeziki ne ukvarja poglobljeno, pa bo lahko nadomestila nakup večjih dvojezičnih slovarjev. Knjiga, polepšana z evropskimi zvezdicami, naj bi, po prvotni zamisli, služila predvsem zbliževanju znotraj evropske dvanajsterice, a bo gotovo prišla prav tudi marsikomu iz naše obdobij pesnikovega ustvar- . prav tud! marš™.u njej najdemo tako dežele, ki si tako srčno želi ’ J J . , . • _ •«.: ctznip nimp.ne zvez- janja in v i _ splošno znane pesmi, kot je na primer Nekoga moraš imeti rad, kot mnoge manj znane. Gre ^a luksuzno izdajo, h kateri je spremno besedo napisal Boris Paternu, vanjo pa so vključene tudi barvne reprodukcije risb in grafik slikarja Borisa Jesiha. Tretja noviteta je šestje-zični Evropski slovar, ki ga je založba priredila po nemški izdaji francoskih avtorjev in ki v slovenski, angleški, nemški, francoski, italijanski ter španski varianti vsebuje 8000 najpogostejših besed pogo- priti do svoje rumene zvez- dice. Pri Mladinski knjigi so izdali tudi nekaj knjig za mlade radovedneže. Prvi dve izmed njih, simpatični knjigici z naslovoma Prikrivanje in Odraščanje sta namenjeni majhnim otrokom in skrivata v sebi spreminjajoče se podobice, ki naj jim na nekaj primerih pojasnijo skrivnosti prikrivanja v naravi, ki živalim olajša preživetje in spreminjanje živali od zarodkov do odraslosti. Podobe v teh dveh letih se spreminjajo tako, da potegnemo za temu namenjeni papirnati trak, nekateri primeri pa so pojasnjeni na standardni način. Naslednji dve izdaji, izšli sta v zbirki Korenine znanja, naslovljeni Kako se je razvijalo slikarstvo in Nebo nad nami, sta namenjeni starejšim otrokom, na njunih straneh pa bo kaj zanimivega našel tudi marsikateri od staršev. Knjigi se na izredno pester in plastičen način (simulirana je na primer površina podzemne jame, dodan je košček papirusa...) ukvarjata s temama, ki ju pojasnjuje že njun naslov, z razvqjem slikarstva in z nebesnimi pojavi torej. Notri je shematično, otroški dojemljivosti primerno, podano nekaj zgodovine, nekaj tehnike, nekaj biografskih in drugih skic, v obeh delih pa bogato in raznovrstno slikovno gradivo prevladuje nad tekstom. Zadnja knjiga za otroke in zadnja od tokrat predstavljenih novosti je nekakšen anatomski atlas za mlade vedeže z naslovom Človeško telo in z velelnim podnaslovom Poglej v notranjost svojega telesa. Delo, namenjeno starejšim otrokom, s kombinacijo risb, skic, risb na folijo in poljudnih, a vendar strokovno natančnih tekstov pojasnjuje skrivnosti sestave in delovanja človeškega telesa. Ob teh knjigah za podmladek, ki so prevodi najnovejših angleških in francoskih izdaj, bo marsikateremu od staršev postalo žal, da ni več otrok- D. štefanec Za zeleni jezik (63) V tokratnem zapisu bomo nekoliko posegli v svet oblačenja in oblačil, torej v svet, ki se nam zdi tako sam po sebi umeščen v naš individualni svet, da si ob njem jezikovnih vprašanj skorajda ne zastavljamo. No, po modni reviji, ki so jo pred kratkim priredile učiteljice in učenke tekstilne Srednje strojne in tekstilne šole iz M. Sobote, je bilo v zanimivem pogovoru navrženih tudi nekaj misli o jeziku v tekstilno-konfekcijski stroki. Predvsem pa so se jezikovne iskre kresale ob dveh popularnih poimenovanjih dveh med Slovenkami zelo priljubljenih izdelkov oblačilne industrije: ob španarcah in bodvju. Mnenja so bila zelo različna in so segala od zavračanja kakršnihkoli posegov v že uveljavljeno rabo do zahtev po večji kultiviranosti in tudi jezikovni urejenosti tekstilnega besednjaka. Ta zapis je torej do neke mere rezultat te »debate« in nekoliko drugačen prispevek k njej. Svet mode in z njo tesno povezane tekstilno-konfekcijske industrije je nenavadno hitro spreminjajoč se svet; letni časi so v njem sezone, ki se morajo med seboj razpoznavno razlikovati. Ta svet je tudi izjemno odprt za najrazličnejše vplive: daljnovzhodna občutljivost za naravo niansira zahodnoevropske vzorce, afriška živopisnost pušča sledove v barvah ameriškega blaga, pariška elegantnost oblik vznemirja vzhodnoevropske oblikovalce itn. Ta odprtost se odraža tudi v jeziku, natančneje v prevzemanju poimenovanj za značilnejša oblačila, odevala, perilo ipd. Če bi slovenski prispevek k dogajanju na svetovni oblačilni sceni lahko označili kot tvorno sooblikovanje le-te, ne pa morebiti kot zgolj prevzemanje tujega, žal tega za jezikovni del ne moremo trditi. V nekaj primerih . jezikovnega sodelovanja s tekstilno stroko smo imeli priložnost spoznati, da ne le v splošni rabi, ampak tudi na strokovni ravni vlada dokajšnja poimenovalna zmeda, nemalokrat tudi premajhna zavzetost. Želo opazno je, da je slovenski tekstilni žargon, posebej še industrijski, pod močnim vplivom nemščine in srbohrvaščine. Ta žargonska raba pa po eni strani prodira tako v slovensko tekstilno terminologijo, ki se zelo težko in počasi jezikovno prečiščuje ter osamosvaja, po drugi strani pa tudi v splošno rabo. Prav besedi španarce in body sta primer žargonske rabe, ki postaja splošna. Ne slišimo ju samo v zasebnem ali poluradnem pogovoru, ampak ju lahko prebiramo tudi v reklamnih sporočilih in na propagandnih letakih različnih trgovinic s tekstilnimi izdelki, tudi tistih na levem in desnem bregu Mure. KRILO -"MINICA” 1.360,00 SIT &>ANARCE>- UAKTNICF 1.716,00 SIT ŽENSKA JOPA (jodO-- HI TREl^KA WIMBELDON 1.635,00 SIT 3.261,00 SIT 2.000,00 SIT Beseda španarce je nemškega izvora, poimenuje pa posebno žensko hlačno oblačilo iz raztegljivega materiala. Kakor so podpisanega opozorili ljudje iz stroke, tega oblačila ne gre enačiti s t.i. pajkovkami, ki so sicer podobno oblačilo, prav tako raztegljivo, vendar tesno oprijeto in segajoče približno, do gležnjev, brez napetnega podaljška. Beseda body je angleškega izvora, poimenuje pa poseben del ženskega spodnjega perila, ki združuje v enem kosu spodnje hlačke in spodnjo majico. Naj zapišemo naravnost: obe besedi se nam zdita sprejemljivi za žargonsko, torej neknjižno rabo, za knjižno rabo pa smo prepričani, da je mogoče zanju najti domača izraza. Za španarce npr. predlagamo besedo napetnice. Če namreč zanjo predpostavljamo nemški izvor v glagolu spannen in pridevniku spannend, potem jo najprej lahko poskusimo prevesti: rezultat so besede napeti, napenjati, nategniti, napet-a-o, ki izražajo lastnost tega oblačila, da je pri nošnji (na nogah) napeto. Tudi če bi v naslednji fazi izhajali zgolj iz te lastnosti, bi se po nekaj besedotvornih korakih približali besedi napetnice. Še bolj pa je to razvidno ob naslednjem dejstvu, v katerem vidimo dodatni argument za to poimenovanje: po zanimivem naključju isto zveneča zveza predloga in samostalnika na peti/o namreč izraža dodatno lastnost tega oblačila, da se namreč napne/nategne na peto. Iz govorne podstave hlače, napete na peto pa po besedotvornem algoritmu brez večjega napora tvorimo besedo napetnice. To je seveda predlog, ki ga dajemo na sito jezikovnim uporabnikom na obeh bregovih Mure. Veseli bomo njihovih pripomb in morebitnih še boljših predlogov. Le v taki izmenjavi nastajajo najboljše in najuporabnejše stvaritve, tudi besedne. Kar zadeva prevzeto besedo body kot poimenovanje za kos spodnjega perila, pa bodite, drage bralke in spoštovani bralci, pozorni na naslednji, 64. zapis, v katerem bo objavljen natečaj Slavističnega društva Pomurja z naslovom Nagrada za domačo besedo. FRANCI JUST kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: 30. junija bo v galeriji otvoritev razstave slikarja Sandija Červeka. Razstava bo na ogled do konca julija. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja slikar in grafik Štefan Galič. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna zbirka slik in kipov z dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. MURSKA SOBOTA: 30. junija ob 20. uri bo v soboški študijski knjižnici otvoritev razstave dragocenih tiskov in spisov iz zbirke Dušana Reška. PRIREDITVE GORNJA RADGONA: 1. julija ob 14. uri bo ob osnovni šoli dr. Janka Šlebingerja odkritje spominskega znamenja na minulo vojno. Ob 16. uri bo na Mostu prijateljstva otvoritev mednarodnega festivala gledališč mladih FRANZ-FRANZ ter gledališka predstava Vitezi v izvedbi gledališča Ane Monro iz Ljubljane. Ob 20. uri bo v kulturnem domu predstava Hiša brez strehe v izvedbi skupine iz Sarajeva. Ob 22. uri pa bo na radgonskem gradu nastopil kabaret Dietrich Kittner iz ZRN. 2. julija ob 10.30 bo v kulturnem domu gledališče Arlberg iz Avstrije uprizorilo delo Dobričnik in požigalci. Ob 20. uri bo v kulturnem domu nastopilo gledališče Studentina iz Bolgarije s delom The World. Ob 22. uri bo na radgonskem gradu uprizorjeno delo skupine Body end Sole Na odprtem morju. V nedeljo, 3. julija, ob 14. uri bo v kulturnem domu uprizorjeno delo Vojna v 3. nadstroju skupine iz avstrijske Koroške, ob 16. uri pa v avli osnovne šole Ekstaza skupine iz St. Poltena iz Avstrije. V ponedeljek, 4. julija, bo ob 14. uri na radgonskem gradu nastopila skupina iz Slovaške s delom Thanperdal o Roma. Ob 16. uri bo v avli osnovne šole nastopila skupina iz Nemčije z delom Odlomek. Obvestilo Oddelki murskosoboške knjižnice bodo v poletnih mesecih odprti: Ob ponedeljkih od 8. do 16. ure ob sobotah od 8. do 12. ure. V prfostalih dneh v tednu od 8. do 14. ure. To velja za študijski oddelek. Pionirski in splošnoizobraževalni pa ob četrtkih od 8. do -17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure in v preostalih dneh v tednu od 8. do 14. ure. GORNJA BISTRICA: V nedeljo, 3. julija, ob 13.30 bo proslava krajevnega praznika in otvoritev gasilskega doma z blagoslovitvijo. stran 12 vestnik, 30. iz naših krajev Medicinsko svetovanje po telefonu Te dni je začelo na posebni telefonski številki delovati medicinsko svetovanje po telefonu. Če pokličete številko 0902424, ki velja za vse omrežne skupine v Sloveniji, pri čemer ne bo treba zavrteti klicne številke za posamezno omrežno skupino, boste dobili želene podatke. Telefonirate lahko od 15. do 23. ure, ko bodo na voljo splošni - zdravniki in specialisti, ki vam bodo dajali razne nasvete. Po potrebi bo telefon za svetovanje kasneje na voljo tudi ob dopoldnevih in celo ponoči. Minuta pogovora z zdravnikom bo telefonske naročnike stala 168 tolarjev. Gre za prvo tovrstno pogodbo med PTT-jem in posebnim podjetjem za svetovanje Telmed. K sodelovanju so privabili okrog 30 slovenskih zdravnikov, ki imajo dolgoletne delovne izkušnje na področju nujne medicinske pomoči. Sicer pa medicinsko svetovanje poznajo že po vsem svetu. Pri tem ne gre za to, da bi ljudem prek telefona postavljali diagnoze, ampak bo svetovanje namenjeno predvsem tistim ljudem, ki imajo kronične in znane bolezni, pri katerih se stanje lahko nenadoma poslabša, nasvet zdravnika pa je v takih primerih vsekakor koristen. M. JERŠE Zapleti s parkiranjem na blokovskem dvorišču Bodo stanovalci primorani vzeti pravico v svoje Stanovalci bloka št. 19 v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti, ki so v neposredni bližini otroškega vrtca, so nas opozorili na problem parkiranja avtomobilov staršev otrok in drugih, zlasti ob večjih prireditvah, na njihovem dvorišču, čeprav je v bližini parkirni prostor nasproti kinodvorane Park, ki pa velikokrat sameva. Kaže, da bi nekateri vozniki najraje zapeljali kar pred vrata vrtca, čeprav je postavljen prometni znak, ki jasno prepoveduje tako početje. Kljub številnim pritožbom, ki trajajo že dlje časa, niso doslej nikjer uspeli s svojimi zahtevami. Če se ta problem kmalu ne bo rešil, obstaja resna nevarnost, da bodo postavili ovire, ki bodo onemogočale parkiranje tujih vozil pred njihovimi okni in balkoni, kajti nenehno zapiranje oken zaradi izpušnih plinov je ob poletni sopari zares neprijetno. roke’ ■ MARTJANCI - V tem krajevnem središču so zadnje čase še posebno angažirani pri pripravi gradnje kanalizacije, katere predračunska vrednost je okrog 85 milijonov tolarjev. Spodbudno je, da so od Zavoda za varstvo okolja in vodni režim dobili zagotovilo, da so zajeti v njihovem prednostnem programu. To pomeni, da bodo nekaj denarja dobili iz republiškega proračuna, do konca avgusta pa morajo zagotoviti vso potrebno dokumentacijo. MJ Ameriški naftarji v Lendavi Pred nedavnim so imeli v Nafti Lendava v sektorju za raziskovanje in pridobivanje nafte in plina pomembne goste. Obiskali so jih namreč predstavniki ameriške naftne dražbe Eagie Exploration. Cilj njihovega obiska je bil sodelovanje na področju raziskav in pridobivanje ogljikovodikov na’ območju Slovenije. Na poti tega sodelovanje je še veliko ovir, predvsem pa dotok tujega kapitala v Slovenijo. Ameriški naftarji so spoznali naša -prizadevanja na tem področju. S svojim znanjem in opremo bi lahko veliko pomagali pri raziskavah. Zanimale so jih tudi raziskave in izkoriščanje geotermalne vode. Podjetje Nafta je postalo pred nedavnim državno, zato se bodo morali kmalu skupaj z državo pogovoriti o nadaljnjem delu pri raziskavah. Dobro bi bilo, da bi opremo in znanje, ki ga imamo za tovrstno dejavnost, še bolj izkoristili. jani Mestni svet pred novimi izzivi Kljub kritikam na račun mestnega sveta Murska Sobota, ki se večkrat slišijo v javnosti, je ta organ izpolnil svoje poslanstvo. V prvi vrsti je namreč odigral pomembno povezovalno vlogo v vseh šestih mestnih krajevnih skupnostih, saj je moral nenehno usklajevati različne interese. V praksi so se namreč marsikdaj pojavljali tako skupni mestni interesi kot ožji interesi, kar je bilo treba sproti prilagajati širšim potrebam mesta. To pa je gotovo dobra izkušnja za prihodnjo mestno občino, za katero se zavzemajo že nekaj časa. Poglavitni otipljivi rezultati minulega delovanja murskosoboškega mestnega sveta pa se vendarle najbolj kažejo na komunalnem področju. Dejstvo je, da so bile v preteklosti največje potrebe ravno na tem področju. Resnica pa je tudi, da si večjih naložbenih posegov zaradi kroničnega pomanjkanja denarja niso mogli privoščiti. Zadeve pa so se kljub težavam vendarle vsaj delno uredile, za kar ima zasluge prav gotovo tudi mestni svet. To med drugim dokazuje ureditev mestnega gradu sredi prelepega parka. Dokaj zadovoljni so tudi z urejenostjo mestnega pokopališča, kjer pa je največji problem pomanjkanje prostora za širitev. Že zdaj pa načrtujejo večji poseg na pokopališču, kjer ne gre zgolj za komunalna dela. Iz leta v leto pogrešajo trdnejše vire financiranja, naposled pa niso uspeli tudi s krajevnim samoprispevkom, kar je upočasnilo uresničevanje sprejetih načrtov. Zato so se letos odločili za prostovoljno zbiranje prispevkov za dograditev druge osemletke v Murski Soboti. S to akcijo so zelo zadovoljni, saj so s prostovoljnimi prispevki občanov in podjetij uspeli zbrati že več kot 2,4 milijona tolarjev. Ta akcija pa s tem še ni končana, saj so doslej zbrali približno 60 odstotkov načrtovanih sredstev. Kot največji problem pa v mestnem svetu Murska Sobota omenjajo ureditev Gregorčičeve in Kocljeve ulice. Poleg tega pa sta v mestu še vedno dve neasfaltirani ulici, in sicer Južna in Ulica ob progi. Prebivalci slednje so ravno na mestni svet naslovili vrsto očitkov zaradi nevzdrževanja te ulice, ki iz leta v leto izpade iz načrtov, kar je tudi posledica neuspešnega krajevnega samoprispevka, iz katerega bi lahko uredili to naložbo. Drugi problem v Murski Soboti so parkirišča. Ker ni veljavnega zazidalnega načrta za središče mesta, skušajo probleme sproti odpravljati. Zato se v mestu zavzemajo za trajnejšo rešitev. V zvezi s tem je bila tudi dana pobuda o uvedbi tako imenovanih modrih con. Zaradi prometnih težav, še posebno od tedaj, ko se je povečal promet na Cankarjevi ulici, so na mestnem svetu sprejeli več sklepov. Tako naj bi čimprej uredili semaforje na 11 najbolj prometnih križiščih in vpadnicah v mesto Murska Sobota, pa tudi prehoda za pešče pri blagovnici in Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli v Slovenski ulici. Zadnje čase pa je vse bolj izrazit tudi problem križišča Prešernove in Mikloša Kuzmiča pri skladišču Tobaka, kjer se vsakodnevno dogajajo prometne nesreče. MILAN JERŠE ! »Ne moremo niti iz svojih garaž!« »To je naš velik problem. Želja stanovalcev našega in sosednjega bloka je, da bi se ta zadeva končno uredila. Zdaj je namreč stanje neznosno, saj je avtomobilski promet prevelik. Po zazidalnem načrtu naj bi ta del odprli na drugo ulico in bi bil takrat vsaj krožni promet. Sprašujemo se, zakaj se to še ni naredilo. Ko je bila izdana uredba, da se morajo garaže pri našem in sosednjem bloku odstraniti, se to do danes ni uredilo. V takem primeru bi bil promet zagotovo drugačen in ne bi bilo gneče zaradi avtomobilov. Ob kakih večjih prireditvah v kinodvorani in vrtcu je parkiranih toliko avtomobilov, da ne moremo s svojimi niti iz garaže. Po drugi strani pa se stalno dušimo v avtomobilskem plinu, in je ropotv vozil skorajda že nevzdržen. Še. posebno je to izrazito pozimi, ko se ljudje pripeljejo z vozili in jih pustijo prižgane tudi po pol ure in več. Na naše pisne pritožbe ne dobimo nikoli pravega odgovora in rešitve, ker se nekako izogibajo teh stvari. Mislim, da mora za vsem tem nekdo stati, ki zavira vso zadevo,« utemeljuje svojo ogorčenost nad takim početjem sta- Gerenčerja in druge, vendar smo dobili le obljube, ki se niso nikoli izpolnile. Dobili smo le pojasnilo, da se pripravljajo nekakšni projekti. Izposlovali smo le prometni znak, ki dovoljuje zgolj parkiranje naših vozil in dovoz, toda vse zaman. Ob opozorilu, ko zaradi nujne vožnje nisem mogel odpeljati avta iz garaže, sem doživel neprijetno presenečenje in bi me garažami. Tako ne moreš priti do svojega vozila, če ga nujno potrebuješ. Tako moraš čakati, da pride voznik iz vrtca. Smrad izpušnih plinov iz avtomobilov je najhujši pred sedmo zjutraj in popoldne okrog tretje ure. Nihče ne upošteva prometnega znaka, ki prepoveduje parkiranje pred našim garažami. Po mojem bi morali večkrat posredovati policisti. Parkirali naj bi pri kinodvorani in šli peš po otroka v vrtec. Kaže, da je to mnogim predaleč, čeprav je le dobrih sto metrov.« Bližnje parkirišče pri kinodvorani pa sameva... Ogorčen je tudi Nikola Kostovič, ki pravi, da bi morali spoštovati prometni znak. »Tu ni nikakršnega reda, saj ta prostor na našem dvorišču ni pred- do 15.30. Sicer obstaja nost, da bi promet preusmeri na Aškerčevo ulico, vendar^ bi bistveno ublažili promet1 gneče: Če bi pa zaprli seM1 parkirišča, ne bi rešili pj blema. Ta problem bi rešiti, toda v tem trenutku -■ rem. kako. Hkrati pa remo sprejeti odločitve, da prepovedali parkiranje,^ to povzročilo dodatne bleme, saj bi bil ogromen^ tisk vozil v Stari ulici. za nas nesprejemljivo, z* damo se vseh težav, toda V tve za zdaj ni,« pravi seM sekretariata za varstvo in urejanje prostora Silvij lesek. novalec omenjenega Lojze Veberič. bloka »Vse to postaja neznosno!« Pridružil se mu je tudi Milan Balažič, ki pravi takole: »Stanovalci ne nameravamo delati OGORČENI STANOVALCI - Jože Kološa, Nikola Kostovič, Lojze Veberič, Marija Kostovič, Milan Balažič in Geza Škrilec (z leve proti desni) so razočarani nad počasnostjo in neučinkovitostjo reševanja njihovega problema. skoraja fizično napadli. Po zelenicah, ki jih čistimo, se kar naprej nabira nesnaga s steklenicami. Ničesar ne izsiljujemo, prosimo le za rešitev tega problema. Poleg tega nam očitajo, da to zemljišče ni naše. Nelogično je, da nam podjetje Komunala popravilo cestišča, kanalizacije ali košnjo trave, če- AVTOMOBILSKA GNEČA - Ob konicah, to je zgodaj zjutraj ter med 14. in 15. uro, so stanovalci bloka št. 19 v Kovačevi ulici s svojimi jeklenimi konjički prisiljeni ostati doma, čeprav bi imeli kak nujen opravek. Foto: M. JERŠE kake zgage, ampak to zadevo prenašamo že leta in leta. Zdaj, ko smo postali lastniki stanovanj, si ne prilaščamo kakih posebnih pravic, ampak se oglašamo še zmeraj kot stanovalci in uporabniki tega Zemljišča. Vse to, kar se zadnje čase tu dogaja, postaja neznosno in celo življenjsko nevarno. Poglejmo samo garažna vrata, ki so močno vdreta, kar je posledica neprimerne vožnje. Po drugi strani pa je tu pravi nered in prihaja že do fizičnih napadov na stanovalce. Tako ne moreš do svoje garaže popoldne od pol dveh do pol štirih. O tem problemu smo opozorili že vodstvo otroškega vrtca, gospoda Halba, župana sar ne moremo sami opraviti, zaračuna. Ob trditvi, da je to občinsko zemljišče, postaja vsa zadeva nelogična.« Moti jih smrad izpušnih plinov avtomobilov Geza Škrilec, stanovalec bloka št. 19 v ulici Štefana Kovača, razmišlja podobno. »Stanje postaja neznosno. Ravno ko se hočem odpeljati s svojim avtomobilom na vrt ali kam drugam, sem prisiljen čakati, dokler se ne izprazni vse dvorišče.« Štefan Kološa pa dodaja naslednje: »Ni mi všeč, da ljudje od drugod parkirajo svoje avtomobile pred našimi Brez dogovora z lastniki zemljišč Od vodje referata za zem, gradbeništvo ®‘L nalne zadeve Bogomirja^. Pa zvemo nekaj o zazi^ načrtu za ta del ‘« bote. »Leta 1989 je bil« zazidalni načrt za blo« kompleks med Štefana ^ča. Kocljevo, Can^ Kopitarjevo in P^. ulico. Po tem načrtuje bul■. Ijuček za vrtec pr^^Lj Prežihovove ulice. P^.fi. smo se že lotevali, smo mogli najti skun J z[ka z lastniki zemlji bile nekdaj avtobusnega nekaj časa Panonkina trg . zdaj pa je lastnik P^, Prav tu je bil nekoč za dovoz do vrtca, ven^jr,OnrlčU-govi gradnji ni bilo dok rešeno to vprašanje, J zdaj predvidevajo spret" . zazidalnega načrta za ‘ močje. Če že 20 let ta P# - ZA KOGA VELJA PROMETNI ZNAK opozorilu, daje parkiranje dovoljeno le za stana nekateri očitno požvižgajo na vse to. viden za parkiranje avtomobilov, s katerimi vozijo otroke v vrtec. Naj vozijo naokrog z zadnje strani v vrtec, kjer je v ta namen narejena cesta. Tu nas naj pustijo pri miru. Če nas ne bodo pustili pri miru, bomo sami zaprli vhod na naše dvorišče. Kaže, da tu ne pomaga nič drugega. Čeprav je parkirni prostor nasproti kinodvorane le sto metrov oddaljen od vrtca, raje zapeljejo sem do samih vrat ograje okoli vrtca.« »Ne vem, kako rešiti ta problem« Seveda smo se oglasili tudi pri nekaterih odgovornih dejavnikih za tak položaj. »Otroški vrtec v ulici Stefana Kovača ima dostop iz treh ulic, in sicer iz Štefana Kovača, Stare in Kopitarjeve. Ljudje vozijo svoje otroke v vrtec, pri čemer parkirajo pri blokih in v Kopitarjevi ulici. Čeprav stanujem v Kopitarjevi ulici, mene to najmanj moti. Največje konice so med 6. in 7. uro zjutraj in od 14. ure as* prostor pozvalo. parkirati svoja dar ni bilo o ,X A toiikratP°Sv. novalcev bi J f J parkiranje do . siC ) novalce in d° prepovedano-tudi policija nje te ^avise^^ In kaj praV ® Z riata za ker bi bil * hija v Wiž|i dovoz’ ^naP^^P^ ulici je zdaj ojSeifl * & vrtca. Sicer P^ za urejanje Obramba pred točo da ali ne ^raikuHi^^^Hiempišem teh nekaj vrstic v odgovor pred-?z‘ Uradno no' .^eo*°škega zavoda Slovenije na njegov članek Pišem Da’81" 0’ objav,jeno v dnevniku DELO 3. junija kmetijski stu)koC ^1°’ naš' številni štajerski in prekmurski tujega sistem” n' ^ede učinkovitosti ali neučinkovitosti dobrav so bili v a /,ran,be pred točo v naši pokrajini molčijo, mizo n" ^dnjih letih na regijskem posvetovanju za priboru zelo3 i majskem sejmu v Gornji Radgoni, pa tudi klie dosedanji ? asn'' Enako je veljalo za kmetijskega ministra, Ce °v Mariboru 'S Cn' °'KI®,be pred točo zagovarjal in pred leti ®adomestiti rak '?aVI'’ ^Anobeno zavarovanje pred točo ne more v kmetijsk”6®3- !,bran,bnega sisfema. Sedaj pa naenkrat '"'strsfvo v saJ Je P° pisanju medijev kmetijsko Je?a taketneoa c , m ‘ctu ^a*° soglasje za ukinitev doseda-n? 'z^kedonsk'tma obran,be pred točo. Obrazložitev je bila, 9 , udno, naš rakete. nevarne za življenje ljudi in premože-sk n*0Veških živpV .m°b'bzem pa, ki v Sloveniji letno terja več vp°j ^t tu in *er Povzr»ča neprimerno večjo materialno vP- nam niti n3”1 katera raketa, pa ni nevaren ali škodljiv. In t vo'zi|j, a misel ne pride, da se s svojimi konjički ne bi smo tudi mi laiki pre-Wani, da je prepoved upo-makedonskih raket spoli-totana z vsiljenim cenenim "^donskim vinom ter zani-^imi potovanji delegacij na mt^ko po nove rakete. “MZ tudi trdi, da ni doka-0 uspešni raketni obrambi pred točo, nima pa tudi nasprotnih dokazov, da raketna obramba pred točo nikjer do sedaj še ni bila učinkovita. V pojasnilih HMZ-ja je tudi navedeno, naj poslanci DZ-ja finančno obrambo pred točo, ki da stane državo letno nekaj čez sto milijonov SIT, vržejo iz sredi Lendave! Mm'rialci kT "Zvrtali l#ruT Nakovalci so sredi Lendave pred kratki® metrov globoko geotermalno vrtino za je pritekalo zadovoljivo, vrtina pa VI?ot^van^(^ek®anjll, Naftinih delavnic, voda iz nje pa J Prostorov nastajajočega trgovskega centra za razi- ’ nafte ^jo v M ge’ liko. le njena izkoriščenost ni zadovoljiva. Lahko bi jo bolj izkoriščali za pridelovanje zelenjave v steklenikih. Geotermalna voda je doslej izkoriščena le za zdraviliške namene in nekaj za ogreva- nje stanovanj. jani plesnih tečajev te **• ' tr' te£a’e' name' Ha nama Inim animatorjem te. ,n<)stno mešanem ob-®ih al,?" pa 2a £lane kultur- na tem območju. 0 Pripravili s pomočjo koreografov iz Madžarske. Tradicija narodne kulture in plesov bo ohranjena, k delu pa je bilo pritegnjenih več mladih, ki bodo dobljeno znanje prene- jam sli v društva. mojemi poslanci St;« trditi b‘ tak l Slovenske pesmi Te preveč lipou pozdravljati pa ka i P^en‘ca, štera se sako leto ednok dozori pa te , ^itva ',o onr„ ie P°sej°’ kak ešče sveto pismo pravi, stoteren sad naj en °W tikala*ton fPar^clmenti, prinesej kakši sad. n^Vtosr^ Velkopnx,8a’ tou ie pouleg opravlenoga dela tildi nikaj kak k Je tak. de k ^“”1°' ^ero je sako leto vkup zvezano z velkov °Pr’aviJo tomi Pr«vli nikda, Boča vola, ka do toga prijde, edela med n jrai )e bilo primeni Miška sousidof, pa sva malo kak ifU,iOma’ da je fejst vrouče bilou, pa je un začno sn K । ^ida k b a med žetvof gnes pa nikda, zato se tudi na ?