Medsebojno sodelovanje okrajev in občin
Lan-i približmo ob islem žasu je^ bil v Kunirovcu zaniiniv sestaiiek. Zbralf so se predsedniki okrajnih. Ijudskih odborov Cclje, Trbovlje in Krapiua iu predsedui-ki sosednih občinskih Jjudskih odborov. lo je bid začetek koristnega sodeiovanja med sose-dnimi okraji dveh repuiblik. Za-to je škoda, da okraji te praksc niso na-daljevali. Ros je, da sodelovanje že ob-staja, vendar predvsein med sosedminai občinarai.
Poi>uda za sodelovajije anwi okraiii, ki je postalo po uvedbi koinuuaLnega siste-ma nuj.no, ni ostala brez koTistnili posie-dic. NadaJjevaila se je in razSLriJa tudi na druge okrajo kakor na Varaždin iu Ca'kovec. Začelo se je s sesianki pretlsed-n.ikov okrajnih odborov. To pa je bilo preveč ozko in so zato prešli k organizi-ranju šLr.šib. po«vetovanj o skupnib. pro-blemih. V začetku sb ta posvetovanja or-ganizirali okraji Varaždin, Č«kovac, Ptaj in Mivrs.ka Sk^lKrta, kas.iieje pa so se jini pridružili še okraji Krapioa ki Koprivni-ca, občas-no pa tudi Križevci iji Bjelo-vu r.
Poselwio iLs.paŠ€in je ibij RiaakiHs okra-jev: Varaždiu, Bjt'lova.r, KopniviMca i.Q Kri./eroi, da bi sfcupmo uskiladdjj cene eijpkitrjčnc enerf.ijc oa svojem podro-čj-u. Konkrmcn dokaz uapešnega sodelo-vauja je tudi ustanoviiev skupne gozdar-ske šolc za okraje Čakovec, Varaždin, Ko-privnica in Krapina. Okraji bodo tako laže plačevali stroškc, kakor če bi vsak zase uslanavljal tako gozdarsko šolo. V Varaždinu so mnenja, da bi morali po-kreniti podobne ukrepe tudi za vzdrže-vanje nekatcrili zclravstvenii usfanov, ki imajo šir.ši regionalni pomen, a jih sedaj vzdržujejo občine, v katerih so. Značilen jo primer varaždiinske bolnišnice in po-rodnišnice. Okoliški okraji sc poslužuje-jo ie bolnišnice in soglasajo, da prevza-mejo del stroškov za njeno Tzdrževanje, toda za io še vedno ni zakonskah mož-nosti,
Sedaj pripra-rijajo skupni sestanek predsednikov mestnih občin zaradi pro-učevanja preskrbc, stanovanj-ske gradd* tve in drugih skupnih komtraalnih pwv blemov. Pj-ipravlja se tudi razpravljanje o nekaterili vprašanjih s področja kme-iijstva in odkuipa kmetijskih pridelkov. To bo posebno pomembno gilede na izde« lavo persppiktivnih phmov za pospeševa-nje napredka kmctijslva, ki jih včasii ni mogoče omejiti na področje teritorial-nih emot.
*
Te oblike sodelovanja med okrajj in občinami so nedvomno pozitivna izkušnja, ki jo je mogoče korislno izvajaii tutii na diugih področjih. Praklične naloge, ki jih imajo Ijudski odboii v zvezi z izdelavo peT&peklrvnlh planov, posebno iegionalnih perspektivnih planov, pa danes nudijo možnost, da bi dobilo to sodetovanje še eno iziedno pomembno obliko. Pri izdelavi okrajnih planov je sodelovanje občin ne-izbežno, a pripravljanje perspektivnih pla-nov za poscmezna ekonomsko kompakLna področja več okrajev omogoča, da se tl okraji skupno angažirajo. Korist je_ dvo/nn; regionalni plani bodo bolje seslavljeni ob oktrvnem sodelovanju zainteresiranih okra-jev, medsebojni odnosi sodobnih okiajev pa bodo dobili novo, zelo pomembno obliko sodelovanja.