UCITELJSKI POKRET Veljavnost statističnih izsledkov Mnogokje in ne samo med ulčiteljstvom se tretirajo izsledki, ki jih kažejo razprave iz področja sociologije, biologije, ekonomije itd. in ki so obdelane z raznimi statističnimi merili, z omalovaževanjem in predpostavljanjem lastnih, popolnoma intuitivno pridobljenih dejstev na ta, številčno dokazana in izkustveno pridobljena. — To nas ne sme čuditi, še manj smemo pri tem sami na isti način ocenjevati bodisi svoja ali druga raziskavanja, ker s tem že vnaprcj pokažemo popolno neznanje in tudi hoteno zapiranje oči pred vsemi spoznanji statistične teorije kakor tudi praksc. V zadnjih desetletjih je statistika napravila naravnost zmagoslaven pohod v vseh področjih človeškega ustvarjanja in, če bi si sedaj kdo usodil in ji jemai mcsto med vedami kakor tudi pridobljeni položaj v vsakdanjem življenju, bi bil le podoben človeku, ki še vedno mislli, da povzamemo primer iz današnjega sveta, napadati z golimi meči množice tankov in aeroplanov. Tako nesodobno bi se izobličilo njegovo gledanje sveta in prav tako zastarel bi bil on sam. Seveda ni statistika tako enostavna veda, kakor nam je lahko čitati po naših slovarjih tujk, kjer je zapisano, da je to veda, ki skuša s številkami izraziti razne pojave. Tak način gledanja seveda vara marsikoga, naj bo čitalca ali avtorja, in je s tem že podan tudi oni lahkotni prezir nad številčnimi podatki, ki ga marsikdaj izraža povprečen čitatelj nad statističnim delom. Kajti, če so že vnaprej izpodkopani temelji resnemu delu, tedaj tudi delo samo ne more obveljati. To še posebno obvelja v statističnih razpravah. Poleg tega je važen temelj v statističnih obdelavah material sam, na podlagi katerega se gradi celotno deTo. Pravi in resnični podatki nam šele pokažejo ob poznejši obdelavi točno in resnično sliko. Nam ni potrebno, da bi take podatke namerno izprcmenjene pridobili, ker našc delo ne služi morebiti kakim vnaprej naročenim in plačanim misclnim konstrukcijam, temveč ima namen, končno dobiti resnično sliko onega življenja naše mladine, ki bi morala biti že zdavnaj po za to poklicanih preiskana in tudi javnosti nepristransko prikazana. Ker ob ncpristranskem prikazovanju je možno, ponavljam, edino možno, najti tudi sredstva, ki bi neprilike lahko odstranila. Vcčkrat sc prigovarja statističnim izsledkom, češ da so zbrani i,n izdelani na podlagi maloštevilnega materiala in da zaradi tega ne morejo biti točni niti se ne smejo posplošiti. Vendar tako gledanje temelji le na pomanjkljivem spoznavanju osnov statistike same. Vsakdanji razum nam pove, da je nemogoče zajeti celotni kolektiv, n. pr. ves narod, skupino, sloj itd., in da to tudi ni potrebno. Glavini razlog takim prigovorom pa je še, da večina ne pozna verjetnostnega računa te važne posebne discipline v splošni matematiki in obenem bistva matematične statistike. Marsikdo bo pa pri tem zaključeval, če je statistika samo verjetnost, potem je njcna dokazljivost še manj točna in zanesljiva in so njeni izsledki zelo problematični. Toda temu ni tako ifi znak je, da sc tu zamenjujeta dva pojma verjetnosti: matematične verjetnosti in one vsakdanje, iz običajncga življcnja brcz pregleda celotne skupnosti vzete, recimo vulgarne verjetnosti. Matematična ver- jetnast temelji na zakonu velikih števi'1, ki so ga temeljito obdelali veliki matematiki kot Poisson, Laplace, Gauss in dokazali, da se pri velikem številu nekih pojavov srednji ali povprečni največkrat ponavljajo, a ekstremni v obeh smereh najmanj. Ta zakon velikih števil velja tudi v statistiki in posebej še v variacijskem računu, ki se zaenkrat največ v naših razpravah uporablja. Če isedaj pri svojih raziskovanjih opiramo svoje izsledke na številčna dognanja iz kolektivov, ki so obdelani s statističnimi metodami in obenem še reprczentativni izseki iz celotne družbe, potem nam ne karakterizirajo lc kolektiva, iz katerega so izračunani, temveč se lahko posplošijo z vsemi dodanimi mejami za verjetnost nastopanja na celotno družbo. Predpogoj čitalcev statističnih razprav je, da se sami najprej poglobe v statistično teorijo, da spoznajo temelje, na katerih je zgrajena vsa solidna statistična stavba, in šele nato bodo znali ceniti vrednost takih del. V nasprotnem primeru bodo enaki ljudem, ki nihajo med dvema skrajno nasprotnima mnenjema o statistiki in sicer med' apriorno odklonilnim: vsaka statistika je laž, in apriorno pritrdilnim: vsaka števrika je »tatistika. Da tako gledanje ne more voditi k pravilni oceni nekega dela, še manj pa k delu samemu, je vsem razumljivo. Debevec Boris.