°P/e Ve- ^f>Čko nnac,Se ‘nda. Dobro se spomijna, ka je duga lejta odo d lj'a^ skorn i avonji° fstaroj Jugoslaviji, ka so čeli skosami pa tUr^P^ Sle svetskoj bojne da je, kak se je te pravlo, se ti ^at m ® na vP . sl t^bp drčali, so med četvof si delafci sfabrijk pa tmtel° me°res,rani ^n,ce Pa Pavran pomagali pri žetvi, gučalo seje, ka se te t1’ .Ml so prav',i, ka delafci, šteriv fabrikaj delajo, cejlo leto krilj dmSaktL Pa som'at°“ b°r‘b Ali tou pomaganje je somo edno leto oJ dati, r ^et m Syemalo, na občinaj pa okrajaj so vd zračunali, h/e^li DJe ^teri nej \riPouvati pa kelko njemi doma trbej, ovo pa se more sk^al' Ped Pei Sleidai^ ’J° Pr‘^‘ takzvani aktivisti pa so sami zejli pa njemi 'tb^ šeluee niddri'j‘ je kaj ostalo. Po par lejtaj se jevidlo, ka bik 0 splr,'e davo nt emal1’ Pa te se je sten hejnjalo, pa non je cejh svejt .^id^iP-i, teP^eniCO’ ta^ ka eden cajt smo mislili, ka non več nede kina- b‘jla. t„ P.a obrnolo pa je do gnešnji časof pšenica sikdar PHk° Pa bi in Pa nevola začnola zavolo toga, ka tisti, šteri ^°^e šom-č‘s.ta fal kiljpili, mij pavri pa sken drakše oudah. kine^aPo P^en‘ca no kP', strokovnjaki začnoli računati, kelko košta Pšemf°izvodnp more kme' za njou dobiti, ka pokrije moderno j c°< Začala nnroSke, ali te se je pa država, štera zaj za se drujge bet? Pom Pr‘Pelalo ,pona^ati tak kak veti pri iži, pa pravi ka telko nemre 'oni lrbelnPys!di, pot.°Joga’ ka smo lani pavri šli na gronice pa nikoga ne hei ^ilrpi ^kšoon Sepe P°8°dijmo, pa je tou par dnij trpelo. Ka letos pilon povedali ’ ^°boti tej pregnjejši pozvali fkilp se, šteri bi pt' v(Q .° dstor, ■ a i od vlade pa toga kmetijskoga ministerstva nikoga . Pa Se na Par dna ; ^Pni najbo,Pa ,e. naednoukprišo f Soboto son predsednik naše e Prejgnjimi pogučavo tildi zavolo pšenice, pa prej že enkrat poskrbijo za učinkovitejši in manj nevaren sistem obrambe pred točo. Čarovnij tu ni več, tudi zvonjenje proti toči ne bo pomagalo. Morebiti pa bomo zopet šli nazaj na stare možnarje, iz katerih so nekoč po prleških vinogradih streljali na točonosne oblake. V TV-dnevniku 18. junija smo videli posnetek, kako neusmiljeno je dan prej v okolici Lenarta v Slov, goricah zopet klestila toča. Raketno obrambni sistem, pa tudi solidarnostni, pa bi naj bil menda v Sloveniji ukinjen, ker pač ni denarja. Res, lepa reč! Za vse drugo imamo denar, da bi pa naše kmetijstvo malo bolj zaščitili, za to pa denarja ni. Nimam pravice, da bi lahko pisal v imenu desettisoč slovenskih kmetov ter še več vrtičkarjev, vendar upam, da mi ne bo nobeden zameril, da se v imenu vseh tistih, ki v potu svojega obraza ter z žuljavimi rokami obdelujejo to našo rodovitno slovensko zemljo, lepo zahvaljujemo, vendar v negativnem smislu, vsem tistim v Sloveniji, ki so ali pa še bodo pripomogli k temu, da se naš dosedanji raketni obrambni sistem proti toči ukine, čeprav je dolga leta dokaj uspešno deloval in tudi psihološko vplival na pridne kmetove, delavčeve ter upokojenske roke. IVAN MUHIČ državnega proračuna in dejavnost prepustijo trgu, češ da bo tako uporaba raket proti toči kmalu odpadla. Vprašal bi rad vse tiste gospode v državi, ki na kakršenkoli način pritiskajo na ukinitev uporabe raket v obrambi pred točo, kako se lahko naravne ujme, med katere verjetno spada tudi toča, prepusti delovanju trga. Mar niso več škode po ujmah družbena skrb? Ali naj velja tu pregovor, pomagaj si sam in pomagal ti bo bog. Najbrž tistim gospodom, ki so proti raketni obrambi pred točo in ki imajo svoje »vrtičke« in »gričke« kar na svojih balkonih, družbena skrb nad ujmami, kot je toča, res ni potrebna. Desettisočim kmetovalcem in še večjemu številu vrtičkarjev, ki se vsak dan potijo na poljih, pa je obrambni sistem pred točo še kako potreben. Če odgovorni na HMZ-ju trdijo, da je škoda tistih sto milijonov'tolarjev, kolikor naj bi jih šlo letno za stroške obrambe pred točo, potem naj ■■ RADENCI - V Kra-■ jevni skupnosti Radenci deluje drugi najmočnejši kabelski televizijski sistem v gornjeradgonski občini. S končanjem del v Hrastju-Moti in na Janže-vem Vrhu bodo imeli okrog 1.000 priključkov. Poleg običajnega satelitskega TV-programa lahko spremljajo tudi lasten interni program, ki ga pripravlja in vodi Danijel Čuk. (L. K.) ■ RADENCI - Člani zgodovinskega krožka na osnovni šoli so pod mentorstvom učiteljice Rije Červič pripravili raziskovalno nalogo o zgodovini Radenec in Zdravilišča Radenska. Z njo so pred kratkim sodelovali na državnem tekmovanju v Ljubljani ter dosegli 2. Niste sami Vestnik je z vami! mesto v dokaj močni konkurenci osnovnošolskih zgodovn-skih krožkov. (G. G.) ■ APAČE - 400 gospodinjstev je že priključenih na sistem kabelske televizije v KS Apače, tačas pa širijo omrežje še za okrog 400 naročnikov. Pred kratkim so se s pomočjo linkovske tehnike povezali tudi s kabelskim sistemom v Gornji Radgoni, kar je stalo okrog mi- lijon tolarjev. Tako lahko gledajo tudi gornjeradgonski kanal 11, ki oddaja dnevno od 8 do 12 ur internega programa. Med gledalci je dokaj priljubljen. (L. K.) ■ GEDEROVCI - Začeli so graditi novo mrliško vežo. Pred dnevi so stavbo postavili do prve plošče. Uredili pa so že vaško tehtnico, pri kateri so postavili leseno lopo. (Fr-Ku) ■ TEŠANOVCI - Svet krajevne skupnosti skrbi tudi za družabno življenje ljudi. Tako so pred kratkim organizirali izlet v Postojnsko jamo. (G. G.) zdaj zavolo toga nede nikše nevoule, kelko so za pšenico obečali več nemrejo dati, ka nega pejnez. Od toga je glij zaj prpovedavo Vinci, ka domou z zadruge prišo, pa pravi, ka tou sploj nej istina, ka če mamo telko peinez v državi, ka lejko pokrijvlemo velke dugej bankan, železarnan železnican pa sen drugin šteri so vzgtlbaj, te bi se eden tolar ali dva pri kili pšenice telko pozna kak kapla vmorgje, pa tou je nonč nej za eden rejp od helikoptera pa zaj ka je nouvi minister zavojsko kakši dober mejsec, smo že se podpijsali ka seden najbole moderni helikopterof kujpimo. Pijtan ga te ges, ka je pa te zaj stistin, ka so novine pijsale, ka of prlej nikši naš Pentagon’ dal ziidati Vinci pravi, ka tou zaj sploj več nišče ne pijta, kak je zdruge stranke tej minister, tou je zaj somo nikši mali prizidek, pa tej zaj se svoje lidij na naprejgnjejša mejsta spravla pa se nebi čujdo, či njemi za eden cajt of Aksentijevič za pomočnika prijde. 1 .1 Naši najbole prejgnji ftoj staroj občini so bougibogme čedni bole kak si ovi v Lubloni, da son predsednik vlade f Soboto prijde po nouvi gvont v Muro, te ga malo okouli pelajo pa ka bi naše srmaštvo bole zakrili ga pelajo k najvekšemi kmeti, ka više sedendesejt glaf mare ma, zakoj so ga pa naprijliko nej pripelali k meni pa mo jo j luški, ka somo eno Šeko mava ali pa k Brtalanovomi Klošeki vnašaj vesi, ka dvej kravi pa dvej kozi ma Ali pa naj bi njemi šli kazat nevenkelko prazni štal od Rakičanskoga marofa kašo zdržavni pejnez napravlene, pa se zaj podgani notri špancejrajo. Da ’je lani med tistof velkof silšof tej predsednik prinas odo, so ga pa v Lipo gonili k tistomi, ka predesejt krafma, ali nišče ne vej, či so njemi povedali ka je tei sej pedeset kraf Šenki doubo od države, daje pa najna Seka nej bijla breja ie pa luška odda prosit v zadrugo, naj nama edno drugo šenkajo ka bi bar mlejko mela za strošek, so njej pravli, ka more desejt zejti, te se Šenki dobii ka je te tou pospeševanje prireje mlejka, edno kravo pa tak nej vrejdno fštali meti. Ali fala Bougi naša Seka je pa breja gratala pa zaj drUge ne nUcava liki po ton vijdin, ka sten bogate ešče bole bogate rejdimo, srmake pa 'ešče srmaške. H Zdaj, da Ti eto pijsmo pijšen, si mijslin, ka bi preveč dobro zavolo zdravdja sej vas KOvetof ton sparlamenta bilou, ka bi za žetvo šli saki k ednomi kmeti pomagat, pa s ten, ka bi bole lejpo farbo doubili bi tudi dosta prišparali, pa se te klete prt cejni pšenice zagviišno ne bi za saki tolar telko pogajali. F čakanji, ka z vašega dela ton fparlamenti nede somo stoklas Te preveč lipou pozdravla Tvoj volilec Na Čurgovi, pred žetvof 1994 Janči Borojčnjek s Čurgove V Bučečovcih še hranijo kopijo statuta in pravil GD, ki jih je potrdilo cesarsko kraljevo namestništvo Avstro-Ogrske pred 100 leti Hvalevredna zagnanost Potem ko je v začetku devetdesetih let v prejšnjem stoletju v Bučečovcih sredi vasi pogorelo več hiš, so kmetje sklenili, daje potrebno ustanoviti gasilsko društvo. To seje zgodilo leta 1894, in tako praznujejo letos že 100-letnico delovanja te prostvoljne in človekoljubne organizacije. K vlogi, ki so jo naslovili cesarskemu kraljevemu namestništvu, so morali priložiti tudi posebna pravila (v nemščini in slovenščini). V njih je med drugim zapisano: - Društvo lahko obstaja, če ima najmanj 10 udov (članov). - Starost gasilca mora biti najmanj 18 let. - Društvo je sestavljeno iz izvršujočih in podpornih udov. - Podporni ud se sprejme, če se zaveže, da bo društvu prispeval najmanj 2 goldinarja letno. - Če gasilec izostane trikrat od vaj ali enkrat od pomoči pri požaru, se izključi iz društva. - Uradni jezik društva je slovenščina. I V Bučečovcih gradijo nov gasilski in vaški dom, v katerega so vložili doslej že čez 3 milijone tolaijev. Čez dve leti ga nameravajo dokončati in otvoritev povezati tudi s 600-letnico kraja. (Fotografija: J. G.) Vse to je del 100-letne zgodovine bučečovskega gasilskega društva, ki jo bodo podrobneje pregledali 3. julija na veliki proslavi. Mi pa smo se ustavili za krajši čas tamkaj že pred dnevi. Njihov predsednik ZVONKO ŠIJANEC nam je povedal, da so pravkar sredi največje društvene naloge, saj gradijo nov gasilski in vaški dom. Lani so začeli s pripravljalnimi deli, aprila in maja letos pa so »pritisnili«, tako da so lahko objekt spravili pod streho. Domačini so delali večinoma prostovoljno in za to so pokazali veliko pripravljenosti. Prispevali so tudi večino potrebnega lesa. »Srečen sem, da živim v kraju, kjer se tako dobro razumemo, sodelujemo in si pomagamo med sabo. Če bi sredi vasi zažvižgal, bi skoraj gotovo čez čas prišlo na delovno akcijo okrog 20 ljudi,« je še povedal g. Šijanec. Dobre stvari je potrebno vsekakor pohvaliti. Poleg novega doma pa se v Bučečovcih pripravljajo tudi na zgraditev kabelskega televizijskega omrežja, za kar so že zbrali denar in čakajo le še na izvajalca del (Elrad). In kaj bi radi v prihodnjih letih še postorili? Med dolgoročnimi nalogami so zgraditev kanalizacije in preplastitev asfaltne prevleke na vaških cestah ter obnova vaške kapele. Čez dve leti pa imajo namen dokončati dela pri gradnji gasilskega in vaškega doma, tako da bi lahko otvoritev povezali tudi s praznovanjem 600-letnice kraja. Zgodovina Bučečovec je vsekakor dokaj zanimiva. Domačini pa so znani tudi po»zavzetosti pri razvojnih nalogah svojega kraja. JOŽE GRAJ /O Pomurska banka d.d. MURSKA SOBOTA Vabi k sodelovanju kandidata za naslednje delovno mesto: VODJA ODDELKA KREDITIRANJA ZA DROBNO GOSPODARSTVO V PE GORNJA RADGONA Pogoji potrebni za opravljanje navedenih del so naslednji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj in aktivno znanje enega tujega jezika Kandidati morajo biti komunikativni in iniciativni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: LJUBLJANSKA BANKA POMURSKA BANKA d.d. MURSKA SOBOTA Za kadrovsko službo Trg zmage 7 69000 MURSKA SOBOTA stran 14 odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA iz M. Sobote) Pa smo vas potegnili z vprašanjem, katero je glavno mesto ameriške zvezene države New Workl No, ne čisto vse, kajti nekateri ste odgovorili pravilno, in sicer da je to mesto Albany. Čudni so ti Amerikanci, se vam ne zdi, da New Work, ki je največje mesto, ni glavno mesto ne Združenih držav Amerike ne zvezne države z imenom New Work. Žreb pa je bil tokrat naklonjen upokojencu Lajošu Jošarju iz Trimlinov. Čestitamo! KUPON št. ... ALI VESTE Ali veste, kaj neki bi pomenile tele besede: aloš ej anačnok, aruh ecintičop! Odgovore pošljite najkasneje do srede (6. julija) in priložite (nalepite na dopisnico) kupon, če želite sodelovati pri žrebanju. Pa veliko sreče pri »prevajanju« in prijetne počitnice! Hiša leta 2000 Nekega dne sem se sprehajala po mestu. Videla sem polno lepih hiš z ravnimi strehami, okroglimi okni in velikimi belimi vrati. To je bilo vse lepo, vendar ni bilo nič zelenja. Okrog hiš je bil beton. Ljudje so hodili po dolgih in širokih betonskih pločnikih. Po širokih cestah so vozili avtomobili na sončni pogon. Vstopila sem v dvigalo velike hiše, ki me je odpeljalo v sto petdeseto nadstropje. Izstopila sem iz dvigala in z magnetno kartico odprla vrata stanovanja. S pritiskom na gumb sem prižgala luči in se usedla na vodno posteljo. Tiho je igrala glasba in premišljevala sem, kaj bom jedla. Sla sem v kuhinjo in vzela iz omare škatlo z napisom »Hamburgerji«. Iz škatle sem vzela tri kroglice in jih pojedla. Okus je bil zelo dober in kmalu sem dobila občutek sitosti. Nato sem šla v kopalnico. Do kadi je bila dolga pot. Najprej so bile stopnice, nato pa most, ki je vodil k okrogli kadi. Spustila sem vodo iz pipe in v kad je tekla slana voda. Okopala sem se, se lepo oblekla in odšla v mesto. MAJA ŠKRBIČ, 4. a OŠ L M. Sobota Predmeti naših babic Naše babice so imele drugačne predmete in posodo. M jo imajo naše mame. Perilo so prale na roko, pri d®«5’ uporabljale »ribaš«. Likale so z likalniki na oglje, trike niso imeli. Kuhale so v lončenih posodah, ker o 8 pač ni bilo. Kavo so mleli z ročnim mlinčkom. Svetujs s petrolejkami. Pozimi so žene vrtele kolovrate in pnp Ijale lanene niti za platno. „ ,. DRAGOŠANDOR.^ Naša tožba Pred mano se kaže umazan planet, nesnaga in plini dušijo ves svet, plastika, jeklo, dim in beton mladi poznamo - to je naš dom! Tovarne ves svet nam dušijo, otroci se vsi proti temu borimo. Kako naj brez zraka živimo? MILENA PREMOŠA, 8. a OŠ Turnišče O svetu, kakršnega ni več Vsak večer je pripovedoval dedek vnučki zgodbe. Nekega večera ga je prosila, naj ji pove resnično zgodbo iz mladosti. Dedek ji je pripovedoval o Šimih livadah, polnih dišečega cvetja. Sredi livad je bila ozka pot, ki je vodila do lične kmetije. To je bila dedkova domačija. Za lepo hišo je tekel bister potok, poln življenja. Vsako pomlad so cvetoče mačice ob potoku dajale prvo hrano čebelam. Cvetovi rumenih kalužnic so se svetili kot suho zlato. V tem potoku so se dedek, njegovi bratje in sestre kopali. Lovili so ribe, rake in žabe. Tudi kače - belouške in slepci ki so se grele na soncu, so jih včasih strahovale. Potok je tekel skozi lep gozdiček do jezerca. Ob potoku se je vlekla shojena potka. V čudovitem jezeru so cveteli lokvanji. Poleti pa se je slišal žabji koncert. Naenkrat se je vnučka začudila in je vprašala dedka, če si ni vse to izmislil, kajti takšen svet je poznala samo iz pravljic. Dedek ji je povedal, da je vse to res in da je to doživljal v času svoje mladosti. Sedaj pa, kamorkoli pogledaš, strjena naselja, velika mesta, pogled zastirajo visoki nabotičniki, čudovitih gozdov pa ni videti. V potoku se ni mogoče več kopati. Na mestu, kjer je bila dedkova domačija, stoji danes tovarna, na lepi livadi pa je parkirišče za avtomobile delavcev. Pes in deklica Nekega jutra se je deklica zbudila. Ime ji je bilo Tina. Njenemu psu je bilo ime Bobi. Tina je imela Bobija zelo rada. Vsak dan mu je nosila hrano. Tudi ta dan je bilo tako. Prileteli so tudi vrabci. Sedli so na Bobijevo utico. Začeli so peti Bobiju je bilo to zelo všeč. Mislil je, da mu bodo pojedli hrano, vendar tega niso naredili. SIMON LUKIČ, 2. a OŠ Grad Čebibih." Če bi bila roža, bi v največjem in najlepšem Y zemlji bi imela Čebuli#j uje bi poganjale koremaU steblo. Steblo bi bilo zeleno j njega bi rasli zeleni listiW ki bi bil na vrhu, bi bilroh»' barve. Bila bi najlepša svetu. Ljudje bi me občudos m moj gospodar bi bil dovoljen. Vsak dan bi M val in se pogovarjal t Imela bi se lepo. Imen0™’ se Dalija. '„,f Danijela 06 Ko sem bila zvončnica Na travniku je rasla zvončnica. To sem bila jaz. Lepo se mi je godilo. Nekega dne je priletel name metulj. Naenkrat je začelo deževati. Metulj se je skril v moj cvet. Jaz sem bila zadovoljna. Postala sem kraljica. Vsi so me pozdravljali in letali okoli mene. Res se mi je lepo godilo. Druge zvončnice pa niso bile tako lepe kot jaz. Nekega dne sem praznovala rojstni dan. Povabila sem vse svoje prijatelje in prijateljice. Pripravila sem pravo požrtijo. Ko so se najedli in poveselili, so odšli domov. Tako praznujem rojstni dan vsako leto. ANDREJA FERKO, 2. a OŠ Grad Sanje Največkrat sanjam o športnih dogodkih v mojem domačem kraju ali kje drugje. Te sanje so največkrat povezane z nogometom, odbojko ali včasih tudi s košarko. Če se končajo z lepim izidom, sem zelo zadovoljna, včasih pa ni tako. Po nekaj trenutkih sanjanja pa se prebudim in ponovno takoj zaspim. Včasih sem sama presenečena nad svojimi sanjami. KLAVDIJA ŠIBRAT, 7. a OŠ Apače Moj muc Vedno sem si želela muco, ker imam rada živali. Nekega večera se je pred vrati naše hiše nepričakovano pojavil majhen, umazan in lačen črno-bel muc. Ker smo ga večkrat nahranili in skrtačili, se je navadil in je ostal pri nas. Naučil se je celo, da hodi ven na stranišče, zato je najbolj priden muc. Včasih pa je tudi poreden in me popraska po nosu. Zelo rad se igra s piškoti, ki jih ukrade iz sklede na mizi. Zaradi tega smo mu dali ime Lumpi. VERONIKA MARUŠKO, 2. a OŠ G. Radgona Novinarki Pri sosedovih imajo dva majhna otroka. Deklica je stara pet, fantek pa dve leti, fantek me ima zelo rad. Ko imam kaj prostega časa, se z njima igram. Ker sem dostikrat pri njih na obisku, vem precej o njihovi družini, zato so mi moji domači dali vzdevek novinarka. Tudi moji prijateljici njeni domači pravijo novinarka, ker iz šole prineseva vedno kakšno novico. V začetku naju je to zelo motilo in jezilo, čez čas pa sva se tudi medve s tem sprijaznili. Za pusta sva se našemili v novinarki in sva se zelo zabavali. MATEJA MOLEH Podružnična OŠ Sp. Ščavnica Niste sami Vestnik je z vami! Vnučka se je zamislila. Z žalostjo na obrazu je vprašala dedka, zakaj se je vse to zgodilo. Dedek ji je povedal, da je tega kriv človek sam. Zgradil je velike tovarne. Te tovarne onesnažujejo vse vode s kemičnimi odpadki in odplakami. Tudi vsak od nas onesnažuje okolje in vodo, vendar se tega ne zavedamo. Narave ne smemo izgubiti. Če jo uničimo, uničimo tudi sami sebe. Že ko se je uničevanje narave začelo, so obstajale manjše množice ljudi, ki so poskušale zavarovati Zemljo pred uničenjem. Hoteli so obvarovati floro in favno takšno, kot je bila, za svoje otroke in vnuke in vse naslednje generacije. Vendar njihove zahteve niso bile uslišane. Premagala jih je človekova lakomnost po dobičku. Zvečerilo se je, vnučka je postala zaspana in je zatisnila oči, dedek pa je odšel po prstih iz sobe, daje ne bi zbudil. Sanjalo se ji je o lepi deželi, takšni, kot je bila dedkova. V njej so živeli srečni ljudje. Nekega dne pa so se od nekod iz daljave priklatile grde, črne pošasti. Upostošile so vso deželo, pojedle drevje in pregnale prebivalce. Takrat pa so prišli vojaki, oblečeni v zelena oblačila. Pričeli so streljati s puškami, ki so imele obliko rož, iz njih pa so švigali curki kristalno čiste vode. Vsaka pošast, ki je bila zadeta, se je spremenila v drevo. Tako so zeleni vojaki ohranili lepo deželo. Voda, naše največje bogastvo in vir življenja, je onesnažena. Tega se zaveda le malo ljudi, in ko še teh ne bo več, bo konec tudi življenja na Zemlji. NINA PIRHER, 6. b OŠ Križevci pri Ljutomeru Na igrišču Otroci smo hodili na igrišče. Nekateri so se igrali, drugi pa gugali in igrali nogomet. Ivo se je igral v pesku. Miha in Janez sta se gugala. Bili so zelo veseli. Naenkrat pa je Miha padel z gugalnice. Potem so Janez, Ivo in drugi otroci prišli k njemu. Vprašali so ga, če si je kaj napravil. Miha je rekel, da ga boli glava. Janez je odšel po njegovo mamo. Mama je prišla na igrišče in Miho odpeljala k zdravniku. BARBARA KAVAŠ, 2. a OŠ Bakovci Vrabec Nekega dne je ptW I v gnezdo vab^' gnezdu je bilo hrane. Ko je vso pbPN je odletel. Naenkrat jeti J del na tla in dolgo dolg0’ j mogel odleteti. Za som pa je bil skrit črn ček. Ko je vrabček tV dal mačka, se jo ustrašil. Močno je nil s perutnicami ir 0 . tel v višave. Tako # 1 srečno rešil. ,. Mačja družina^ Nekoč je n pile s%.! skotila ffl^Jdobila^i muce. Prva J t:a pa druga Mim, inatok%si Vsak, ki je pr,š®‘ I^NobMov^ igrale po k . so ves dan. Naj aj^p8 z volno. Ko so W ( samo še P^A P^ Intervju z učiteljico Odločili* sva se, da bova intervjuvali našo ^jAl. V Zužano Koša, ker je zelo dobra in nam vse v asih, ko smo preveč poredni, izgubi živce. ~ ^kaj ste se odločili za ta poklic? veseldo me je to delo. - Ste zadovoljni s svojim poklicem? ,„ Deloma. f jild - Učite zemljepis in madžarski jezik. Kolik0 na teden? J Na teden delam 22 ur. j uČ^ Učite 5. in 6. razrede. Kakšni se vam zdim0 6. razredov? Zdite se mi izredno zanimivi. — Razredničarka ste nam, , ote pid0 6. d. razredu- S z nami? Ne vem. To je odvisno od marsičesa. - Bi nas zamenjali? Ne vem. Mogoče?! _ - Zakaj ste tako nestrogi, popustljiv*- Ne vem, takšen kriterij imam. — Vodite kakšen krožek? Da, sem mentorica zemljepisnega krožka- „ - Bi zamenjali svoj poklic, če bi ga la reS Ji Če povem po resnici, bi ga v določenih tret k/A/ii Z Adriaticom na izid J organizirala izlet v pripeljali v ,zbranimi učenci sem bila L,;ih t? Zabaval i «t^°Peii’>naS je dočakalo mnogo tamkaj, z ladio v P nas klovn in Romana Krajnčan fe^jisp°^ 3 kJersmo imeli kosilo. Vsak je vrnili “ "kr'« P““* Srečni in oš J stran 15 za mlade Novice od tu... Skupina Orlek bo v soboto, julija, predstavila svojo naj-Wjšo kaseto in lasersko ptešo Melodije smoga in pre-®oga. in to v okolju, od koder izvira njihova glasba, v rudniku Zagorje. Kot gostje bodo natopili Vlado Kreslin ter skupine Bombe, The Drinkers in Ute Guitars. * * * Podjetje za promocijo kul-Prahe - Franc iz Murske Sobote se je lotilo kataloške Prodaje besedil za vse vrste za-»avne glasbe.. Skupina ustvar-fcv je pripravila obsežno po-Mbobesedil, ki naj bi bila na W ravni, kot so besedila ve-'t® bandov na slovenski glas-”ei" sceni. * * * Od 6. do 8. julija bo v ljubčkih Križankah 35. JAZZ M Ljubljana '94, kjer sodelovali: Roots: A Sa-W to Molphe Sax, Bon Ba-M Klezmer Orchestra, Mike Trio, Fiesta Brasileira: and Gropu, Tania Ma-Nouvelle V ogne in Rav and New World Špirit aKhestra.Več o tem v nasled-WVestniku. "'Mam Skupina Urban Cookie Col-kctive je zaprosila svoje obo-«valce, naj jim ne pošlilja)0 keksov po pošti, kajti vsi ?T'dejo na njihov naslov popolna razdrobljeni. cŽe “»S kv dvaiset let sP°mnite se g°tovo 50 Uhva^^ih hitov, kot ?a Iesen Ugas' me’ ^aj s thenr in drugih. s° ’Sti, u sPet vrnili, ostali a?Pak s« let starejši. kie’ raz’gran'in0 polni ener‘ >ajofa“* in glasbeniki, sonci. pPubllko spraviti po-smo se Huseinom 'o ‘^Husom. ^»•Opa ni'h.?avzeje ^la n °^a z nadovom h *e Po tphS!°* P°meni, da .^Ui °Zim et‘^ Pavze Pre' ‘j; Sz Bhko razumb naša J110 disknJ6 P310 daljša ali >4rafsk;rnie nismo V ^bto^iH veliko igrali as'ov je koncertih, z?'ker vs?o lstvu buienie ’z pgO(i’lo, n: ga tega, kar se je n?^jetud'verjeti. ^čina mladih ni h >o8 ur d? se lahko i: ?'h Ubijal, jydje na takšen Bu^enie simbo- >jeni ‘S- da smo bili shiCa nekaj, kar ni bila £>16 'mel pesmi, ki bil nek' Vrst'cami neko ni?Sa,hoiiuL angažma, h'80 h04bezenske. Nikoli za*ekspiiCj Ptsati pesmi, ki e že takoj na Pr? neko P°slu^l-jej0Pušč^. Pjg° ° Hudjem Ven0 čem v? sam' odkri-<4ko je ne«P^Srr". govorim, st?e k°t liuh 1111’ k' so ozna-načinČeni druSak tvorijo Pav0' ^eved^m na sl'kovit »ie^tereodc k Pesm>-ki ie^muvS^ sta' če? )e doeZf okJe stanje. 4 av sni08£0 .okrog nas, ^^^bežah od takih pridejo v kostumih. Charlie Watts iz stonesov je prišel oblečen v vojaški uniformi, njegov kolega iz banda Bill Wyman se je oblekel v enega od bratov Marx, Bob Geldof se je pokazal kot Rasputin. Seveda pa je imel slavljenec najboljši kostum. Pojavil se je v kostumu kralja Ludwiga XIV. in z zlato lasuljo na glavi. * * * Prejšnji četrtek so našli mrtvo Kristen Pfaff, basistko skupine Hole. Našli sojo v kopalni kadi, v njeni torbici pa so našli injekcijske igle in drug narkomanski pribor, čeprav naj bi se Kristen odvajala od drog. Natančen vzrok smrti bo povedala šele avtopsija. » noviceee Eros Ramazzoti Ko se je pred desetimi leti Eros prvič pojavil na prireditvi festivala Sanremo v konkurenci mladih izvajalcev, so novinari o njem napisali: »Tu je tudi neki Eros, ki poje Terra Promessa prepričjivo, ampak sramežljivo, z žalostnim glasom siromašnih in včasih lačnih provincionalcev Italije. Vendar z željo, da si ustvari ime.