Naročnina lislm: —
Celo leto . . K12*— Pol leta ...» 6-—
Četrt leta . .	» 3'—
Mesečno. . . „ 1'20 jEmtaj Avsfrlfe : —-Ceio leto . .	» 15'—
Posamezna številke — 16 vinarjev. -

Posamezna številka stane 20 v.
Maribor, dne 15« marca 1918
Inserat! all oznanila
se računajo po 18
=v3
od öredne petitvrste: večkratnih oznanilih'
— popust
„Straža" izhaja v pon* deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo ?n upravnišlvo Maribor Maroška «iica. 5. Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I
ssKgasasBaaflttSsggagaigiWsassiasa^^	■ i»aBa»»g«raegBBigga!gagagg»^	■, -.«m»™™™——«
Neporavnani spori.
öesar Napmeon I. je ob neki priliki rekel: „Ce Si ne bilo religije, bi se ljudje pobij m zavoljo naj-lepše ženske in najboljše ruške.“ Nnjo'eon jo bil izboren poznavalec človeške narave in »j^ne volike poželjivosti, katere ne more ukrotiti nahena človeška moč, kvečjem moralna sila, ki izvira iz religije, iz zavesti odgovornosti pred! Bogom, ostrim sodnikom in dobrotljivim očetom, ki človeški slabosti prihaja na pomoč s svojo milostjo.
Iz neukročene poželjivosti se porajajo spori in poboji ▼ zasebnem življenju. Iz neukročene požel* ivo-sti se porajajo spori v mednarodnem življenju, nar-sprotstva med narodi in državami. Iz neukročene poželjivosti se je razvnela svetovna vojna. Ce bi bila religija pravec mednarodnega življenja, če bi se bilo razmerje tmed posameznimi državami uravnavalo pc krščanskih načelih resnice in pravice, bi nikdar ne bila zabučala bojna troblja, ki je klicala in .še kliče ne samo Evropo, marveč skoraj ves svet na l vojno. Ker pa so velike, evropske države krščansko religijo izključile kot činitelj vladstva ter prepustile vladne vajeti zgolj pokvarjeni Človeški naravi, je fu rija poželjivosti po bogastvu in vživanju tirala drža ve k medsebojnemu tekmovanju ter jih je natirala V medsebojnemu pobijanju.
Poželjivost po gospodstvu in dobičku je rodila spor med An gli* o in Nemčijo. Ce bi ne bilo tega spora, bi tudi svetovne vojne ne bilo. Anglež ne bi žrtvoval milijarde premoženja in stotisoče in milijone ljudi, če bi ne šlo zoper Nemčijo, katera ogroža njegovo svetovno gospodstvo. Svetovni gospodar bo in estane tisti, ki končno ostane zmagovalec. Dosedaj 3 m pol leta trajajoči vojni še še ni posrečilo ta spor le količkaj poravnati, marveč čim dalje traja vojna, tem bolj se ta spor zavozljava.
Mir na vzhodu, sklenjen z Rusijo, je ta spor poostril. Anglež z zavistjo gleda razširjevanje Nemčije na vzhodu in njeno gospodstvo nad Rusijo in njenimi pokrajinami, zlasti onimi, ki so popolnoma prišle pod nemško nadoblast ali vsaj pod nemško
nadzorstvo. Zavisti se pridružuje bojazen nad nara-šcevanjem nemške moči.
Tej angleški nevbščljiviosti in bojazni je zadnje dni dal duška angleški minister Lord Cecil, ki ie rekel:	„Mi si niti ne moremo predstavljati, kako
strašno resna je nevarnost nemškega prodiranja % Rusijo. Nemčija ima pred očmi orjaško delo zavoje vanja sveta. Le poglejmo n a zemljevid, kaj je že storila. Zasedla je baltiške province tja gor skoraj do Petrograda. Kar se tiče Finske, je poslala Čete na Alandske otoke ter sklenila is Finci nekako pogodbo, ki osvaja za Nemčijo finsko ; zunanjo politiko. Na ta način ima v rokah vse ruske 'sile ob Vzhodnem morju ter pušča Rusiji dohod do morja samo še v Arhangelsku in ob murmanski obali. Nemčija bo zasedla na jugu Odeso in zahteva, da Rusija vrne Turčiji pristanišča na vzhodu Črnega morja. Nemčija ima i namen nadomestiti bagdadsko železnico z novo progo proti vzhodu preko Kavkazije in severne Perzije. In pri tem so jo podpirali vede ali nevede krajevni ruski boljševiki. Tudi Armenci so zopet izročeni Turčiji. Pred kratkim smo odposlali majhen vojaški oddelek, ki naj bi prodrl od Bakuja v Kavkazijo. To so preprečili boljševiki sporazumno z nemškimi in turškimi agenti. Dva ali tri tedne je bil oddelek tam, toda popolnoma odrezan, ker so bile brzojavne proge v Tiflis razdejane. Na zemljevidu vidimo, kako strašne zavojevalne namene ima še Pruska. Načrt, uničiti Francosko, se je ponesrečil. Nemci pa imajo še vedno pred očmi načrt, zavojevan na vzhodu. To je cilj Nemčije. Vse govoričenje o gibanju Nemčije z demokratično smerjo je neverjetno. Sedaj je vojaško gospodistvo nad nemškim narodom Še neomajno. Spor med Anglijo in Nemčijo torej traja naprej z nezmanjšano silo. Borba se bo nadaljevala s pomnoženo močjo.
Kot vestni kronisti tudi beležimo spsmenico, ki jo je glede na angleško-nemški spor poslal cesarju Karlu znani dr. Lammasch, mož odlično katoliškega miš,jenja in eden najbolj uglednih učiteljev mednarodnega prava na svetu. O tej spomenici poroča nemški zgodovinar Friedjung v nemškem listu „Vossi-sche Zeitung“1 sledeče:
„Lammasch je nedavno napravil poskus, tìa bi odtrgal Avstro-Ogrsko od zavezništva z Nemčijo. V spomenici, poslani cesarju Karlu, je razvil mnenje, daj bi moraie zapadne velesile nadaljevati vojno že zaradi tega, ker so jim srednjeevropska zveza zdi — nevarna. Prišli bi torej miru bližje, če bi avstr,j-ogrska vlada izjavila, da se namerava po skleirenem miru odpovedati zvezi z Nemčijo. Častivredna oseba, ki je prečitala to spomenico in kateri se mora brezpogojno verovati, mi je naznanila, da je profesor Lammasch priporočal, da se to spomenico pošlje ne samo v London in Pariz, ampak ‘da se naj o njej ol> vesti tudi cesar Viljem, da bi se tako ne obdolžilo avstro-ogrske politike, češ, da je dvojezična. Tana-mera, ki se ne more več imenovati naivne, marveč naravnost nevarno, se je izjalovila, kakor se vsled zavezniške zvestobe cesarja Karia ni moglo drugače pričakovati. Grof Czernin je nastopil z vso močjo nasproti in je ponudil celo svojo ostavko, če bi se kaj takega sprejelo. Cesar ga je zagotovil svojega zaupanja in minister zunanjih zadev je dobil pooblastilo, da je imel govor, v katerem je zagotovil, da bode monarhija (Avstrija) Strassburg z orožjem ravno tabo branila, kakor so nemške čete branile Trst proti Lahom.“
Frank furtarsk® cvetke iz
V’
nemškega shoda v St liju.
Poročali smo že na kratko o shod«, ki so ga priredili minulo nedeljo Nemci v St liju To kar se je govorilo na tem shodu, presega že vse meje in mislimo, da bi se pregrešili toliko proti svoji časnikarski, kolikor proti svoji narodni dolžnosti, ko bi molčali na vse nesramnosti, ki so jih minulo nedeljo klatili v št. liju.
Osobito treba, da se pobavimo nekoliko obširneje z govorom slovenskega rojaka, sedaj vele-nemškega dr. MraUag a (Mravljaka). Človek je pričakoval, da bo dr Mravlag kot skademično izobražen človek tudi govoril, kakor bi se spodo-
LiSThiÄ.
Peter Preradovič.
K stoletnici njegovega rojstva.
Kako čudno se dviga pred našim duhom podoba moža v generalski uniformi v tem, v ubojito že-lezje okovanem času! Zdi se mi, dia je v njem utelešena cela jugoslovanska ideja, ki iz kraljestva duhov stopa na tužno jugoslovansko zemljo. Bolj primernega okvira za stoletnico Preradovičevega rojstva bi ne mogla najti niti najbolj bujna umetnikova domišljija, kakor nam ga podaja veličaptno-resna sedanjost 1» 1918«
1.	Pesnikovo življenje.
Peter Preradovič se je rodil v Grabrovnici, v vasi bivše vojaške granice, dne 19. marca 1818. Njegov oče Ivan’ rojen graničar, se je bojeval v napo leonskih vojnah in se je od navadnega vojaka pov-spel do častnika ter 1. 1820 stopil v pokoj. Šele v 8. letu je začel mali Peter zahajati v šolo. Dovršivši E' razrede ljudske šole, je prišel v vojaški zavod v Bolov ar, 1. 1830 pa je bil sprejet v vojaško akademilp v Dunajskem Novem mestu. V akademiji se je učil prav dobro in celih osem let je bil vedno prvi v svojem razredu. Ko se je v v'šjih razredih začel učiti humanističnih študij, je začutil v, sebi pesniško žilo. L 1834 je strahovit požar umČil skoraj oelo Dunajsko Novo mesto. Profesor pesništva je dal svojim ličen c e m nalogo, naj v'obliki pesmi opišejo ta strašen
nogodek. Tedaj je Preradovič zlciil prvo svelo pesem, seveda v nemškem jeziku in profesor ga je pohvalil, kar mu je dalo novega poguma za pesništvo.
Ko je dovršil akademijo, je prišel 1. 1838 Vut poročnik k ogrskemu polku 33, ki je bil takrat na stanjen v Milanu. Na potu k svojemu polku je obiskal svojo priletno mamico in sestrico. V Zagrebu mn je prišlo nekaj na uho o novi — takrat ilirski — književnosti, o dr. Gaju in odporu Hrvatov proti Madžarom. Toda Preradovič je bil vzgojen, popolnoma v nemškem duhu in se ni zmenil za to. Prišedši domov, ga je zbodlo v srce, ko je videl, da je v tujini celo pozabil rodni jezik svoje' matere ter se ni mogel pogovarjati z materjo in sestrico, ki nista znali drugega jezika ko hrvaški. Mesec dni, kar je bil na dopustu, se je naučil za silo zopet hrvaški, da se je mpgel pogovarjati vsaj o vsakdanjih rečeh. Pri polku je našel več rojakov, a vsi so bili vzgojeni v nemško-vojaškem duhu in le redko je kateremu prišlo na pamet, spregovoriti kako besedo v hrvaškem jeziku. Nagnjenje k pesništvu pa še ga ni zapustilo, mnogo se je pečal z nemškim pesništvom in potrošil ogromno denarja za nemške knjige. L. 1840 je prišel k polku zaveden Hrvat Ivan Kukuljevič in ta ga j' navduševal za hrvaško književnost, opozarjajoč ga na bogatstvo starega dulrovniškega pesništva. Toda Kukuljevič je kmalu oišel od polkai in Prerado-mi je zopet na vse pozabil. L. 1842 pa je bil njegov polk prestavlien v Dalmacijo. Na potu tje se je za 14 dni ustavil v Benetkah, kjer je našel društvo hrvaških Častnikov, zavednih narodnjakov. Dali so s’ besedo, da mu v Zader pošljejo hrvaško pozdravno pesem, on pa mora odzdraviti tudi v hrvaškem jezi-
ku. S teško muko je v Zadru skoval to pesem, kakor sam pravi, slabo po slogu in po jeziku. Toda prvi poskus je bil storjen. V Zadku se je seznanil s književnikom Antonom Kuzmaničem, ki se je ravno takrat pripravljal na izdavanje lista „Zora dalmatinska.“ Ni mu dal miru, dokler mu ni obljubil, da mu za prvo številko spiše primerno pesem. Preradovič se je branil in izgovarjal, kar se je mogel, pa nič ni pomagalo in na svoje čudo je z nenavadno lahkoto sestavil glasovito pesem „Zora puca, bit če dana “ S tem je bil nadarjeni pesnik pridobljen za narodno knjigo, začel je proučevati hrvaški jezik in pesnike, pesmi so mu. vrele iz srca druga za drugo in že 1. 1846 je izdal prvo zbirko svojih pesmi „Prvenci“ in jo posvetil svoji zaročenki. L. 1846 je bil kot nadporočnik prestavljen v Pešto, ker je poveljnik njegovega bolka hotel preprečiti njegovo ženite / z ne^ o za-dersko krasotico. Ker je pa Preradovič ostal odločno pri svojem sklepu, je čez nekaj časa smel nazaj v Zadler. Na potu se je ustavil v Zagrebu, kjer ga jo Stanko Vraz seznanil z vsemi zagrebškimi odličnjaki in književniki. L, 1847 je s svojim polkom moral nazaj v Italijo, najprej v Videm, potem v Pavijo, kjer ga je zatekla italijanska revolucija. L. 1848 se je videle žil bojev blizu Mantove ter je v juniju postal stotnik. Ko so izgnali Piemonteze iz avstrijske Italije, je dobil dopust in odšel v Dubrovnik, kjer se je poročil s svojo nevesto.