« To mu je tudi zelo hitro uspelo, prav s pesmijo Terra Promessa, ki je prišla na vse glasbene lestvice. Hitra slava mu ni takoj stopila v glavo in ni želel na hitro zaslužiti denar. Vrnil se je na Sanremo s pesmijo Una Storia Importante. Čeprav se ni visoko uvrstila, se je mala plošča zelo dobro prodajala po vsej Evropi. Bil je originalen pevec, ki je pel o problemih mladih, ne da bi jim dajal moralne nasvete. Že naslednje leto je na istem festivalu zmagal s skladbo Adesso Tu. V tistem času so objavili njegov drugi album Nuovi Eroi, ki je porušil vse dosedanje rekorde prodaje plošč v Italiji, odlično pa se je prodajal tudi drugod po Evropi. Album In Certi Momenti kritiki ocenjujejo kot enega njegovih najboljših, tudi reakcije na tržišču so bile več kot odlične. Naslednjemu albumu Musiča E niso napovedovali najboljše prihodnosti, klub temu pa je postal uspešnica. Njegova turneja in koncerti pa so bili popolnoma razprodani. Potem pa so sledili še albumi, ki so samo utrdili njegovo popularnost po svetu. Eros je sedaj spet na turneji, videli ga boste lahko 11. julija na stadionu Radnik v Veliki Gorici. Parni valjak Prebujenje... nje enim prva naša plošča. Koncertne dvorane na Hrvaškem so bile polne, tudi pesmi. Kajti nismo želeli ljudi na neki način še dodatno obremenjevati. Zato smo imeli tako dolgo pavzo. Kajti dobiti smo želeli takšen material, ki je kolikor tolikor uravnotežen, da ni samo vojna vsebina. Tudi glasba je veliko bolj mirna, kot je bila prej. Vsaka plošča na neki način zabeleži določeno obdobje, v katerem sem sam bil, ko sem delal glasbo, in v katerem je bil band. Mogoče bo naslednja še mirnejša, mogoče pa bodo na njej izključno hitre pesmi. Odvisno je samo od tega, v kakšnem stanju bomo. Ste čakali tako veliko evforijo, kot ste jo doživeli na koncertih, pri nas in na Hrvaškem. Povsod je enako. Povedati moram, da smo zadovoljni, kajti po tako dolgi pavzi se je bilo precej težko vrniti, kajti prišle so nove generacije, ki starih komadov ne poznajo tako dobro. To je po eni strani ponovno predstavljanje banda, saj je ta plošča Budje- v Ljubljani v Križankah in danes je bilo čudovito. Veseli me,* da smo uspeli s temi pesmimi priti do nove generacije. Zadržali pa smo tudi staro publiko. Najmlajši pa znajo tudi vaše stare hite. Pa... Jesen, našo najpogosteje izvedeno pesem, poslušalci tudi najbolje poznajo. Veliko ljudi, prihaja zaradi novega materijala, to pa mi je najpomembnejše. V publiki lahko najdemo »klince« od 15 16 let pa tudi mlajše, ki so pred štirimi leti imeli 10 let, težko, da so že takrat spremljali band. Na Hrvaškem je to še pogosteje izraženo, ker smo na domačem terenu in smo na radiu bolj navzoči. Lahko povemo, da je 80 odstotkov razlogov, zakaj je publika prihajala, v novih pesmih. To smo tudi hoteli doživeti, kajti ta band že precej časa deluje, 19 let, kar je tudi v evropskih razmerah zavi-den rezultat. Ne obstajamo pa zaradi tistega, kar je bilo pred desetimi leti ali petnajstimi. Mislim, da vseeno nova glaba prevladuje. Pomembno je, da živimo od tistega, kar sedaj smo in kar sedaj delamo. Ali se sedaj, ko nismo več v eni državi, vidijo kakšne razlike v dojemanju publike. Ali pa publika reagira samo na dobro glasbo? Publika je vedno ista, publika prepozna dobro vibracijo, publika prepozna iskrene pesmi. To da moramo dati potni list, ni takšen problem, čeprav se sam na to ne morem navaditi. Veš, ko se človek ukvarja z glasbo, predpostavlja in se počuti doma, kamor koli pride. Mi smo zelo veliko igrali v Sloveniji, še posebno na Primorskem, kjer je zelo veliko klubov. Vsi poznajo pesmi in na njih pozitivno reagirajo, tako da se tudi v Sloveniji počutimo kot doma. Pravite, da ste boljši na velikih koncertih? Pa ne vem. Celotna percepcija je vedno na velikih koncertih večja in boljše je vse skupaj - videz, oprema, reflektorji, oder. Čeprav smo tudi sami začeli kot band, ki je igral v majhnih prostorih-in sedaj, ko se znajdemo v situaciji. ko igramo v klubskih prostorih, enako dobro funkcioniramo. samo da igramo nekoliko drugačen repertoar. Sami smo zrasli iz tega direktnega kontakta, nismo niti daleč odšli. Pomembneje je to, da še vedno uživamo, ko igramo. To nam ni izključno delo, da bi na koncu končali v smislu »še eden delovni dan je za nami«. Še vedno smo polni velikega veselja do igranja, kar pozneje tudi poslušamo. Pomembno je to, da se na odru še vedno veselimo, to pa se prepozna, ne glede na to, ali igramo v malem klubu ali pred veliko dvorano ali na stadionu. ■ Brian Jones Njegovo pravo ime je Lewis Brian Hopkin Jones, rodil pa se je 28. februarja 1942. Ža glasbo ga je navdušila njegova mama. ki je bila učiteljica klavirja. Že pri 13 letih je dobro igral klavir, klarinet in kitaro, kasneje pa se je naučil igrati vsega skupaj dvajset različnih instrumentov. V srednji šoli je bil eden od najboljših učencev, vendar je prevladala ljubezen do njegove stare kitare Gibbson. Kmalu se je priključil različnim skupinam John Keen’s Tred Band. Bill Nile’s Delta Jazz Band, Glasbene lestvice NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. UNITED - Prince Ital Joe & Marky Mark 2. LOUIE LOUIE- Iggy Pop 3. MMM MMM MMM MMM - Crash Test Dummies 4. SUMMERINTHECITY-JoeCocker 5. OUT OF TIME - Ramones 6. ALWAYS-Erasure 7. THE LIGHTHOUSE - Steve Harley PREDLOGI: LUCY’S EYES - Paper Moon JESSE - Joshua Kadison SOME KIND OF WONDERFUL - Huey Lewis LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. MON CHERY - Magnet 2. PASTIRČE MLADO - Roberto Magnifico 3. DAN ZA ZALJUBLJENE - Oto Pestner 4. SKOZI LETA - Avtomobili 5. MI PLEŠEMO - Miran Rudan 6. V SAN SIMONU - Faraoni 7. ČRNA ŽENSKA - Avia band PREDLOGI: HOČEŠ Z MENOJ - Pavel Kavee LEP JE DAN - Anja Rupel OD FRANCA FRANČEŠKINA GOD - Iztok Mlakar LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. NAJINA SREČA - Melos 2. LECTOVO SRCE - Ans. Franca Miheliča 3. KAM BOVA VANDRALA - Ans. Tonija Verderberja 4. VALENTINOVO - Ans. Nagelj 5. ZAKAJ PA NE - Alfi Nipič in njegovi muzikanti 6. MAJSKA NOČ NA BLEDU - Alpski kvintet 7. STARI ZVONIK-Bistriški odmev PREDLOGI: VRH KAMNIŠKIH PLANIN - Ans. Janeza Goršiča LJUBICA, PODAJ ROKO - Ans. Lojzeta Slaka SLOVENSKI KRUH - Štajerskih 7 Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 7. julija 1994, na naslov: Murski val, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. |- Kupon št. 26-------------------------------- | Glasujem za skladbo: ■ • tuja-----.-------------__—-------- 1 • domača------------------------------------- | • narodnozabavna-_____________- I Ime in priimek ter naslov igral je tudi pri skupini The Ramords. ko se je spoznal s Alexisom Kornetom in se pridružil njegovi skupini Blues In-corporated. Tu se je spoznal tudi s Keithom Richardom in Mick Jaggetjem. katera je zelo presenetil s svojim igranjem. Takrat je tudi nastala legendarna skupina Rolling Stones. Glasbeno najbolj izobraženi in najlepši od stonesov je svoje glasbeno znanje zelo dobro dopolnjeval s Keithovimi in Mickovimi idejami. Njegova velika slabost pa so bile ženske, saj je bil pri nepolnih 20 letih oče treh izvenzakonskih otrok. Do žensk se je Brain vedno obnašal kavalirsko, do drugih ljudi pa je deloval cinično in zaprto. Ta večno nesrečni in depresivni Brain si je poiskal uteho v drogi. Iz Rolling Stonesov so ga vrgli 3. junija 1969, ker je skupina po izletu v eksperimente želela, da se vrne k rock and rollu, kar Brainu ni ustrezalo. Sam se je povsem predal vzhodnjaškim vplivom. 3. julija 1969 so ga našli mrtvega na dnu bazena v njegovi hiši v Hartfieldu. Zdravniki so povedali, da je vzrok srčna kap. Dva dni po smrti mu je na velikem brezplačnem koncertu v Hvde parku v Londonu Mick poslal zadnji pozdrav s citiranjem verzov iz Shelleyeve pesmi Adonis: »Tišina, tišina! On ni mrtev, on spi. Potopil se je v sanje o življenju.« AUDIO - VIDEO - CD /UISHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER stran 16 ne zgodi se vsak dan Visoka odškodnina Ameriško zvezno sodišče na Aljaski je dalo zeleno luč zahtevi kakih 10 tisoč ribičev za 16.5 milijarde dolarjev odškodnine, ker so bili zaradi razlitja nafte iz tankerja Exxon Valdez ob ulov in zaslužek. Naftna družba Exxon je torej po mnenju sodnikov kriva za najhujšo ekološko katastrofo v ameriški zgodovini. V Zalivu princa Williama se je iz tankerja Exxon Valdez leta 1989 razlilo v morje 42.000 ton nafte. Tanker pa ni nasedel na čeri, temveč mu je poveljeval nesposoben kapitan, družba pa je vedela, da je imel že težave z alkoholom. Prihodnji mesec bo sodišče odločalo o odškodninah za posamezne ribiče. Leta 1989 je 42.000 ton razlite surove nafte onesnažilo 2.000 kilometrov obale, zaradi nafte je poginilo 400 tisoč morskih ptičeV in 5.500 tjulnjev in mrožev. Za čiščenje je takrat družba Exxon porabila 2,3 milijarde dolarjev, ljudem pa je dala 1 milijardo dolarjev odškodnine. Vojna na preprogah s JI. Mojstri afganistanske umetne obrti so nekoč na svojih dragocenih orientalskih preprogah upodabljali cvetlične, religiozne ali abstraktne dekorativne elemente. V zadnjih letih pa so priljubljeni motivi granate, tanki, helikopterji in ka-lašnikovke, ki v kombinaciji s tradicionalnimi okraski prikazujejo tragično usodo revnega in z dolgotrajno vojno izčrpanega ljudstva. Preproge s specifičnim sporočilom, delo pridnih ženskih rok, so bile celo uradno prepovedane za izvoz, imeti pa jih je pomenilo simbolični odpor proti okupatorju. - V * V Tačas polnijo časopise diete in predvsem diete. Vse ženske imajo eno samo prednostno nalogo: shujšati. Izdajalske poletne obleke, lahke hlače in še posebej kopalke ne poznajo usmiljenja. O tem, kaj vse je lahko storiti z veliko dobre volje, naj vas poduči in podpre tudi tale prispevek o gospe, kije shujšala bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Gre za Diano Rosenberger, ki je z rekordnih 320 kilogramov skopnela v vitko gospo. Zdaj bi ji rada sledila že pol lažja 150-kilogramska Dawn Wyatt iz Britwela v Angliji. Se vest skriva za čelom Mini humoreska Božanski bes J Ponavadi menimo, da so pohlevnost, P°^0,nost'''L^ nost lepe lastnosti, jaze in bes pa slabi. Tako so na 5^ skozi tisočletja lastniki sužnjev, fevdalna gosp0 ' cerkev, kapitalisti in marksisti ter sleherna vojska g . | Zelo verjetno pa je, da to ne bo držalo! ■ Ponižnost, pokornost in pohlevnost so črede ter jate hlapcev in sužnjev. Svoboden clov pravico z jezo in besom odklanjati napravico 1 pravila. Končno sta jeza in bes lastnosti Zevsa m ° bogov. Tudi sam Bog se je znal pošteno razsrditi verniki. Borit / CNN je v krizi Čeprav sloviti CNN obstja že 14 let, mu ne gr upada > I Po finančni plati ni bil nikoli uspešen, zadnje čas ]etakar®' število njegovih gledalcev - v prvem trimesečju । odstotkov v primerjavi z istim časom lani. Tu 1 ^.poP0?. । Turner Broadcastings Systema je padla za 7,2 o s kih medijskih strokovnjakov je razlog za. sla č vojos večjih svetovnih kriz, kot sta bili na primer v rn® moskovski državni udar, ko je le CNN iz prenašal dogodke. Ameriški gledalci so zato pres , l tv-mreže, ki pogosto poročajo o škandalih m e $o se lot6 I so se vedno branili lažnega senzacionalizma izključno resnih in pomembnih novic. in čenčah- । rma in s0 ' nj egove, pa kak tou ide, de je pravo Bela, de od pa pa 49 Se slovenske države. No za j znamo kleti tou pri nas čista inači, Nej j e Belekova tak kak Dan državnosti je srečno mino, pravega cajta začno prpravlati na glij bila osrednja Slovenska liki gutno en glaš piva, šteroga v diskonti ktipUvle za SIT eden glaš, v navadnon bifeji pa košta 130 SIT. pravi, ka pout od diskonta na šank košta 81 SIT. se Bela pri ton zmisli na odločitef skupščine, ka ga šč4 Samo, Bela proslavo. osrednja 1 krouži okouli s prignjenof glavouf, pa išče odkup prvoga klasa pšenice 27 SIT, te čemerouf boži žlak strafuniti. Zadnje Vzrok za to domnevo je skrivnosten primer iz leta 1848. Tedaj je neki železniški delavec z železnim drogom potiskal dinamit v luknjo v skali. Naboj je predčasno razneslo in drog se je možu zaril v podličnico, prebil lobanjo, in padel nekaj metrov stran na tla. Mož je preživel toda značajsko se je povsem spremenil. Prej je bil prijazen, pobožen, priljubljen. Po nesreči je postal zlovoljen, nepreračunljiv in veliko je preklinjal. Ameriški znanstveniki pravijo, »daje izgubil socialni čut, nobene odgovornosti ni več poznal«. Dobesedno poživinil je. Se torej sedež naše zavesti in značaja skrivata v možganih tik za čelom? Vesoljski hulahup , podobnimi so doslej v vesolju, ki s J tov0' krili. Nihče ne^V kaj je to.Opa«^ nova je eksplozij 1978. AstronoJ pte mejo, da je naj mnogimi leti zve ^jj# vajala s0 plina, iz kateref Ko velikanski zvezda eksplod>rosve[ia močna ^^rila mehurje m u vaden vizualni Prejšnji teden je teleskop Hubble posnel nenavadno fotografijo supernove s tremi velikanskimi prstani. Pri ton se ešče spouti pitanja lejt:"Zakoj stoji stražar pred njegovi n j emi takoj slovenskof skupščinof eden. Naj bo le ga je posameznik lejko v samoniklih grbanjof. pamet tildi gena šumi ne vujde." Vidite, spadnolo, ka je stražar,- pa nej nabro samo Zdavanjska njegova je Kolo na Obrtniki ise sama logiko. soldaški Odgovor: d vej ' pa ka pa pred samo de pravila:"No gda mo šla grbanje brat, te boš tij f časi nošo, zatou, pa va sprouti ka :ij tak nigdar ila, k a naj m ednon dnevi šla bi što ka de namesto SDK~ja kama se spopadno. čUu, tUdi pa r4den smej grbanje nebeške." Gda je pa Računsko sodišče, štero de državni budžet troši, ga je Na kakši decinski način, nji pravo. V istoj sapi pa povejo, ka ešče nemarno pravne države, pa je ešče dugo nemo meli. Ka de pa z SLO, pa z SI, pa z SVN, pa što je tou zbrko, pa drgouč. Brat Džouži baterije Genialni britanski izumitelj Steve Sinclair, oče prvih žepnih računalnikov, je predstavil kolesarski električni minimo-tor. Ime mu je Zeta, tehta 4 kilograme in se v nekaj minutah lahko priključi na zadnje kolo katerega koli kolesa. Omogoča hitrost 24 kilometrov na uro, lahko ga vključite samo v težavnih vzponih ali opustite, da vam ves čas poganja kolo. Baterije se polnijo 12 ur in potrebujejo le manjšo količino elektrike. Skratka, za varčne in lenobne ni boljše naložbe. Čeprav mislimo, da smo le ljudje sposobni izdelovati naprave, s katerimi si olajšamo življenje, je v naravi še več dokazov, da imajo tudi živali »spretne roke« in si marsikaj izdelajo po meri. Znanstvenik Ben Hart je na primer odkril, da sloni s pomočjo prednjih nog in rilca izdelujejo iz vej praktične muholovke. Hart je testiral učinkovitost omenjene naprave in ugotovil, da v povprečju za 60 odstotkov zmanjšajo navzočnost nadležnih muh v slonovi bližini. Nagnjenost k obrti je značilna predvsem za azijske slone. Osvajanje vesolja stane na milijarde dolaO® • pipo, # država tamkajšnji vesoljski agenciji precej pnP B' J znajti kol ve in zna. K sreči je dovolj poskusili kot vesoljci. Med uro in pol trajajo«1 E prirejenim iijušinom 75, v katerem trenirajo lahko potniki preizkusijo dobre in slabe stra poti*^ J. stanja. Tak »izlet« v vesolje seveda ni počen , d zanj pripravljeni odšteti štiri tisoč dolarjev, J Rusov med njimi skorajda ni. zvezde vam kažejo OVEN Ona: Presenečena boš nad nenadnim zanimanjem svojega nekdanjega oboževalca, vendar mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš, zakaj! On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe. ONA: Tvoji namigi bodo preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljubezenska zveza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali pa se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel še kako prav. STRELEC . Ona: Svoj prosti čas boš posvetila pa nekoliko zanemarila svoje prijatelje. pr® ist||o h' ’ nerja, ki ti bo to le stežka odpustil. is potovanje v tujino. . „ D se Z«cpoš On: Naj ti ne bo žal denarja, kari čas.1(0sta obračati na bolje. Vsekakor pa je še da se posve privoščil kakšen konkretnejši oddih i konjičku. BIK Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezi s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. On: Vprašanje je. ali bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko zgodi, da se boš na koncu prav ti zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu drugemu. DEVICA Ona: Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. Sicer bo riziko precej velik, a se bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev povsem pravilna. KOZOROG e K' | Ona: Pripravi se na resnično P^^nška^^eia ^ , spremenilo tvoje dosedanje občutke do ve j ti bo povedal nekaj zelo lepega, ti pa m «,10' sf ti bo. . nnaa vr^ %tr<< On: Poslovni uspehi so ti odprli m » nekoč mislil, da bodo ostala za ve (. obe\a obdržati trenutni življenjski ritem, saj DVOJČKA Ona: Ali si že kdaj pomislila, da ima prijateljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne moreš uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega te bo vodila precej vijugasta pot. Poskusi raje z zvijačo... On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel prav on. TEHTNICA Ona: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, stori prvi korak sama in ne bo ti žal. S partnerjem se boš zapletla v manjši prepir, ki pa bo imel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, katerih bo več! On: Doživel boš izreden konec tedna, saj boš končno našel kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar pa ne poskušaj do konca vztrajati pri svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo. VODNAR Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta ponovno sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati RAK denarja. ŠKORPIJON Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga neprestano spregleduješ. Toda tudi njegove potrpežljivosti bo konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veš najbolje sama! On: Postopoma se boš sicer umiril, vendar to ne bo tako zabavno, kot si si predstavljal. Še vedno pa si nisi uspel razjasniti, ali je bila storjena napaka na tvoji strani ali ti jo je kdo podtaknil. RIBI Alij na Ona: Včasih se obnašaš, kot bi , dosedanje življenje res ni še ničesar n ne va5' j daljnosežnih načrtov, saj še za ta tren s9 5K vse skupaj izteklo. . kot pa On: Čakanje ti bo prineslo veliko ve , popoln pri v svegano naložbo. Sele ko se b° P° ravnanl® se boš v posel vpletel tudi sam. Taksn . precejšnje povečanje ugleda. .£ pC . - vedn° Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se '7^0 n' SrP. . zanimiva ljubezenska romanca, za ngns1 zloga, da bi ti ne ugajala. Kdor je za m ne bo nikoli dosegel tistega, kar si ze ■ j0 Panice so žica so 2®* bogati-’ ^čkrat ''Pkami ali delano Za modrce Peljhani L’ a So globoko ""Prav zares za- Nevami grižljaji Žal veliko lastnikov psov in mačk še vedno hrani živali z rečmi, katerih škodljivost bi RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 640 kHz) ^lmorastim saniam saJ° P°80st0 moraste sanje. Noč za nočjo se s?tu?’ Vedno J" trePetajoči od strahu. Sanje se čestokrat n v prej] P^hotej-a'-roz*j'vi prizori. Nobena zdravila ne poma-a^JŠe & tik Ppa ne r°d' uspehov. Ljudje se iz morastih 8resivn- P° takšn h^^ zdaJci- v trenutku, ko bi se zgodilo t>e ^njah- so ves dan utrujeni, zlovoljni in 'vi, psihja to°raste ? Pašel un’verzitetni profesor dr. Robert Kellner ob°?stesa?e' Hecen'?’- kako Pomagati ljudem, ki jih mučijo N r'°viti h nže’ rnora prav PreProst- Pacient, ki ga mučijo pa "de San- P°d zdravnikovim nadzorom do podrobnosti V sanL?elie sanic « *ist PaPirja napiše vse, česar se spomni, i?n r1’ ker Se •se do logičnega konca - doda jim konec, ki ,° Pog°sto S kr,k0m gr0Ze- na ustnicah. VendarsanJa- da ga zasledovalci podijo proti čerem "ec v el u?ar|j, na Vsakokrat zbudi, preden pade v globino. Ko k °bino ‘ naj si prikliče pred oči tudi končni prizor. ^šitev za smrčače s’Cerkar° oblikovana, da obenem Pa je ^novan??? pr'ietno in nemoteno spanj • da je ta^°’ da preprečuje smrčanj ; p -tem jezik ne "tore sta'no nagnjena rahlo naprej- popol- naza) P™* sapniku in deln° k, 'e dihalne poti, posledica čes J . smr- ^ča nWtno za okolico, marveč nevarno tua brati. V specializiranih trgovinah jih danes ponujajo že veliko vrst in prirejeni so okusu in potrebam živali. Ne le za pse, tudi za mačke so že razvili primerne »prigrizke«. Vendar je tudi pri tem treba paziti, da ne pretiravamo v količini in da jih uskladimo s celotno prehrano živali. Predvsem pa: mački in psi so živali, podvržene navadam. Zato velja že pri mladiču paziti na pravilno prehranjevanje. Mladi živali ni že po naravi hudo, če ne sme jesti skupaj z gospodarjem. Če se njihovim poskusom prosjačenja upremo že na začetku, bodo lažje razumeli, da ne sodijo za našo mizo. Kadar pa se to ne zgodi in se navadijo, da jim vedno kaj ponudimo, se bodo razvili v prave berače. Razlogi proti takšnemu razvajanju pa niso samo zdravstveni. V restavraciji ali ko imamo po kosilu goste, bo razvajena žival povzročala kup neprijetnosti. In čisto odkrito: si vaš ljubljenček ne zasluži česa boljšega od dosmrtnega prosjačenja pod mizo in večne lakote v očeh? Domače živali imajo rade red. Njihovi želodci se navadijo na čas obroka, nenadzorovano prehranjevanje čez dan pa jim škoduje. Končno jim svojo naklonjenost lahko pokažemo tudi drugače. Denimo tako, da imamo kakšno minuto več časa za božanje in igranje z njimi, morda za dodaten sprehod. Če dodamo, tu in tam, še kakšen primeren posladek, bo harmonija med človekom in živaljo popolna. Kodrasta frizura za dolge lase spada med prave evergrine. Frizura je romantična, lahkotna in lasje ljubko obkrožajo obraz. Redke srečnice imajo naravno skodrane lase. Zato se večina odloča za trajno (kodranje ali uporabljajo navijalke. Tako je pričeska mladostna in bujna. Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10 00 Poročila -10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ia - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila-16.30 Poročila -17.00 Ob koncu tedna-17.301 = 2 in 3 in 4-18 00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Sipli mi - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8 00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan -8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko Bremišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila -10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -.17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon. cekron-na z marelof- 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.4Q Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV -10.00 Poročila -10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12^)0 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik K a Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.15 NSTSNMV -11.15 V živo o. . -12 00Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16 30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC- ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuie kmetiisG strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC ia -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - n 3n Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -18.30 Poročila BBC-ja -19.00 Dnevnik Radia Slovenija -19 30 Geza se iza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. J -^^zasezeza Biskvitni zvitek zjagodičjem (za srednje velik, širši pekač) Po osnovnem receptu spečemo biskvitno ploščo: 5 celih jajc in 15 dag sladkorja stepemo v gosto kremasto zmes. Stepamo toliko časa, da se skladkor popolnoma raztopi, zmes pa močno naraste. Dodamo vanilin, 15 dag moke zmešamo in presejemo skupaj z noževo konico pecilnega praška. Spečemo v dobro pomaščenem in z ostro moko potresenem pekaču. Pečeno ploščo zvrnemo na servieto in z njo vred rahlo zvijemo v zvitek, ki se naj popolnoma ohladi. Medtem pripravimo nadev: 50 dag malin ali borovnic, jagod ali robid splaknemo in popolnoma odcedimo. 1/2 litra sladke smetane trdo stepemo. Jagodičje lahko pretlačimo. Namesto njega lahko vzamemo tudi marelice ali breskve iz kompota, narezane na kockice. Sladkamo po okusu s sladkorjem v prahu. 6 listov želatine namakamo 10 minut v hladni vodi, nato jo ožmemo. V lončku pripravimo 2 žlici zelo vroče (ne vrele) vode in v njej med mešanjem z vilico želatino raztopimo. Rahlo primešamo k stepeni smetani. Polovico količine smetane rahlo ročno z metlico umešamo med sadje. Mešamo samo toliko časa, da se masa poenoti. Nadev namažemo na ohlajeno rulado in ponovno zvijemo. S preostalo polovico smetane rulado zunaj premažemo, nabrizgamo in okrasimo s sadjem, kakršnega smo uporabili v nadevu. Cilka Sukič Shranjevanje jagodičevja Po vrtovih je mogoče nabrati že veliko jagodičevja, tako da vedno ni mogoče pojesti vsega svežega. Lahko naredite iz njega kompote, džeme ali marmelade, lahko pa tudi globoko zamrznete. Prav z zamrzovanjem sadja ohrani največ vitaminov in rudnin ter prvoten videz in okus. Sadje, ki ni preveč zrelo, previdno operite in odcedite ali ga stresite na prtič, potem pa ga zamrznite. Sadje lahko ostane v zamrzovalniku šest do dvanajst mesecev ali tudi dlje, a potem začne izgubljati vitamine. Zamrznjeno sadje pred uporabo stresete v posodo, potresete s sladkorjem, pokapljate z natrenom, prilijte limonin sok, rum ali mara-skino ali samo sladkorni sirup in pustite, da se pri sobni temperaturi odtali. Potem dodate še sladko smetano in okusna sadna kupa je pripravljena. Tudi če kuhate kompot, pečete pito, zavitek ali cmoke iz sadja, ki ste ga zamrznili, vedno uporabljajte neodtalje-nega. Črvički V Živilih: Onesnaženo živilo zavrzite in temeljito očistite omaro. V slanini se črvički ne bodo zaredili, če jo hranite v dobro zaprti, a obenem v dovolj zračni posodi. Pomarančne lupine: Dajte jih v skledo, prelijte z vodo in pustite stati dva dni. Tekočino, v kateri so se namakale, dodajte vodi za kopanje - lepo bo dišala, kopel pa vas bo prijetno osvežila. Jajca na oko: Jajca pecite na vročem maslu, ki pa ne sme porjaveti. Ko so jajca pečena, posolite samo beljak, ker pusti sol na rumenjaku grde bele sledove. Hišne miši: Če nimate mačke, da bi vas rešila nadloge, postavite pod omare ali posteljo plitve posode s poprovo meto ali divjimi kamilicami. Miši teh vonjav ne prenašajo in bodo kmalu izginile. SESTAVIL MARKO NAPAST IGRANJE NA BORZI TROPSKI VETER AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (ROBERT) STARO JAPONSKO MESTO ANTIKVAR TRUPLO, MRHOVINA IME DVEH i SEDEL HA E VELEBITU E LJUDSKI IZRAZ ZA ŠPANSKO GRIPO TRDO-NEBNIK i/. GOVORNIŠKI ODER OTOK BLIZU OBALE JEMENA VRTNA HIŠICA, SENČNICA RIMSKA ŠTIRICA PIŠČALKA IZ GLINE SOL ALI ESTER VINSKE KISLINE RIMSKO ŠTEVILO PETDESET ZBOR OSMIH PEVCEV NAIVEC IVAN SIVEC PRITOK JEZERA VAN V TURČIJI SPLETKAR LOVEC POTOČNIH ŽIVALI ROMUNIJA FR. FILMSKI KOMIK (JACOUES) RIMSKI BOG LJUBEZNI ENAKI ČRKI VRSTA, NABOREK ČASNIKAR ŠPANSKO ŽENSKO IME MOČAN EKSPLOZIV REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Knittel, Roberta, oselnik, Miro, or, Olt, DPI, PN, Irec, Ribnica, ocet, Tarrasa, E, navor, Izidora, dekanat. stran 18 podlistki Vsako idejo je treba sprejeti, oceniti in tudi plačati, če daje napotek, ki prinaša zaslužek. Pogosto imajo brezpomembni sanjači čudovite ideje, so pa brez denarja m možnosti, da bi jih uresničili. Pogo-sto jim manjka vztrajnosti, ne vedo, kam bi se obrnili, kako jo realizirali. Tu smo mi, menedžerji, ki ocenimo idejo, možnost realizacije, sprejemljivost na trgu. Priskrbimo potreben denar, strokovnjake, vse tisto, kar je nujno, da se ideja realizira, materializira, kot vi pravite, in prinaša dobiček, denar. Denar je tisto, kar večino ljudi razgiba, napravi iznajdljive, jim navdahne vedno nove ideje, da "ustvarjajo vedno nove stvari in prepričajo ljudi, da je življenje brez njih prazno, nevredno, kar niti ne zahteva posebnega truda, če znaš seveda. Ljudje so že zasvojeni. Samo usmerjaš jih od potrebe do potrebe, ki se je niti ne zavedajo, dokler jim z dobro reklamo ne vbiješ v glavo, da brez tega ni mogoče shajati. Hočejo si prilastiti čim več tega, kar jim človek ponuja. Za to pa potrebujejo denar, čim več denarja, kar jih sili, da delajo in si ga zaslužijo, tako ah drugače. Cim si kupijo eno, se na trgu pojavi drugo, še boljše, ki ti po zatrjevanju reklame olajša bivanje, poudarja status, pa zopet denar... To je začaran krog. Kdor se spusti vanj, ga nosi, vrtinči, tisti gara, hlasta za denarjem, da si kupi, kar so si drugi pred njim že kupili, ga prehiteli, bili na Kanarskih otokih, Havajih, s čimer se hvalijo, kar jih dela pomembne, in tako gredo te stvari v neskončnost. Pri nas ljudje drvijo v pekel, ne, nekam, kjer jih bo razneslo. Nemčija je že danes tako napeta, da jo bo vsak čas razneslo. Preveč se proizvaja, preveč se dela, preveč želi in preveč zahteva. Država tega ne bo dolgo prenesla. Nekaj se bo moralo zgoditi.« Za trenutek je utihnil, popil kozarec piva in nekoliko tiše nadaljeval: »Tudi sam preveč delam. Od tega nimam drugega kot skrbi, napetosti, vedno pomanjkanje časa, stalne pritiske z vseh strani, vendar se zavedam, da če bom le za trenutek nehal delati, nehal zasledovati, kaj se dogaja na trgu blaga in denarja, propadem. Prej si mi rekel, da je kapitalizem krivičen,« se je ozrl name, »vprašanje je, do koga. Do tistega, ki iz takšnih ah drugačnih vzrokov nima možnosti. Ki je te možnosti zapravil? Morda zato, ker je neusmiljen do napak. Je zato krivičen, ker daje vsakemu le tisto, kar si zasluži, ne pa kar si želi? Ne bi najprej razmišljal. Vendar sem prepričan, da daje možnosti sposobnim, podjetnim, delavnim. Sprošča njihovo ustvarjalnost in jih nagrajuje. Lahko imaš svoje mišljenje o tem, tako kot imam jaz o tvoji trditvi, da je socializem pravičnejši. Zato, ker tistim, ki ustvarjajo, jemlje in daje tistim, ki tega niso zaslužili? Zato, ker vse meče v isti koš enakosti? Nekaj časa to gre, potem pa se tisti, ki čutijo, da jih ves čas goljufaš, kradeš in jim ne daješ tistega, kar jim pripada, uprejo; odt- KI DIŠI PO BENCINU POT NA VZHOD - NOUJ 11 Dr. Lojze Števanec dejo ali se z okolico sporečejo ali se utapljajo v alkoholu... Največ, kar imamo v ljudeh - njihova ustvarjalnost - je izgubljeno. Merilo je uspeh, standard in ta, kot vidiš, je na naši strani.« Molčal sem. Marsikaj se mi je zdelo bogokletno. Če bi to takrat prinesel domov in o tem govoril, bi me zaprli. Marjeta, ki je rada govorila v prispodobah, mi je jx> slovensko rekla: »Predstavljaj si vse to, kar se tu dogaja, kot dirko na velikem travniku. Vsi so bili v začetku poravnani v vrsto, nato, ko se je vojna končala, pa se je dirka začela. Vsi so zdrveli, eni brezglavo, slepo, drugi premišljeno, mnogi pa se sploh niso premaknili. Ostali so v vrsti, na začetku in bodo tam ostali. Ti, ki drvijo, si podstavljajo noge, padajo, razbijajo nosove. Besni, jezni drug na drugega drvijo naprej, da bi si prigrabili čim boljše prostore, za katere vedo, da so na koncu travnika. Mnogi si bodo polomili kosti, razbili glave ali se pogreznili v blato, zaostali, propadli, drugi bodo neusmiljeno zdrveli prek njih. Tu ni usmiljenja. Dirke nikoli ni konec. Komaj se prebiješ v ospredje, že te prehitijo drugi. Tu ni konca, tu se nikoli ne prispe na cilj...« »Kaj si rekla?« je vprašal Michael, ker ni razumel. »Pravim, da ga boš prihodnje počitnice ti vzel v službo,« mu je resno odgovorila. »Takrat se boš še bolj razvil.« Ni takoj odgovoril, jaz pa sem ga vprašal, za koliko načrtuje, da bo pove-čal proizvodnjo. Pogledal me je, kot da sem ga zbudil. »Kaj si rekel? Če planiram? To menda delate vi. Zapisujete želje takšnih in drugačnih skupin in veljakov. Jaz nič ne planiram. Jaz lovim trg. Proizvodnjo bom povečal toliko, kolikor bo naročil, koliko bom prodal. Nekdo vendar mora moj izdelek kupiti, to pa ni odvisno od proizvodnje. Proizvodnja je rutina, ki jo opravlja stroj, za katerim stoji priučen delavec. Pomembna je ideja, rešitev, uporabnost, cena, prodaja in vse, kar je potrebno, da se proizvodnja sploh lahko začne in ima svoj smisel. Proizvodnja je na dnu tega procesa.« »Vprašala sem te, če ga boš prihodnje počitnice vzel v službo. Zdaj ga že poznaš. Vidiš, da je skromen in delaven, kot vsi mi Prekmurci,« se je nasmehnila Marjeta. Skupaj sta rasla, zato je bila do njega neposredna. Opazil sem, da je bila do okolice sproščena, samozavestna. Michael se je pomiril, se ozrl nanjo, nato pa pogledal mene. »Spreten je in iznajdljiv, to sem opazil. Upam tudi, da je delaven in vesten. Ne bi pa rekel, da je skromen. Skromnost je glavna in najbolj značilna lastnost osla. Ta žival pa ni ravno simbol velike pameti. Kot vemo, že od nekdaj spremlja revščino in bo vedno ostala v njeni družbi. Te lastnosti mu ne bi pripisal niti priporočal.« Dogovorili smo se, da mi bo prihodnje leto poslal garantno pismo, ki je bilo potrebno za vizo. Ob neki drugi priliki mi je Marjeta rekla: »Kot vidiš, imam vse. Svet okrog mene je takšen, o kakršnem nisem mogla niti sanjati, ko sem poležavala ob Muri. Tam sem bila svobodna, srečna; srečna s svojimi sanjami, hrepenenji in željami. Res imam vse, sem pa kot ptič vTepi kletki, polni vsega, vendar obdana s številnimi omejitvami, ki jih tujina zgrne okrog tebe. Rešuje me vrt, kjer z golimi rokami in bosa rijem po zemlji, ki je edino takšna kot doma, na kateri sem zrasla.« Gradili smo novo naselje. V skupini so bili Italijani, Madžari in seveda Nemci. Italijani so bili vsi »ma-estri«, vendar so se mnogi zapletli že pri zidavi kotov ali kakšnih zahtevnejših zidarskih delih. Poleg zidave hiš smo urejali tudi okolico in tlakovali poti. Pri utrjevanju podlage so uporabljali motorne nabijalnike, rekli so jim žabe. Delo z njimi so opravljali kvalificirani delavci. »Kapo« je določil za delo z njo najbolj glasnega Italijana, ki se je ob vsaki priliki trkal po prsih in kričal: »lo sono maestro!« »Kapo« mu je pokazal, kako se dela z njo. Vžgal jo je, pritisnil na ročico, da je odskočila od tal in po strani padla na gramoz. (Nadaljevanje prihodnjič) j nier b »Še nikoli nisem imel toliko dela, kakor ga ima do*" tajati Frčak. »Dokler bodo zdomci, bodo zidali n ^a stvari urejali taki, ki za nič ne odgovarjajo, bo de Živeli bomo, dokler bomo na svetu,« je pridjal in * pa se je ob tem nekoliko zresnil. erspe^tide »Najtežje bo pa delavcu pri stroju. Ta nima p 8 »Dokler bodo tri Silvestrove večerje v Golfu n ^jl ‘kot je delavčeva plača, bo nekaj narobe. In ^“ivahn0 jt v hipu razprodan, smo slišali na televiziji,« Je jjtra Olga- • nivid^SS Kolblova misel, da za tistega, ki dela pri strO]U’snico seveda Sonjo prizadela. Grizlo jo je, saj ona to r e je W o dan. Kolbl, Olga in Frčak so zunaj teh mrež, v k janja jfpt Oni imajo trden položaj. Njihova brezskrbna a j( povezana z njihovimi poklici. Ona pa se je zdela napaS S J, privesek. Vedno bolj čuti, da se bo na koncu J r vanfekci- ’lz Kutmec. ■-----ČESTITAMO! Brat bratu na pomoč Ustanovni občni zbor gasilskega društva Cezanjevci je bil. 6. januarja 1894. leta, torej pred več kot 100 leti. Ker pa gasilci jubilejev ne praznujejo natančno istega dne in meseca, se temu nepisanemu pravilu niso hoteli izneveriti niti cezanjevski gasilci. V nedeljo, ko so praznovali 100. obletnico, so imeli srečo: zelo vroče vreme, velika udeležba gasilcev iz okoliških krajev in pobratene Ljubečne, veliko drugih žejnih obiskovalcev..., zato je najbrž uspela tudi gasilska veselica. torno brizgalno Rosenbauer, kakršne ni bilo daleč naokoli. Gasilski dom so začeli graditi 1954. leta in ga ob 65-letnici (1959. leta) predali namenu. Gasilci so društvo nenehno tehnično opremljali. Tako so 1986. leta kupili traktorsko ^Monier ' Gasilsko 'Umovanje J.‘nrala 5- junija, J* gasi|Cev ^1'nsko tekmo-Kr^0 VaJ° Pri t3*" S° 0Prav>l Krka, P" tovarni zdravil zmagali- Se n. ®nota GD Kokoriči J flani '\‘1GD Mala Ne- 4 ?Stara renota GD ^bilo^ Cesta- Poz-teU SrediŠču P°Jtnorekreacij-rem anie pion-LjUlomeru še na kate- je/Se, pri 5 adl gasilci iz otaJa Vas. V J enota GD valoni}en’ tekmovaSkupaj je na ° enot. OvanJu sodelo- ^°dilo se je Uradno se je praznovanje začelo že v petek, ko je domači župnik blagoslovil gasilski dom in novejši prizidek, bila pa je tudi slovesna seja. V nedeljo je bil mimohod gasilcev s prapori, godbe na pihala in mažoretk. Potem je bil krajši kulturni program, ki so ga izvedli šolarji; prebrali so kroniko gasilskega društva in podelili gasilska priznanja. Poleg predsednika slovenskih gasilcev Ernesta Eoryja in drugih gostov se je slovesnosti cezanjevskih gasilcev udeležil še Bogan Pšeničnik, direktor republiške uprave za zaščito in reševanje. V nagovoru je dejal, da naša družba zna ceniti delo gasilskih društev, zato bo še naprej pomagala, da bodo gasilci kar najbolje usposobljeni reševalci ne le ob požarih, ampak tudi ob drugih nesrečah. Gasilsko društvo Cezanjevci je ob svojem visokem jubileju izdalo brošuro, v kateri so Fran Zavratnik ter Franc in Ana Fe-rencek predstavili razvojno pot gasilskega društva v sto letih. Od tam povzemamo, da je imelo društvo ob ustanovitvi 28 članov; načelnik je bil nadučitelj Franc Schneder, namestnik Alojz Vaupotič, blagajnik Na desni je starejši cezanjevski gasilski dom, za njim je novejši večnamenski prizidek, v ospredju pa množica uniformiranih gasilcev. Njihovi šefi so se jih usmilili: brž ko je izzvenela himna, so jim dovolili oditi k mizam. - Fotografija: Š. S. Franc Dunaj, vodja plezalcev Aleksander Lebarič, vodja brizgalničarjv Vinci Kosi, vodja varuhov Martin Kosi, zdravnik Ivan Ribič, orodnik Janez Rauter... Štiri leta po ustanovitvi so zgradili spravišče za orodje, leta 1904 so kupili brizgalno na ročni pogon, istega leta pa so dali zgraditi pri šoli cisterno za vodo... V 1943. letu so dobili prvo mo- brizgalno Creina, 1989. leta pa gasilski avtomobil. Lani so začeli graditi večnamenski prizidek h gasilskemu domu in dela so sklenili tik pred nedeljsko slovesnostjo. Morda še to! Svojčas je bilo veliko več požarov kot zdaj. Cezanjevski gasilci so v 100 letih gasili oziroma reševali 124-krat, od tega kar 34-krat v Cezanjevcih. š. SOBOČAN %kOn>etn?h n' Z8?di,° ve‘ PoŽ ddV ^a,jan ko je * CoSt°bar “ Pr-^•cah*8 v°2il J!” kolesom dova| ’ Mel jn’ ljutomerskih "udo poško- . Huj«, * pr*petiia Le.taZ Iva^ev- ■OrjemV nJen, s k .Se Je, dom-sc 18 • * > t® bil oroPan S° Preku'*8 "i n^ndave’ve«-N trikaVa>niPo^Vd.’ Pač pa \ Ai Po/^n' zvedel' Pti &Je >>na ‘e-So bi,i S ki LaSedni' dan Protin"^8 st°rilca J. prišel do ’e,)sko ,Z°per ”iega Ov»Venva'ncr- Na osrednji proslavi policije, b E192 Jek na Sladkem Vrhu, pa so trije delavci Risnju n niki s Baranja, Buzeti in Seči. Fotografija: FM kacij, ko so imeli za nasprotnika prvaka prvo ^i?^' zveze Starše, so vendarle uspeli. Bakovčani so jgri^° v Staršah izgubili z 0:2, vendar so na doma . nj čili par’ tako, kot znajo, dosegli visoko zmago 4:1 in za ac, tev v tretjo državno ligo. Strelci golov so :' ’pOstav,Gara>1r ’ Horvat in Vickovič. Bakovci so igrali v našle J ^tan, Zadravec, Buzeti, Tratnjek, Papič, Vickovi • ? Ivančič, Berendijaš, Kovač. . : jgralcl Za dosego cilja so vsekakor predvsem zaslustef^^pel1 L jem Jožetom Sečkarjem ter tehničnima vodje ^eni"Mr: nom in Antonom Balerjem. Velike zasluge za jeiuS Lnpf imajo tudi nekateri člani izvršnega odbora k‘u p joni .c nikom Francem Plejem, Stankom Mesom m agali PL ppL Prav tako gre zasluga pokroviteljem, ki so jim p . razr° arij' nju finančnih težav. Z uvrstitvijo v višji ^H^epiti Z 116 klub nove naloge, saj bo potrebno moštvo igralcu) dobrimi igralci. Pri tem računajo na v Mure, s katero dobro sodelujejo, in sosednjih stran 21 šport dirke v Ljutomeru_________________________________ Dori Lobel, Leona II in Albatros Konic:*! . ... ' Konjeniški klub Ljutomer je ’ okviru prireditev ob praznovanju 120- letnice kasaškega športa ’ Sloveniji preteklo soboto pripravil konjske dirke z osmimi tetkami sporeda. Na dirki je bilo doseženih nekaj odličnih kilome-hskihčasov. Med dveletniki se je izkazal Dori Lobel (Marko Slavič starejši), ki je z novim državnim rekordom 1,19,7 zasedel prvo mesto pred Iveline Lobel (Marko Slavič, mlajši) 1,20,9, Anabelom (Mirko Šonaja) 1,24,5 in Lily Lo-™om (Franc Zorko) 1.26,2. ’ lesti dirki za 3- do 12-letne Kasače je zmagal Albatros (Matko Slavič) s kilometrskim lasom 1,18,1. Ma Belle Megham (Branko Slana) je bil tretji l‘>20,0), četrta pa Amila (An-mej Antolin). V sedmi dirki za 3-™ 12-letne kasače je zmagala Leona II (Slavko Makovec) s ki-temetrskimčasom 1,18,0. V dirki "^hitrejših kasačev pa je pripra-p tujvečje presenečenje Sandi kaprice (Ivo Žan), ki je zmagal s kilometrskim časom 1,16.3. Call a Truce (Janko Makoter) je bil drugi (1,17,2), Charlie So-molli (Marko Slavič mlajši) pa tretji (1,17,3). Od preostalih domačih tekmovalcev velja omeniti tretje mesto Aliska (Franc Jureš) in četrto mesto Aldee (Dario Šo-naja) v tretji dirki ter četrto mesto Lanade (Bojan Kukolj) v drugi dirki. Dirke si je v lepem vremenu ogledalo okrog 2.000 ljudi. V okviru praznovanja visokega jubileja bo KK Ljutomer organizator republiške razstave kasačev na dirkališču v Ljutomeru (6. avgust), četrtega slovenskega kasaškega derbija (7. avgusta), kasaške dirke v Gornji Radgoni (21. avgusta) in evropskega prvenstva Fegat (11. septembra). Feri Maučec Novo vodstvo Nafte Nogometni klub Nafta iz Lendave, ki se ponaša s šestdesetletno tradicijo, se v zadnjem času otepa z velikimi finančnimi težavami. Rešitev jim je najprej ponudil podjetnik Sakač, ki pa si je nenadoma premislil in s tem klubu povzročil še večje težave v prestopnem roku nogometašev. Zato so pri Nafti v kratkem času sklicali drugo skupščino, da bi našli izhod iz krjze. Skupščina je pooblastila skupino petih podjetnikov, ljubiteljev kluba, da v najkrajšem možnem času pripravi predlog novega vodstva kluba. Predsednik skupine Jože Madjar meni, da je potrebno storiti vse za normalno delovanje kluba v realnih možnostih. Naloga novega vodstva je torej, da v tekmovalni sezoni 1994/95 zadrži obstoječi igralski kader (odšel je le Zlatko Herceg v Beltince) ter ustvari moštvo, ki se bo v drugi nogometni ligi uvrstilo do sedmega mesta, kar bi omogočilo obstanek v reorganizirani drugi ligi. Kljub težavam Lendavčanom volje ne manjka in upajmo, da jim bo uspelo najti pravo pot. F. Bobovec Motokros v Mačkovcih _ Rogan prvi, Kitz AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote je v Mačkovcih na Goričkem organiziralo dirki za državno prvenstvo v razredih 80, 125 in 250ccm. Pred okrog 2.000 gledalci je tekmovalo 46 motokrosistov iz 17 slovenskih klubov, med njimi so drugi pa je bil v obeh vožnjah deseti. Tretjeuvrščeni Leon Lang (Radenci) zaradi poškodbe ni nastopil. Po štirih dirkah vodi Rogan s 111 točkami. V razredu 125ccm je Si-egfrid Kitz (Goričko) v obeh vožnjah zasedel drugo mesto. Rajko ram________________________________ S* Les Ižakovci državni prvak sezoni v®1'Mtvo nogometni pi1”' *maBau namreč , Izakov-8 e’Megle n" vseh tekmah naJVeč golov, 68, Namizni tenis___________________________ njegov pomočnik Josip Gregurec, tehnični vodja Bojan Jandrašič ter pokrovitelji, ki so finančno podpirali klub. Po končanem tekmovanju so nogometašice Logo Lesa iz Ižakovec dobile zaslužen odbor. Ponovno se bodo sestale po 20. hib. ! ba»:s M* Lesa iz Ižakovec. Stojijo od k'y ® ica ^predsed- > S pihanj 9 T ■ tor * uSneH . 1° je prav Ntni^Ovalo v n^aVe moštvo S Sn '81' državni n°-Logo 2 avstriemertnaiviši0 zmago ^O:otaMim ^narodni tekmi Ntv’^0 žm tV°m T>schen Pa s0 ,1 8° v državnem S* ?1’ 16:0 veSH ,na tekmi Mi: J1« Prvi \ °Jlh Vrstah ipSapa Korr>i/Ve najboljši MpaSen p P Č/ dosegla 31, > t> za d Poleg zas.dos^em uspeh en'ca, tr ® Predsednik . ’ tret>er Pavel Prša, juliju. V klubu ne predvidevajo sprememb v strokovnem in igralskem kadru, tako da bodo tudi v novi tekmovalni sezoni, ki se bo začela konec avgusta, nastopale v glavnem iste igralke kot v minulem prvenstvu. V klubu pa si želijo pritegniti še kakšno mlado in nadarjeno nogometašico. V novi tekmovalni sezoni naj bi v prvi državni ženski nogometni ligi sodelovalo 10 moštev. Na novo bodo predvidoma tekmovala moštva Škofje Loke, Ribnice in Štor. Želja vodstva kluba; pa tudi igralk je, da bi tudi v novi tekmovalni sezoni osvojile naslov državnih prvakinj. (FM) Arcont in Potrošnik v Evropi Tekmovanje v prvi državni namiznoteniški ligi je bilo za pomurska predstavnika zelo uspešno, kar še posebej velja za gornjeradgonski Arcont, saj mu je uspelo ubraniti naslov državnih prvakov. Naložba v Robija Smrekarja se je Arcontu obrestovala, saj je zablestel prav v končnici državnega prvenstva, ko nobenkrat ni izgubil. Pred letom je postal Arcont državni prvak le z enim samim boljšim setom v medsebojnih srečanjih z Olimpijo, medtem ko je tokrat istega nasprotnika v končnici premagal kar dvakrat. Tako ni bilo potrebno tretje tekme, čeprav je Olimpija startala s prve pozicije. Verjetno so nekateri porazi ekipe v rednem delu prvenstva streznili igralce Arconta. da so v končnici zaigrali na vso moč, saj je ob Smrekarju odlično zaigral tudi Gregor Komac, ki je na tekmovanju z Olimpijo kar dvakrat premagal reprezentanta Škafarja. Tudi Boris Rihtarič, ki je v rednem delu slabo igral, je v končnici precej popravil svojo formo. Vsekakor zaslužijo vsi igralci Arconta, njihov trener Ivan Drozdek in sponzor Arcont vse čestitke in priznanje ža osvojitev naslova državnega prvaka, saj ni veliko ekip v Pomurju, ki bi se lahko ponašale s tem laskavim naslovom. Pri Potrošniku niso najbolj zadovoljni s četrtim mestom. To je sicer uvrstitev iz lanskega leta, vendar pa je tokrat Potrošnik tekmoval z boljšo ekipo kot lani, saj se je vrnil Borut Benko. Sobočani so namreč pričakovali, da bi se z vrnitvijo Benka lahko uvrstili mesto višje. Od vodilne trojice jim je le enkrat uspelo premagati Arcont. Igralci pravijo, da bi za višjo uvrstitev morali izboljšati kakovost treninga in psihično stabilnost. V rednem delu ekipnega prvenstva je bil prispevek igralcey naslednji: Arcont - Komac je dosegel rezultat 24:3 in je bil drugi najuspešnejši igralec lige za Ignjatovičem. Robi Smrekar ni nastopil na vseh srečanjih, z rezultatom 17:3 pa je tretji igralec v ligi. Rihtarič je imel po vrsti uspešnih let negativen rezultat 10:12. Sledijo: Aleš Smrekar 6:3, Kuzma 1:3, Brumec 0:2 in dvojica R. Smrekar - Komac 9:1. Potrošnik - Benko je bil z rezultatom 18:5 najboljši kot sedmi igralec. Unger je dosegel rezultat 21:7, ki ga uvršča na osmo mesto. Benkovič pa je dosegel rezultat 17:11. Igrali so še: Horvat 2:0, Strašek 0:3 in dvojica Unger - Benko 6:5. S ponovno osvojitvijo naslova državnih prvakov bo Arcont zastopal Slovenijo na evropskem pokalu državnih prvakov. Kot smo zvedeli, je Robi Smrekar dokončno zapustil gornjeradgonski Arcont in bo kariero nadaljeval v Nemčiji. Zato bodo morali Radgončani za ubranitev državnega naslova svoje vrste okrepiti. Soboški Potrošnik bo igral v evropskem pokalu Nancy Evans. Če bo obdržal sedanjo ekipo, bi si v prihodnje moral zastaviti nekoliko višje cilje, kot je četrto mesto, saj ima igralsko najbolj zrelo ekipo. M. U. Predstavljamo vam---------------------------- J — 1 2 3 4 5 6 7 J: 4 4 :4 5:0 2. M s:š- s:^ 4:2. 1:4 2:4- 3:4 2:4 s-:4 4A 0.’2 4:4 6:4 4:c 210 2:4 z :( 2:4 oz :2 4:4 jl.o 5:2 6:4 4:0 4 M J LJ -1 O ■ (d 3 :o 4 .'4 S'.O 0:5 4:4 312, c d-Z L.'3 6:0 /f.O SIL 5:2. uz. J* 4 \Q> 4:2 lus 3; 4 4:3 4 :z 0:4 4:4 4:5 0:4 OM LO 'b'. b -1 '.'L /i:2/ -114 Ul a:4 ^1 4'5 0:2 4:6 4 !3 3 :s /t 2-12 P:? 2 .'S 2:2, 4 M Puconci prvak v drugi MNL MS Nogometaši Puconec, ki se ponašajo z dolgoletno tradicijo, so v minuli tekmovalni sezoni v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota zasedli prvo mesto in se po enem letu vrnili v prvo medobčinsko nogometno ligo Murska Sobota. Prvo mesto so si nogometaši Puconec zagotovili že nekaj kol pred koncem prvenstva. Spomladi je prišlo v klubu do nekaterih kadrovskih sprememb tako v.vodstvu kot pri igralcih. Dela so se lotili zavzeto, si pridobili glavnega pokrovitelja Kemo Puconci in še nekaj drugih pokroviteljev, s tem rešili finančne težave in klub postavili na trdnejša tla. Za doseženi uspeh so v prvi vrsti zaslužni igralci, veliko zaslug pa imajo tudi trener Nikolaj Kuhar, tehnični vodja Zlatko Sitarič, predsednik Jože Fartek. Štefan Kuhar, Janez Kuhar in Danilo Varga. Želja vodstva in igralcev Puconec je, da bi se obdržali v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, kamur tudi sodijo. Če pa dosežejo boljšo uvrstitev, bi bil to uspeh. Zato se bodo za novo tekmovalno sezono tudi okrepili. Zelo dobre odnose imajo s soboško Muro, ki naj bi jim tudi odstopila nekatere igralce. (FM) bili tudi tekmovalci pomurskih društev iz Radenec, Sotine in Goričkega iz Prosečke vasi ter dosegli lep uspeh. V razredu 80ccm je zmagal Oliver Rogan iz Sotine, ki je prepričljivo dobil obe vožnji in se tako v četrti dirki prebil v vodstvo. Tadej Korošak (Radenci) je bil v prvi vožnji sedmi, v drugi pa deveti. Danijel Kežman (Radenci) Vogrin (Radenci) je bil v prvi vožnji sedmi, v drugi pa tretji. Marko Jaušovec (Radenci) je v prvi vožnji zasedel četrto, v drugi pa peto mesto. Po štirih dirkah je Kitz s 119 točkami na drugem mestu. V razredu 250ccm, kjer je zmagal Juhant (Lemberg), pa Pomurci nimamo svojega predstavnika. Dirka je bila dobro organizirana. (FM) Vlečenje vrvi_____________________________ ŠD Korenjak državni prvak Športno društvo Korenjak iz Bakovec je bilo organizator drugega državnega prvenstva v vlečenju vrvi na asfaltu in prvega državnega prvenstva v vlečenju vrvi v jamah. Sodelovalo je 9 ekip iz vse Slovenije. Izkazali so se tekmovalci Športnega društva Korenjak iz Bakovec, ki so v vlečenju vrvi na asfaltu zasedli prvo mesto ter drugič zapored naslov državnega prvaka. Slabši pa so bili v vlečenju vrvi v jamah, kjer so zasedli šesto mesto. Tekmovalci Trgovine Vuglar iz Veržeja so bili četrti. V imenu pokrovitelja soboške občinske skupščine je udeležence tekmovanja pozdravil Feri Cipot. Rezultati - vlečenje vrvi na asfaltu: 1. Korenjak Bakovci, 2. Rokovnjači Lukovica, 3. Celjski griče I, 4. Bivoli Ruše, 5. Lovrenc, 6. Pri Juriju Preserje, 7. Krti Fala in 8. Celjski griče II. Vlečenje vrvi v jamah: 1. Krti Fala, 2. Lovrenc, 3. Bivoli Ruše, 4. Trgovina Vuglar Veržej, 5. Celjski grče in 6. Korenjak Bakovci. (FM) Ekipa ŠD Korenjak iz Bakovec, ki je drugič zapored osvojila naslov državnih prvakov v vlečenju vrvi na asfaltu. Fotografija : FM 5 OH 5 Ib d :O *:O d :L DIS z:o o; 2/ »ek H2> Nogometaši Puconec - prvaki v drugi MNL MS. Stojijo od leve: Kuhar (trener), Kološa, Sitarič (teh. vodja), Maček, Kerčmar, Novak, Cigut, Potokar in Baranja; čepijo: Kuplen, Kuhar mlajši, Barbarič, Pučko, Smodiš, Kutuš in Vadnaj; manjkajo: Kosi, Varga, Kuhar satrejši in Andrejč. J 'Z 3.0 1:1 H:O 2>.’