Med hrvaško-ogrsko vojno je bil Član vojnega sveta v Zagrebu, ko je ta bil razpuščen, ga je leta 1851 ban Jelačič pridelil zagrebškemu poveljstvu« Istega leta je izdal zbirko svojih pesmi „Nove pjesme.“ V jeseni 1. 1852 je postal major v graničarskem
bilo za doktorja prava in da bo operiral le z argomenti in trditvami, ki bi mogli obstati tods pred morebitno kritiko. Toda njigov govor se je gibal na isti višini, kakor razni članki in notice v »Marbnrgerci«, »Wachterci« in »Štajercu«. Po litično obrekovanje, potvarjanje in zavijanje resnice, to so bila sredstva s katerimi je operiraš dr. Mravlag.
Sbod bi se bil moral vršiti pod streho, ker je bil tako naznanjen politični oblasti, a vršil seje pod milim nebom, za kar treba posebnega oblastvenega dovoljenja. Tega dovoljenja sicer Nemci niso imeli, a so vendar le zborovali pod milim nebom. Navzoči vladni zastopnik nadkomisar pl Scbaffenrath pa je na to molčal. Slovencem v Celju niso dovolili niti zborovanja v zaprtih pro štorih, Nemci pa smejo neovirano zborovati celo pod milim nebom in hujskati na naši slovensk zemlji proti nam Slovencem. Tukaj se je zopet enkrat pokazalo, kako se meri pravica Nemcem, kako Slovencem : Nemcem je dovoljeno vse, a Slovenci moramo lepo molčati, plačevati davke in dajati rekvizicijskim komisijam zadnjo vrečo krom pirja in zadnjo kilo masti
Nemci so nagnali vkop vse, kar so mogli iz j sosednih nemških vasi, iz Maribora je bilo kakih j 100 oseb, a vzlic temu vseh zborovalcev, z žen skami in otroci vred ni bilo čez 250. Ljudstva na shodu ni bilo posebno ne domačega ljudstva
Glavno besedo ne shodu je imel, kakor smo že omenili, dr. Mravlag. Začel je z dogodki leta 1914. Spodnještaj. Slovenci so baje bili v zvezi s Srbijo. To so pokazale številne aretacije Sloven cev. Ker pa nobeden aretirancev ni bil obsojen radi veleiziaje in so se vse ovadbe izkazale kct neutemeljene, mora priznati tudi dr. Mravlag, diše je marsikje streljalo preko cilja. Toda kdor bi mislil, da bo dr. Mravlag izvajal iz tega priznanja tudi primeren logičen zaključek in dalje priznal, da so bili Slovenci po nedolžnem preganjani, b; se zelo motil. Ovadenim in aretiranim se ni mo glo ničesar dokazati, ker so se, tako je rekel t i gospod, aretacije izvršile prepozno in so krivci imeli časa dovolj, da so mogli odstraniti in uničiti dokaze svoje krivde. Ko bi se bile aretacije in hišne preiskave izvršile pravočasno, pa bi bil prišel na dan silen obtežile n materijal, iz katerega hi bilo brezdvomno dokazano, da so bili spodnje Štajerski slovenski voditelji v veleizdajniških zve zah s Srbijo. Vse to je dr. Mravlag pripovedoval z neko drznostjo, kakor, da bi bil on videl res oni bajni silni veleizdajniški materijal, ki so ga aretirani spodnještajerski Slovenci uničili in spra vili v stran.—Veroval seveda v to svojo ravno tako krivično, kakor nesramno trditev seveda še sam ni, a to nič ne dene ; njegovi backi so to verovali.
Obljubil je tudi, da bo prečital tekom govora več člankov in notic iz slovenskih časopisov, iz katerih bo razvidna veleizdajniška in hujskajoča pisava slovenskega časopisja. Prečital je tudi res par stavkov iz dveh »Slovenčevih« člankov iz leta 1912 in istotako par stavkov iz nekega član ka »Zore« leta 1912. To je bil ves dokazni ma terijal dr. MravJaga.
Dr. Mravlag je tudi rekel, da so Avstrijo sklopili skupaj N*mci. Trditev, da je Avstrija nastala potom ženitev v cesarski rodbini, ni res nična in rek : »Tu felix Austrija nube« (Ti srečna
Avstrija se ženi) re velja. Ž vseh teh ženitev
polku in poslan zopet v Italijo. L, 1854 je bil poklican k vrhovnemu poveljstvu na, Dunaj. L. 1855 rpu je umrla najprej hčerkica in potem žena, ki ga je pustila vdovca z dvema majhnima otrokoma.
Ta nesreča je pesnika tako potrla, da ni več vzdržal na Dunaju, prosil je za prestavo. Poslali so ga k banskemu polku v Glino. Za vojne 1. 1859 je bil pri vojski v Trstu in v Postojni ter je istega leta postal polkovnik. Po končani vojni je tri leta služboval pri deželnem poveljstvu v Temešvaru, 1. 1865 se je drugič oženil ter bil prestavljen v Verono. L. 1866 ee je zopet udeležil vojne, potem je prišel v Arad, postal general in bil prestavljen na Dunaj, kjer je ostal do svoje smrti. Zadnja leta je bolehal na oteklini slezena, iz česar se je razvila vodenika in 18. avgusta 1. 1872 je izdihnil dušo. Pokopan je bil najprej na Dunaju, a 1. 1879 so njegove ostanke prepeljali v Zagreb in jih shranili v skupni arkadi narodnih velikanov. Na njegovem grobu so vklesane lepe besede fz njegove pesmi „Putnik“, ki se nanašajo na domo Trino :i	, Ì
..17 tvom polju daj mu groba,
Tvojim cviečem grob mu kitil“
Dalje sledi-
e e bi bilo nič. ko bi pri njih ne bili drugovali Nemci s svojo krvjo. Tu je dr. Mravlag zopet enkrat udaril resnico s hlodom po glavi Saj je vendar neutajljivo zgodovinsko dejstvo, da so ravno Jugoslovani prelili največ krvi za dinastijo na vseh mogočih bojiščih Evrope. Toda takemu človeku kakor je dr. Mravlag za eno neresnico več ali manj seveda ni nič
Tudi o cesarski hiši je dr. Mravlag govoril tako, da se je naravnost čuditi, kako je navzoči vladni zastopnik nadkomisar pl. Schaf fenrath mogel molčati na vse to. Ko bi kak Slo venec govoril kaj podobnega, bi ga takoj stavili pod obtožbo, a takemu nemškemu advokatu je vse dovoljeno.
O dr. Korošcu je dr. Mravlag rekel, da je postal vsled veleizdaje »hoffähig « Kakor je dr. Mravlag zatrjeval, hodi dr. Korošec v cesarskem dvoru kar tako ven in noter in navzoči nemški backi so morali dobiti utis, da igrala cesar in dr. Korošec vsak dati tarok skupaj.
Dalje je dr. Mravlag rekel, da delamo Slovenci sistematično na to, da bi sodišča napolnili s slovenskimi sodniki. Vsled tega sistematičnega dela so danes so lnije prenapoljnjene s slovenskimi sodniki, dočim nemških sodnikov takorekoč niti ni več ! Človek se mora prijeti za glavo nad to drzno in nesramno neresnično trditvijo, a dr. Mravlagovi backi so seveda verovali tudi to.
Kakor s sodniki je tudi z odvetniki in no tarji, a v zadnjem času so začeli tudi urade političnih oblastnij preplavljati slovenski konceptoi uradniki ! To se je upal trditi dr. Mravlag dasi v vsej politični službi na Spodnjem Štajerskem ni niti deset slovenskih konceptnih uradnikov.
Po stari navadi naših Nemcev je hotel tudi dr. Mravlag konstruirati razliko med slovenskimi voditelji in slovenskim ljudstvom. Slovensko ljud stvo je dobro, želi živeti z Nerud v miru, a hujskači so le voditelji. Obljubil je tudi, da bodo sklicali shode tudi v popolnoma slivenskih krajih Kakor da bi Št. Ilj ne bil popolnoma slovenski kraj ! Če je »Siidmarka« naselila v Št, „liju nekaj švabskih priseljencev, ostane ta kraj zato še vedno popolnoma slovenski ! Toda, ako je to slovensko ljudstvo tako dobro, kakor to zatrjuje dr. Mravlag zalaj temu ljudstvu ne privoščijo on in njegovi drugovi slovenskih šol, zakaj mu ne privoščijo domačih, slovenskih sodnikov, ki bi ga razumel ne le po črki, ampak tudi po dubu, zakaj ne pri vošči temu ljudstvu tudi drugih slovenskih urad nikov itd. ? Dr. Mravlag nam s a to vprašanje sevfda ne bo odgovoril, a odgovorimo mi: Slo vensko ljudstvo je za Mravlaga in nj. družbo dobro, dokler jim prinaša mleko, jajca, zabelo itd., dokler jim služi molče za hlapce, dekle in težake, to je vse dotlej, dokler prepušča Nemcem molče ulogo gospoda, a se samo zadovoljne z ulogo hlapcev m sužnjev. Kakor hitro pa se Slovenec dvigne in pravi Nemcu : »Čakaj prijatelj, tako se midva nisva zgovorila, da boš ti igral vedno le ulogo gospoda, a jaz ulogo hlapca, dajva si ti uhgi lepo razdeliti : vsak nekoliko gospodarja in vsak nekoliko hlapca«, potem ni več* dober Slovenec, š dober slovenski kmet, potem je že hujskač in j veleizdajalec !
j vMravlag je tudi povedal, da zahtevajo Slo-j venci v Mürzuschlagu, Ljubnu, Donawitzu itd,
1 slovenske šole in rekel je, da bodo te šole tudi j dobili, ker imajo zakonito število' otrok. To je j vsekabo zelo dragoceno priznanje.
Konečno je tudi izjavil, da je vsakdo dolžan j zastaviti vse najboljše za svoj narod. Pri tem ni niti zardel, da dela on ravno nasprotno, proti svojemu narodu, mesto za njega. Pri tem ima \ vendar neko opravičilo — namreč, da se ne more } reči, da zastavlja svoje najboljše v korist nemške j ga naroda, ker politična laž, denuncijacije in i pačenje resnice pač niso stvari, ki bi zaslužile ; kak superlativ v dobrem smislu. Ako so pa to i dr. Mravlagove najboljše strani, potem ga pre j puščamo drage volje Nemcem.
Možakar je tuii zatrjeval, da se za jugoslo \ vansko propagando ziorablje tudi cerkev. Dokaz za ! to trditev je seveda ostal dolžen, kakor dokaz za vse druge svoje trditve.
Grozil je tudi z puntom, ako bi prišlo do ju goslovanske drž*ve. Možakar se menda že. veseli, da bo on oberkomandant nemške vstaške armade proti jugoslovanski državi. Toda on ni nasproten le jugoslovanski državi, on je tudi proti razdelitvi dežel po okrožjih. Pomislite samo, da bi se v tem
slučaju mogoče zgodilo, da pride celo St. Ilj v kako» jugoslovansko okrožje! To pa bi bil ravno tak vrag: kakor jugoslovanska država. Okrožja na Češtceni. to je že prav, toda na jugu! To pa ne Tu mora os'ati vse pri starem, samo še nemški državni jezik in drugi nemški »belangi« se morajo uzakoniti! In zakaj vse to? Dr. Mravlag nam je tudi to po vedal: »Weilwir 1ürunsere Brüder aus dem Reiche den Weg zur Adria frei halten müssen« — ker moramo držati za naše brate iz rajha prosto pot do Adrije!
Kaj Avstrija, kaj avstrijski državni interesi! Tako mora biti, kakor hočejo Nemci, ako ne, naj pa vse skupaj vrag vzame!
Za dr Mravlagom je govoril v imemti nem ških protestantskih naseljenov neki Amon. Ta je tožil, da nemški naseljenci že danes pe morejo dobiti slovenskih težakov in poslov. Torej zato smo jim dobri Slovenci, da bi jim služili kot težaki, hlapce in dekle V čast našemu ljudstvu pa je, da neče k priseljenim protestantovskim Nemcem niti na delo in v službo. Ako je za nas že danes tako hudo — je rekel ta gospod Amon — kaj bi bilo šele, ko bi prišlo do jugoslovanske države. Ne ka zalo nam bi drugega, kakor spraviti svoje culice in se vrniti, od kjer smo prišli. Tako je rekel gospod Amon.
Neki Matschke je povedal, da hočejo Nemc i spraviti v svoie roke vso slovensko zemljo in na njej naseliti Nemce.
Neki dr. Ur sin n z Dunaja pa je proslavljal Nemčijo, rekel, da je 80 milijonov Nemcev prema gaio ves svet in da že obračunajo tudi s to pešči co Slovencev. In vendar se nas tako boje! Ta dr. Ursinn je tudi izjavil, da je narodnost nad države. Ako povemo kaj takega Slovenci, smo veleizdajalci, ako pa kaj takega pravijo Nemci, je seveda vse v redu in prav. Ta govornik je ob burnem pritrje vanju zborovalcev tudi strastno napadal katoliško cerkev in duhovščino. To pa nemških krščanskih socialcev seveda ne bo oviralo, da ne bi ostali še nadalje zvesti zavezniki te čestite družbe. *.
Krnečno je učitelj Gerdun predlagal resolucijo, v kateri je rečeno uvodoma, da je na shodu tudi precejšnjo število Slovencev. Poleg običajnega pro testa in že znanih nemških zahtev se je v pred lagani resoluciji zahtevalo od nemških poslancem, naj v danem slučaju vstopijo v opozicijo. Toda to dr. Mravlag u ni bilo po volji. Predlagal je, da se na mesto »v danem slučaju«, postavi »Takoj«. Ta predlog je bil sprejet. Nemški poslanci morajo toraj takoj stopiti v opozicijo, ako ne, jim izreče dr Mravlag strogo nezaupnico. Naše poslance bo zelo veselilo, ako dobé nove zaveznike v boju proti dr. Seidler-ju.
Jugoslovanska deklaracij«*
Jugoslovanskemu klubu so došle sledeče izjave za dekla racijo: 1. 656 faranov župnije Poljčane-je navzlic protiagitacije različnih faktorjev podpisalo izjavo za deklaracijo ter izreklo zaupanje v delovanje Jugoslovanskega kluba. 2. Občinski za stop občine Višnjevasi pri Celju se je v seji z dne 24. februarja 1918 izrekel soglasno za deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter izrekel njegovim članom popolno zaupanje. 3. Ot>č nski od bor občine Š i k o 1 e pri Ptuju se pridružuje z dopisom z dne 10 februarja 1918 deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter mu izreka zahvalo in za upanje za njegovo dosedanje delovanje. 4. V seji z dne 8. februarja 1918 se je občinski odbor ob čine Borace va pri Ljutomeru soglasno izrekel za deklaracijo Jugoslovanskega kluba. 5. 251 mož in fantov ter 364 žen in deklet občine L oga r o v c i pri Ljutomeru je podpisalo izjavo za majniško deklaracijo. 6. Za izjavo Jugoslovanskega kluba se je izreklo z dopisom z dne 28. febr. 1918 344 oseb občine Mala Nedelja pri Ljutomeru, 7. Občinski odbor Novacerkev pri Celju je v svoji seji dne 2. februarja 1918 so glasno sklenil se pridružiti izjavi jugoslovanske deklaracije. 8 Katoliško kmetijsko bralno društvo v Sturem trgu pri Slovenjem Gradcu se je na svojem občnem zboru dne 24. svečana enoglasno pridružilo deklaraciji Jugoslovanskega kluba, ter je izreklo popolno zaupanje poslancem tega kluba osobito pa njegovemu načelniku dr. Korošca. 9. Občinski odbor Žice v Slov. goricah zahteva, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani r
Državni zbor.
samostojno jugoslovansko državo v smislu dekla- f dol 89, Metenvrh 100, Pečje 44. racije Jugoslovanskega kluba, ker vidi edino v tem i 160 in Brezovo 02. rešitev slovenskega nareda. 10. Krajni šolski svet Sv. M a r t i n na Paki je v svoji redoi seji dne 2. svečana 1918 soglasno sprejel predlog, v kate rem se pridružuje z navdušenjem majniški dekla raciji Jugoslovanskega kluba in izreka zaupanje vsem poslancem tega kluba, 11. Občinski odbor P u š e n c i pri Ormožu je sprejel v seji dne 17. februarja soglamo resolucijo za deklaracijo Jugoslovanskega kluba, ter je izrekel klubu popolno zaupanje 12. Občinski odbor občine Sv. Kri S t o f pri Laškem je v seji
Šmarje 108, Ledina
1918 enoglasno sklenil, da se pridruži deklaraciji ministra Stehauerja imajo pravico do nekake n agra
Jugoslovanskega kluba ter izreče temu popolno za upanje. 13. Potom župnega urada Crnagora pi Ptuu je vposlalo 92 mož in mladeničev ter 242 žen , in deklet trške občino Ptuj-ika gora izjavo, v kateri se pridružujejo klicu trpečih miljo-nov po skorajšnjem rmru, ne miru sile, ampak pravice, spora*umijenja in popolnega samoodloče- \ vana vseh narodov. Dalje zahtevajo, da se prej- j koprej združijo vsi Jugoslovani monarhije v smislu ! deklaracije Jugoslovanskega kluba. 14. Občine j Zabovci, Bukovci, Prvenci in Bo I T o v c i pri Pt »ju so enoglasno v svojih izjavah j z dne 30. jar uana 1918 izjavile se pridružiti de- j klaraciji Jugoslovau.-kega kluba. 15 Občinski za- j stop občine R o g i n s k a g o r c a pri Šmarju je ! v svoji seji dne 10. svečana soglasno sklenil, da odobrava majniško deklaracijo Jugoslovanskega f kluba ter mu izreče svojo zahvalo in zaupanje za j. dosedanji odločni njegov nastop. 16. frani na- j £elslva in nadzomištva posojilnice na F r a n- j k o 1 o v e m pri Celju ugovarjajo pri skupni seji j dne 3 marca najodločneje proti neznosni nadu- j tosti Vsenemcev, ki odrekajo vsem naroiom razun j sebe pravico do svobode in življenja. PrdriPirejo ] se izjavi majniške deklaracije Jug islovanskega klu- j ba in prosijo ist ga, naj se ne da pri obrambi I pravic zatiranega jugoslovanskega prebivalstva upla- I Siti od nobenih grožeoj vsenemške bednosti in j gluposti v svesti da za njim stojijo kakor en mož j vsi zavedni Jugoslovani.)
V župniji Sv. V e n č e s 1 a je podpisalo 90 žen in deklet jugoslovansko deklaracijo. Podpisi so se nabrali brez agitacije. Pola je bila razpoložena in se ni nosila od liše do hiše. Vsaka podpisovalka je torej morala napraviti pot do hiše podpisovanja. Le nekatera dekleta so se bale podpisati, češ, da bodo potem morale na vojsko ali v Srbijo ali bog ve kam, Teh izgovorov si niso same izmislile, ampak je jih kak šnopsar zmotil - ali pa ptujski evangelij.
Duhovščina dekanije Videm ob Savi se pridružuje deklaraciji »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. majnika 1917 za zedinjenje vseh Jugoslovanov pod habsburškim žezlom.
Krajni šolski svet Zakot pri Brežicah se pridružuje deklaraciji Jugosi. kluba z dne 30. majnika 1917.
Krajni Šolski svet na Prihovi se je 'dne 24. februarja t. 1. izjavil za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917.
Deklaraciji z une 30. maja 1917 se pridružujejo z navdušenjem Slovenci in Slovenke obmejnih občin Remšnik, Kleinrad 1,
K o rnrigl inAltenbah. Sledi 240 podpisov. — Slovencev je še sicer veliko več, pa mnogi so se dali prestrašiti od raznih podkupi e-nih odpadnikov, ki so strašili z neverjetno neumnimi strašili ter razburjali ljndl. Pravili so, da bo "vsak, ki se podpiše, zaprt, obešen, tepen itd. Izdajalci smo baje, pod Srba silimo, vojsko hočemo nadaljevati in ne vem, kaj še vse. Višek zlobe in hinavščine pa je, da so nas ti »prijatelji« šli orož?ikom tožit ali denuncirat. Nemec pravi: »Der größte Schuft im ganzen Land, ist und bleibt der Denunziant.« — Dobili pa so počen groš in do bid ga še bodo, ko bomo z njimi pometli ob pravem času. Na*o vrlo Marijino družbo je sicer nekdo, od kogar nismo pričakovali, g<-do napadel; pa tudi on bo prišel še na račun. Čez sedem let vse prav pride. Hujskačem in podkupljenim od padnikom pa svetujemo, naj se pomirijo, sicer jim bomo stopili pošteno na prste. Poskrbljeno je da jim rogovi ne bodo zrasli do oblakov. — Več Remšničanov.
Izjavo za jugoslovansko deklaracijo so prepisale žene in dlekleta župnije Sevnica ob Savi, skupaj 1095 (poprej že 70, torej vseh 1165) in sicer: trg Sevnica 147, Drožanje 73, Žig°rski vrh 104, O-rehovo 43, Stržišče 54, Čanje 39, Vranje 72, ŽurkoV-
V torek, dne 12. marca, je državna zbornica najprvo čestitala cesarju k lojstvu četrtega princa in je nato razpravljala o zakonu radi odškodnine za politično preganjan e. Država je po zakonski predlogi dolžna dati odškodnino za protizakonita kršenja tekom vojske, država je dolžna dati odškodnino osebam, ki so bile neopravičeno težko radne 17. februarja j njene ali usmrčene ali zaprte. Po načrtu justičnega
• -.........' ministra Slcbauerja imajo pr*
de ali odškodnine samo osebe, ki so bile čez tri mesece protipravno v zaporu ali jim je bila osebna svoboda oblastveno omejena. Zakon je v vsakem oziru pomanjkljiv. To skrpucalo, ki v gobe nem oziru in zasluži besede zakon, je vzbudila v J ugosloi» anskern klubu veliko razočaranje.
Justični minister pl. Schauer, ki je nadrobno razpravljal o vladnem predlogu in ga priporočal za sprejem, se je hotel celo nekoliko ponorčevali iz predloga in je rekel, da za odplačilo za. to skrpucalo pričakuje vlada od narodov več vdanosti do države.
Poročevalec poslanec dr. Benkovič je zahteval, da se v § 2. glede odškodnine v slučaju proti-postavnih internacij postavijo tudi besede „v sedanii vojni“ in da se črta določba, da se odškodnina ne da v slučaju, dia je obstojala sumnja proti dotičnemu, ki se pa pozneje ni izkazala niti za upravičeno niti za neupravičeno. Roki za zahtevo odškodnine naj se podaljšajo na dvojni čas, kakor je sedaj dsločeno. Ko-nečno predlaga resolucijo, ki zahteva, da se naj da vsem žrtvam, ki so bile s strani oborožene sile aii oblasti v Bosni in Heroegoyini po nedblžnem umorjene, poškodovane, internirane ali konfinirane, čim-prej primerno odškodnino iz skupnih sredstev .(Pritrjevanje pri Jugoslovanih.)
Poslanici groi Lasocki, dr. Ba|xa, Lieibermjann in Gentili so Še stavili razne dodatne predloge. Ju-! stični minister se je protivil dr. Benkovičevim pr i logom. Predloga je bila nato sprejeta z dodatnimi j predlogi dir. Benkoviča.
! Zbornica je^ sprejela zakon, o povrnitvi f škode po nedolžno zaprtim oseb am _ r i drugem in tretjem branju. Tekom debate izjavi ju-j stični minister dr. Schauer, da se ne da preprečiti.
> da bi bil kdo po nedolžnem zaprt. V letu 1914 je bi •
I lo sodno zaprtih 42.000 oseb, odpuščenih iz zaporov \ brez obtožbe pa je bilo 22.459 oseb. Država bi bila s takim zakonom finančno težko obremenjena. Jugoslo-
vani s temi skrpucali ne moremo biti zadovoljni. Preveč je bilo pri nas persekucij, preveč nedolžnih žrtev. To kar so pretrpeli naši rodoljubi v začetku voi j ne, ne more biti odplačano ne z zlatom, ne s kakim ; Schauerjevim skrpucalom, ki se slučajno imenuje c. | kr. zakon.
Sprejet je bil tudi zakon, ki spreminja določbe o proglašenju za mrtvega vojaški oseb, 'zlasti glede Časa. Pogrešane vojake se bo n podlagi tega zakona pod gotovimi pogoji pi oglašale za mrtve že po preteku dveh let, odkar je dospelo njih zadnje obvestilo. —
V sredo, dine 13. marca, se je vršila razprav o zvišanju k o n g r u e, kakor, je predlagal prora čun ski odsek Glavna določila tega predloga so:
Člen I. § 1. V obrazcu I, zakona z dne 19. septembra 1898, dr. zak. št. 176 o dot alci ji katoliških dušnih pastirjev, določeni zneski kongrue se zvišan in sicer *
a)	'za samostojne dušne pastirje od 1200 na 1900 K od 1400 na 2100 K, od 1600 na 2300 K, od 1800 nä 2500 K, od 2000 na 2700 K, od 2400 na 3100 K m od 3600 na 4300 K;
b)	za pomožne diušne pastirje od 600 na 1200 K, od 700 na 1300 K, od 800 na 1400 K, in od 1000 na 1600 K.
Za pomožne duhovnike, ki so vsled pravila ali običaja dolžni, da vođino lastno gospodinjstvo, se li postavki zvišajo za nadaljnih 300 K.	Q
§ 2., odstavek 2, zakona z dne 19. sept. 189» drž. zak. Št. 176, se spremeni in se ima v bodoče glasiti:	Ta minimalni dohodek se^ glede tistin siste-
miziranih pomožnih duhovnikov, Ki so jim poverjena dušoibrižniške funkcije v kaki izven župnijskega kraja ležeči cerkvi in imaio pri njej svoj uradni sedež, potem za pomožne duhovnike sistemiziranih kornin vikarjev v stolnih cerkvah, se zviša za 320 K.