> o . z. 3’3 d C'.0 HO SU V zadnji oddaji Murskega vala v Murski Soboti Oj, kak san zliifto, so razglasili rezultate ankete, ki so jo izvedli v pomurskih prvoligaših NK Muri in NK Potrošniku, o najboljših klubskih nogometaših. Glasovali so igralci in ožje tehnično vodstvo (predsednik, tehnični vodja in trener). »Oaj« (»naj«) nogometaš Mure za tekmovalno sezono 1993/94 je Marjan Bakula z 9 glasovi pred Srečkom Iličem, 6, in Boškom Boškovičem, 2 glasova. »Oaj« (»naj«) nogometaš Potrošnika pa je Štefan Škaper z 9 glasovi pred Sergejem Nejmanom, 3, in Marinkom Šarkezijem, 2 glasova. Oba zmagovalca sta dobila plaketi Endreja Gonterja in košarico brezalkoholnega napitka UNI. Tovarna Mura pa ju je oblekla po njuni izbiri. Bakula in Škaper v radijski oddaji Murskega vala. Fotografija: N. J. Tenis__________________________________________ Zmagal Babič Teniški klub Markov iz Gančani je pripravil odprti teniški turnir. Med 18 tekmovalci je zmagal Babič pred Papičem in Vučkičem (vsi MS). V parih pa sta bila najboljša Babič - Hoblaj (MS). Strelstvo-------------------------------------- Ljutomer in Robnik Občinska strelska zveza Ljutomer je skupaj s SD Rudar Presika organizirala občinsko tekmovanje v streljanju z MK puško. Med 11 ekipami je zmagala SD Ljutomer pred drugo ekipo Ljutomera in Obrtnim združenjem. Najboljši posameznik je bil Rajko Robnik, najstarejši tekmovalec pa 65-letni Stanko Rus. (D. Kosi) stran 22 šport Prva državna nogometna liga Mura : Beltinci v drugem kolu Štefan Varga - trener slovenske reprezentance Po medaljo na svetovno prvenstvo Izžrebani so bili pari v prvi in drugi državni nogometni ligi za novo tekmovalno sezono 1994/ 95, ki bo zaradi zmanjšanja prve lige na deset članov zelo zanimivo in razburljivo, saj si bo status prvo- oziroma drugoligaša zagotovilo v rednem tekmovanju le prvih osem moštev. V prvem kolu bodb nogometaši Mure gostovali v Novi Gorici, Beltinci pa bodo gostili moštvo Primorja. Ze v drugem kolu pa bo pomurski Nogometaši Beltinec na prvem treningu pod strokovnim vodstvom Pera Nadoveze. derbi med Muro in Beltinci v Murski Soboti. V prvem kolu druge državne liga pa bodo pomurska moštva igrala takole: Zagorje : Beltrans, Mengeš : Nafta in RCS Gramatex : Domžale. Turnir v Križevcih Zmaga sodnikov Klub malega nogometa Križevci pri Ljutomeru organizira v soboto, 2. julija 1994, 9. pozivni turnir za slovenski revialni pokal v malem nogometu. Turnir se bo začel ob 12. uri. Sodelovalo bo osem moštev. Med njimi sodelujejo tudi tri moštva iz ljutomerske občine: Železne Dveri, Meteorplast in Križevci. Člani Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Murska Sobota so v Tieschnu v Avstriji odigrali prijateljsko nogometno tekmo s kombiniranim moštvom Muzikantov. Sodniki so bili boljši in zmagali s 15:6. Strelci za sodnike so bili: Radikovič 7, Horvat 3, Bočkorec 2, Legenič 2 in Žekš enega. Tekmovanje v prvi državni ligi se bo začelo 7. avgusta, v drugi državni ligi pa 14. avgusta. V šestnajstini finala pokala Nogometne zveze Slovenije pa bodo igrali: 'Visoko : Beltinci. Trgotrans : RCS Gramatex, Serdica : Mura in Odranci : Bilje. NK Beltinci - startali v ponedeljek Nogometaši Beltinec so začeli s pripravami minuli ponedeljek pod strokovnim vodstvom no vega trenerja Pera Nadoveze, nekdanjega igralca in trenerja Hajduka iz Splita. Njegov pomočnik je German Slepnov, trener vratarjev pa je postal Zoran Cirkvenčič. Direktor Nogomet nega kluba Beltinci je postal igralec Vlado Miloševič. V novi tekmovalni sezoni bodo beltinskega prvoligaša okrepili naslednji igralci: Sašo Vorobjev (Živila Naklo), Kristjan Zver (Dravinja), Milan Osterc in Erik Cirkvenčič (oba Beltrans) in Zlatko Herceg (Nafta). Odšli pa so: Emin Prekazi in Mario Zver • (Nafta), Zrim in Mundjar (Beltrans). Odšla pa naj bi tudi Stankovič in Džafič. Beltinčani so od 29. junija do 9. julija na skupnih pripravah v Kopah. Po vrnitvi s skupnih priprav igrajo, v nedeljo, 10. julija, v Beltincih prijateljsko tekmo z Mariborom Branikom. v soboto, 23. julija, ko bodo proslavili 45-letnico nogometa. pa bo v Beltincih gostoval državni prvak SCT Olimpija. NK Mura - štartajo danes Nogometaši Mure iz Murske Sobote začenjajo priprave za novo tekmovalno sezono danes, v četrtek, pod strokovnim vodstvom trenerja Miloša Soškiča in njegovega pomočnika Milivoja Gavriloviča. V prestopnem roku so moštvo Mure okrepili z naslednjimi igralci: Boštjan Ratko-vič (Maribor Branik), Andrej Poljšak (Koper), Damjan Gajser (Mavrica) in Bojan Rous (Gra-matex). Računajo pa še na nekatere okrepitve. Odšli pa naj bi: Boškovič. Gutalj. Gliha. Isaev, Suhov. Kokaš, Cener, Emeršič in Granov. Nogometaši Mure bodo od 4. do 14. julija na skupnih pripravah v Kranjski Gori. V Wassau v Združenih državah Amerike bo od 15. julija do 3. avgusta 1994 svetovno prvenstvo ka-jakašev in kanuistov na divjih vodah. Tam bosta sodelovala tudi kanuist BD Mura iz Kroga Borut Horvat in Štefan Varga, trener slovenske reprezentance za spust. Pred odhodom na to veliko temo-vanje smo se pogovarjali s Štefanom Vargo, trenerjem pri Brodarskem društvu Mura iz Kroga. — Kako sta uresničila program priprav za svetovno prvenstvo? »Z Borutom sva program priprav realizirala 90-odstotno, kar je zelo dobro. Do začetka svetovnega prvenstva bova še dva dni trenirala v Avstriji, v preostalem času pa dvakrat dnevno pri kroškem brodu. Čakajo naju tudi še zadnji testi na Bledu. Vesel sem, da je Borut dobil nov najsodobnejši kanu, ki smo ga kupili v Franciji in je stal 3.700 DEM. Upam, da nam bo uspelo dobiti nekaj pokroviteljev, da bomo lahko denar, ki smo si ga sposodili, vrnili.« - Kako pa so pripravljeni preostali tekmovalci za letošnjo sezono? »Poleg Boruta imamo v klubu še nekaj odličnih tekmovalcev, ki ves čas vestno vadijo in so se že izkazali na letošnjih tekmovanjih. To so predvsem pri članih Miran Ve-reš. ki je tudi član državne članske reprezenatnce v spustu, in Simon Kuzmič, pri dečkih pa Beno Sakač, ki po dveh tekmah za slovenski pokal vodi, in Miran Bokan, ki malo zaostaja za njim.« - Kaj lahko pričakujemo od letošnjih tekmovanj? »Predvidevam, da bomo na svetovnem mladinskem prvenstvu v ZDA osvojili medaljoo’ vožnji3xC-l(HomtMJti novič). V posamični ® F^ Borut Horvat moral pr petega mesta. Seved P^pr preseti. Na državnem venstvu bi m^*1 dalji v posamični m Mi nji 3xK-l. Medaljobi®^ osvojiti pri mladinci 0 dečkih.« Vlado Miloševič - športu* direktor NK Beltinci Pred začetkom priprav na novo tekmovalno sezono v prvi državni nogometni ligi je postal športni direktor pri Nogometnem klubu Beltinci igralec Vlado Miloševič, kar je bila nekoliko presenetljiva poteza predsednika Viktorja Ket-lerja. Sicer pa smo se več o tem pgoovarjali z Vladom Miloševičem. - Kako to, da si se znašel v vlogi športnega direktorja kluba? »Kot je znano, sem se v minulem prvenstvu poškodoval in bo še trajalo nekaj časa, da bom zopet sposoben za prvenstvene igre. Zato mi je gospod predsednik Viktor Ket-ler ponudil funkcijo športnega direktorja kluba.« - To pomeni, da se ne nameravaš posloviti kot igralec z nogometnih igrišč? »Zanesljivo ne! Vprašanje je le, koliko časa bom odsoten.« - Beltinski prvoligaš se je okrepil s petimi novimi igralci. Kako ste z njimi zadovoljni? »Mislim, da smo s prihodom novih igralcev močnejši. Zver je obetaven vratar, saj je član mlade slovenske reprezentance. Osterca in Cirkvenčiča še nisem videl igrati, vendar če je Osterc najboljši strelec druge lige, potem naj bi predstavljal okrepitev. Herceg in Vorobjev sta znana slovenski nogometni jav- nita nosti in gotovo po®e tekmovalne jgrald »Z dosedanjim' pridobitvami je > j zagotovo v minuli tekmo . primarni cilj je>* se prvih osem m da pa kvalifikacijam- -e b0|j pr’,, limo. da bi * P0 prvi četverici iz stva.« (FM) S Triglavom po Švici Ludvik Kovač (1) Na sončni in senčni strani Alp i,: aa V Zavarovalnici Triglav v Murski Soboti nadaljujejo lani začeto prakso, da svojim najboljšim zavarovancem namenjajo posebno pozornost. Pred letom so na nekajdnevni izlet na Nizozemsko popeljali en avtobus najboljših paketnih zavarovancev, kot kaže, pa želijo s takšno tradicijo nadaljevati. Sredi letošnjega junija so se na pot podali z dvema avtobusoma, zavarovancem pa so se pridružili tudi nekateri zaposleni v območni enoti. Cilj tovrstnih druženj je, da se zavarovanci med seboj spoznavajo, izmenjajo izkušnje, druženje z delavci zavarovalnice pa prispeva h krepitvi medsebojnega zaupanja, pravi Rudi Cipot, direktor soboškega Triglava. Letos so si za cilj svojega potovanja izbrali Švico, kjer so si poleg kulturnih, naravnih in turističnih zanimivosti ogledali tudi eno od tamkajšnjih kmetij, sirarno in tovarno čokolade. Med paketnimi zavarovanci je namreč največ kmetov, ki jih življenje in razmere za kmetovanje ’y drugih državah še posebno zanimajo, zato je prav, da prijetno združijo tudi s koristnim. Na tej poti smo se jim pridružili tudi letos, svoje vtise pa bomo skušali strniti v nekaj zapisov. Čez alpske prelaze v Švici so speljane številne ceste in zobate železnice, tale posnetek pa je nastal na gorskem prelazu Šentgot-hard, ki je visok 3192 metrov. Alpska cesta povezuje dolino reke Reuss na severu z dolino Ticina na jugu, dvotirna železnica skozi šentgothardski predor, ki je dolg 15 kilometrov, pa je bila zgrajena že leta 1882. Kraj Melido pri Luganu privablja vsak dan številne obiskovalce, saj so tu na enem mestu zbrane in prikazane vse najpomembnejše švicarske znamenitosti. Čeprav je bila pred nami dolga pot, ni bila niti malo naporna, saj so v prijetni družbi kilometri hitro ostajali za nami. Da se Evropa vedno bolj združuje, meje pa ostajajo le na zemljevidih, se je potrdilo tudi na tej poti, saj nam potnih listov sploh ni bilo potrebno jemati iz žepov. Brez kakršnih koli formalnosti smo prevozili slovensko- italijansko mejo, nočna vožnja po italijanskih avtocestah mimo Verone in Milana pa je tudi hitro minila. Zdanilo se je že, ko smo prav tako neopazno prestopili itali-jansko-švicarsko mejo in se ustavili v kantonu Ticino. Pred obiskom v tovarni čokolade smo si seveda privoščili obilen zajtrk, ki nam ga je preskrbela mesarija Hanžekovič iz Veržeja, s pravim domačim kruhom iz kmečke peči pa so postregli Omarjevi iz Rankovec. Tudi pristne domače kapljice iz Gornjeradgonskih goric ni manjkalo, pa tudi potniki iz drugih krajev so imeli s sabo same domače dobrote. Obisk v tovarni čokolade je bil tako le poslastica po domačem zajtrku, sladokuscem pa so se gotovo pocedile sline ob pogledu na tekoče trakove, po katerih so potovale čokolade. Z njimi smo se lahko založili v tovarniški trgovini, čeprav v takšni vročini ni bilo ravno priporočljivo, da bi jih jemali s seboj. Blizu Lugana smo si ogledali »Švico v malem«, kjer so na enem mestu zbrane in postavljene največje švicarske znamenitosti, seveda miniaturne. Švica je že od nekdaj pomenila sinonim za bogastvo. Švicarske banke slovijo kot najbolj varne in zanesljive, zato se v njih zbira bogastvo z vsega sveta. Le zakaj Slovenija ni tako bogata kot Švica? To vprašanje so si zastavljali nekateri naši sopotniki, ko smo se vozili skozi alpske doline, mimo številnih jezer in čez gor- Triglavovi popotniki so se za krajši čas ustavili na poti čez šentgothardski prelaz in se naužili svežega gorskega zraka. ske prelaze, saj je Švica po svojih naravnih danostih tako podobna Sloveniji. Tudi Slovenci imamo planine in jezera, imamo naravna zdravilišča in smučarska središča, imamo širna polja in vinograde, po- vrhu pa nimajo. Smo *^ nesposobni, d a sij , izkoristimo, a večpa > v preteklost. smo svoje . 8 ^jla * drugim? Sv®J nj sod6^-nevtralna drža ’vetovfl J v prvi m drug Zat° "■ TeC^v^ v tem je delno 5*' vprašanje, z / gata država. Švk Tudi danes J jjtvi tralna država ,PjfedeM publikanska kon*J stavlja pa.JO 22^ velikosti Je ^eri i^j/ Slovenije. S?J ' kot41tisoaja j6tfl% trov, Švicarjev F v hi kot Slovenj o v onalna d^ jO štirje uradni j fleimLcF 70 odstotkov, J 20^/ pr»b,s> jih g«™" kov italijanski m a toromanski JI Švica v kjer se naj* *O vidimo pa*111 zemske rastlin6’dI1O strani Alp Pa LjC, cej ostrejše. J gid J razvita, P^&M država, saj v ljudi zaposlen h s6 i s kmetijstvom P^L) j manj kot des jh p ^is ( bivalcev. V*Xp« razvito pred d, vi tu pa so tudi ^3 n ® j, in sadovnjak ' kjer prevladn* ^ pašniki, je m -e $ / noreja, Svtca P razV J vsem po mo« živinoreji- p.jje P' 1994 junija 1994 stran 23 vestnik Poletje o!W’ ,Ši* i iM :empr' ati* nirf aJit«> Ive p’ * Krf' o* h J sr i’ ■f k 1 f 4’ opekline+zabava+učenje+maček \ Bil PREKMURSKIH ŠTUDENTOV \ Končno so tudi za študente dolgo pričakovane in kiko zaslužene počitnice. Si-® so se predavanja končala že ’ učetku junija, vendar je bilo W junija narediti še nekaj ^fitov. Končno pa mora nekaj W ostati tudi za septem-sicer pridemo preveč iz Tudi Klub prekmurskih Centov bo čez počitnice bolj *'nanj samo »vegetiral" (ven-'e na zunaj, kajti priprave ^ september - mesec KPS, te-s polno paro). Kljub 'setnu pa bomo tudi čez po-W »ktivni. majice * pravi čas, pred poletjem, 3 ^čeli prodajati klubske 7* KPŠ. Majice, ki imajo ?4®j in zadaj klubske sim-dobite po zelo ugodni, Wtski ceni (ne 900, niti sploh pa ne 700, ampak le l°larjevV.) na klubskem na-oziroma pri članih uprav-odbora. Seveda so vse v klubskih barvah in top'° pr'p°ro' 7^o. Šifra: en član -ena ma- skupine Pink Kock doi /nei#0 s blii*1 Z ‘8°dek ^ta bo prav l o gotovo koncert skupine Pink । Floyd v Avstriji (Wiener Neu-stadt Airfield, 19. avgusta). I Tačas se sicer še dogovarjamo 1 z agencijo TORO iz Gornje i Radgone o prodaji subvenci- । oniranih (beri: cenejših vstop- । nicah za koncert, subvencijo । krije seveda KPŠ in to le za । svoje člane (če se še niste, se čimprej včlanite). Za natančne informacije pa povprašajte pri TORO-ju ali na naslovu KPŠ , (zdaj, ko to berete, so stvari že razjasnjene). Drugi poletni študentski piknik Klub belokranjskih študentov že drugo leto zapored prireja vseslovenski študentski piknik, ki bo 15., 16., in 17. julija 1994 v avtokampu Vinica v Beli krajini (Slovenija!), v neposredni bližini Kolpe. Vsi udeleženci imajo zastonj prostor za letovanje, s seboj je potrebno prinesti le šotor In »ostalo« opremo. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno, cene pa bodo prilagojene študentskim mošnjičkom - tako je zapisano v vabilu. Predvideno je, da bomo šli prekmurski študenti na ta piknik skupaj in organizirano. Vsi zainteresirani naj se prijavijo do 5. julija na naš' klubski naslov, kjer boste dobili še dodatne informacije. Če bo dovolj prijavljenih, bo KPŠ najel avtobus, v nasprotnem primeru pa bomo šli z osebnimi avtomobili. Vse, ki se bodo do roka prijavili, bomo pisno obvestili o načinu našega »preba-civanja« do Vinice. Naj še predstavimo program piknika. Petek: prihod (od 12. ure da- Ije), postavljanje uradno/neuradni šotorov, sprejem (predvidoma ob 19. uri), večerja ob 20. uri in po večerji presenečenje. Sobota: dopoldan prvenstvo v taroku, kosilo ob 12. uri, popoldan so na sporedu športne igre, vlečenje vrvi, plavanje čez Kolpo, skakanje v vrečah, slalom mešanih dvojic (v vodi) na zračnicah... sledi večerja in zvečer kres, nastop tamburašov iz Dragatuša (tradicionalne belokranjske, priredbe zimzelenih melodij, nemške koračnice in še marsikaj). Nedelja: dopoldan je kopanje po želji, kosilo ob 12. uri, podelitev priznanj in odhod (seveda po želji). Glede na lanskoletno uspešnost in odmevnost piknika pričakujemo, da se ga bo letos udeležilo močno prekmursko zastop- stvo. Zato se čimprej prijavite, saj čaka vse prekmurske udeležence tudi nekaj presenečenj KPŠ!! Pesmarica prekmurskih študentov Meseca septembra bo Klub prekmurskih študentov izdal pesmarico prekmurskih študentov, v kateri bodo, kot že ime pove, objavljene pesmi, KDOR OHRANI ENO ŽIVLJENJE OHRANJA VES SVET... VARNO VOŽNJO ? poezija in proza orekmurskih študentov. Zato vabimo vse, ki bi radi prispevali svoja dela v to pesmarico, da jih čimprej pošljejo na klubski naslov. Statistični pregled članstva Tačas ima Klub prekmurskih študentov prek 280 članov (281). Dovolite nam, da takoj razčistimo s predsodkom, da je KPŠ le klub prekmurskih študentov v Ljubljani. V Ljubljani študira 164. članov, v Mariboru pa 110 članov (drugi pa v Kranju ali tujini)! Največ članov študira na ekonomskih fakultetah (52 članov), na Tehniški fakulteti v Mariboru (37), na Biotehniški fakulteti v Ljubljani (35) in na Filozofski fakulteti v Ljubljani (30). Glede na kraj stalnega bivališča (poštne številke) pa premočno vodi Murska Sobota (193 članov), Beltinci (25), Tišina (11), Lendava (7).,. Klubski naslov Klub prekmurskih študentov, Cvetna ul. 29, Murska Sobota, telefon: 24332, žiro račun: 51900-678-45559. Klubski študentski servis: Mladinski servis, Štefana Kovača 30 (soboški kino) - samo od tega servisa imamo kaj koristi! Čez poletne počitnice ni uradnih ur na občini. Vsem študentom želimo uspešne počitnice, prijetno opravljanje izpitov, in da jih žeja ne bi preveč mučila! Za Klub prekmurskih študentov Edvard Pergar ■k dv Pristavi 1 govV fdstavi^^^dumu za krajevni samoprispe-‘nsprat in izrazil svoje mnenje, o tem dobili nairazhčnejše ljudi in institucije, dru,okratvseh-oliive odgovore ali pa tudi ne, Zato ‘nosv°jih misli in ugotovitev usmeril vaKi rnoii,pevek objavljam pod naslovom: Pristave! Van, Pli^iike Sl majhno število bere Uradni tefJ>redstaviuVen,‘ie’ zat0 se želim potruditi sam in 3. lSdutn°rn dc.ere objave v zvezi z »našim« p 4' katerem krajevnem samoprispevku dne 20. bilo bot-‘a(as ze vsi Pridno plačujemo. tudi US, bolj 1 prav, če bi vas v tej zadevi obvestil kpn' Vseh PreU?rt0^en' kar vas po moji presoji ni qPo vrsti, eferendumskih razpravah, zato kar IS.^vi je ‘n krajevnem samoprispevku ojpni ^Pisalo v Uradnem listu RS št. 20, 0 in^‘ kraiev„ takrat je bil predstavljen SKLEP Kar ^as°van^aa samoPr'sPevka in POROČILO Z? °$avlienega Sklepa, velja za Pristavo „,,se bo ? fanih sredstev krajevnega samopri--■^vŽdr^^^0'0: - ^radnja „t xanže krajevnih cest, (Ancir^ le večnamenskega prostora Se p^nika skozi Stročjo vas. 'ekrf Prebrali : nesmiselno, da pišemo to, kar smo °bve!yuntom \ šestil na plakatnih mestih pred ‘ZobefpCndar Želim povedati, da so bila *1|rti d5°d’ da 0^“ k°t en dan ali pa sploh ne 0t „ ars'kdo niti ne ve, kaj se bo z zbra-^adbnoPas Pravil°' Uli^ Spra^u)em naslednje, ali je smiselna ltnliri'°či Za nor-a7fVediave v Pristavi ali je to le lZkrajana in prlancerje. Vas je izrazito necen-b^e' bol' ‘na ne stoji ob cesti. Stroški krttZn PlačevPr vzdrževanje, bodo veliki in spet ^10 Vačko ' sami, luči pa bodo svetile na korali °i ^rav lak° mi ni jasno, zakaj bi ^Hkn Sa niknra^evat‘ za Pačnik skozi Stročjo Ko^^^jša k bodo uporabljali. Za nas je ^bn5^ drug^ e5^rska steza proti Ljutomeru. ^cer’ ki bosta C Inflnalftn— iiii t i|ili j ijjiji NEDELJA ■-^E-hlllll....,_!!. TV SLOVENIJA 1 5hI| llu JULIJ •"M” »ihmi । i' PONEDELJEK TOREK ThJIHHUM! TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 SREDA TV SLOVENIJA 1 ČETRTEK N) TV SLOVENIJA 1 10.25 Pasja pripoved - 10.55 Zdravljenje s šokom. francoski film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 15.50 Omizje - 18.00 Dnevnik - 18.10 Otroški program - 18.40 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.30 Korenine slovenske lipe - 20.55 Vedno zaposlen, francoski film - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, amer, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi pfogram 13.55 Wimbledon: Tenis - 16.20 Divja vrtnica, ameriški film - 17.50 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Podeželski utrip, angl, nanizanka - 21.05 Večerni gost: Slavko Avsenik - 22.00 Poglej in zadeni - 0.00 Tenis HTV 1 9.50 Radovedni Taček - 10.10 Risanke - 10.40 Zmigaj se, športna oddaja za mlade - 11.00 Zgodbe iz školjke - 11.30 BMX banditi, avstralski film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 15.55 Vedno zaposlen, francoski film - 17.25 Boj za obstanek, angl, serija - 18.00 Dnevnik - 18.10 Živ žav - 19.14 Žrebanje 3x3- 19.30 Dnevnik - 20.10 Utrip - 20.30 Gore in ljudje - 21.35 Karaoke, razvedrilna oddaja - 22.25 Dnevnik - 23.00 Sova: Delo na črno, amer, nanizanka -0.00 Bes, ameriški film Drugi program 8.00 Euronews - 12.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 13.05 SP v nogometu - 14.55 Tenis, finale (ž) - 17.00 Turistična oddaja - 17.20 Sova - 18.50 SP v nogometu - 20.50 Veliki zločini in procesi - 22.20 SP v nogometu - 0.20 Sobotna noč 9.20 Živ žav - 10.10 Uporniki v službi kralja - 10.40 Zgodba o-štirih željah - 11.30 Obzorja duha - 12.00^Mladinski pevski zbori - 12.30 Boj za obstanek - 13.00 Poročila - 13.05 Podeželski utrip, angl, nanizanka - 15.40 Komedija strahov, ameriški film - 17.00 CIA, angl, nadaljevanka - 18.00 Dnevnik - 18.10 Jeeves in Wooster, angl, nanizanka - 19.20 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Zgodovina evropskih držav, angl, serija - 21.00 Igre brez meja - 22.40 Dnevnik - 23.00 Sova: Veliki bataljoni, angl, nadaljevanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 9.30 Poglej in zadeni - 11.30 Sova - 13.20 Alpe--Donava-Jadran - 13.50 Športna nedelja - 20.50 Izbira, ameriški film - 22.20 SP v nogometu 10.10 FIucklebery Finn - 10.35 Korenine slovenske lipe - 11.00 Učite se z nami - 11.30 Igrani film - 13.00 Poročila - 14.00 Cannes 94 - 15.00 Ječarji, slovenski film - 16.25 Večerni gost - 17.20 Dober dan, Koroška - 18.00 Dnevnik - 18.10 Radovedni Taček - 18.40 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pro et contra - 21.15 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka - 22.10 Dnevnik - 22.35 Sova: Na drugi strani mavrice, angl, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 12.05 Igre brez meja - 13.40 Forum, Zrcalo - 14.10 Sova - 15.55 EP v košarki za mladince - Izrael : Slovenija - 17.30 Utrip - 17.50 SP v nogometu - 19.50 Ljubezen na vasi, franc, drama - 21.20 SP v nogometu 23.20 Brane Rončel izza odra 10.10 Zgodbe iz školjke - 10.40 Zgodba o štirih željah, angl, oddaja - 11.30 Univerzitetni razgledi - 12.00 Veliki zločini in procesi - 12.30 Mladinski pevski zbori - 13.00 Poročila - 15.45 Asia, posnetek koncerta - 16.50 Alpe-Donava--Jadran -17.20 Mostovi -18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak, mehiška nadaljevanka - 18.40 Da ne bi bolelo -19.30 Dnevnik - 20.10 Osmi dan - 21.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 21.55 Svet poroča - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 13.00 Euronews - 15.05 Obzorja duha - 15.35 Sova - 16.55 EP v košarki za mladince - 18.50 SP v nogometu - 20.50 Dobra volja, švedska nadaljevanka - 22.20 SP v nogometu 9.35 Skok med zvezde, angl, nanizanka - 10.25 Da ne bi bolelo - 10.55 Zgodovina evropskih držav - 11.25 Ljubezen na vasi, francoska drama - 13.00 Poročila - 18.00 Dnevnik - 18.10 Risana serija - 18.40 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.10 Iz parlamenta - 20.35 Film tedna: Namišljeni nasprotnik, ameriški film - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 13.00 Euronews - 16.00 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka - 16.50 Pro et contra - 17.50 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Športna sreda - 21.45 Omizje HTV 1 10.40 Tudi to je Amerika - 11.20 Kronika - 11.45 Dobra volja, švedska nadaljevanka - 13.00 Poročila - 17.25 Porabski utrinki - 18.00 Dnevnik - 18.10 Zmigaj se, športna oddaja za mlade - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21.05 Tednik - 21.50 Turistična oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.40 Sova: To je ljubezen, angl, nanizanka; Delo na črno, amer, nanizanka Drugi program 11.05 Kinoteka: Soočenje, ameriški film (čb) - 13.00 Euronews - 15.25 Svet poroča - 15.55 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 16.45 Osmi dan - 17.35 Sova - 18.55 EP v košarki za' mladince - 20.40 Krila nad svetom, kanadska serija - 21.35 Umetniški večer 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Risanke - 11.00 Spoznavajmo vesolje -11.30 Nemščina - 12.00 Poročili - 12.15 Divja roža, serijski film - 13.05 Enkrat ni nobenkrat, ameriški film - 14.30 Monoplus - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja^- 21.05 Latinica - 22.05 Poročila - 22.10 V iskanju izgubljenega časa - 22.45 Slika na sliko - 23.50 Sedma celina, avstrijski film TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Vrtiljak popevk - 10.15 Romanca v Benetkah, ponovitev - 12.00 Živali našega sveta - 12.15 Domače reportaže - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga - 14.00 Gozdarski inšpektor Bucholz - 14.50 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Zdravnik Trapper John - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Primer za dva - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Umazani triki, komedija - 23.15 Čas v sliki - 23.20 Večerni šport - 23.50 Krvavo plačilo, kriminalka - 1.15 High Chaparral, nanizanka. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Dallas -11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Usode - 13.19 Naš sončni sistem - 13.49 Bar Nostalgija - 14.08 Turizem - 14.50 Vaška TV - 15.10 SP v nogometu, Grčija : Nigerija - Argentina : Bolgarija - 16.00 Dnevnik - 16.11 Računalništvo - 16.29 Brazilija - 16.58 Vaške zgodbe - 17.30 Za upokojence - 18.00 Teka - 18.10 Okno, magazin s prilogo - 19.30 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 Dallas - 21.40 Panorama - 22.40 Konec-tedenski šov program - 23.10 Schindler, dokumentarni film - 0.29 Dnevnik BBC-ja 2. program 12.00 Siesta - 14.35 Nemški magazin - 15.05 Za otroke - 15.30 Po Islandiji - 16.05 Sedaj - 16.30 Dom kulture - 16.50 Novi mecen - 17.00 Folklora - 17.53 Koledar - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak, kriminalka - 19.45 Preizkušnje življenja - 20.35 24 ur - 21.00 Minispoti - 21.15 Tiplista - 21.30 Dnevnik - 22.00 Naj... - 22.30 Legenda - 23.30 Gorila, kriminalka - 0.50 Posel, gospodarski poročevalec. RTL RTL RTL RTL RTL RTL RTL 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 9.00 Guliverjeva potovanja - ¥¥.45 Povjer Rangers - ¥2.20 Havr^ in Hendersonovi - ¥2.45 Major Dad — ¥3 .¥5 Princ iz Bel Aira — ¥3.45 Polna hiša — ¥4 .¥5 Krepka družina — ¥4.45 "^irabeldom '94 - ¥3.45 Yoroti\a - ¥9 .¥5 tAetrose P¥ace - 2» .¥5 5.30 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Cena je vroča - 11.00 Dru-žatMa dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - ¥2.30 Springfieldova zgodba - ¥3.15 Santa Barbara - ¥4.00 Tenis - ¥3.45 Potočila - ¥9.¥0 Eksplozivno — ¥9.4b Dobri tari. slabi časi — Žri .¥7.5 btarobna vlasba — ?.¥.