'§ 4. obrazec II, zakona z dne 19. sept. 1898, drž. zak. št. 176, se glede dušnih pastirjev, ki stopijo v pokoj po uveljavljenju tega zakona, se spremeni tako-le :
'Odmera pokojnine onemoglim 'dlušnim pastirjem (obrazec II):
Za službeni Čas v dušelnažništvu ali kaki drugi cerkveni službi:
a) za samostojnega dušnega pastirja, če je na zadnii dušebrižniški postaji sistemizirana kongrna z-našala 1000 K: do 10 let 950 K, nad 10 do 20 let 1100 K, nad 20 do 30 let 1250 K, Padi 30 do 40 let 1400 K, nad 40 let 1600 K; če je znašala kongrua 2100 K: do 1Ö let 2020 K, nad 10 do 10 let 1200 K, nad 20 do 30 let 1350 K, nad 30 do 40 let 1500 K in nad 40 let 1700 K; če te znašala kongrua 2300 K-do 10 let 1150 K, nad 10 do 2D let 1300 K, nad 20
do 30 let 1450 K, nad 30 do 40 let 1600 bL had 40 let 1800 K; če je znašala kongrua 2500 K:	đo 10 let
1250 K, nad 10 do 20 let 1400 K, nad 20 do 30 let 1550 K, nad 30 do 40 let 1700 K, gad 40 let 2000 K;
b) za pomožnega duhovnika do 10 let 600 K» nad 10 do 20 let,700 K, nad 20 do 30 let 800 K, nad 30 do 40 let 900 K, nad 40 let 1000 K.
Člen II, § 1. Postavno določeni minimalni dohodek svetnih in redovnih duhovnikov, v kol ker i-majo po zakonu z dne 19. septembra 1898, drž. za k* št. 176, pravico do dopolnitve tega dohodka, se po 3., 6., 9., 12., 15., 19., 23., 27., 31. in 35. letu službe, ki so jo dovršili pred ali po uveljavlj nju tega zakona v dušebrižništvu ali kaki drugi javni cerkva* j ni službi, zviša vsakokrat za 200 K. j	Člen III. Dostojvnstvenikom in stolnim kanoni*
i kom državno priznanega osebnega statusa metropoli-» j tanskih, katedralnih in konkatedralnih kupi tel jev se I v § 1 zakona z dne 7. jan. 1894, drž. zak. Št. 15, dlo-S ločeni zneski minimalnega dohodka zvišajo in sicer:! I od 2)400 na 3600 K, od 2800 na 4000 K, od 3200 na j 4400 K, od 3600 na 4800 K, od 4000 na 5200 K.
Nadalje se zajamčena najnižja mera prejemkov j takim dostojanstvenikom vsakih pet let pred ali po r veljavnosti tega zakona do vključno 25. službenega [ leta zviša vsakokrat za 400 K.
Naučni minister Cviklinski je povdarjal v svo-j jem utemeTevalnem govoru, da je duhovščina s svojo veliko požrtvovalnostjo tekom vojne pokazala, da res zasluži zboljšanje svojih res skromnih plač. Debate so se udeležili poslanci Mafener, Stojan, 'dr. Benkovič, LuKavsky, Zahra,d|nik, Onyszkiewicz, Demšar in Miklas za predlog, poslanci Hilleb-rand I (socialist), Zenker (nemški židj, dr. Straucher )žid), Glöckel (nemški soc. dem.) in :aron Hopk (f rama zon) pa proti. Kontra-govorniki, posebno Zenker in Hock, so zahtevali ločitev cerkve od države. Najbolj so se proti zvišanju kongrue borili socialni demokratje. Poslanec Seitz je stavil minoritetni predlog, naj se gre preko predlogo o kqpgrue na dnevni red. Nasprotniki Cerkve in duhovščine so stavili še več spre-minjevalnih in zavlačevalnih predlogov.
Nato sta prišla do besede glavna govornika:: češki socialni demokrat dr. Soukup (contra) in dr« Miklas (jiro). Med Soukunovim govorom je priš’o db razburljivih nastopov med Cehi in Nemci. Soukup je slikal slabo preskrbo Prage z živili. Wolf je zaklical : „Ko bi bili Cehi pošteno oddajali živila, bi ne bilo prišlo tako daleč.. Vi nas hočete izstradati. Vi ste zavezniki (Angležev.“
Ta medklic je bil signal za velikanski hruščj Cehi so navalili na Wolfa s pestmi in so metali vanj cele akte. Klicali so mu: „Vojni hujskač! Pes!“ — Češki poslanec Masala je vrgel proti Wolfu košček sladkorna. Wolf se je vrgel kot dlivji na tega poslanca. Češki agraren Ry'dlo je zagrabil Wolfa in ga vrgel k tlom. Nemški poslanci so prišli Wolfu na pomoč in so ga s težavo oprostili iz klopčiča borečih se poslancev. Češki poslanec Mehura, kmet iz Hane, je zgrabil Nemca dr. Michela in gà( vrgel ob tla. Med Cehi in Nemci je prišlo do velikega spopada, V tem trenotku se je dvignil podpredseknik Simionoviqi in je dal znamenje z zvončkom. Prekinil je sejo in zapustil dvorano. Kljub temu se položaj ni zboljšal. Pretep se je nadaljeval. Wolf je vpil kot divji. Komaj in komaj se je rediteljem na obeh straneh posro-čilo pomiriti razburjenedlnhove. Nato se je seja zopet nadaljevala. Predsednik je poklical poslanca Wolfa in Rydlo k redu. Soukup je nato končal svoj govor. Glavni govornik pro dr. Miklas je spretno zagovarjal predlogo in se je zavaroval zoper napade na,' duhovščino, češ, ona je kriva svetovne vojske. Vojske so krivi eisto 'dnini ljudje. Duhovščina in katoliška Cerkev sta bila vedno in še bosta branitelja in varuha svobode narodov. (Živahno pritrjevanje.) Govornik je končal z besedami:	Kar zbornica dovoli
katoliški duhovščini, dlovoli katoliškemu ljudstvu!“ — Pri glasovanju je bil Seitzev minoritetni predlog odklonjen z 209 proti 58 glasovi. Nato je bila predloga z nekaterimi epremembami sprejeta v drugem in v tret'em čitanju. Proti so glasovali samo socialni demokratje .ter dunajska frvmazona Hock in Zenker, znamenje, da še v Avstriji hvala Bogu nilso ugodna tla za kulturni boj. Nato se je seja končala.
Razprava o nujnem predlogu poslanca Jarca radi odpusta starih črnovojnikov in pospeševanja s* pomladanskega 'dela na polju (o katerem govorimo na drugem mestu), je bila odložena za četrtkovo sejo,!
Grof Clary ih Ferkova ustanova.
Znano je povsod na Slovenskem Štajerskem, da je blagopokojni zdravnik g. Ferk zapustil približno do 400.000 K za ustanove za slovenske dijake. Vsled raznih spletk in gonje, ki izvira iz gole nevo-šljivosti iz vrst mariborskih nemškutarjev, vlada še sedlaj ni hotela prevzeti denarja za ustanove. Vsi koraki jako uplivnih gospodov so bili do sedaj zaman« Drugič je že referent v naučnem migistrstvu odklo-nil ustanove, kakor so to storili pri Rhonovi zapuščini.
Ker ni pomagalo mirno prepričevanje, 'da ven-
dar ne gre, da bi vlada, ki itak nič ne skrbi za slovenske dijake, pogoltnila Se stradajočim dijakom denar, katerega, si je prihranil skromen Slovenec, je poslanec dr. Verstovšek o tej zadevi obširno razpravljal v proračunskem odseku državnega zbora. Sedaj se je tudi izvedelo, da leži akt Se aedno nerešen pri cesarskem namestniku grofu Claryju v Gradcu. Poslanec dr. Verstovšek se je obrnil zopet na to mesto z vlogo, vi kateri pojasnjuje postopanje cesarskega namestnika in gamestnije, ki ne reši niti dobrodelnih ustanov, ker so namenjene za. Slovence.
Politične vesti.
Vseslovenska Ljudska Stranka. Uljudno vabim vse Člane centralnega vodstva in centralnega izvršil- j nega odbora Vseslovenske Ljudske Stranke na posve ; tovanje o Narodnem Svetu v nedeljo, dne 24. marca, i ob 9. uri predpoldne, v posvetovalnici Katoliškega ti- I «kovnega društva v Ljubljani. Radi poštnih razmer ; se drugim potom ne bo vabilo. — Dr. Korošec, t. č. > predsednik.
Slovesna izročitev izjav slovenskega ženstva za j deklaracijo predsednika Jugoslovanskega kluba se ! vrši, kakor se nam poroča iz Ljubljane, v nedeljo, j
24.	t. m. in sicer ob 11. dopoldne v veliki dvo \ rani hotela Union. Svečanosti bodo prisostvovali j narodni voditelji Ljubljansko slovensko ženstvo | pripravlja za to priliko sijajno narodno manifesta- 1 cijo in računati je predvsem na mnogobrojno u- I deležbo požrtvovalnih nabiralk podpisov.	j
Goreči jug. »Tagespost« razpravlja v petek, [ 15. marca, pod goreojim naslovom o jugoslovan- j skem vprašanja. Ne more zanikati, da je navdušenje za jugoslovansko državo vsepovsodi, kjer stanujejo Sloveaci, Hrvati in Srbi, veliko, da jugoslovanska srca res gorijo za samostojno jngo goslovansko državnost Da bi zmanjšala pomen in vrednost tega v resnici Ijadskega navdušenja, . stara graška tetka v znani nemškonacionalni hi > navščini pripominja, da to navdušenje ni zrastlo iz ljudske duše, marveč je bilo z umetno agitacijo ; vcepljeno v Djo. »Kakor se razvidi«, tako piše »Tagespost«, »iz vprašanja nemških južnodeželnih poslancev, se v šolah in po šolah razširjajo ka- l tekizmi slovanske države in prebivalstvo, ki je ! nepodučeno in lahkoverno, se podžiga in zavzema j za ta načela«. Javno vprašamo nemškonacionalne j kulturonosce in resnicoljube, kakšni so tisti kate j kizmi slovanske države in po katerih šolah se j razširjajo? Takih katekizmov ni in je ta trditev j čisto navadna in nesramna nemškonacionalna laž. j Nemški nacionalci bi si torej zoper Jugoslovane j radi pomagali z lažjo in z natolcevanjem, ker si j s poštenimi sredstvi ne morejo. Kako malo jim * je pa v resnici do tega, da se reši vprašanje ; »gorečega juga«, dokazuje »Tagespost« tudi s tem, j da trdi, da je sedanji čas za rešitev jugoslovan- j skega vprašanja neugoden. Prej bi se to bilo i lahko sterilo. »Ko se je začela vojna«, piše »Ta- j gespost«, »ter so valovi navdušenja pljuskali viso \ ko, celo še po Gcrlicah bi se bilo če ne vse, pa j vendar veliko lahko uredilo in spremenilo. Danes j pa plameni ogenj slovanskih velezahtev s vseh • hribov na jngu, danes je čas mirnega razgovora j zamujen ali pa še ni prišel«. Nemci še torej j vedno čakajo take prilike, kakor je bila ob za j četku vojne ali pa po ruskem porazu pri Gorlicah, t da bi jugoslovansko vprašanje rešili v smislu j nemškega državDega jezika in pomnožene germa- j nizacije. Toda nemškinacionalni Mihel vedi, da \ take prilike ni b lo in je še manj bo, ker je na- j počila doba, v kateri vlada svetu načelo prava o samoodločbi narodov.
Proti Jugoslaviji se bo vršil dne 19. t. m. v Gradcu velik »Volkstag«. Govorili bodo : dr. Ifravlag iz Maribora, urednik Zeidler iz Dunaja, koroški noshnec dr. Angerer iz Beljaka, Lina-Kreubr G lie, knez Karl Auersperg in dr. Ambrožič iz Ge ja.
Poljska država. Med zastopniki večine nemškega državnega zbora in poljskimi strankami so se zadnje dni vršili pogovori radi rešitve vprašanja poljske države. Napram zahtevam Vsenemcev stojijo večinske stranke na stališču, da Nemčija ne srne a-nektirati poljskih pokrajin in tudi, da se morajo u-; poštev.ati poljske želje glede holmskega vprašagja. Vprašanje ‘poljske države se mora, rešiti sporazumno med! Dunajem in Berolinom.
Madžari in Nemci še nočejo miru. Dočim naši državniki sklepajo mir z Rusijo in Rumuaijo, pa Madžari in Nemci za «rajo tiste, ki delujejo za splošen mir. Na Dunaju so namreč dne 13. t.
m.	v nekem hotelu zaprli dopisnika dunajske »Arbeiter Zeitung«, časnikarja dr. Diener- Denes Dolžijo ga preživahne agi tac je za splošen mir v družbi z grofom Karolyjem. Dr. Diener Denes je zadnji čas aranžiral V Budimpešti več dijaških shodov za mir. — Tudi v Nemčiji so zadnji čas zaprli več socialistov, ki so delovali za splršen mir.
Francija in Vatikan v bližnji bodočnosti. Fran coski škof Cyrmont v mestu Aire razpravlja v svojem letošnjem pastirskem listu vprašanje odnošajev med Francijo in Vatikanom v bližnji bodočnosti. Med drugim naglasa potrebo, da se bodo morale v bližnji bodočnosti spremeniti na bolje razmere med Francijo in Vatikanom ter pozivlje vse domoljubne Francoze, da dielajo z vso vnemo za to, da se v najkrajšem Času zopet obnovijo diplomatične zveze med Francijo in Vatikanom, kakor so to v zadnji dobi že storile Anglija, Nizozemska), Japonška, Turčija in še več drugih. Francija ne sime ostati osamljena še delj časa, i zlasti ne takrat, ko se bo sklepal splošni svetovni ! mir, kjer bo imela tudi sv. Stolica vajžno, Če ne odlo-i čujoco besedo glede rešitve raznih vprašanj na vzho-I ciu, kot vprašanja glede Palestine, ki je postalo vktu-; elno vsled zavzetja Jeruzalema po angleških četah,
- Ce se je Anglija, koje svetovna politika v zadnjin desetletjih ni v bistvu nikjer odrekla, odločila do lega koraka ter obnovila diplomatične zveze z Vatikanom, i pač ni nobenega razloga, da bi tena tudi Francija ne storila. Vsebina škofovega {fastirskega lista je naredila) v vseh merodajnih francoskih političnih krogih velik utis in skorodane v!si» uplivnejši francoski listi so priobčili v več a(i manj obširni obliki všebino tega škofovega pastirskega lista. Več uplivnih francoskih listov je naravnost pozivalo vlado, da stori tozadevne korake. Vsa znamenja torej kažejol da se bodo že v bližnji bodočnosti spremenili na bolje politični odnošaji med Francijo iu Vatikanom.
Tedenske novice.
Krst cesarjevega novorojenčka je bil v torek, dne 12. t. m., ob 3. uri popoldne, v Badnu pri Dunaju. Pri krstu je dobil ime Karel Ludovik Marija Franc Jožef. Krstil ga, je dunajski kardinal-nadškof dr Piffl. Krstna botra sta mu Drla bavarski kralj in kraljica. Nadomestovala ista ju avstrijski nadvojvoda Friderik in nadvojvodinja Izabela. Botrovo darilo je prinesel novorojenčku bavarski poslanik. — Ko se je nadvojvoda Friderik s svojo soprogo pelai h krstu, je trčil njegov avtomobil s tovornim avtomobilom.Nadvojvodov avto je bil tako po Sđ od ovan, da ni mogel nadaljevati vožnje. Nadvojvodu in njegovi soprogi se ni zgodilo nič hudega.
f Nadvojvoda Ludovik Salvator. Na Dnnaju so položili dne 13. marca zvečer nadvojvoda Ludo-vika Salvatola, ki je umrl dne 11. marcE, v cesarsko grobnico.
Duhovniška vest, V petek, dne 15. marca je bil preč. g. Jožef Mešiček, dekan v Brežicah, v Mariboru inštaliran za častnega kanonika,
Knezonadškof dr. Sedej se je dne 13. marca vrnil iz Zatičine, kjer je imel svoj sedež za časa vojske z Italijo, v Gorico. „
Knezoškofijske zavode v St. Vidu pri Ljubljani so morali zapreti, ker manjka živil za dijake.
Iz srednješolske službe. Deželni odbor štajerski je pomaknil ravnatelja na ptujski deželni gimnaziji, dr. K. Schöbinger v šesti činovni ra*red deželnih uradnikov.
Darila za Trstenjakov sklad. Fr Zmagek, župnik pri Sv. Bemdiktu K 200, Matej Štrakl, župnik pri Sv. Petru K 200, dr. Fr. Kovačič, prof. v Mariboru K 2Q£>, J. Vajda, postajenačelnik v Tržiču K 5, M. Pleteršnik, prof. v p. v Ljubljani K 15, Al. Kokeij, župnik v Vurbergu K 30, V. Cajnko, katehet v Varaždinu K 10, L. Sciwen*ner, knjigotržec v Ljubljani K 100, dr. A. Sunač K 5, Fr. Berlec, stražm. v p. v Kandiji K 2*10, Jos. Cede, župnik v Studenicah K 10, Štefan P,, vojni kurat ia prof. v Mariboru K 10, I. Vrhovnik, župnik v Ljubljani K 10, dr. Fr. Ilešič, prof. v Ljubljani K 10, Jos. Rozman, žapnik v Črnečah K 10, Greg. Potokar, župnik v Bočni K 10, Leop. Eržen v Celovcu K 8, dr. Juro Krašovec, odv.
v Celju K b, Ant. Šijsnec, župnik v Št. Jur;B v Si. g r. K 20.
Društvo slovenskih javnih in zasebnih uslužbencev v Maribšru in okolioi je imelo v nedeljo svoje ustanovno zborovanje. Zbralo se je Izvanredno mnogo elanov. Sklicvtelj prof. Voglar je v jasnih besedah razložil namen društva, slikal bedo vseh tistih, ki živimo ob svoji plači in naglašal potrebo, d» se združimo na enak način kakor naši nemški tova-riši. Ako hočemo doseči, da priskoči vlada na pomoč našemu vsled razmer zadolženemu stanu, 'da ne črta draginjskih doklad, temveč se ravna pri tem stroge po cenah življenjski, potrebščin, da z železno roko poseže vmes tam, kjer navij alci cen brezobzirno sesajo našo kri, bo potreben skupen nastop vseh takih organizacij, nemških in slovenskih. Edini smo si pa bili tudi vsi v tem, da je izključeno iz tega stroga stanovskega dlruštva vsako politično vprašanje. Govorili bomo o gospodarskih vprašanjih in o načinu, kako se rešimo grozeče nam bede. Uspeh pa je mogoč samo takrat, ako so združeni v naši organizaciji res vsi slovenski uslužbenci. Casi so tako resni, da je popolnoma izključeno, da bi smel ostati kdorkoli iz kateregakoli vzroka, zunaj organizacije. Članarino si določi prihodnji ustanovni občni zbor sam in bode znašala na leto 1 ali 2 K, Stroški tedaj tudi ne morejo biti vzrok pasivnqsti. Komodlnost pa bi bila v teh težkih časih zločin in samomor. Vsakdo naj tedaj prijavi svoj pristop ali po dopisnici ali ustmeno in napiše tudi stanovanje in stan.
Odpust 511etnih črnovojnikov. Ministrski predsednik Seidler je pozval načelnike klubov za dne 14. marca k naupni konferenci, da jih obvesti, kako se namerava rešiti vprašanje spomladanskega obdelovanja polja in odpust 51 letnih. V državni zbornici se covori, da se bodo črnovojniki, rojeni leta 1867, takoj odpustili. Glede odpusta in oprostitve ostalih starejših letnikov se bo šlo vsem kolikor mogoče na roko. Slletni bodo baje vsaj do 15. julija odpuščeni iz črnovojniške službe.
Jugoslovanski klub za odpust vseh črnovojnikov, starih nad 42 let. V 'seji Jugoslovanskega kluba dne 13. marca je poročal načelnik dir. Korošec o odpustu črnovojnikov, starih nad 42 let. Načelnik je izjavil: Domobranski minister je mnenja, da je med vojaško upravo in Jugoslovani izza prvih vojnih let še preveč nejasnosti, da, bi se lahko pričelo s pogajanji. Vojaške oblasti predlagajo: Letnik 1867 bi se odpustil 'do 15. junija, letnik 1868 pa do 31. decembra 1918, v letu 1(919 pa bi se odpustilo letnike 1869, 1870 ?n 1871. To obljube ne odgovarjajo zahtevam Jugo slovanskega kluba. Jugoslovanski klub je sklenil, da vstraja pri zahtevi, naj se odpustijo vsi letniki, stari nad 42 let. Jugoslovanski klub bo storil vse. da kod« dosegel, da |se ta važna zahteva res tudi izvrši.
Nova prebiranja. Črnovoiniški zavezanci rojeni leta 1899, 1898, 1897, 1896, 1895 in 1894, ki Se ne služijo pri vojakih, bodo morali v času od
11.	do 30. aprila t. 1. znova k prebriranju. Pri občinskem uradu se morajo zglasiti med 18. in 23.. marcem.
Kje pa so slovenski konjerejci? V štajersko kor jerejsko družbo, ki je imela dne 19 t. m. v Gradcu svoj občni zbor so bili izvoljeni sami Nemci in nemškutarji v odbor in ne eden Slovenec, dasi-ravno je v dražbi lepo število slovenskih članov Če prav daje Mursko polje in Savinjska dolina Štajerski poseben sloves rali izvrstne in napredne konjereje, vendar ni baron Rosmanit dovolil, da bi se bi izvolil kak slovenski konjerejec v družb’n odbor.
Železničarji proti novemu poletnemu času. Iz krogov južnoželezniških delavcev smo prejeli: Delavci na južni železnici protestiramo proti nameravanemu novemu poletnemu času, ker to ni za nas. Ta naredba se naj odstrani. Vzrokov je veliko. Omenim te enega, in to je najhujše, da moramo eno uro na dan več stradati, kakor je treba. Zakaj posnemamo rajhovske Nemce v vsaki njihovi nerodnosti (dopisnik je pomotoma, zapiisal „neumnosti“')? Naj colane pri' starem: Star? Bog, stara, vera, stare navade, 'stara ura, stare pečmi, a ne nov Ota-.je iz Nemčije!
Važno za vse naročnike! Nekateri naročniki lista za 1 e t o 1918 še niso plačali. Vsem takim bomo napravili pri eni prihodnjih številkm odri križ na ovitek, da jih opozorimo. Kdor bi dobil križ po krivici, naj takoj piše na upravništvo našega lista, kdaj je plačal in k o 1 i k o je plačal, da se ta pomota popravi. Omenimo, da so pri poštni hrajiilni-ci uradhice več mesecev stavkale, tako, da so položnice do nas prišle navadno šele čez tri tedne. Marsikaj se je pri tem tudi založilo in mogoče tudi izun bilo: zato pomote ne bodo izključene. Raditega prosi-PiO že zdaj eenj. naročnike, da nas na pomoto takoj opozoriio in nam kratko pišejo, kdaj so plačali in koliko so poslali. Krivice nočemo nikomur delati. — -Upravništvo.
. -c	. ’.jp,	v' '	—
I Jugoslovanski poslanci za spomladansko delo f na polju. Slovenski poslanci Jarc in tovariši so sta-I vili v dlržavnem zboru dne 13. t. m. nujno vprašanje 5 glede, zasiguranja spomladanske obsetve. Interpolanti
vprašajo vlado, ali je že ste,rila vse potrebno, da se cla kmetom dovoli semenja na razpolago, ali je storila vse korake, da se odpustijo starejši kmetski črno vojniki, ali bo poskrbela, da dobijo kmetje in kmetski delavci primerne dopuste, ali hoče poskrbeti, da, bo všjaški erar sam preskrbel hrano za vojaške delavske oddelke na kmetih, ker kmetu silno primanjkuje živil, ali se bo za konje, ki se jih pošlje na pomoč Kmetom, preskrbelo dovolj sena, ali se bo vsaj za das obdelovanja polja količina moke za kmztsko prebivalstvo zopet zvišala? Kakor že omenjeno, je prišlo to nujno vprašanje slovenskih poslancev včeraj, dne 14. marca, kot prva točka dnevnega reda državnega zbora v razpravo.
C. kr. kmetijska dražba kranjska v Ljubljani 'nam sporoča, da se bo izdaja 4 številke »Kme tovalca« zaradi pomanjkanja časniškega papirja za negotov čas zakasnila. Družbi je papir sicer zagotovljen in odposlan, a pošiljatev zaradi neu godnih transportnih razmer še ni dospela. Naroč niki naj blagovolijo nekoliko potrpeti.
Pošiljanje sadja po železnici. Od 17. marca naprej se sme sadje zopet pošiljati po železnici Pri teži do 50 kg (z zabojem vred) ni treba prevoznega dovoljenja. Pri večjih množinah pa se dobi prevozno dovoljenje pri deželnem orado za promet s sadjem (Gradec, Kaiserfeldg;sse), Tozadevne tiskovine so strankam na razpolago pri okrajnih glavarstvih.
Petrolej. Kakor izvemo, je petrolejski se sedaj razdeluje, petrolej, ki bi ga morali dobiti že meseca januarja Količina za februar se bo razdelila prihodnje dni.
Dopisi.
Maribor. Prijatelj lista nam piše : Po našem mestu se v velikih množinah prodaja uplenjeno laško blago »pod roko«. Blago prodajajo nemški komiji. Dobivajo ga od železničarjev iz rajha,
Rajhovci dobivajo blago, in sicer po cele zaboje od onih, ki so ga uplenili na Laškem začasa našega prodiranja v Italijo. Prodaja pod roko silno nese. Blago prodajajo po naravnost blazno visokih cenah. Mariborskim detektivom in policiji pa še o tem ni nič znano
Maribor. Služba ces. kralj, notarja v mestu ] Maribor, namesto nedavno umrlega notarja t Hanssa je razpisana do BO. marca. Prošnje je vložiti na notarsko zbornico v Celju. Zahteva se. j da je prošojik vešč slovenščine in nemščine.