¥5 Pri krtmarin 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 10.00 Solo za UNCEE - 11.00 Nazaj v preteklost — 12.00 Tropska vročica - 13.00 Major Dad —13.30 ¥ ormu\a 1, reportaža. — 14.00 ¥ ormufa 1, vožnja — ¥2..QO NVnnbeVdon '94 — ¥3.45 Poročila HTV 1 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.35 Risanka - 11.00 Otroški festival - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.05 Prizma - 13.50 Poročila - 13.55 Mary White. ameriški film za mlade - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Beverly Hills - 17.00 Poročila - 17.05 Prisrčno vaši - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Film-vide-o-film - 21.00 Festival zabavne glasbe Split ’94 - 22.40 Poročila - 22.45 Slika na sliko - 23.45 Razglasitev zmagovalca festivala TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Šov Confetti - 9.55 Vroča sled -10.30 Umazani triki, ponovitev - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Nasvidenje. Frančiška, film - 14.50 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Kornelij pomaga - 19.00 Avstrija danes - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Prenos iz Zii-richa: Velika nagrada narodne glasbe, vodi Karl Moik - 22.05 Zlata dekleta - 22.30 Smrtni kriki, kriminalka - 0.00 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 8.15 Za otroke - 11.48 Vsaka vas ima svoj glas - 12.00 Zvon, videostrani - 12.05 Panorama - 13.05 Matere, zgodbe - 13.30 Madžarska polpreteklost - 14.28 Beg iz raja, serija - 15.50 Razmišljanje - 16.00 Tonski tehnik - 16.25 Priporočamo iz sveta filma in TV - 17.10 Moja hiša - 17.35 Loto - 17.40 Napoved programa - 18.10 Pogled domov - 19.00 Kolo sreče - 19.32 Zrcalo - 19.42 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 Kviz o Madžarski, 8. del - 22.25 SP v nogometu, prenos 38. tekme 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Po Aljaski - 12.15 Risani film - 12.35 V gravitaciji - 13.20 Familija, pon. - 13.50 Zabavnoglasbene novosti - 14.15 Čudovite živali - 14.35 Magazin - 15.05 Holidays - 15.35 Domoznanstvo - 15.45 Avtomagazin - 16.15 Za otroke - Smrkci, Novi Lassie - 17.20 Nepričakovano potovanje - 18.13 Familija - 18.55 SP v nogometu, 37. tekma - 21.00 Glasbena ura - 22.00 Požar, amer, tv-film - 23.30 Amor, erotični šov. HTV 1 8.00 Poročila - 8.15 Letalo je izginilo, britanski film - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 11.00 Malavizija - 12.00 Poročila - 12.10 Kmetijska oddaja - 13.00 Narodna glasba - 13.30 Mir in dobro - 14.05 Poročila - 14.10 Zmagovalci, tv film za otroke - 15.00 Opera Box - 15.30 Poročila - 15.35 Družinski zabavnik - 17.20 Film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavni program -21.15 Poročila - 21.20 Po vrnitvi, serijski film -22.10 Šport - 22.25 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine - 9.30 Mesta: Leipzig - 10.15 Dežela in gore - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Kapitan Fracass, zgodovinski film - 14.45 Šport - 15.45 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Klub za starejše - 18.00 Čas v sliki - 18.05 X-Large, reportaže - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Njeno veličanstvo, veleposlanica, nanizanka - 21.05 Kultura v živo - 21.50 Zver iz Montreuxa, film - 22.15 Vizije - 22.20 Kletka, polna pavov, film - 0.05 Izzvenevanje. TV MADŽARSKA 6.45 Vaška TV - 7.30 Risanka - 7.56 Biblija - 8.05 Kja-kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Glasbeni butik - 12.00 Zvon, videostrani - 12.05 TV-magister, izobraževalni program - 13.40 Pesem doni -14.14 Aron Marton, dok. film -15.14 Beg iz raja, serija - 16.45 Reformatorski verski program - 17.10 Disneyjeve risanke - 18.10 Meščanski kazino - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Teden - 20.30 Dnevnik - 20.50 Magnum, ameriška kriminalka - 21.45 Drama - 22.25 SP v nogometu, prenos 40. tekme - ev. podaljški 2. program 17.30 TV-shop - 8.02 Julijin program - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke, Čarovnik iz Oza, Huckleberry Finn - 10.05 Natura magazin - 11.20 Lumen 2000 - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.15 Risani film -13.45 Iz zbirke Gy. Martina - 13.55 Živijo med nami -14.10 Izraelski mozaik -14.25 Avanturisti izključeni - 14.50 Za otroke - 15.10 Delta - 15.35 Maestro Toscanini - 16.50 Odškodnina. .. - 17.10 Madžarska v sedanjem času .-18.00 Regionalni program -18.30 Deklamacija - 18.35 Domotožje - 18.55 SP v nogometu, prenos 39. tekme, ev. podaljški, nato Telešport -21.55 Minispoti - 21.40 Oficir in gospod, amer, film. HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška serija - 10.35 Risanka - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Monofon - 13.15 Elitne bojne enote, dokum. serija - 14.10 Murphy Brown, amer, nanizanka - 14.35 Dokazi, serijski film - 15.20 Ameriška seksi senzacija, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik -20.15 Hrvaška in svet - 21.00 Resnične zgodbe, ameriški film - 22.40 Poročila - 22.50 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Očarljiva Jeannie - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Nasvidenje, Frančiška - 12.00 Sporna vprašanja - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Rekviem za Granado, nanizanka - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah - 17.50 Nogomet - 20.00 Šport - 20.15 Gozdarska koča Falkenau -21.07 Pogledi s strani -21.15 Film -22.50 Brez platna, komedija - 0.10 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Disneyjeve risanke - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Welcome to Hungary - 13.09 Risani film -13.29 Uspešno življenje, šerija -14.58 Turizem - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Brazilija - 17.03 Zunanje zadeve, serija - 17.33 Tradicija - 18.13 Simboli - 18.18 Burleska - 18.30 Za otroke - 19.05 Kolo sreče - 19.37 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Leonida in reakcija, tv-igra - 21.08 Minispoti -21.25 SP v nogometu, prenos 42. tekme, ev. podaljški - 23.25 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.05 Teden, pon. - 15.00 Zasedanje parlamenta -17.05 Za otroke -17.25 Civilna korajža -17.55 SP v nogometu, tekma št. 41 - 19.55 Sabljanje - 20.45 Glasba - 21.15 Umetnost in EXPO - 21.30 Dnevnik - 21.55 Naši stiki - 22.30 Obveščevalec preiskuje, kriminalka - 23.55 Posel 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - ¥4.10 Umori so njen konjiček - 15.00 llona Christen — 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo je tukaj ^ef? - 17 .30 Prijazna družina - ¥8.00 Bogati in lepi - IB .30 Eksplozivno - ¥8.45 Poro-ttla - ¥9 .¥O Eksplozivno - ¥9.40 Dobri tast, slabi HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risana serija - 11.00 Vulkani v Evropi - 11.50 Gobe - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Elitne bojne enote - 14.10 Murphy Brown -14.35 Dokazi - 15.20 Beli bizon, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hotel Sunja, dokum. oddaja - 20.50 Tv-parlament - 22.50 Poročila - 22.55 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Očarljiva Jeannie - 9.30 Iz parlamenta -10.30 Columbo - 12.12 Najdaljši viseči most na svetu, reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Rekviem za Granado - 14.40 Pogledi s strani - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Zdravnik Trapper John - 18.50 Nogomet - 21.07 Pogledi s strani - 21.20 Weis-senthalčan - 21.45 Svet številk - 21.55 Spoved rdečega vohuna, film - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Umetnost proti ljubezni, satira - 1.10 High Cha-oparral. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Nacionalni parki - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 U. K. Today - 12.46 Risanka - 13.12 Naš planet Zemlja - 14.07 Uspešno življenje, serija - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Televideo - 16.17 Naša hiša - 16.32 Evropski popotnik - 17.15 Zunanje zadeve, serija - 17.45 Zenski magazin - 18.10 Za boljši jezik - 18.20 Za otroke - 18.58 Maček v Žaklju -19.23 Katoliška kronika - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 College. ital, serija - 21.45 Gospodarski magazin - 22.25 SP v nogometu, 44. tekma - 0.25 Dnevnik BBC-ja 2. program 10.00 Zasedanje parlamenta - 16.05 Koliko je vreden podeželan; - 16.20 Zrcalo - 16.30 Za otroke - 17.20 Koledar - 17.25 Open University - 18.00 Regionalni program - 18.55 SP v nogometu, 43. tekma - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Dnevnik - 21.55 Policijska poročila - 22.40 Škandal, amer, kriminalka - 23.35 Posel, gospodarski poročevalec 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin I -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornij- I ski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo je tukaj šef — 17.30 Prijazna družina — 18.00 Bogati in tepi - 18.30 Eksplozivno — ¥8.45 Poro-’ — 19 A O Eksplozivno — 19.40 Dobri časi , slabi 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risanka - 11.00 Moja knjiga o džungli - 11.20 Zgodovina hrvaškega jezika - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.20 Elitne bojne enote - 14.15 Murphy Brown - 14.40 Dokazi - 15.25 Cleopatra Jones, ameriški film - 16.50 Risanka - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Podravski Hrvati v Madžarski - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Kultura - 22.50 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Očarljiva Jeannie - 9.30 Audimax - 10.15 Panoptikum - 10.30 Zlato iz vročega grla, glasbeni film - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Rekwiem za Granado - 14.40 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored -17.00 Mini Cas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 Zdravnik Trapper John - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Oh, te počitnice!, komedija - 22.00 Pogledi s strani - 22.10 Spoved rdečega vohuna - 23.45 Čas v sliki - 23.50 Mede-leine in mornar, melodrama -1.25 High Chapar-ral. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Hotel paradiž, serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Sotrpini - 12.22 Pomoč v duševni stiski - 12.42 Naš sončni sistem - 13.11 Ameriške kronike - 13.34 Uspešno živ-. Ijenje -15.10 Vaška TV -15.30 Izložba, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.25 Najstniško zrcalo - 16.45 Hišna blagajna - 16.55 Za otroke - 17.15 SP v sabljanju - 18.50 Odgovarjamo na telefone 7 18.55 Za otroke - 19.05 Maček v Žaklju - 19.30 Vprašanja kristjanov - 19.37 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.39 Čmo-belo - 20.55 Columbo, kriminalka - 22.35 Novi svet - 23.20 Kitajska ruleta, Fassbinderjev film - 0.45 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.40 Za otroke - 16.45 SP v sabljanju - 17.20 Mena - 17.50 Kmečko pohištvo - 18.00 Regionalni program - 18.45 Medicina - 19.00 Hotel Paradiž, nemška serija - 19.55 Škof vojakov - 20.25 Mislec - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Dnevnik - 22.00 Omizje pravice, pravoznanstvo - 22.30 Brez zaščite, francoski film - 23.55 Posel, gospodarski poročevalec - 24.00 Amor, erotični šov 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Uona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - ¥7.30 Prijazna družina - 18.00 Bo&ati in tepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poro-t tita — 19 1O Eksplozivno — 19.40 Dobri časi , slabi HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 10.35 Risanka - 11.00 Poletni šolski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Elitne bojne enote - 14.10 Murphy Brown - 14.35 Dokazi - 15.20 Mož v sivi obleki, ameriški film -- 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročili. - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 21.00 Nocoj z vami, zabavnoglasbena oddaja - 21.45 Poročila - 21.50 Poslovni klub - 22.35 Slika na sliko - 23.20 Večer ob glasbi o I« o N v TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.25 Kakšen je bil naš svet včeraj - 10.30 Argumenti - 11.45 Črno na belem - 12.15 Teleskop: Soča, krvava reka - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Rekwiem za Granado - 14.40 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Zdravnik Trapper John - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Iris in Violeta - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 MacGyyer, pustolovska nanizanka - 22.00 Počitniška ljubezen, komedija. V C TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Filipinci - morski nomadi - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 16.00 Dnevnik - 16.12 Telešport - 17.02 Šole z neba - 17.32 Nacionalna zakladnica, skansen - 17.50 Zunanje zadeve, serija - 18.20 Zrcalo - 18.50 Vklopi, za otroke - 19.00 Stavimo, šov s 'stavami - 19.25 Otroški kotiček - 20.00 Dnevnik - 20.45 Sosedje, 188. poglavje tv-romana - 21.20 Smejte se, veselo iz TV arhiva - 21.18 Madžarska polpreteklost, šport in politika - 23.10 SP v sabljanju - 24.00 Dnevnik BBC-ja 2. program 16.25 Dekle iz prihodnosti, serija - 16.50 Za otroke - 17.30 Mozart: kvartet za oboo v F-duru - 17.45 Koledar - 17.50 Obleka dela človeka -18.00 Regionalni program - 18.45 Pomagaj si sam - 19.16 Kojak, kriminalka - 20.08 Moj rojstni kraj Sdrkeresztur - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Dnevnik - 21.57 Policijska poročila - 22.00 Orkester, serija - 22.25 24 ur - 22.50 Agronom-podjetnik - 23.50 Posel 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Uona Christen — 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo je tukaj šef? — 17.30 Prijazna družina — 18.00 , Bogati in tepi — 18.30 Eksplozivno — 18.45 Poro-i čila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, štabi stran 25 reportaža Žabe v grajskem jedrcu »čeliurejati jezerce v grajskem parku - va zadeli ob grajsko obzidje Pted dobrim letom mi je urednik naklonih‘'^^^^soboškem lahko predstavil neko idejo. Če se bo J bodo v sinjo ?t"iP”ku kma,u svetlikalo jezerce - na nj। ..aJe mestne 1 Bodali beli lokvanji, ob njem se bod • r^a se bo S spodične in imelo jih bo, da poljubijo kako z , zaslug tudi Pomenila v princa -, potem ima za to nemalo zaslug Vestnik. Najbolj od vseh pa je zaslugi Vili Žižek, inženir, stari Wčanec, nekdanji poslanec ®knih in tako naprej - Vili M pač. ^t^’kadai*;s°bota Kaj /*a Ritima V°^e’ Pogačnikove litopunkture ali jezerce S o So- »V naslov Mura 8 oboko po-‘ta? mal° da-hrasti se J1 v monnu ,druženj so ^L/^iizm^^^r"0 Puš-ni£ sem’ da bi ^lijjohiet, v Zmage nare-V;eParku Pa 'zko-W' Prenesi; Zerce ln okr°g Wera& Sip na Sobošk?po.slen kot S m PadcuV^'"'- je SnjJorej ž bivšega re-£ Pred izidom <>negnka’ Predlagal NlaMene8/' aj po’ Sika Je. dah- takorekoč. 'ga nk^age sn 'i-na vrb spo-1 ^kat'Va*a Pe Jali Vodo, ki SjS p£mnili' da bi Notp^torja m'1 sllkarja, Nn^gačnL ". ezoterika M >i Ozdr k'-naj z lit°’ S j?8ita Batč V' soboški £ v občin-b''n obeneV sekre' ; dejavnosti, * a^la k°vih t ■ Postavitev SV Pozneje Sek rav v j kega prora-SlVarko p ko nastaja P%jJarika kie$ °8ažnik in ^«0« "S™ P« je Sla N za a za tat najmehkej-Siti Te ke rečl 80 sple-Zato so C naJlažJe na- S0 Predlog/da se v soboškem parku nekoliko poglobi kotnaja na desni strani, če greš od protestantske cerkve proti grajskemu portalu, in napolni z vodo, sprejeli. »Dajmo, naredimo to, da ne bodo rekli, da nič ne delamo. Grajski zvonik smo popravili, uredili bomo tudi to,« je rekel Vili Žižek. V njegovi dikciji se to sliši kot »zrihtali mu tou pojdže, nej me zajebavati!« Potem je čez čas rekel, da je pri Otoju Tušarju z vodnogospodarskega podjetja »zrihtal« da bodo s stroji začeli, ko ne bo mokro, da se ne bi kdo ob to obregoval, češ zeleni pa rijejo po parku; z vrtnarjem in dendrologom dr. Aleksandrom Šiftarjem seje dogovoril, da bo prevzel strokovno odgovornost za poseg v parkovni prostor in ureditev novega biotopa; arhitekt Vladimir Goldinskij je narisal prve skice jezerca, z otočkom na sredini; z milijonom tolaijev, ki so jih dali za ureditev jezerca zeleni Sobote je izvabil nadaljnji milijon in nekaj še občinski vladi. Za plastično Priprava kompostnega kupa Ker je naše okolje čedalje bolj onesnaženo, bi morali izbirati okolju »prijazne« tehnologije pridelovanja, da ne bi obremenjevali vode in zemlje s snovmi, ki škodljivo delujejo na zdravje ljudi. Hlevski gnoj in kompost sta dve zelo pomembni organski gnojili, ki hkrati preskrbujeta izboljšujeta njeno sestavo. Vsak vrtičkar si lahko pripravi kompost, kajti osnovni material za pripravo so najrazličnejši ostanki povrtnin (ki niso okuženi s kako boleznijo) z vrta in od gospodinjstva. Če teh ostankov ne bomo uporabljali na ta način, bomo posredno zavrgli pridelek, ki bi ga lahko imeli naslednje leto. Na nekoliko odmaknjenem delu vrta, po možnosti v delni senci poiščemo prostor za kompostni kup. Ograjeno kompostišče je primernejše od neograjenega, klasičnega, ki se hitro ohladi in izsuši, še pre- Zlaganje odpadkov, ki sodijo na kompostni kup folijo, s katero bo prekrito dno, za ilovico, ki jo bodo nanesli pod folijo, za dotoke in odtoke ter za delo. Jezerce bodo prvič napolnili z vodo iz mestnega vodovoda, pozneje bodo namesto izhlapele vode prilivali meteorno, ki jo bodo lovili z grajske strehe. Vili Žižek: »Naj se nov grajski stolp oglejuje v jezercu...« Učenci 2. razreda na kmetiji pri Polenšakovih Ostanki obzidja... In že potopljeno mesto! Ko so s stroji strgali rušo, kajti za namestitev plastične folije, ki bo zadrževala vodo je potrebno podlago nekoliko zravnati, so zadeli ob ostanke obzidja. Arheolog Kerman iz soboškega muzeja meni, da »je zemljo s hranilnimi snovmi in r den se konča razkroj. Leseno ogrodje naj ima dva, v velikem vrtu pa tri dele. Iz desk si lahko napravimo ogrodje sami. Na prvem kupu zbiramo odpadke, ki sodijo na kompostni kup. To so vsi vrtni in kuhinjski od-padkj, odcvetele lončnice, plevel (ki še ni semenil in ne korenike pirnice in drugih trajnih plevelov), trava (pokošena, delno ovela), listje, slama, veje (narezane na 5 cm dolžine), papir, lesni pepel, saje, perje, gnoj (kokošji, zajčji), žagovina (v manjših količinah) in -------------prst rastlinski ostanki amonijev sulfat - ali hlevski gnoj rastlinski ostanki _------------apno rastlinski ostanki amonijev sulfat tam nekje iz sedemnajstega stoletja«. Onkraj tega obzidja so našli črepinjišče, vse polno črepinj. V splošno arheološko veselje in v Žižkovo žalost, ki je četrtega dne izkopavanja, ki je tako zdaj že drugi dan postalo tudi arheološko, prišel in rekel: »Bemti, da mi ne boste našli tukaj še faraonov.« Dr. Šiftar je govoril o potrjeni identiteti soboškega mesta. »Obzidje dela mesto.« Na Žižkovo olajšanje, ki ga je pri zanj znanem zaletu sploh nekaj ovirala krajinarka arhitektka Stanka Dešnik - češ, da ima ona ureditveni načrt za park in take reči - so sklenili, da bodo čez ostanke obzidja potegnili folijo in ga zasuli. Ter potopili. »Obzidje bo tako zavarovano in bo čakalo na boljše čase, mogoče se bo kdaj izkopalo v celoti,« je rekel Kerman. Šiftar pravi, da taka folija zdrži kakih trideset let. Torej vsaj do takrat. Medtem bo marsk’tera gospodična ob grajskem je zercu našla svojega žabona, marsikateri otrok bo prvič videl kačjega pastirja, marsikatera biologinja bo ob njem kazala ogrožene rastline vlažnih biotopov, marsikateri mladi poet bo pijan zabredel v vodo, da bi utrgal lokvanj svoji Juliji... šsm VESDIIK drugi organski odpadni material. Ko se nabere toliko odpadkov, da lahko napravimo 20 cm debelo plast, jih preložimo na drugi.kup, ki mora imeti vedno stik z zemljo. Če kompostiramo na mestu, kjer raste trava, travno rušo odstranimo in jo kompostiramo. Za hitrejše razkrajanje dodamo nekoliko hlevskega gnoja, nato sledi vsaj 5 cm debela plast zemlje. Tako zlagamo plasti do višine enega metra. Zadnja naj bo plast zemlje. Kompostni kup zaščitimo pred soncem, tako, da posejemo rastline, ki imajo veliko listne mase (da mu dela senco), pred mrazom pa pokrijemo z slamo, šoto ali ko- _ . privatni. Kompostni kup po po- ali hlevski gnoj trey zaijvamo. V tako narejenem rastlinski ostanki kompostnem kupu organske snovi -------------aPno hitro trohnijo. Ko opazimo, da je rastlinski ostanki - •“ ...........- kup znižan za približno 1/5, ga premečemo v tretji del kompostišča, kjer kompost zori. Čas zorenja je odvisen od sestave in vrste odpadkov, aktivnosti makro- in mikroorganizmov (ki pri razkroju 'le-teh sodelujejo) in temperature okolja. Dozorevanje komposta pospešimo z večkratnim Sveta Ana v Slovenskih goricah Delovne šege in navade Na OŠ Sveta Ana v Slovenskih goricah so izvedli zelo zanimiv projektni teden z naslovom »Delovne šege in navade«. Za tak naslov so se odločili kar iz praktičnih razlogov, saj vendar živijo na podeželju, kjer se stari načini življenja hitro spreminjajo in izumirajo, šege in navade pa se pozabljajo. Učenci so zato skupaj z mentorji in informatorji raziskovali predvsem običaje ob spomladanskih opravilih, ki jih na kmetih seveda ni malo. Učenci nižjih razredov so se spoprijeli z ljudskimi šegami in navadami pri paši živine, obdelovanju krompirja in košnji trave, medtem ko so se učenci višjih razredov ukvarjali s težjimi temami. Te so npr. bile spomladansko delo v vinogradih in sadovnjakih, trenje lanu, setev in žetev žita, klopotci, kmečke jedi ob posameznih šegah in seveda orodja, ki so jih pri kmečkih opravilih uporabljali. Posamezne teme so bile sicer zelo zahtevne, vendar kljub temu dovolj zanimive, da so se učenci aktivno angažirali pri svojem delu, ki je predvsem potekalo zunaj razredov, na terenu in med ljudmi. Le-ti so jih z veseljem sprejeli medse, ter jim pokazali in povedali marsikatero zanimivo. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da se je največ učencev, kar 33, odločilo za vinogradniško skupino, kar pa je bilo pričakovati, saj je v teh krajih mešanjem - prekopavanjem. Kompost je zrel, ko postane sipek. Takega presejemo skozi grobo sito ali žično mrežo. Presejan kompost uporabimo za gnojenje - izboljšanje zemlje na drugi poljini v zelenjavnem vrtu (kjer ne gnojimo z hlevskim gnojem), pa tudi pri setvi vrtnin v vrste Oblike kompostnega kupa Kompostni kup Kompostni silos Kompostiranje s pomočjo letev posebno drobnih semen. Za gnojenje zelenjavnega in sadnega vrta je primernejši grob, še ne povsem strohnel kompost, za vzgojo raznih sadik (vrtnin, cvetlic za okrasni vrt in lončnic, zelišč itd.) je uporaben dobro preperel fini kompost. Vir humusa v vrtnih tleh je kompost, ki je mešanica zemlje in preperelih organskih snovi. Zato na kompostni kup ne sodi material, ki vinogradov zelo veliko, in je vinogradništvo že od nekdaj ena glavnih panog. Na koncu projektnega tedna so v telovadnici pripravili zanimivo in obsežno razstavo oz. predstavitev rezultatov svojega dela, ki so se je udeležili tudi številni starši. Pokazali so številne eksponate, od katerih nekateri že dolgo niso več v uporabi. Med njimi je bil (foto: A. Lipko) tudi 40 let star klopotec, ki jim ga je posodil tamkajšnji domačin. Novinarska skupina, ki je redno spremljala delo svojih sošolcev na terenu, je za konec izdala šolsko glasilo ter videokaseto, na kateri so zabeleženi in dokumentirani vsi rezultati celotedenskega dela. Skratka, delo učencev je bilo ob pomoči učiteljev in informatorjev nadvse uspešno, saj življenja, ki so ga živele naše babice, nikakor ne smemo pozabiti. Aleš Lipko se ne razkroji, to so: plastika, steklo, kovinski predmeti, kemične snovi vseh vrst. Od organskih odpadkov pa ni priporočljivo kompostirati olupke južnih sadežev, orehovega listja in pelina. Mešanje velikih količin apna s kompostom ni primemo, ker lahko rastlinam pri rasti bolj škodi kot koristi. Da preprečimo gnitje in smrad organskih odpadkov (na 1. kupu) jih lahko posipamo z apnom (največ 2kg apna na Im3 odpadkov). Nikoli pa ne smemo mešati apna s hlevskim gnojem. Pri pravilno narejenem kompo-stišču vam bodo spomladanski odpadki dajali kompost za poletje, poletni odpadki kompost za jesen, medem ko bomo jesenske odpadke, ki se bodo razkrajali vso zimo, uporabljali spomladi. Kompost obogati vrtna tla s humusom, le-ta vpliva na trajno plodnost tal in rodovitnost rastlin. Pridelki so obilni in zdravi. Kmetijska svetovalna služba: Donko Ivanka, kmet. inž. stran 26 vestnik, 30. junj^ vestnik K.G. Rakičan, LEK d.d PODJETNEMU STROKOVNJAKU IZ PREHRANE ŽIVALI dajemo v najem trgovino s krmili in mineralno vitaminskimi mešanicami v Lipovcih. Če želite svoje znanje prenesti tudi drugim, hkrati pa uspeti na komercialnem področju, pričakujemo vašo ponudbo. Pošljite jo v 15 dneh na naslov: KG RAKIČAN, Rakičan, Lendavska 5, Murska Sobota Dodatne informacije lahko dobite po telefonu: (069) 42 414 mag. Pavla Krajnc (069) 42 510 ing. Ernest Kerčmar KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN in LEK d.d. 6 Staneta Rozmana 17 d 69000 Murska Sobota ■d tel./fax: 069 32-230 S PRODAJA MONTAŽA K SERVIS L, TELEFONSKIH O NAPRAV Panasonic ISKRA SERVIS, d.o.o. Rožna dolina c. IX/6, tel. 061/1232541 V naši dislocirani poslovni enoti v MURSKI SOBOTI, Cankarjeva 14, v okviru katere delujeta servis in prodajalna elektrotehničnih izdelkov za splošno porabo, želimo zaposliti prodajalca v trgovini od katerega pričakujemo: * najmanj poklicno izobrazbo komercialne smeri * mlajši od 35 let * poznavanje dela z računalnikom * najmanj 1 leto delovnih izkušenj Delovno mesto je za določen čas šestih mesecev, kasneje možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Prijave pošljite na gornji naslov v Ljubljani v 8 dneh po objavi. Srečanje v Rakičanu v domu oskrbovancev v Rakičanu bo v soboto, 2. julija, ure organizirano srečanje varovancev, njihovih svojcev in s njim najbližjih. Gre za tako imenovani dan odprtih vra. katerem bodo varovanci prikazali svoje izdelke, dompafP bel za zabavni del dneva. Varovanci v rakičanskent o veselijo obiska, zato bi bilo prav, ko vsaj ta dan ne bi p nanje. Vsak četrtek Vestnik ^STAVIJ Al LOMBARDNA HIŠA d.d. Resljeva 6, Ljubljana PODRUŽNICA MARIBOR Glavni trg I7b. III. nadstr. tel. 062/224617, 224619, 223771,JU Delovni čas: 9.-17. ure (ob delavni KRATKOROČNA GOTOVINSKA POSOJILA na osnovi: . ~ PREMIČNIN (avtomobili, umetniška dela, zlato, vra pirji, filatelija, numizmatika, tehnični predmeti) - NEPREMIČNIN (vpis hipoteke) - OSEBNEGA DOHODKA ^...ui ODKUPUJEMO ZLATO PO DNEVNO NAJVIŠJIH CENA^x SHUJŠAJTE PRED POLETIJ SLIM-TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ teli* SLIM-TEE je naravni zeliščni čaj, ki pomaga pri hujšanju omejevanja Vaših prehrambenih navad. Z naravnim SLIM-Ttt . zdrav način. Zmanjšuje vam apeteit, hkrati pa vam krepi organizem. prebav01 veča vitalnost, poživlja in daje občutek ugodja. Pospešuje tudi de in pomaga pri nespečnosti ter koncentraciji. CENA: SAMO590SrrsP>*° Priimek in iipe: Naslov:________ Poštna št.:---- Kraj:---------- Naročila po tel. 061 72X519 ali na našlo« O'NECO. p-P H Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed enot ZO Pomurske banke d.d. Na posebnih okencih -INFORMACIJE O CERTIFIKATIH-boste izvedeli vse o Pomurski investicijski družbi. Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce *ku ctetdil°gatec Podjetje za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino in inženiring, p. o. VABI K SODELOVANJU ZASTOPNIKA 7a (POSAMEZNIK ALI PODJETJE) 2aPRODAJO lesnoobdelovalnih strojev NA MADŽARSKEM TRŽIŠČU. Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu Podjetja (tel. 061/741 711, interna 316 ali 30«) KL' -detel p. o., 61370 LOGATEC, Tovarniška 36, SLOVENIJA, telefo”n: 061/741 711, teleks: 31656, telefaks: 061/741 107 ^stni^jp0rnursk6ga zdravstvenega doma v 25. številki glasi: l2°stala beseda statut. Pravilno besedilo se ^oda^L?3- člena statuta javnega zdravstvenega ■----uh1AVSTVENI DOM GORNJA RADGONA. DEMOKRACIJA SLOVENIJE ^iativni odbor murska sobota VABI člane in simpatizerje na ZBOR OBČINSKE ki bo ^‘ZACIJE LDS MURSKA SOBOTA torek, 5. julija 1994, ob 18. uri v Galeriji u Murski Soboti. tr^or d^p^°ru bo ob 20. uri pogovor z ministrom za okolje ^'kTOR ^^ GANTARJEM, podpredsednikom LDS ŽAKLJEM in poslanci državnega zbora: TO-MRLIČEM, GEZO DŽUBANOM, dr. BOJANOM KOROŠCEM. ^čSr b m° ^se zainteresirane državljanke in državljane. 0 Popestril VLADO KRESLIN s svojo skupino. Engineering Inc.---------- ^NFy m °NTa J engineering INC. u^o-canada Za nedoločen čas: " ^Nc srtn!gana, ^ezal ez*a*ca na horizontalnem vrtalno-1,6,11 stroju (boringmill). S* " VsaJ tri denjh delovnih izkušenj na računalniško vo- " 2nan: r°j'h’ s samostojnim programiranjem; angleščine ni obvezno. (XeP"Xk,ira. in proizvaja stroje in opremo za '°gejen Obratuje 40 km vzhodno od Toronta. Potrebno poslati do 15. julija 1994 na naslov: Oynex ENGINEERING INC. 3TANKo TITAN, p. eng. ^esident °nsulting engineer Snnny Rose CRT. ^HlTBY 9NTARIO p R - 1 v 8 Kanada . Mas: . 10°^° P°vabljeni na pogovor v M. Soboti 1U- oktobra 1994. 2. julija naj bi se v Postojni zbrali Slovenci z vsega sveta Srečanje v moji deželi Skorajda ni kraja v Sloveniji, od koder ne bi nihče odromal po svetu. Ali so se izselili ali odšli na tako imenovano začasno delo. Ta začasnost pa je pri mnogih postala trajnost. Mnogi se kljub vsemu radi vračajo v svojo domovino. Še posebno jih »vleče« sedaj, ko imamo samostojno državo Slovenijo. Radi bi videli, kaj se je spremenilo, kako si zdaj sami gospodarimo; radi bi segli v roko materi, očetu, bratu, sestri, prijastelju, znancu, prijatelju, poslovnemu partnerju... Tisti, ki že dolgo ali pa še nikoli po odhodu v tujino niso bili doma, pa bi radi doživeli tudi lepote svojega zgodnjega otroštva, svojo zibelko ali pa obstali na pragu domačije svojih staršev in prednikov. Slovenska izseljenska matica poskuša vsako leto zbrati v domovini čimveč izseljencev in zdomcev. Pred leti je pripravljala v ta namen izseljenski piknik, ki je bil že tudi na leta- lišču pri Rakičanu. Odkar pa je Slovenija samostojna država, je ta »piknik« prerasel svoj okvir in prireditev je dobila naziv Srečanja v moji deželi. Letos je prizorišče Postojna, kjer se bo 1., 2. in 3. julija dogajalo veliko privlačnega, resnega in poglobljenega v zvezi z našimi rojaki po svetu. Tako bo določena skupina strokovnjakov razgljabljaja o problematiki staranja Slovencev, odprli bodo dokumentarno razstvo o primorskih Slovencih v Južni Ameriki, sedem slikarjev iz Benečije, Argentine, Nemčije, BiH in Hrvaške bo ustvarjalo svoja dela v slikarski koloniji v okolici Postojne, kjer bodo 1. julija pri- pravili tudi kresovanje. Gledališka skupina Beseda iz Trsta pa bo odigralg izvirno gledališko delo Božji vitez na slovenski zemlji, ki govori o življenjski poti škofa Antona Martina Slomška in njegovem boju za slovenstvo. Osrednja prireditev pa bo 2. julija v parku po-stonjske jame, kjer bodo spregovorili predstavniki družbenopolitičnega življenja in kjer bo pester kulturno-zabavni program. J. G. Ustavni spor? Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov je razpravljal o pravilniku o napredovanju delavcev, zaposlenih v državnih pa tudi v občinskih organih. Sekretar odbora Drago Ščernjavič je med drugim povedal, da utegne sindikat sprožiti ustavni spor, če pravilnik o napredovanju do letošnjega septembra ne bo oblikovan in sprejet tako, kot so se dogovorili na nedavnem posvetu v Ljubljani. Sindikat vnovič opozarja in ocenjuje, da so v boljšem položaju zaposleni v višjih tarifnih razredih in da so premalo upoštevane poklicne posebnosti posameznih dejavnosti. Pri tem zlasti omenjajo problem nosil- • nih poklicnih skupin. Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov Slovenije tudi opozarja na morebitne napetosti med zaposlenimi in delodajalci, če v pravilniku ne bodo ovrednoteni vsi elementi v skladu z najnižjimi in najvišjimi razredi. M. JERŠE Raziskovalni tabori Te dni potekajo v Pomurju kar štirje raziskovalni tabori mladih. V KS Prosenjakovci sta Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije pripravila mladinski socialno-geografski tabor Pomurje 22. Gre za tradicionalno obliko raziskovalnega dela srednje-šolcev na področju geografije, in sicer so dali tokrat posebno pozornost gospodarskemu, demografskemu, socialnemu in jezikovnemu položaju madžarske manjšine v Prekmurju. Na OS III M. Sobota poteka 3. tehniški tabor, na katerem sodelujejo udeleženci iz vse Slovenije, OŠ I M. Sobota je povabila skupino učencev osnovnih šol soboške občine na 2, nara-voslovno-kmetijski tabor, v Bodislavcih pa poteka 3. naravoslovni tabor za učence ljutomerske občine. Vsekakor so takšne oblike dela z mladimi zelo koristne. J. G. V Radencih v teh dneh končujejo z zadnjimi deli pri ureditvi nove parkovne razsvetljave. Dela potekajo pod nadzorom Ekossa, izvajajo pa jih delavci Elektra Maribor in njihove enote v Ljutomeru. Naložba je Radensko veljala okrog 50 milijonov tolarjev, bbp, foto: Nataša Juhnov OKUŽBA ZA UBKAVUAHJI D.D. oosrosviTsitA s, uubuana Informacije o naložbi certifikatov: S HRAM, Gosposvetska 6 tel. 061/ 133 40 29: S VE MA L1ubl1ana tel 061/ 126 62 93- Medvešek Planik Ljubljana tek 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, Ljubljana teL 061/ 126 80 01; Consulting Koper teL 066/ 61 690 67 272 67 273n^’ ABE Marketing, Trbovlje tel. 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Lo^I^^teL 069/ 83 116 ’ ’ ............StuptoBmg. Uubuana V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC- K________J Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! stran 28 vestnik,30jJ[^ vestnik PREDNOSTI KSILITA NIZKA VSEBNOST PEPELA USTREZNA GRANULACIJA UGODNE LASTNOSTI PRI GORENJU KONKURENČNA CENA IWEA HANDELS GMBH Langgasse 15 Avstrijska Radgona trgovina IVANKE ROŠKAR KATALOŠKA PRODAJA QUELLE SIRS AKCIJA SIRS Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 69000 MURSKA SOBOTA Tel. & telefaks: 069/31610 LASTNOSTI KSILITA 1 KURILNOST 13 000 kJ/kg 8 ŽVEPLO 0.47 g/MJ ■ GORLJIVE SNOVI 59,0 ut. % ■ ' PEPEL 1,9 ut.% t SKUPNA VLAGA 39,1 ut. % VPLIV NA OKOLJE DEKOR M. Sobota GIZELA M. Sobota MARAJANA M. Sobota SREČKA M. Sobota RUDOLF Ljutomer FELIŠ Ljutomer DOLAMIČ Ljutomer VOZLIČ Veržej MLINARIČ. Križevci KARLOVEC Noršinci HORVAT Beltinci HUBER Grad GRAH Rogaševci ŠADL Cankova KUPLEN Puconci NADA Apače IVNIK Lenart TAMARA Radenci MAROVIČ G. Radgona RAČUNALNIK: SAMO 386DX-40MHz: 129.990SIT 486 DLC-40 s koprocesorjem: 137.900 SH 486 DX2-66 Mhz: 185.990SIT (osn. pl. z VLB vodili, SVGA ET 4000 1 MB, w 32i VLB) Mr«®®, S? I Premog z vsebnostjo gorljivega žvepla pod 0,5 g/MJ je za uporabo v malih in individualnih kuriščih ekološko ustrezno gorivo. ■ Minimalni negorljivi ostanek PONUDBA TEDNA BRISAČE-FROTIRKE (140x75) 69 ATS FROTIRKE (70x50) 36 ATS SVGA Vsi računalniki vključujejo: RAM jto barvni ekran, trdi disk 210 MB, disketo 3,5", miško s podlogo! Doplačilo za trdi disk 420 MB SAMO 10-0®® INFORMACIJE: RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78 63320 Velenje TELEFON : 063 / 853 312, 853 864 FAX: 063 / 854 986 Vestnik ob četrtkih Včeraj, danes, jutri REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LJUTOMER IZVRŠNI SVET Na podlagi 10., 11. in 30. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju študentov za potrebe družbenih dejavnosti in javne uprave v občini Ljutomer (Ur. I. RS, štev. 34/93) Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer razpisuje za šolsko leto 1994/95 KADROVSKE ŠTIPENDIJE študentom za potrebe družbenih dejavnosti in javne uprave v občini Ljutomer 1. V šolskem letu 1994/95 se bo štipendiralo: a) za potrebe družbenih dejavnosti - 2 študenta za razredni pouk - 1 študenta MA-FI ali MA-tehnične vzgoje - 1 študenta angleščine-nemščine - 1 študenta slovenskega jezika - 1 študenta vzgojiteljske smeri; vzgojitelj predšolskih otrok b) za potrebe javne uprave - 1 študenta pravne smeri - diplomirani pravnik - 1 študenta agronomske smeri - diplomirani inženir agronomije 2 . Prosilci k vlogi priložijo: - življenjepis, - potrdilo o stalnem bivališču, - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, - dokazilo o udejstvovanju in dosežkih na izvenšolskih tekmovanjih. 3 . Štipendist bo po končanem 1., 2. in 3. letniku študija opravljal 10-dnevno prakso v enem od javnih zavodov v občini Ljutomer ali v javni upravi, po končanem študiju pa je dolžan skleniti delovno razmerje v občini Ljutomer v skladu s pogodbo o štipendiranju. Prijavo na razpis z zahtevano dokumentacijo morajo prosilci vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa na Sekretariat za upravne in gospodarske zadeve, Odsek za družbene dejavnosti in občo upravo občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer. Prosilci bodo obveščeni o podelitvi štipendij v 30 dneh po izbiri. Izvršni svet SO Ljutomer Uspehe delimo z vami NOVE NIŽJE CENE GOLF CL . . . 23.950 DEM VENTO CL . 29.211 DEM GOLF EUROPA 26.990 DEM PASSAT CL 34.290 DEM GOLF CL VAR. 25.972 DEM AUDI 80 . . 34.381 DEM Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo. zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo v severovzhodni Sloveniji 49. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Tudi v Mariboru, na Šentilju, v Murski Soboti in Dolnjem Lakošu ter na Ptuju. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, v naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev ' ^jpri ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Vas. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Tas brezplačno v Mariboru na Partizanski cesti, na ^r2^S,inl0ia Ptujski in tudi v Murski Soboti. Pri točenju goriv s varnost in zaščito okolja. ■ ie Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evtop' ■ Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega ~n naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. * PETROL Slovenska naftna družba POSEDI Ljutomer d.o.o p. e. AVTOSALON IN TRGOVINA 69240 Ljutomer, Prešernova 7 Tel./Fax. (069) 81 166 UGODEN KREDIT IN LESSING 31984 junija 1994 stran 29 vestnik BRIZGALNA - Čeprav imajo lipovski gasilci sodobno opremo, niso zavrgli ročne in vprežne brigalne, kije bila narejena 1889. leta nekje v Budimpešti. Se več: gasilci so poskrbeli, daje še uporabna in v skrajni sili bi jo uporabili za »pumpanje« vode ob požaru. - Fotografija: J. Ž. miinchenska Lipa pa bujno zacvetela »»• si tyolstadtska Lastovka povesila krila, t Ne en krajcarček, ampak Melodijo, s kakršnimi je tam-hitaška skupina Kultumo-'®etniškega društva Petra Manjka Črešnjevci ogrela blizu obiskovalcev celodnevne Prireditve MI SE IMAMO KADI, ki jo je pripravilo mi-soboto Slovensko kul-tamo društvo LIPA Miinchen. * je to tudi proslava v poča-stitev dneva državnosti Repu- folklorno skupino in pevski zbor, kamor bi pritegnili predvsem mlade. Njihova velika želja je namreč, da bi mladina s kulturnim delovanjem kazala ljubezen do matične domovine, njenih vrednot in dobila pri Lipi zavetje oziroma prostor, kjer bi se radi vsi skupaj srečevali ter ohranjali slovensko narodno zavest. V tej smeri si še posebno prizadeva hi^ ^^tje^skd i86 zabel že dopoldne s pozdravom go-Pfedst nen,ščinn "a Sveta maša (večji del v slovenščini, sicer pa mladina? mir na svetu- Ob teJ ponložnosti se je ^rt|C ^PuldansL ' PevsK> zbor iz Kostanjevice na Krki. Za ^ga. ega sporeda pa je nastopila še godba iz Ding- I Sl Sv ^0venHa,nkulturno sre‘ dn^S s m? Bava«ka. Ž^kšnJ^ Pri' iti JSceni T p raznikih na-(tv^^ljem sin'roma č,anom krila. pmagaia i? njlhova lipa So Povesila «1 dj" P°veJXJe zacvetela vbavaS nemšk"aše ,roiake "hi^ Prestol • P^atelje °k°lici v'C1 ^“nchen ki ^VaSni kP ?d dvema lesko« a1 nekdan?P e Prenehalo £ ^“goslovan-QakrOg 2»’ Je včla-kait''J' to n član°v. Nji- C|nQ Sto ku|?IVeli> ohra' ljuSUrno dedi5-§0stitepPoStovani domo-Ml>, skrbet do nemških <>ot !' Za rast ei°- So bavtle nriPn?jati kul-° >zali Pri teSne ^nsk» r Gril m dru^tvom drisko ^InestnaWkd- ^miinc-^kateri $uPnijo °b$na), slo-^i tami, • ^unchnu, v SlOv" ž.' In tudi >WlOVanjasOn^' V dveh ^0 iPrilWePriprav^^ več d’ bi u ! ’n Proslav. Ustanovtli lastno Kdor se je ustavil ob stojnici pri Jožetu Miholiču iz Kobilja, je lahko dobil domači kruh, zaseko, šunko, pršut in orehove potice. Vse to so radi poskusili predvsem nemški obiskovalci. Z Jožetom živita v Miinchnu tudi žena Dragica in hčerka Renatka, ki obiskuje 7. razred nemške osnovne šole. Ob sobotah pa zelo rada obiskuje slovenski dopolnilni pouk, kjer se učijo pesmice, berejo, se pogovatjajo o pesnikih in pisateljih... V popoldanskem delu prireditve so se najprej predstavile folkorne skupine iz Slovenije in Nemčije, med katerimi je bila tudi skupina DTsartaler Griinwald. Kot že zapisano, Lipa z njo tesno sodeluje, saj so lahko doslej uporabljali njene društvene prostore. FS Lastovka pa žal ni bilo, ker so zaradi lastnih težav odpovedali sodelovanje. predsednik Lipe Lojze Grojzdek. Kot smo lahko slišali od večjega števila obiskovalcev, je v društvu še posebej aktiven tudi Drago Kočar od Grada, ki e je prvi podpredsednik in na njegovo željo ter z njegovim prizadevanjem je prišlo tudi do gostovanja tamburašev iz Črešnjevec na njihovi prireditvi. Želel je namreč, da bi jih poleg povabljenih skupin iz drugih predelov Slovenije obiskal tudi nekdo iz pokrajine ob Muri. In to se je pokazalo kot zelo dobra zamisel. Treba je omeniti, da so ga pri tem podprli in mu šli na roko tudi na Občini Murska Sobota (sekretariat za družbene dejavnosti), Zvezi kulturnih organizacij občine Gornja Radgona in Ljubljanski banki - Pomurski banki. Vsi skupaj so lahko zadovoljni, kajti to gostovanje je bilo zares uspešno. Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ ^1^ gasiti — _ __________ ptogra b c - . Pava. c*na. Ko Jt/esnjevec je bil na vrsti zadsnji v tem sir Začel’ °blskovalci zaslišali njihovo glasbo, so bili Al^Ven^^ifati; č' s® Pet>» ploskati, plesati in ob koncu vsake i^. Kasneje so zaigrali tudi pred okm nam i ’ , r Je nast»l tale posnetek. Njihov vodja h Pa Zn^. K) sklad? • tcj Prožnosti med drugim povedal, da TU* tudi tuih ln S!Cer več'noma slovenskih narodnih, oii^bbrašfv TEJa najstarejši član orekstra, najmlajša leto?1la 0 Pa ir(la ki je končala šele 4. razred OŠ. S '*da|a °da v tod n j ešnjtvich že 80- letno tradicijo in se ^di lastno kedvsem v nekaterih družinah. Skupina je Še, še, še..., so skandirali črešnjevskim tamburašem tako mlajši kot starejši obiskovalci miinchenske prireditve. Med njimi smo srečali tudi Antona Maučeca iz Gančan (poročen v Kobilje), ki je bil prav tako ves navdušen nad programom; Ivan Bratkovič iz Grabonoša (poročen v Litijo) pa se je tako navdušil nad Lipo, da se je kar takoj vpisal med njene člane. To pa je že pred tem storil tudi Franc Zorec iz Babinec, ki ne ve, kam bi sicer zahajal ob torkih, če ne bi imeli društvenih srečanj. MOST - Mostovi povezujejo in zbližujejo ljudi, vendar za tega, ki ga kaže slika in je na potoku Lipnica pri Ivancih, ne velja. Nepazljivi potnik se kaj kmalu lahko znajde nekaj metrov nižje, pa še okopa se lahko. Kdo bo popravil most, da se ne bo zgodila nesreča? - Fotografija: G. G. I LENART - Učenci lenarške osnovne šole so se udeležili več tekmovanj in se dobro odrezali v znanju. Tako je Tanja Lorenčič na regijskem tekmovanju zasedla celo prvo mesto v znanju matematike in dobila zlato Vegovo priznanje. Predsednik skupščine občine Lenart Jože Škrilec je 38 najbolj uspešnih učencev z osnovnih šol lenarške občine povabil na sprejem, jim čestital in podelil knjižne nagrade. (B. S.) ■ VELIKA POLANA - V velikopolanski osnovni šoli je v večnamenskem prostoru gostovala potujoča razstava likovnih izdelkov, ki so nastali po razpisu Petrola. S polanske šole so sodelovale učenke 7. in 8. razreda z ličnim izdelkom iz gline, ki je nastal pod mentorstvom Violete Celec. (J. Ž.) ■ GORNJA DADGONA - Ob sklenitvi šolskega leta je predsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona Miha Vodenik sprejel najuspešnejše učence in učitelje osnovnih šol radgonske občine ter glasbene šole iz Gornje Radgone. Čestital jim je k uspehu in jih nagradil s knjigami. (L. Kr.) ■ ČRENŠOVCI - Občinska gasilska zveza in gasilsko društvo iz Žižkov sta pripravila tekmovanje za memorial Matevža Ha-ceta. Sodelovalo je 15 ekip, zmagali pa so požarniki iz Trnja. Od mlajših tekmovalcev pa so si prvo mesto pridobili mladi gasilci iz Žižkov. Tekmovale pa so tudi mlade^gasilke. Od teh so se najbolje odrezale tekmovalke s Kobilja. (J. Z.) ■ GORNJA RADGONA - V radgonski župniji se pripravljajo na gradnjo veroučne učilnice, ki pa jo bodo lahko uporabljali tudi v druge namene. Zanjo so les že darovali farani iz Lomanoš. Iz te župnije pa prihaja še ena spodbudna novica: v nedeljo, 3. julija, bodo v cerkvenem stolpu namestili nov, kar 2.400 kilogramov težek zvon, ki so ga dali uliti v Freisburgu v Nemčiji. (J. K.) ■ LIPOVCI - 20 milijonov tolarjev, kolikor jih bodo predvidoma zbrali s 5-letnim krajevnim samoprispevkom, bodo Lipovčani porabili za obnovo vodovodnega omrežja, za priprave na gradnjo kanalizacije, obnovo strehe in pročelja vaške kapele, novo transformatorsko postajo in za dograditev rekreacijskega središča. Ta za silo že deluje, saj so pred kratkim v njem pripravili zelo uspel vsevaški piknik. (J. Ž.) ■ LENART - Zasebno podjetje Štrakl, d. o. o., je izdalo komplet, ki obsega 11 razglednic s slovenskogoriškimi motivi. Na njih so predstavljene vse krajevne skupnosti lenarške občine in drugi zanimivi motivi. Čez čas bodo zbirko še izpopolnili, saj je po razglednicah veliko povpraševanje. (A. L.) ■ NEGOVA - Negovsko jezero je pripravljeno sprejeti kopalce in druge goste. Tisti del jezera, kjer se kopajo predvsem otroci, vzdržuje bližnje gostišče. Obiskovalci se lahko vozijo s čolni. V sezoni je ob jezeru tudi manjša trgovina, ki jo je odprl Bogdan Kramberger. (L. Kr.) ■ CERKVENJAK - V Cerkvenjaku so 25. junija zaznamovali 100. obletnico organiziranega kulturnega delovanja v tem kraju. Leta 1894 je bilo namreč v Cerkvenjaku ustanovljeno katoliško bralno društvo. Vseh deset desetletij so bili v ospredju zlasti dramska dejavnost, tamburaši, godba na pihala, pevski zbori, razvito pa je bilo tudi čitalništvo. Ob letošnjem jubileju so odkrili spominsko ploščo Vladu Tušaku in Vladu Lorberju, pripravili so razstavo arhivskega gradiva, bila pa je tudi slikarska razstava. (B. S.) ■ GORNJA RADGONA - Radgonsko tržnico urejajo postopoma, odvisno od denarja. Te dni potekajo zadnja dela pri ureditvi prostora za Partizanom, kjer bo na voljo nekaj parkirišč, uredili pa so tudi prostor, kjer bodo Sčasoma zgradili manjši stanovanjski oziroma poslovni objekt. Za vse to so že napeljali kanalizacijo in kable za energetiko. (L. Kr.) ■ VADARCI - V predzadnji številki smo objavili reportažo o Vadarcih. Franca Korena, ki je sicer predsednik sveta KS Bodonci, smo »prekrstili« v predsednika vaškega odbora. To pa ne drži, kajti predsednik vaškega odbora v Vadarcih je Ferdinand Žilavec. Pa še to: asfaltirana cesta ne pelje na Cinkecov, ampak Logarov breg. (Š. S.) ■ NEGOVA - Na območju krajevne skupnosti je slabo razvito telefonsko omrežje. Kaže pa, da bo drugače, saj bodo pri Negovi, Kunovi in delu Lokavca dobili predvidoma do 1. septembra 135 telefonskih priključkov. Zanje bo posamezno gospodinjstvo prispevalo po 100.750 tolarjev. (L. Kr.) stran ou vestnikJOjunBS motorna vozila MOPED ATX 50 B s tovarniško vgrajenim BT motorjem, odlično ohranjen, prodam. Beltinci, Finžgarjeva 5, tel.: 42 679. m3833 JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 43.000km, registriran do maja 1995, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (069) 23 953. m3846 ZASTAVO 101. starejši letnik, dobro ohranjeno, registrirano do marca 1995, prodam. Kobilje 13 a. tel.: 79 207. m3847 RENAULT 21 GTX, 2.000ccm. letnik 1988, prodam. Tel.: 46 451. m3854 ZASTAVO 101 L. letnik 1978, ugodno prodam. Tel.: 44 148. m3857 DVA AVTOMATIKA prodam. Janez Kumin, Plečnikova 6, Krog. 3862 FORD ESCORT 1,6 DIESEL, letnik 1986. novi model, 5 vrat, pomična streha, potreben manjšega popravila, prodam za 7.200 DEM. Jože Sadi. Kra-marovci 19 a. Ogled v petek, soboto in nedeljo. m3866 RENAULT 4 GTL. letnik 1981. registriran do konca avgusta, ugodno prodam. Tel.: 23 704. m3915 PORSCHE 924. brezhiben in mercedes 300 diesel. letnik 1992. z vso dodatno opremo prodam. Informacije po tel. 32 373. mpp EXPORT . IMPORT Finančni Ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Optomanittta svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069)32848 JUGO 55. letnik 1990. dobro ohranjen, prodam. Tel.: 70 357 ali 70 028. m3893 ZASTAVO 128. letnik 1989. prodam. Apače 74. m3897 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1992. registriran, prevoženih IS.OOOkm. prodam. Tel.: 47 011.. m3900 BMW 316. letnik 1986. ugodno prodam. Tel.: 23 745 m39O6 JUGO 45. letnik 1978. registriran eno leto, ugodno prodam. Tel.: 81 851. m6910 RENAULT 19 TS. letnik 1988 - december. prevoženih 60.000km. zelo dobro ohranjen, prodam. Tel.: (069) 21 985. m3914 TOMOS AVTOMATIK. star 10 let, ugodno prodam. Tel.: 24 942. po 18. uri. m7643 Dragemu sinu in bratu ROMANU KUZMI iz Nemčije Želijo za 21. rojstni dan vse najlepše in najboljše ter da bi se mu izpolnili vsi življenjski upi — mama, oče, brat Branko in družina Kouter. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE Murski val razpisuje natečaj za območno srečanje harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne. Srečanje bo ob Gajševskem jezeru 24. julija 1994. Harmonikarji se lahko prijavijo na naslov Murski val, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota (s pripisom za Zlato harmoniko Ljubečne). Prijave sprejemajo tudi po telefonu, številka je 06922403 (gospa Rantaša). Sporočite svoj naslov, letnico rojstva in za tekmovanje prijavite dve skladbi - ena mora biti narodna. AUDI 80 GTE. letnik 1986. prodam. Tel.: 89 164. ob koncu tedna. m6904 FORD ESCORT 1,3. prevoženih 47.000km, v zelo dobrem stanju, prodam. Dolnji Lakoš 48. tel.: 76 415. mle ZASTAVO 128. letnik 1985, z radiom, bele barve, prevoženih 51.000km. dobro ohranjeno, prodam. M. Sobota. Trstenjakova 6, tel.: 23 646. m3870 GOLF DIESEL, letnik 1987. odlično ohranjen, prodam. Tel.: 70 570. zvečer. m3871 LADO SAMARA 1300. letnik 1989, prodam za 5.500 DEM. Tel.: 21 040. m3872 RENAULT 5. letnik 1990. prevoženih 50.000km. prodam. Tel.: 46 552. m3879 ŠKODO 105 L, letnik 1986. prodam. Bratonci 91. tel.: 41 668. m3885 RENAULT 4. letnik 1992, karamboli-ran, prodam. Informacije in ogled: Servis Škafar. Bratonci. m3888 MOPED ATX. letnik 1990, z dodatno opremo, dobro ohranjen, ugodno prodam. Dobrovnik 82. tel.: 79 088. m3905 kmetijska mehanizacija ENOOSNO PRIKOLICO Tehnostroj kupim. Tel.: 71 277. m3840 PLANIRNO DESKO prodam za 48.000 SIT. Tel.: 54 147. m3834 KOMBAJN ZMAJ 132, pripravljen za žetev, prodam. Lipa 44, tel.: (069) 42 171. m3842 PRIKOLICO Pretinger in puhalnik prodam' Jože Tot, Dolina 39 pri Lendavi. mle KMETOVALCI. AGROIZBIRA Trgovina Kranj, vam iz svoje prodajalne nudi po ugodnih cenah rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus. Fiat Štore. Univerzah IMT. Zetor, kosilnice BCS. program SIP Šempeter, gume Ba-rum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050,00 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju. Tel.: 064 324 802. mrč POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA KOMBAJN CLAAS DOMINATOR 85 za pšenico in koruzo prodam. Tel.: 062 812 206. m3907 TRAKTOR IMT 560 prodam ali zamenjam za manjšega. Prodam tudi mlin za mletje koruze SIP 51 S. Bakovci. Mladinska 47. m3891 3 nove traktorje Belorus, 80 KS prodamo za 15.500 DEM/kos. Posredujemo prodajo brezhibnih kombajnov na Madžarsko. Tel.: 31 577, 31 931. ŽITNI KOMBAJN EM 840 prodam. Janez Prelec. Središče 36. p. Prosenjakovci. m3895 ROTACIJSKO KOSO in prešo za baliranje prodam. Tel.. 40 208. m3899 KOMBAJN EPPLE MOBIL 840. pri pravljen za žetev, prodam. Tel.: (069) 41 048. m3913 POCENI PRODAMO BALIRKE Vel-ger, Johan Dere, New Holand in Ban-fort. Cena: od 4.700.do 7.500 DEM. Tel.: 82 580 ali 81 487. m7644 KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Zen-kovci 52. m3861 TRAKTOR STAYER TIP 182 N, 35KS, dvoosno prikolico z zračnimi zavorami in koso za Stayer prodam. Va-neča 73. tel.: 45 419. m3874 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ. 30KS. prodam. Tešanovci 54. 013878 1HC AXIAL 1460 INTERNATIONAL, 180KS. s klimatsko napravo. 5 redni adapter za koruzo s frezo za koruzinje. kosa 4.30m, letnik 1984, opravljenih 2.700 delovnih ur in druge kombajne prodam. Tel.: 72 036. m3886 TRI KOMBAJNE, pripravljene za žetev. dva z adapterjem za koruzo, prodam. Mala Polana 27. m3887 TRAKTOR. 