Hoče. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 17. marca, po večernicah v kaplaniji svoj mesečni shod.
Kamnica pri Maribora. Naša Kmetska hranilnica in posojilnica ima na cvetno nedeljo, dne
24.	marca po rani službi božji v prostorih Vogri-čeve gostilne svoj letošnji občni zbor. Pridite v obilnem številu !
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Torej tudi naš župan Mihelič bi bil imel iti na Dunaj pred cesarja ugovarjat proti Jugoslaviji! Pristnokrvni Hrvat se je že zopet prelevil. Prej je namreč vedno trdil, da je »Oger z dušom in telom«. Priromal je že pred davnim časom k nam, kakor v basni jež k lisici, in je sedaj že popolnoma pozabil, da je prišel k nam kot trgovski pomočnik in da se mu je premoženje nakopičilo od nas domačinov-Slovencev. Če mu sedaj ni več za Slovence, naj pa gre vendar enkrat zavsem v Gradec, kjer ga je itak več, kakor pa doma. Mi Šentlovrenčani pa si bomo zbrali drugega župana, ki bo imel sr ce tudi za nas domačine, ne pa le za razne pri- j vandrance.
Sv. L« vrenc nad Mariborom. Tukajšnje Kmetsko j bralno društvo je po štirih letih nedelavnosti j sklicalo v nedeljo, dne 3. marca svoj občni zbor. -j V času, ko nemštvo in narodno odpsdništvo zopet j tako ošabno dviga svojo glavo, je skrajna potreba, j da se društva vzbudijo in oživijo in da se ljud j stvo drami iz narodne zaspanosti in mlačnosti, \ iz boječnosti pred mogotci nemčurstva, ki je ] doma osobito pri nas. Pri volitvi se je obnovil j in pomnožil društveni odbor. Društvo se je ob j tej priliki soglasno izjavilo za majniško deklara I cijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju ter izreklo jugoslovanskim zastopnikom zahvalo in občudovanje za vse dosedanje njih neutrudno delo in j trpljenje v korist narodu in stiskani domovini. Dal Bog, da bi se kmalu uresničila naša sveta ] in pravična zahteva, ki bo prinesla vstajenje in rešitev tudi narodu- trpinu ob meji !	j
Devica M. v Puščavi. Due 3. marca je na Ruti
v Gospodu zaspala v 50. letu svoje dobe posest niča Katarina Repnik, roj. Peklar. Pogreb se je vršil dne 6. t. m. Svetila ji večna luč!
St. Ilj v Slov. gor. Davico imamo v nemški šoli. a je tisti, ki bi jo morali, ire pripoznajo. Moko de lijo, a tisti, ki bi je bili najbolj potrebni, je ne dobijo. V nemški šoli, kjer delijo ljudem karte, moko in kruti, je otrok Gordonove sestre obolel na (lavici. Šola je zaprta. Otroci ne smejo v šolo, ker je bolezen
I nalezljiva, Karte in moko pa kljub temu delijo v poslopju, kjer je otrok bolan na diiteriji. In po karte, moko in kruh prihajajo stari in mladi, a, strogo in skrbno oko, ki ima zdravstveno nadzorstvo nad Št. Ujem, tega ne vidi. Nadučitelj Gordon stanuje v prostorih, kjer se je pojavila daviea, a kljub temu deli karte, moko in kruh. In v nedeljo se je kljub diiteriji v bližnji hiši smel vršiti shod proti Jugoslaviji' in nadučitelj Gordon je še celo govoril na shodu. Politična in zdravstvena oblast, ki s tako veliko skrbjo prepoveduješ slovenska zborovanja, ali za šentiljsko nemštvo, za, lutrove Švabe, za tujce ne veljajo c. kr. avstrijski zakoni? — Zadnji čas se iz vseh občin sliši'o pritožbe, da najpotrebnejši ne dobijo moke. Vprašamo g. komisijonaria Urbana, kaka navodila je dal prehranjevalnemu odboru. 'Tako imam dokaze v rokah, da se n. pr. ubožni družini 9 glav, večinoma maloletni otroci, pri kateri je rekvizicijska komisija našla samo 90 kg Koruze, ö kg fižola in 15 kg krompirja, Še pri zadnji delitvi moke in kruha ni hotelo dati ne eneera ne drugega. Doma otroci kličejo : A' a, mama, daj kruha, a, gospodje tujci-Nemci, ki so tu v prehranjevalnem odboru, po dozdevnem navodilu g. komisarja Urbana nočejo dati ubogi družini ne moke in ne kruha, dasiravno so pojedill že celo semensko : koruzo in krompir. ..Drugi“ pa baje dobijo vS0go dovolj. Zakaj ta razlika? Ce bo šlo tako naprej, ?" bo mo morali pritožiti na Dunaj. — Dostavek uredništva: Obrnili smo se na okrajno glavarstvo in izvedeli, da se bo la zadeva takoj v ugodnem smislu rešila. Ce kdo ve za kake n črednosti pri delitvi moke in kruha, ali se mu drugače godi krivica,, naj se takoj pritoži na. c. kr. okrajno glavarstvo. Navede naj dokaze in priče.
Št Ilj v Slov. goricah. Če bi dragi čitatelj ne poznal našega št. lija, bi menil da je kje v Prusiji, sodeč po razmerah, ki vladajo tu, ne pa da je v popolnoma zgodovinsko pravem kraju Slovenskih goric. Tu ima vsak tujec, da le po vsenemško smrdi, glavno besedo ter se ga povsod zagovarja, če počenja tudi naj večje neumnosti,
! hudobije in nepostavnosti. Omenjeno naj bo le, kako je pred par dnevi neki protestant privan d'anec — ime je na razpolago — iz rajha, surovo in hudobno žalil ljudi v čakalnici našega g. zdravnika Venigerholca. Smešil je njih verski in narodni čut, najgrša imena dajat slovenskim duhovnikom in bičal Avstrijo, da sploh pusti slovenskim duhovnikom javno govoriti ! »Pfaf« je bilo še najiepše ime ki ga je rabil o naših dušnih pastirjih. Čudno, da je iz Nemčije, ko ima vendar ta država kakor njen narod naj višjo kulturo ?! ! Pa še več ! Slovenke, ki so tam čakale, so se korajžno zagovarale, kar pa ni bilo prav »nekomu« in se je tokel na prsi, da je ponosen na svojo nemško pokoljenje ! — Njegovi bratje in sestre so zavedni Slovenci. — Trdil pa je, da bomo Slovenci že dibili svoje, menda po hrbtu in ustih ! Tako je torej vsenemško spora-zumljenje !
Sv. Peter pri Radgoni. Za našo ’župnijo bo tridnevna pobožnost, trajajoča od nedelje, *17. marca, do praznika sv. Jožefa, 19. marca. Govore imata prof. dr. Hohnjec in frančiškan o. Jeronim Knoblehar iz Maribora.
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo prosi vse svoje člane, kateri še imajo od prejšnjih časov izposojene društvene knjige in še jih do sedaj niso vrnili, da to nemudoma storijo, da se lahko knjižnica uredi. Manjka še namreč zelo dosti knjig. Nadalje opozarja društvo prebivalstvo svoje okolice, da izvršuje brezplačno naročtvanje in plačevanje vseh slovenskih časopisov. Marsikdo bi si rad naročil ta ali oni slovenski časopis, pa si ga ne ve naročiti, ne ve, kam naj piše nima položnice itd. Ravnotako si marsikateri naročnik, kateri bi moral ponoviti naročnino, ne zna poma gati. — Vsi ti naj pridejo v bralno sobo, kjer jim društvo radevolje in brezplačno pomaga. Istotako opozarjamo ljudstvo naše okolice, da. sprejema bralno društvo darove za Tiskovni dom, za dr. Krekov spomenik, za Slovensko Stražo in za druge dobrodelne namene ter jih pošilja na določene kraje Društvo ima svojo sobo v posojilnični hiši, Gornji gris št 8.
Središče. Na Jožefovo, dne 19. t. m. ima Sv. vojska mesečni shod. Tri leta preteče ravno
la dan. fear je bilo tukaj to prekorista* društvu ustanovljeno. Vabijo se tem potom vsi ciani m drugi Na vsporeda so važae točke — B >g hoče, j nas doni povsod : »Na boi. na boi slovens*! rdđ !«
Središče. Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne . 17. malica, popoldne po večernicah, svoj mesečni se stanek. Pridite v obilnem številu 1
Kljnčarovci pri Ormoža. Na g istiji Alojza Stajn ko in Marije Rajh se je nabralo 17 K za avstrij ski Rdeči križ. Lepa hvala! Novoporočencema j obilo sreče!
j Litmerk pri Ormožu. V petek, dne 1. marca I smo spremili k večnemu počitka priljubljenega j moža Andreja Bac, ki je umrl v 70. letu svoje starosti. Rajni je bil skrben oče. Bil je tudi večleten naročLik naših listov. Naj mu bo zemljica lahka 1
Sv. Bolfenk pri Središča. V nedeljo, dne 10. februarja Ma obhajala zakonska Janez in Marija Cajnko, posest, v Jastrebcih, zlato poroko. Veselja sta se jokala zlatoporočenca, ko jima je naj-rolajši sin v ginljivem govoru častit» 1 ter označil dan zlate poroke kot najsrečnejši dan, ker vidita (razen amerikanskega brata) vse svoje otroke prvič v življenju sknpaj. Res redka prikazen.
Hnm pri Ormožu. Vojaški novinec Tomaž Ži-bret u Huma pri Ormožu je umrl v Maribora (26. strel, polk.) po kratki bolezni. Dne 11. t m. je bil pokopan v Pobrežju. Spremljale so ga tudi tri se stre k večnemu počitku. N. v m. p.
Sv. Barbara v Halozah. Na dobro obiskanem shodu S. K. Z je dne 10. marca v gostilniških prostorih g. Antona Korenjak je poročal naš g. poslanec Miha Brenčič o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Pr dsedoval je slatinski župan g. Franc Dernikovič. Navzoč je bil tudi zastopnik politične oblasti okrajni komisar g. pl. Schrey. Sprejelo se je soglasno in z velikim navdušenjem sledečo resolucijo za jugoslovansko deklaracijo: Zborovalci, zbrani dne 10. marca na shodu S. K. Z. pri Sv. Barbari v Halozah se odločno izjavljajo za deklaracijo jugoslovanskih poslancev v državnem zboru z dne 30. majnika 1917 ter želijo, da bi se skoro vresničile želje vseh avstrijskih, ogrskih, hrvatskih, bosansko-hercegovinskih in italijanskih Jugoslovanov: da bi bili združeni v eno, jugoslovansko državo pod habsburško-lotaringijskim žezlom. Poslancem Jugoslovanskega kluba, pred vsem njegovemu neumorno delavnemn in nesebičnemu načelniku dr. Antonu Korošcu kakor svojemu po slancu g. Mihi Brenčiča, izražajo zborovalci pepol no zaupanje ter jih prosijo, naj v teh težkih bor bah ostanejo nesebični, trdni in neizprosni za naše svete narodne pravice. Pri bodočih ustavnih razpravah bodi minimum njihovih zahtev majniška deklaracija. Razne obljube, deželoe meie, polovičarske deželne uredbe naj jih ne zapeljejo na stranpota! Mi hočemo le enetno, veliko jugoslo vansko državo, — svojemu bodočemu habsburškemu vladarju in celi habsburški hiši pa že seda) prisegamo neomajno zvestobo in udanost.
Žetale. Kruta smrt nam je dne 24. februarja vzela iz naše sredine moža, katerega bomo Žetal Cani težko pogrešali, namreč g. Maksa Berlisg. Žalujemo za njim, ker veliko nas je, ki nam je, ko smo bili v stiski in potrebi pomagal. On ni bil človek, kakor se dandanes pogosto rado zgodi, namreč da se dobrota povračuje z nehvaležnostjo ampak on je rekel: Žetalčani ste mi pripomogli, da sem prišel do blagostanja; štejem si v dolžnost, da se vam skažem hvaležnega. Njegova dela ga sama hvalijo in ga še bodo hvalila veliko let. Njegovi rodbini izrekamo prisrčno sožalje, njemu pa želimo, naj mu bo Bog za njegova dela plačnik in usmiljen sodnik!
Slovenska Bistrica. Nepojmljiva so naša srca: že četrto leto plakamo dan za dnem za žrtvami tisočerih naših najboljših in vendar se nam ob vsakem novem grobu odpro srčne rane in dih nam zastaja ob boli in mukah za zgubljenimi. Ne davno smo odprli nov grob in zagrebli vanj nadebudnega dečka, edinega sinčka g. Schwarza. Samo par dni je trpe! ta blagi vedno veseli Mijo. V Slov. Bistrici že dolgo nismo imeli tako veličastnega in pretresljivega pogreba. Le težko smo stopali za belo krsto na hrib. Ko so učenci zapeli rejnemu Miju: »Pomlad že prišla bo, ko Te be več na svet ne bo . . .«, so se cam orosile oči; ko pa se je učitelj g. špan v srce segajočih besedah poslovil od svojega najmarljivejšega učenca, smo ob pogledu na ljubljene stariše vsi za plakati, pomladno solnce pa se je skrilo za obla-
ki . . . Bistriški Slovenci so v spomin ukaželjne- § ga dečka darovali »Vošnjakovi ljudski knjižnici« I 186 K. — Trpečim staršem pa naj vseobče sočutje lajša gorje nad nenadomestljivo izgubo!
Sv. Janž na Drav. p. Iz Busije pobegli vjet-nik je naznanil sestri, da je Janez K rbiš iz Starš dne 18. junija 1915 utonil na Ruskem. Ranjen je bil vjtt, ko je nekoliko okreval, se je šel z drugimi vred kopat, a voda je bila premočna in niso ga mogli rešiti. Pokopali so ga daleč od doma z I vojaškimi častmi. Mir in pokoj njegovi duši!
Konjice Na praznik sv. Jožefa, dne 19. t. m., se vrši v Konjicah gospodarski in politični shod za konjiški okraj. Poroča g. poslanec Pišek Shod se vrši ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Na ta shod se vabijo vsi volilci celega konjiškega okraja, da se porazgovorijo s svojim poslancem | in zavzamejo stališče glede raznih vprašanj sedan- j jega časa. Torej na praznik sv. Jožefa vsi na ! shod !
Šoštanj. Pred kratkim nas je vznemirila tužna vest, 'da je ugrabila nemila smrt v Šoštanju blago srce gospe 'Antonije Rajšter. Ne svmo hiša, ampak cel okraj je izgpbil z blago gospo svojo najboljšo, mater in dobrotnico. Saj se je v stiski zatekalo vse le k njej. Bila je gospa ese>' č a, dobrega srca, radodarna, Maga, imela je čuteče srce za vsakega človeka. Blagi rajnki kličemo:	„Počivaj v Gospođin!“, dru-
gim pa naše srčno sožalje. FI P.
Velenje. Dne 24. t. m. popoldan se pri nas vrši v Društvenem domu shod, katerega priredi poslanec ‘dir. Verstovšek. Cela gornja Šaleška colma mora <e udeležiti shoda v tem velezanimivem, toliko žeiost-nem času.
ougorje pri Slov. Gradcu. V mali naši župnij smo imeli po novem letu že devet pogrebov, samo odrast ih, ki pri nas zelo bolehajo, precej na legarjo. Med mrliči je bil vojak, ki je sicer v Slovenjem Gradcu v bolnišnici umrl. pa je bil tukaj pokopan B 1 je to zelo priljubljen mladenič Jakob Jevšn k p. d. Anžejev v Velenju, uglednega kmeta sin, prva žrtev vojake, ki počiva tukaj na domačfm pokopališču. Pogreb je bil ginljivoslo 'vesen dne 25. januarja, z vojaško častjo. Počivaj v miru, blagi junak !
Stari trg pri Slovenjgradcu. Kmetijsko bralno društvo je imelo v nedeljo dne 24. februarja svoj občni zbor Izvolil se je novi odbor in sicer : Slamnik Jernej za predsednika, pesDy Jožef za podpredsednika, Urš č Ignac za tajnika, Apačnik Jurij za blagajničarja, Vodovnik Matevž za blagaj-ničarjevega namestnika, Fišer Ferd nand in Tretjak Franc za knjižničarja, Fišer Franc in Zabil Franc za name>tnika. Z velikim navdušenjem se je potem podpisala izjava za jugoslovansko deklaracijo. Za Krekov spomenik se je nabralo na občnem zboru 80 K.
Novacerkev—Socka. Dne 2 februarja se je po ročil še edini pri Življenju ostali sin ugledne in občespoštovane Štroblnove h še, Franc Arlič z go spodično Fani Podbevšek. Na njiju gostiji so veseli svaije darovali 22 K za vdove in sirote padlih vojakov.
Št. Lovrenc pod Prožinom. Še le letos je dcšla zanesljiva vest, da je dne 17. sept. 1916 p<;del ca Doberdtbu vrl mladenič Karel Kompolšek po domače Polakov. Banjkega je usmrtil zračni pritisk. Polakovi so izgubili z nj>m marljivega, ljubečega sina, njegovi tovariši pa odkritosrčnega, vedno ve selega in zabavn- ga prijatelja. Povsod priljubljenemu, nepozabnemu mladeniču bodi kraška zem ljica lahka!
G lic ja pri Celja. Tretjikrat je že bil odliko van četo vodja Vinko Štefančič cd težkih možnar-jev, sin bivšega župana.
Dobrna. Tukajšnje okrevališče za častnike se je opu-tilo s 1. marcem.
Dol. Na občnem zboru Kat. izcbr. društva je č g. župnik Peter Gorjup obrirno razložil življenje in deh vanje naj večjega Slovenca dr. Kreka. Vsi, v zelo obilnem številu zbrani društveniki so se nato navdušeno izrekli za njegovo delo, za majniško jugos ovansko deklaracijo. Po poročilu č g kaplana Jakoba Zafošnik o društvenem stanja se je izvolil odbor.
Brežice. Po potresu poškodovana frančiškanska cerkev v Brež cah je zrotraj popolnoma gotova. Služba božja v tej cerkvi se bo začela na praznik sv. Jožefa ob 10 uri dopoldne.
Globoko pri Brežicah. Č, g. Anton špari, kaplan v Pišecah, je povodom odhoda k Št. Juriju ob juž žel podaril za tukajšnje revne učence 60 K, za kateri blagrdušni dar se mu najtopleje zahvaljuje krajni šolski svet Globoko.
Kozje. Sirotinsko društvo za kozjanski okraj 1 išče za več 14 do 161etnih vajencev strogega kiju I čavničarskega, čevljarskega, ev drugega mojstra, ev. proti doplačilu. Pojasnila daje dr. J. Tombak, Kozje.
Poldek. Umrl je dne 12. p. m. Martin Medvešek, star 78 let. Bil je svoj čas naš naročnic', in prijatelj svatovske družbe. Rajni je zapel marsikatero zdravico in razveselil svatovsko družbo. Naj mu sveti večna luč!
Vnedeljo, dnel7.marcavŽalec!
V spodnjih prostorih „Hmeljarne“ v Žalcu se vrši v nedeljo, dne 17. marca ob 3 j uri popoldne veliko manifestacjsko zborovanje, j Govorita poslanca dr. Korošec in dr. Ravin ihar. Ta dan bo narodni praznik zlasti za j Savinjsko dolino. Manifestirali bomo za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškm žezlom. Slovenci, Slovenke! Dne 17. marca vsi V Žalec!
Zadnja poročila došla dne 15. marca.
42 let, odpustijo iz vojaške službe. Tozadevna, razprava se nadaljuje danes v petek dne 15 marca.
Jugoslovanski klub je vložil te dni naslednjo
interpelacije : Radi preganjanja učitelja Mödera-dorferja v Žetalah, radi postopanja mariborskega drž. pravdništva (varovanje sramoti cev Slovencev)^, radi konfiskacij -ke prakse v Puli, radi postopanja s civilnim prebivalstvom v zasedeni Italiji, radi grdega ravnanja z vojaki v Ldienfeldo, radi vladnih nagrad ovadubu pl. Pavici u, radi pristranskega postopanja javnih funkcionarjev na Koroškem, posebno glede velikovškega glavarja.
Odesa zasedena.
V sredo popoldne so nemške in avstrijske Čete vkorakale v Ode°o. Ruske čete so se sicer ustavljale nemškemu prodiranju, a so bile preslabe, da bi zabranile zasedenje mesta. Nemci so zasedli Še tudi nekatere važnejše kraje na severni in vzhodni strani Odese.
Odesa je gjavno pristanišče za. žitno trgovino v južni Rusiji. Tukaj se nahajajo ogromna skladišča za žito, tobak, sladkor, usnje itd O lesa šteje pol milijona prebivalcev in leži na severnem obrežju Črnega morja (severovzh dno od izliva Donave).
Cesar odredi1 odpust l ajstarejših er u ovoj ni kov.
Cesar Karel je izdal dne 13. marca ukaz, po katerem se odpustijo najstarejši letniki. Črnovojnikom letnikov 1867, 1868 in 1869, ki so pritegnjeni črnovojniški službi in osebam teh Jetnikov, h so prostovoljno za dobo vojske vstopile v skupno armado, vojno mornarico ali domobranstvo, se n ora dati odpust po naslednjem reda: 1. Črno vojnicom, ki so rojeni
1.	1867, v dobi od 15. marca do kon a maja 1918.	2. Letniku 1868 .od 1 junija do 15.
septembra. 3. Letniku 1869 od 16. septembra do 31. decembra 1918
To cesarsko odredbo je včeraj domobranski minister prebral v seji klubovih načelnikov ter dostavil, da se bo moštvo letnikov 1870 in 1871 umaknilo iz fronte in vporabilo v ca-ledju, v kolikor bo mogoče ga nadomestti z vjetniki, ki se vračajo iz vjetništva ter so sposobni za vojno službo. Mnenje, češ, da je vsled miru z Rusijo možno dovoliti dopuste v največjem obregu, ni resnično, da razmere na vzhodu tega še ne dopuščajo. Na jugozapadu pa se Ifalijaa pripravlja na močno ofenzivo, zoper katero se moramo zavarovati.
Državni zbor«
Rumu ni izpraznili avstrijsko ozemlje,
Romuni so te dni izpraznili zadnji ozek pas av-tro-ogrskega ozemlja v Buko ini in na Sedmograškem, ki so ga še imeli zasedenega. M-sti Gorahumora in Sučava sta zopet v avstrijski posesti.
Dogodki na italijanski fronti
Sovražna poročila nagla^ajo, da se naša armada pripravlja na veliko sprmladansko ofenzivo proti Italiji, in sicer iz gorovja. — Naši •etalci so zadnje dni metali bombe na južno-italijansko mesto Neapoij in nekatera druga severnoitalijanska mesta. —- Dne 13. so naši razstrelili vel k del italijanskih postojank na južni strani goie Pasubio. Veliko Stèvdo Italijanov je zletelo v zrak. Naši so zasedli porušene postojanke.
Us»®
Jugoslovan na Smolniku: Kaj takega bi naša slavna cenzura nikakor ne prenesla. In Nemcem bi šlo na živce. Oprostite torej, 'da dopis ne bo zagledal belega 'dne. Jugoslovanske pozdrave! — Remšnik in M aren b erg:	Hujskače in laž-
njivce treba naznaniti oblasti, da 'dobi(o zvsluženo kazen. Opišite posamezne slučaje in pošljite opise Vašemu g. poslancu.
V	četrtkovi seji državne zbornice se je vršila rasprava o zakonski pnedlogi glede zvišanja pristojbu za moštvo 0 predmetu je
? med drugimi tudi govoril poslanec Pogačnik, I ki je Daglašal, da je krivično, ker moštvo, ki se nahaja v zatedju, dobiva kjub vedno večji dragirji iste pristojbine, kakor je pred vojno ter da si je pridobilo v tej vojni največ zaslug in bi torej tudi moralo vživati največ pravic. Zborni a je sprejela zakonsko predlogo, nakar ; se je vršila razprava v zakonskih predlogah ; glede spremembe nekaterih določil rentnega j davka ter vojne diklade na neposredne davke j za leto 1918/19. Govoril je k predmetu tudi j finančni minister, ki je obemm napovedal, da j bo mesca majnika raspisano novo vojno poso-\ jilo. Vršila se je nato razprava o po očilu fi j nančnega odjeka o razširjanju vojnega davka ; na višje zneske in dohodke za leto 1918/19. ; Tudi to zakonsko predlogo je zbornica sprejela : z vsemi določili,
V	vojnem odseku se je vršila razprava, o ; predlogi, da se črnovojniki, stari več kakor
Vojaška pisanka. Priporočamo vojakom za sanko izborno knjižico »Nedeljski in praznički evangeliji z razlago in opomini, spisal dr. M. Slavič.« Njega Veličanstvo cesar Karel L in cesarica Zita sta z zahvalo pisatelju sprejela to knižico v slovenskem in nemškem jeziku ter odločila en izvod za hišno fideikomisno knjižico. Vojni maršal Boroevič je izjavil, da bo ta knjižica njemu in njegovim junakom imenitno služila. Knezoškofijski urad v Mariboru jo imenuje »najboljšo vojno kjižico.« Za vsakim evangelijem je kratka razlaga in jako primerni opomin za versko življenje. V dodatku je pa še kratek molitvenik, z jutranjimi, večernimi, spovednimi, obhajilnimi, mašnimi molitvami, križev pot, več litanij, nauki o vesoljni odvezi, o popolnem kesu, o pripravi za smrt s primernimi molitvami Ta knjiž ca je razširjena med vojaki že t okoli 65 000 izvodih. Kateri vojak še je nima, naj si jo naroči, ati pa mu jo naj domači naročijo. Vsakemu bo dobra verska spremljevalka. Stan® vtiskarni sv. Cirila v Mariboru sa^ mo 50 vinarjev. Kdor želi v večji množini naročenim izvodom še večji popust, naj piše založništvu »Knezoškofijske pisarne v Mariboru.«
HemnniR

00000:00000 K
Vabilo na naročbo Pondeljkove Straže. Straža, ki izhaja v pondeljek, se more naročiti tudi sama za se. Sama pcndeljkova Straža stane:
zn, oelo let®	K 4*—
za pol leta	K 2—
sa četrt leta S !':—„
Naročnina se pošlje na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže v Mariboru. Že zadnji pondei jek smo priložili položnice nekdanjega Našega Doma, po katerih se tudi lahko pošlje naročnina za Pondeljkove Stražo,
•0000:0000«
!