15 KS, s koso, brez hidravlike. ugodoo prodam. Bakovci, Partizanska 30. m3889 non EDI VER aMveftlzing ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tel.: 061/57187S posesti 7 ARSKO PARCELO z majhno počitniško hišico v Bogojini št. 160 (nad cerkvijo) prodam. Voda, elektrika, asfalt. Informacije po tel.: 47 170. mPR MEŠANI GOZD prodam po ugodni ceni. Cilika Zavratnik, Cezanjevci 9, Ljutomer. m6903 HIŠO v centru Koga, zraven cerkve in šole, 30 arov vinograda, mestni vodovod, telefon vplačan, prodam. Teh: 062 411 762, zvečer. m3845 STAREJŠO HIŠO z novejšim gospodarskim poslopjem in 3 ha obdelovalne zemlje v k.o. Fikšinci prodam. Vse informacije pri Francu Bunderli, Fikširici 33. m3836 STARO HIŠO v Bukovnici s 76 arov zemlje prodamo. Tel.: 21 145. po 19. uri. m3870 GRADBENO PARCELO v Gornjem Lakošu, 40 arov, prodam. Marija Prendl, Gaberje 114 c. tel.: 76 262. m3851 GOSTINSKI LOKAL v Rankovcih damo v najem. Informacije po tel.: 46 230. m3884 GRADBENO PARCELO prodam. Dvosobno stanovanje dam v najem. Gančani 131. m3898 NAJAMEM STAREJŠO HIŠO z mož-nostjo kasnejšega odkupa ali tudi brez. Teh: 26 671, po 14. uri. m3899 RESTAVRACIJO ob magistralni cesti Ptuj-Ormož dam v najem. Tel.: 062 708 041. m3909 živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; 4 mesece stare jar-čice po 350 SIT; 4 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, teh: (069) 24 393 Gostilna Benčec.Ba-kovci, teh: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, teh: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, teh: (069) 68 044. mpp PERZIJSKE MUCE prodam. Tel.: 76 590, po 14. uri. mle MLADO KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Tel.: 87 536. m6908 PURANI, težki od 5 do 6kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, po najnižji ceni! Če jih naročite deset, dobite enega zastonj. Prav tako bele in si»e gosi, težke 4kg. Naročila sprejemajo po tel.: 82 838. m6906 NESNICE, MLADE JARČICE. pasme hisex in golden komet, nemške, naprodaj. Vsaka enajsta zastonj. Akcijska prodaja. Dostava na dom. Naročila sprejemajo po tel.: 82 401. m6907 PUJSKE prodam. Kupšinci 17. m3860 VISOKOBREJO KRAVO prodam Alojz Šebjan, Osredek 21, Dokležovje. m3867 MLADIČA NEMŠKEGA BOKSARJA z rodovnikom prodam. Ivan Kuča, Jerovac 129, Hrvaško Zagorje, tel.: 00385 42 781 070. m3868 VISOKOBREJO KRAVO, staro 7 let, prodam. Filovci 66. m3873 KRAVO. staro 6 let, brejo 5 mesecev, prodam. Barič, Motvarjevci 1 a. m3882 NEMŠKE OVČARJE. ovčarka od odličnih staršev, poceni prodamo. Nedelica 145 a. m3901 KOZE IN KOZLIČKE srnaste pasme poceni prodamo. Nedelica 145-a. m3901 PSICO - KRAŠKO OVČARKO podarim dobrim ljudem. Tel.: 53 129. m3908 razno GORILNIK za rabljeno olje in rovokopač Kaše ugodno prodam. Tel.: 42 110. m3844 BELO MEŠANO VINO z analizo prodam. Tel.: 62 135, zvečer. m4489 ČOLN MAESTRAL 9 z motorjem in vso opremo prodam. Tel.: 76 378. mle SUHA JELŠE VA DRVA prodam. Tel.: 41 909. m3852 SLAMO prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 87 342. m3853 UGODNO PRODAM večje količine nemških briketov in trdih drv. Tel.: 22 035. m3869 CEPLJENO VINO naprodaj po 150 SIT/1. Brezovci 41 b. tel.: 45 294. m3896 RABLJENO CENTRALNO PEČ Fer rotherm, gorilnik in rezervar za olje prodam za 95.000 SIT ter samsko posteljo, beige barve, malo rabljeno, prodam. Murska Sobota. Miklošičeva 30, tel.: 22 383. m3902 SEME RDEČE DETELJE prodam Vanča vas 7, p. Tišina, tel.: 46 566. m3910 ŠIVALNI STROJ Višnja Bagat v omarici prodam. Tel.: 31 877. m3911 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 20351/1 HKS Pa-nonka M. Sobota izdane na ime Kolo-man Kosednar, Murski Črnci 24. m3881 PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala CPŠ M. Šobota. smer strugar, izdanega leta 1982 na ime Miran Štefanec, Cezanjevci 17 c. Ljutomer. m3883 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 9081-1 HKS Pa-nonka M. Šobota in depozita. Anton Roudi. Kovačevci 13. m3859 PREKLIC - Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika Srednje medicinske šole M. Sobota, izdanega leta 1994 na ime Zlatka Murtič. Lendavska 15, Rakičan. m3864 PREKLIC - Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika Gimnazije Franc Miklošič Ljutomer, izdanega na ime Selma Franov, Ljutomer, Ormoška 11. m6909 PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1963 na Učiteljišču M. Sobota na ime Olga Doma. Lendava. Partizanska 75. m3839 PREKLIC - Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika Gimnazije M. Sobota. izdanega leta 1993. na ime Goran Šiška, Vrtna 6, M. Sobota. m3917 OSAMLJENI VDOVEC, upokojen, star 62 let, s svojo hišo na deželi, išče gospodinjo ali oskrbovalko. Podari ji vse imetje. Naslov v upravi Vestnika. m3865 OBVESTILO GOSTINCEM! Pripravljamo razprodajo rabljene gostinske opreme - kuhinjskemu restavracijske, primerne za manjše gostinske kuhinje in po ugodnih cenah. Komisijsko prodajo opravlja P.S. Poslovni center Gornja Radgona, d.o.o. Prodajni pogoji bodo objavljeni naknadno. Informacije dobite v upravni pisarni na Partizanski 22/ 1 v Gornji Radgoni ali po teh: (069) 61 329 in 61 991 - dopoldne ter 65 218 in 65 550 - popoldne ali po faksu (069) 61 329. mrč delo NATAKARJA OZ. NATAKARICO zaposlijo v prijetnem lokalu. Tel.: 32 703. m3835 KUHARJA IN NATAKARICO zaposlimo takoj. Informacijo po tel.: 89 164. m3843 VARUŠKO za enoletno deklico, v okolici Lendave, iščem. Tel.: 79 052. mle NEGOVALKO za delno nepokretno žensko, za 4 ure dnevno, iščemo. Tel.: 76 615. mle Zaposlimo dva peka! Pekarna UMNIK Šenčur pri Kranju Tel. 064/41 280 SAMOSTOJNEGA KUHARJA zaposlimo. Tel.: 72 073. mpp DVA KOMERCIALISTA za prodajo po trgovinah honorarno zaposli Komercialno zastopstvo MOGOTA, d.o.o.. Tel.: 0609 617 576. m3892 NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe zaposlimo redno ali začasno. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 53 004. m39O3 storitve STROJNE NOTRANJE OMETE vam izdelamo hitro in kakovostno. Naročila za julij in avgust ter informacije po tel. 062 724 707. mrč TERMO ALI NAVADNO FASADO vam izdelamo hitro in kakovostno. Naročila za julij in avgust ter informacije po tel.: 062 724 123. mrč tel.: 062/653-351 prodaja, montaža servis, posojilo ADRIATIC, pooblaščena j ^j 3-ietna stroki - S| sposobnost kom** J Za vse Podrobnel|^. pokličite po tel.: 32W_^ Prelite solze, žalost, naše bolečine Te zbudile niso-Ostane nam samo praznino, ki zelo boleča je. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin^' junij, odkar je za vedno od>l^ nas ljuba žena, mama in s,ara mama Cecilija Žido iz Čepinec 140 Vsi, ki ste jo poznali, jo ohranite v lepem spona1111 Njena družina Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Zdaj truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spis, a v naših srcih še Živiš. ZAHVALA ž v 82. letu nas je zapustil dragi111 oče. dedek Janez Čeh iz Lipe botrini™' se iskreno zahvaljujemo vsem kih z nami dx°m' pnjateijem in znancem, ki ste v težki fj cvetic mr očustvovaji in nam izrekli sožalje, darovali niku za b 83 pcspremii' na njegovi zadnji poti. Hvala g or. niku ™ S'?VeSa- pevcem za odpete žalostinke niku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena h Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Zdaj v senčni samoti mir našel je svoj, trpljenja je konec - zaslužen pokoj. ZAHVALA 1 df®^^ 16. junija je kruta bolezen komaj v 49. letu vzela svaka in strica Alojza Horvata - iz Beltinec sui ki so Ob njegovi izgubi se lepo zahvaljujemo vse^r6nifn sL|o-kakorkoli pomagali, stisnili tople dlani in z yaču z . e i11 izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvala dr. (jravljeI1J -j škega inštituta v Ljubljani in dr. Zadravcu za peVce lajšanje bolečin. Hvala g. župniku za pogrebni o za1 odpete žalostinke, g. Matku za prekrasno s'?vJagdiG? j6ju zano zadnje spoštovanje. Hvala družini Feher m z Grenka smrt, kaj si storila, oh, kak bridki je tvoj meč, si nam sina umorila, oh, ne bo ga nikdar več. V SPOMIN 2. julija minevajo štiri žalostna leta, ko nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, mož in očka Andrej Zemljič iz Radenec ^pn'na 'n bolečina. Hvala vsem, ki postojite ob govem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek, brat Ivan Horvat upokojeni šofer iz Martjanec skrena hvala VSPm t- Poti, dar cm- ki ste ga pospremili na njegovi zadnji n za svete maše. Hvala g. st'nke.pOs P08rebni obred in pevcem za odpete žalo-sport J pjjvala kolektivu DO Agromerkur-Tran-Ik Ljubljana. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 71. letu zapustil dragi mož. oče. orat, dedek, pradedek in tast Franc Krapec »btijraški majster« iz (žakovec bo ■ 12 W $kreno zahvaljujemo vsem sorodnikom nanje ’ ?r'jaMiem znancem in vsem ki ste gr nbted nam' 'Of poti darovali vence, cvetje in za sv sku^’ Pevcem12^^1' sožalje. Hvala g. kaplanu za- pogrebni P11081' Izake/3 °dPete žalostinke, govornikoma Krajevne s*Ovesa terVC' 'n VGP Mura Murska Sobota za besede gasilcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Danes, 30. junija, mineva žalostno leto, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi oče nate^ tv°j'h pridnih rok ter lepi spomini in ponos ’ na tvojo poštenost in dobroto. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 28. junij 1993, ko nas je zapustila predraga mama, stara mama in prababica Gizela Gomboc iz Polane 2- maja pa je minilo 14 let, odkar nas je zapustil dragi oče in stari oče Lani ta čas smo Se zrli v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. Karel Vemer iz Čepinec 154 s0del0. Vsi L* ’ Kl te neizmerno pogrešamo Ho prišli na domek smo tvoj, na pragu čakala si nas, od sreče in veselja razjokala si se. Zdaj tebe več tam ni, ostala nam le solza je spomina. Zakaj ta pot bila ti je edina? Koloman Gomboc iz Polane K i„ . sPnmin ^a'°stno ' - Ov ha vaju fHOb| vai'nem grobu, a vendar polno lepih ' nvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob • Juna prinašate cvetje in sveče. “lujoči vsi njuni domači Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 52. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, sin. brat in stric Ludvik Mikola z Vaneče 59 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in vsem lovskim družinam, rogistom ter kolektivu Avtobusnega prometa. Hvala govornici g. Marti ter govornikom GD Vaneča, LD Dolina ter Avtobusnega prometa M. Sobota. Vaneča, 20.6.1994 Žalujoči: žena Helena, sin Andrej z ženo Slavico in vnuk Miha, oče, mama, brat Vladimir z ženo Marijo, nečaka Simon in Milena ter Hermina z družino iz Puževec Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti. Skrb, skromnost, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, ta grenka smrt bila je močnejša od življenja. ZAHVALA V.69. letu nas je zapustil in zatisnil trudne oči naš dragi mož, oče in stari oče Karel Kozar iz Trdkove V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence m za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku g. Kuharju za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinke. sodelavkam 114. brigade TLO Mura in kolektivu Avtobusni promet. Vsem še enkrat iskrena nvala. Žalujoči vsi tvoji najdražji domači Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, bolečin več ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek Štefan Sobočan iz Gomilice 30 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke ter govorniku g. Tkalcu. Hvala sodelavkam Planike, oddelka 12-351 in 12-232, za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Kristina, hčerki Rozina in Marija z družinama ter brat Jože Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica in.sestra Irena Sočič roj. Peček, iz Tešanovec Iskreno se zahvaljujemo'vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, šopke in cvetje ter darovali v druge namene in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala duhovniku g. Ernišu za ganljive in tolažilne besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in g. Tivadarju za odigrano Tišino. Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, ki so ji v zadnjih trenutkih lajšali bolečine. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Tvoje pridne roke in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. V SPOMIN Prvega julija minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Jožef Kolomanko iz Večeslavec Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Tvoji najdražji Vse je zaspalo, ljudje so odšli, a kraj moj domači še vedno stoji. Kje stari so časi, kje sreča je vsa, ko skupaj na vasi bili smo doma. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 3. julij 1992, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož in očka Ernest Kranjec iz Sotine Čas mineva, žalost in bolečina pa bosta ostali v naših srcih. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi najdražji Ali. je usojeno ah ne. tega ne vemo. Vendar, ko se rodiš, se ve, da tudi umreš. Umreti prezgodaj ' Zakaj? V SPOMIN 2. julija bo minilo leto žalosti, odkar j je za vedno ugasnilo srce našemu j' dragemu sinu, bratu, stricu Janezu Ošlaju iz Filovec 126 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja, naš dom je prazen, ostala sta tiha žalost srca in spomin nate. Vsi tvoji Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, svaka in tasta Jožefa Kosednarja iz Bodonec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Zlata, hči Olga s Karl-Heinzem, vnuka Sandra in Kristjan, Manfred in svakinja Irma z družino iz Kanade Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a r naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 46. letu nas je nenadoma zapustila draga žena. mama, sestra, svakinja in teta Magdalena Laco roj. Špilak, s Hodoša 58 Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, znancem in prijateljem za izraze sožalja, udeležbo na pogrebu ter podarjene vence, cvetje, sveče in prispevke za humanitarne namene. Najlepša hvala duhovniku g. Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za prelepe pesmi ter govornici g. Heleni za ganljivo slovo. Hvala kolektivu Panonka-Seme-narstvo Hodoš. Sadjarstvu Hodoš, mladini. Kulturnemu društvu in NK Hodoš. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in bili z nami, iskrena hvala.. \ Žalujoči: mož Ernest, sin Ernest, brata Viljem in Derider'združinama, sestre Irena, Vilma in Aranka z družinami, svakinji Vera in Ema z družinama ter nečaki in nečakinje z družinami /IN MORAVSKA . ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE | 2. julij 1994 NOC in Polet balonarjev za državno prvenstvo KRI Sv- »Ostal sem zadnji slovenski zdomec, čeprav sem visoko kvalificiran nogometni trener. Naša moštva trenirajo nekdanji južni bratje, sam pa moram svoje nacionalno nogometno znanje razprodajati po tretjerazrednih štajersko-avstrijskih klubih,« je izjavil Stanko Maučec-Nacionalse-zonec, član NDS in profesor telovadbe. Vpisal se bo v jezikovni tečaj bosanščine pri svojem dolgoletnem pobratimu magistru Miloradu Vi-doviču-Malom Bosančku. »Zajedno čemo.« * * * »Če bo Miha Vodenik-Mi-koletina B. v Radgoni namesto Maistru dal postaviti spomenik Janši, bomo v Radencih namesto Slomškovega postavili Peterletov spomenik,« je zadnjič ob paralelnem obisku obeh vodij slovenske desnice v Radgoni in Radencih izjavil Jožef Kocuvan-Mini-strant. * * * Kmečki svetnik Jeno Sa-pač-Brzi je prepričan, da je odkril novo vrsto komunistov. Ob kripto-, ultra-, alko-(zadnje čase posebno pogosta vrsta), orto-, kristo- (prav tako v porastu), trdo- so po njegovih opažanjih posebno goreči takoimenovani infra-komunisti. »Pojavijo se okrog kresne noči, so rdeči, da se kar svetijo, in se klatijo po temnih zakotjih.« Geza Džu-ban-Revizionist mu noče priskrbeti škropiva proti zalegi. * * * Po velikem Kopernikovem odkritju ima Prekmursko-Pr-leška republika kot prva država na svetu nadaljnji dokaz. da sonce vzhaja na vzhodu. V Lendavi je že letni kino, v Soboti ga na ZKO še čakajo in pisarijo po lokalnih časnikih. * * * Micka Požonec-anju Mari-ška in Vilko Kolar-Sekeres sta v svoj dvoizmenski kratki kurz slovenščine vnesla tudi pouk milozvočne slovensko-madžarske izgovorjave. Fonetiko poučuje Istvan Szmej-Tanituur. * * * »Amazonke dandanes za streljanje z lokom ne žrtvujemo več dojke. Našemu goričkemu amazonskemu plemenu je v napoto roka, ki drži lok,« je rekla Irma Benko-Mama Grande in si na tekmovanju za zlato puščico radijskih postaj odstrelila kožo z leve roke. Radgonski mehurčki Lep pozdrav, ljube moje! Vroče je, strašno na osrednji proslavi v Gornji Radgoni. Na šoli vroče. Senca in vodica ob jezerčku ali ba- se je dogajal koncert dveh pevskih zborov, zenčku. Joj, ko* bi imeli bazen v Radgoni, domačega ženskega zbora in moškega pev-Slišim, da si ga mnogo^otrok želi! Kaj hočemo, skega zbora kot gosta iz Markovec pri Ptuju, naši otroci radi sanjajo, kot smo sanjali mi Vsakih kakih dvajset in tudi gledalcev toliko, pred tridesetimi leti, ko so tudi nam obljubljali Žalostno, da je kaj. Jaz bi šla, pa me je vročina bazen v Radgoni. Celo samoprispevek so zbi- »zdelala« Ne vem pa, kje so bili krajevni in Uh bo več na rali in lokac^i je vodi. Kot smo pra£ minila m arsikaj v Ra< vali. Tudi v t 'a je vse splavalo po goni. Dan državnosti aši občini. Tri leta občinski veljaki. Mogoče' pa jih b< današnji skupščini, ki bo ali pdnčho sklepčna. % j i i čudo v G. Radgoni in V četrtak zvečer je bila naša občina najpomembnejša v Evropi, samo mogoče ta hudičev »f nejši. KAj hočem povedati?! ne bo! Kdo pa se še meni za kaj! samo zase. Jaz sem zelo žalostna. pa sem tudi srečna. Prejšnjo soboto na dnevu šole - radgonske mislim. Poglejte, ta Četrtek je v Gornjo Radgono prišel sam prevzvišeni obrambni minister, in to po treh letih. Ko je bilo pred tremi leti pri nas najhuje, ga ni bilo. Pa toliko pomembnih osebnosti je »paradiralo« po Radgoni. Gospod Kacin je med prvimi prileter^ffičSkopterjem (pred tremi leti) in zato je zdaj on naš. obrambni minister. V Radgoni se kuje visoka polititka! V sosednjem turističnem mestu pa je bil isti večer sedanji zunanji minister. Bila je prva proslava ob dnevu državnosti. Žal. Lepo pripravljena, nastopajočih pa več kot obiskovalcev. Žalostno! Še bolj žalostno (tako slišim!) pa je bilo v petek __ . čudovito,A$^ tudi na mnogih drugih šolah. Vsaka čast »šolnikom«, ki dobro skrbijo za naše otroke. Plače pa tudi imajo... »za zjokat«. Bilo bi dobro kateri šolnik ali kar ravnatelj »ra plačo, tako kot predsednik naše vlade. Vse je ven« povedal. Če bi vedela, koliko plače imata naša poslanca državnega zbora, pa bi bila Najbrž ie^j žalostna. Veste, ljube moje, celo malo plačila bom morala dati zd' veroučne 'a bi tudi dil« svojo učilnice. Pa sem se odločila, da 'prosim za pomoč moja poslanca gospoda' Jožefa in Fe- pogrešala .^i onadva lažje plačala namesto mene »davek« za veroučne učilnice v moji fari. Bog lonaj! Obubožana Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA iz Lotmerka Preden sva se spravila k temu pisarjenju, naju je poklical po telefonu šef Vestnika g. Votek. Bala sva se, da naju bo kaj skregal, toda sporočil nama je veselo novico, da naju g. Štaman iz Lotmerka vabi na ribe. Niti nama jih ne bi bilo treba loviti niti iti z njim v kakšno ribarnico, kajti vse so (se) prijele na njegov trnek. Ponudba je res mikavna, ampak midva že veva, kakšen zajec tiči v tem grmu, zato se dobrodelnemu ribiču lepo zahvaljujeva. Zadovoljna sva bila že s tem, da je najino prejšnje modrovanje v zvezi z njim vzel bolj za šalo kot zares. Tako sva namreč tudi hotela. Vsak zase pa misli, da je najboljši ribič. Pa naj bo! Nobenega odmeva pa še nisva slišala na pisanje o domnevni skupini v Lotmerki ali okolici, ki naj bi kradla avtomobile in jih nekam lifrala. Veva pa, daje bil enkrat odpeljan neznano kam avtomobil z dvorišča avtomehanika Pose-dija, drugič s parkirišča v Banovcih in tretjič z dvorišča kmetovalca Štiha v Noršincih. Slišala sva tudi, da je ondan prišel v Lotmerk neki gospod iz Maribora, si sposodil avtomobil pri gospodu T.j ki je imel tedaj še rent-a-car, se odpeljal in... avtomobila ni bilo več nazaj. Prijavil je, da so mu ga ukradli v Avstriji. To se je seveda lahko tudi v resnici zgodilo, čeprav naju čudi, kako to, da si je prišel Mariborčan sposodit avtomobil ravno v Lotmerk. Ampak to že presega najine uhoprisluškovalne zmogljivosti. Zadnjič, ko sva se proti večeru sprehajala po cesti mimo lotmerškega bazena, bi nama skoraj popokali bobniči, ko je mimo pridrvel neki motorist, ki je hotel, da bi vsi slišali, kako močan in glasen je njegov motor. In to se tam celo večkrat dogaja, pa nihče nič ne ukrene. Ali imajo ti motoristi kakšne zveze s policijo? Lendavski Ker me »naša« ni pustila na Vestnikov izlet, že pd videl Jadranskega morja. Pravzaprav sem ga naza ' jtP1 več kot 40 leti, ko sem tri leta služil v mornarici, Le tli j toliko letih močno zamikalo, da bi se neposredno p P morje še vedno slano. Tudi žena je za to, da greva, P kolikor hoče. mn/tOB I Moja »penzija« je slaba, zato si s temi prihodki ne pomagati doma, kaj šele na morju. Ne preostane n Ifi kot da nekaj prodam iz hleva, sem sklenil. Bik, sta'' ki ga sicer tolikokrat merim, tehta okrog 600 kilogra iM da ga oddam. Čeprav sem nekdanji predsednik prepc' v »kaze« preveč ne verjamem, saj firma, kamor z daja, ni ravno stabilna. Naj ga prodam zasebne tako preprodajalcu? Tudi ta mi ne more dati denar/ pravi, da ga bo prinesel čez toliko in toliko časa' popiši bega. Če kdaj, potem ravno zdaj potrebujem nje ne bo poceni, saj bo 'treba dnevno za dvoposteljn _ « zlomka, tudi tam vedo za ločene postelje!) in pre1 .go 1(0^ tolarjev. Kaniva ostati 10 dni, to pomeni, da bo IP>f tisočakov. Tudi vožnja bo nekaj stala, v vročih jun) » treba tudi »tankati« pivo... Mtkern Izračunal sem, da bo predvidoma pri 600-kilogrn 54-odstotnem »izplenu« 324 kilogramov mesa, ki ga J plačati po 380 tolarjev za kilogram, torej bom za te? dobil 133.120 tolarjev. To pa je le nekaj več kot naj1 f 10- dnevni polni penzion. Če pa dodam še taki"1 rabo, tedaj bova na dopustu pognala celega bika. ? bili nom sem seznanil svojo sopotnico in dodal, da ja n ^jjiti potraten. Predlagal sem, da bi se dalo ta raču flitrot polovico, seveda bi potem moral iti na morje sam »prokužila«, da sem pri tem mislil nase. . v gosp0<" »Dovolj mi je tega garanja na njivah, pri stvu... Hočem na morje, pa četudi zapraviva cele°. 1^1/1,?“ Še naprej sem ugovarjal in »navijal«, da bi se u zabrusila: bika- »Ne vem, zakaj ti je zdaj naenkrat toliko do teg rekel, če bi zato, ker mu pokladaš ureo, crknil. « s« Oh, ta ženska! Res mi ni preostalo nič drugeg ’ jp vdal. Saj res, kaj pa, če bi crknil? Bik, ta rnrc’n''rl"'l„ til Čas, v katerem naj bi ga dobila, je že rn‘n!š’i.ejil da nt" dopustovanja pa se tako hitro bliža. Že sem v skr ^,’^u. » denarja ne dopustovanja, kajti kupca za bika ni m ^gtn šlo« »Ne 'sekiraj’ se; če do odhoda ne bo kupnine, sposodit,« me tolaži žena. . ,,, da na c »biti Štirideset let sva poročena. Leta 1954 seveda ntsv gVan)e « potovanje. Vse bolj se mi dozdeva, da bo Porocnofi)jka prvi (letošnji) dopust na morju, čeprav denarja Zjnpre'd) Mar vse to pomeni, da starejši ljudje postajamo m v nora leta? ji /O Pomurska banka Mojadoma^ ................................................. .. lo0j tečaji Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 28. junija Company Veščica d.o.o-*^52* 69000 MURSKA SOBOTA,Jejčiča 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci v nedeljo pripeljali 60 avtomobilov, prodali pa 4. Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Cena Lada caravan 1988 63.000 3.500 DEM Renault 19 1989 37.000 13.000 DEM Lada Samara 1993 7.000 930.000 SIT Golf JX B 1989 60.000 12.500 DEM Alfa 33 1.7 1991 58.000 17.500 DEM Citroen BX 1989 84.000 10.600 DEM Renault 5 C 1991 56.000 10.100 DEM Jugo 55 1988 41.000 4.400 DEM Golf D 1984 132.000 5.500 DEM Mercedes 200 D 1983 240.000 9.400 DEM Škoda Favorit 1990 51.000 7.000 DEM Zastava 126 p 1988 ' 61.000 2.100 DEM Jugo 45 1988 76.000 2.700 DEM Renault 4 TL 1981 60.000 1.700 DEM Zastava 101 1981 109.000 2.000 DEM Golf J 1984 106.000 300.000 SIT Cene sadja in zelenjave Tržnica Osrednja Murska Sobota ljubljan. tržnica Jabolka 160,00 180,00 Jagode 200,00 320,00 Banane 160,00 120,00 Kivi 300,00 220,00 Limone 160,00 150,00 Pomaranče 130,00 100,00 Lubenice 150,00 100,00 Nektarine 400,00 320,00 Paprika 430,00 350,00 Paradižnik 200,00 180,00 Kumare 130,00 100,00 Zeije 85,00 70,00 Čebula 160,00 140,00 Korenje 100,00 150,00 Česen 400,00 350,00 Jajca 14,00 15,00 6. 1994 od 00.00. . (W,00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 18. junija 1994 o DržaVa Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1,131.0615 2,320.9869 7,954.5784 8.0484 9,487.4257 125.6585 Nakup 1,040.00 2,215.00 7,670.00 7.60 9,050.00 120.50 ZAKAJ SE VSE VEČ IMETNIKOV TEKOC> ODLOČA ZA POSLOVANJE PREK - Zato, ker lahko dvignejo gotovino 24 ur na dan da bi se po nepotrebnem drenjali v vrsti pred krajih - Zato, ker so bankomati Ljubljanske banke v vseh vect . poio9 - Zato, ker bankomat poleg dviga gotovine omogoča t t0 nare na tekoči račun in plačilo plačilnih nalogov (kako bo bodo povedali v vaši enoti). — ■ _______»______________’------------------—" , I ' ŠE DVA NOVA BANKOMATA Odslej tudi v ekspoziturah v LENDAVSKI ULICI (M. J ------------------------------------"777Tai?že Imetniki tekočih računov pri LB - Pomurski banki, o-0" _^__bankomata? NOVI Merkurjev trgovski center v Murski Soboti $ f 1 ■JU g i j' % i; $ % f i MERKUR /// f ... tako prepoznaven! j f Sli: & k Jš Slovesno odprtje b°’ v soboto, . 9. julija 1994, ob 10-uf »zn Za dom in gospodinjstvo, obrtnike in domače mojstre