Na zasebnem učilišča Legatovem v Maribora ob j Dravi se začnejo s 3. aprilom 1918 novi tečaji za j stenografijo, strojepisje, pravopisje, račonstvo z čiru ] ženo s knjigovodstvom, tečaji za lepopisje, za slo- j venščino in nemščino. Tečaji trajajo šest mesecev, I prospekti na razpolago. - Maribor, Viktringbofova j ulica 17.
__________________ t
NftH RsrmflPif črnc barvei 13 registrov, ameri- j I""* IIÖS	tinski sesalni sistem, se vsled |
smrti poceni proda. Franc Dobrajc Maribor, Augasse 5. 50 j
OOOOOtOOOOO
naznanja,
da je začel ordinirati v Ljubljani, Sodna nlica št. 1., kot specialist za kirnrgijo, porodništvo in ženske bolezni.
Ordinacija od 2. do 4. nre popoldne.
49
•0000:0000«
tnrrmri 1 fi;	-"°-'-'
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti relist v Novem mestu
Dolenjske Hovict
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerske« Naprej plačana letna naročnina 3 krene.
Kupim
kerenje9 s»ep% kisle zsif@9 iisl® repo, strd, drevesno skórj©, m Ježice, po najvišjih cenah in tudi v vagonih za aprovizacije Po- J nudbe Karlu Ray er, Maribor, Tegethof ova ul. 67.
‘MW’IW
@7i»j8rni naatevs Slf®rfa
Trgovina tiskarne n. Cirila
liriir, p listni M Mba usta it. S


WWW
0,
Afidi.
Čcfeorot raian c. kr. poita»
m hranflnic« St. Ž5.SM w tatsrar&ea tsisftm St. m
ft-LporoSa svojo veliko sr. togo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk , kamenčkov, tsbljic, črnil, zavitkov (barvanih ia belih, v vseh velikostih^ trgovskih knjig, noti sov, pismenega papirja v mapah in äkatljah, razglednic itd. Svete podobe (male, velik« ia stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, raskid, svstiajice, àkapoUijL
itobiltie m	h #>
m
1 liosDodar in
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah:
F Mariboru:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št 5.
Papirna prodajalna Prisiemik, Tegefct-hoff-ova ulica.
Trafika Handi v Tegetthoö-avi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Weixi Glavni trg.
»	» Lagler Jos. Schmidpl.
Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul. (nasproti hotel« nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
» Coretti, Grajski trg 7.
» v Tegetthoff-ovi ulici (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora).
Trafika Žitko, Melje.
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Papirna trgovina Scheidbach, Magda leoski trg 9.
Trafika Maher, Magdalenski trg.
Trafika Nerat Franc Jožefova cesta 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33.
Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru.
Andr its pri Gradcu:
Trafika Schlacher Marija.
Mrežice:
Trgovina g. Antona Umek
Celje:
Papirna trgovina Goričar è, Leskošek. Trafika v Narodnem Doma,
Knjigama gosp. Adler.
Celovec:
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovški cesta 5.
Sv. Muh-Moče:
Gosp. Kristel Ferdinand (organist).
Mobrna pri Celju:
Trafika Ropan Alojzija.
Molenji TLogatec :
Trafika A. Kraigher.
Cram:
Trgovina Janeza Kodrič.
Pohnsdorf:
Trgovina Jurija Gajšek.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klöckl, Jakominiplatz. Zèitungs Exp. Kienreich, Sackstr. 4.
Guštanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundala,
If. MIß v Slov. gor.:
Trgovec g. Ivan Plevnik (stara Sola).
Sv. Jfakob v Slov. gor.:
Trgovina g. Frid, Žinauer.
Sv. Auri j ob juŽ. zel.:
Trgovina M. Zorko.
Možje :
Trafika Vahčič.
Maski trgi
Trgovina Osolin Jos.
Mebringz
Knjigarna Scheidbach.
Sv. Menart v Sto v. gor.:
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Meoben :
Nicki Rupert.
Mfutomer:
Trgovina g. Alojzija Vršič,
JFJala nedelja :
Trgovina Senčar Fr.
JXovacerkev pri Celju :
Jankovič Antonija.
Petrovče:
Trgovina Polanc Jožef.
Ptuj :
Trafika Franc Julis Glavni ■trg-
Podlehnik pri Ptuju:
Trgovina gosp. A. Marinčič.
Postojna:
J. Marinšič.
Madgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec Trgovina A. Krempl.
Mnše pri Mariboru.
Organist g. Ivan Nep. Sinček.
V Slo v. Jiistrici :
Prodajalna g. Roze Piči
Slov. Gradec;
Trgovina g. Bastjančič,
Sterntal:
Čisel Matilda.
Š martin na Pohorju :
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topoinik
Sv. Trojica v Slov. gòr. :
Trgovina g. Peter Cauš.
Sv. Totnaž pri Ormožu :
Trgovina g. J. Kegel.
Sv. Vid pri Ptuju:
Trgovina D. Tombah.
Veržej :
Trgovina gosp. Marije Kor «te.
Vojnik :
Trgovka g, Ä. Brezovnik.
Vransko:
G. Brezovšek Ernest.
SZetalc:
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
QlAvranfilri	izhaja vsak četrtek in stane za cel®
99OiOVenSiU IjOSp^&ar iet0 3 K, za pol leta 4 K, za četrt
leta 2 K. Naročnina se najlažje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav» ništvo „Slov. öospodarja“. SS arih ar.	Posamezna številka stane 20 vin.
9 g*« ‘zhaja vsak pondeijea in peten popoldne.- Naročnina za »Stražo« Vin»»«!*	znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta K 8—.
Naslov za pošiijatev naročnine: Upravništvo lista „Straža1“, Maribor«, Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, n&j to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važna uradne odredbe, cene živini In oddelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Grajšćina
krasno veleposestvo na Štajerskem, lepa lega, 243 oralov zemlje in sicer 160 oralov travnikov in sadonosnikov, 50 oralov gozda ostalo njive prvoyrstne kakovosti. Elegantno grajščinsko poslopje 70 sob 8—9 sob oprem jenih z lepim pohištvom, 80 glav goveje živine, veliko svinj, vodovodov, električna razsvetljava, več postranskih poslopij, lepa opekama v zalogi še 600.000 opek, vinske posode za 1000 polovnjakov 1500 bi. sadjevca, za prodana jabo ka se je izknpilo 9000 K, se proda za 950.000 K. vknjiženega dolga je 600.000 K, za izplačati bi bilo nekaj čez 300.000 K.
Več pove npravništvo lista	208
JBMQP* Gostilna
$ Narodni Domi
v Mariboru
se priporoča cenj. občinstva v Mariboru, v okolici in vsem, ki potujejo v Maribor. Točijo se najfinejSa vina: Pekerčan i. t. d. Priznano dobra kuhinja.
V Narodnem Domu se vedno najde poštena slovenska dražba.
Se priporočata
A. in L. Stelzer.
OGLAS.
Najboljši kavni nadomestek v kockah ali odprto na vago v poštnih zavitkih 5 kg prodaja najceneje Alojzij Olifčič Trst, via Co-roneo 18.	34
Jesenske prasce
kakih 5 ali brejo svinjo želi kupiti Simon Doško, posestnik Kamnica pri Mariboru.	31
Kupim pianino, madraca in posteljni vložek za denar in druge stvari. Naslov v upravništvu.
j KUP
M
I dobro ohranjen
SPIANINO 1 ali «HARMONIJ
Naslov na upravo tega lista št. »24«.
Hila na prodaj vogel Viktringhof in Schmidova ulica, primerna za vsako trgovino. Cena 55.000 kron. Pojasnila pri gospej M. Koprivnik Badlova ulica, Vila 15.
Travnik in njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler Maribor, Tegetthoff-ova ulica 19.
KXXXXX2CXXX Majhen vinograd
zraven nekaj gozda, 1 njiva, z o-peko krita hiša, stiskalnica, klet, hlev, vse novo v izmeri dveh oralov, krasna solčnata lega v Socki pri Novi cerkvi se proda za 6000 kron. Vpraša se: „Curhaus“ Dobrna pri Celju.
XXMxKXXKKK
i
Slovenci !	ti • A	
Naročajte in	il rm	
razširjajte		H
Stražo!		g
Ana&m*	m	I
S POZOR! 32
Za novovpoklicane se toplo priporoča: podpisovanje vojnega zavarovanja ali zavarovanji! vojnega posojila c. kr. avstr, vojaškega rdov-skega in sirotinskega sklada.
Mesto za naznanilo v uradnem poslopju e. kr, okrajnega glavarstva, Maribor, II. nadstr, vrata št. 26.	i»
zxzxzixzxzx
Gumij za cepljenje trt,
ima naprodaj, dokler je v zalogi
Franc Ogrizek, ÌSìTmÌ
GRADEC, Parkstrasse št. 7. w
si
za pnstbpst il izvnr so hü t poIbpid
bel», rdele In irne
(dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANIC vdova V MARIBORU,
Šolska ulica št. 6.
VINA
Edina štajerska staklarska narodna trgovina
m óébmlQÌ	N»
FRANC STRUPI
Graška cesta
•	9«
•	• 9
CELJE
priporo#» p® sMfstttph cenah svojo bogato salogo etekSsm« ts p»»-mimmmmM posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in	m
oodofe®. — Prevzeti« vseh steklarskih del pri eerkvah Ib
MafsoliditejSa in iodsta postrežba.
„Panorama-lnteniational“
Ustanovljeno i. 1893.
Ustanovljeno i. 1893.
Karlbor, Grajski trg it«v. S, irfcven gostiln« „k örnemn orla“ m priporoča ut obilen obisk. Odprt» cel dan. Vstopnina 80 », otroci 20 t. Predstava traja 25 minut Vojni dtgodfe iz veth boj iš, pokrajine Teck dežel celega «reta » naravni velikosti, sliko» te (n reinlftse. Z t malo dei ar ja 'a maio isgnbo èssa s» ml as> go zanimivosti celega aveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo,* prid« zopet, ker so ted»» se»* predstave.
Vzajemno podporno društvo
v Liublianl
Knjigarna, umetnine in muiikslii»
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah XX
Za gestilnižarie:
Papirnate servicele v died novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
registre vane ssstvga s cinetenlm lamstvem«
Di voliti je čien^ip posolile proti porci tv u, s slik vi ii vlienisfc i h polic, polene v, vreefnettnih pe pirli v ali giirisbi na sivi ban e picjemke.
Vračajo se posojila t 7*/,, >6 all SS1/, letih t odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi p w jile, naj se obrne na pisarno
v L nbljsni, Bor grešni trg 8t. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vlo§e in jih cbrestsj® po 4 '/,%•
Društveno lsstno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentnje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron.
Vr»Tnik
kupim ali vzamem v najem fai'S-cer v bližini Maribora. Vpraša s*-pri tvrdki Tischler, Maribor Te-gethof-ova ul. 19.	____88-
Eno cerkev ali cltarao slike poslika katol. umetnik, propagator umeni cirkevnego, brezplačno, le povrnitev režijskih stroškov Podrobna pojasnila daje „Revne pro umeni cirkveni“, Praga-Vinogradi, Krameriova 10. češka.
Uč«neo in prodajalka se sprejmeta, v trgovini z steklom, porcelanom in galanterijskim blagom^ I. Kovačič, Radgona.
Dva viničarja,
le samostojne In spretne strokov» ne osebe, sprejmem ped ugodnimi !..og ji, kot 2000 ozir. 1500 kros plače, letno 2—8 sožnje dr», kos njire, stanovanje, is vinograde deputat. Za prehrano je dobre preskrbljeno. Le strokovno izobražene oseb* se naj oglasijo pismeno ali nstmeno pri upravni' itn „Straže*.

Plaèam
visoke obresti in dam se željo namesto denarja drago stvari 1 Vsled nakupa veé ora» lov zemlje se išče na lepo posestvo v lepem trgu nujno posojilo 6000 K proti triletnem odplačilu. Posojilo popolnoma varno I Ponudbe na upravo tega lista.	85

S'*«
mn
yuesska hranilnica in posojilnica v Celi«/
’•Bistro«»»* araefru-g» a '»•»«ss, mamm'&m
M
1
m
m
O ore® tuje hranilne vloge
3Vlo*
Za nalaganje po pošti na razpolago položnice poštne hranilnice štev. 92465.
Daje posojila
pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke. ------------ e e e ----
Uradne ure
vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
84
m
if
s
B
oo „HOTEL BELI VOL«, Graška (cesarja
cesta štev. 9. QO


Izdajatelj In založnik: Konsoroij »Straža.*
Odgavarmi sstóuik;. Vekoslav Stupan*
tCisk tiskarne bs* drila s Maribora»