Stenografiern zapisnik
druge seje
deželnega štora kranjskega
v Ljubljani
dne 13- decembra 1. 1886.
Nazoči:	Prvosednik:	deželni glavar Gustav grof
Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: deželni predsednik Andrej baron Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, dr. Henrik Dolenec, Luka Svet ec, prevzvišenost baron Josip Schwegel.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika I. deželnozborne seje dne 9. decembra 1886.
2.	Naznanila deželnozbornega predsedstva.
3.	Priloga 28. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se prenarejajo nekatera zakonita določila o zvrševanji lovske pravice, ter opazke k temu načrtanemu zakonu.
4.	Priloga 29. Vladna predloga z načrtom dveh zakonov, in sicer:
I.	o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja;
II.	o sestavi deželne komisije za stvari, ki se tičejo očiščevanja gozdnega sveta od tujih osredkov in zaokroženja gozdnih mej.
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku ustanovnih zakladov za 1. 1885 (k prilogi 7).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu in računskem zaključku hiralničnega zaklada za 1. 1887., oziroma 1885 (k prilogi 8).
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku bolnišnega, blazničnega, porodniškega in najdenškega zaklada za 1. 1885 (k prilogi 9).
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku Slapske vino- in sadjerejske šole za 1. 1885 (k prilogi 10).
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zaklada prisilne delalnice za 1. 1885 (k prilogi 12).
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku normalno-šolskega zaklada za 1. 1885 (k prilogi 17).
11.	Ustno poročilo finančnega odseka zastran podpor za šolske stavbe (k prilogi 18).
12.	Ustno poročilo finančnega odseka gledč oskrbovalnih troškov za uboge bolnike v nejavnih bolnišnicah in v srbskem kraljestvu (k prilogi 24).
13.	Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah:
a)	podpornega društva visokošolcev na kmetijski šoli na Dunaji za podporo;
b)	cesarjevič Rudolfove bolnišnice usmiljenih bratov v Šent-Vidu na reki Ulan za podporo;
der zweiten Sitzung
des krainischeu Landtages
M Laibach
am 13. pegemßer 1886.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jacobus Missia, Dr. Heinrich Dolenec, Lukas Soetec, Excellenz Baron Josef Schwegel.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der I. Landtagssitzung vom 9. Dez. 1886.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 28. Regierungsvorlage eines Gesetzentwurfes, wodurch einige Bestimmungen, betreffend die Ausübung des Jagdrechtes, abgeändert werden, nebst erläuternden Bemerkungen zu diesem Gesetzentwürfe.
4.	Beilage 29. Regierungsvorlage zweier Gesetzentwürfe, und zwar:
I.	betreffend die Theilung gemeinschaftlicher Grundstücke und die Regnlirung der hierauf bezüglichen gemeinschaftlichen Benützungs-nnd Verwaltungsrechte;
II.	betreffend die Zusammensetzung der Landescommission für die Angelegenheiten der Bereinigung des Waldlandes von fremden Enclaven und der Arrondirung der Waldgrenzen.
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Rechnungsabschlüsse der Stistungsfonde pro 1885 (zur Beilage 7).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag und Rechnungsabschluss des Siechenfondes für das Jahr 1887, resp. 1885 (zur Beilage 8).
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Kranken-, Irren-, Gebär- und Findelhansfondes pro 1885 (zur Beilage 9).
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der Slaper Wein- und Obstbauschule pro 1885 (zur Beilage 10).
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes Pro 1885 (zur Beilage 12).
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Normalschulfondes pro 1885 (zur Beilage 17).
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend Subventionen für Schulhausbauten (zur Beilage 18).
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Betreff der Verpflegs-gebüren für zahlungsunfähige Kranke in nicht öffentlichen Krankenhäusern und im Königreiche Serbien (zur Beilage 24).
13.	Mündliche Berichte des Finanzausschusses über die Petitionen:
a)	des Unterstützungsvereines für Hörer an der Hochschule für Bodencultur in Wien um Subvention;
b)	des Kronprinz Rudolf-Hospitals der barmherzigen Brüder in St. Veit an der Glan um Subvention;
12
II. seja dne 13. decembra 1886. — II. Sitzung um 13. December 1886.
c)	občinskega zastopa na Trati za odpis nekega dolga in za podporo;
d)	društva živinozdravnikov avstrijskih na Dunaji za podporo;
e)	vasi Šmarata zavolj podpore za most;
f)	prisilne delalnice paznika Franceta Bajca za podaljšanje miloščine;
g)	učiteljske sirote Ane Adamič za podaljšanje miloščine;
h)	učiteljske vdove Julijane Diirfeld za povekšanje pokojnine.
Obseg: Glej dnevni red razun točke 4.
c)	dcr Gemeindevertretung von Trata um Abschreibung einer Schuld und um Subvention;
d)	des Vereines der Thierärzte Oesterreichs in Wien um Subvention;
e)	der Ortschaft Šmarata um Brückensubvention;
f)	des Zwangsarbeitshausaufsehers Franz Bajec um Verlängerung der Gnadengabe;
g)	der Lehrerswaise Anna Adamic um Verlängerung der Gnaden-gäbe;
h)	der Lehrerswitwe Juliana Dürfeld um Pensiouserhöhung.
Inhalt: Sieh Tagesordnung mit Ausnahme des Punktes 4.
Seja se začne o 30. minuti črez 10. uro.
Beginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten.
13
II. seja dne 13. decembra 1886.
Deželni glavar:
Konstatiram, da je slavni zbor sklepčen in otvar-jam sejo.
Prosim gospoda tajnika, naj prebere zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika I. deželnozborne seje dne 9. decembra 1886.
1. Lesung des Protokolles der I. Landtagssitzung vom 9. Dezember 1886.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik prve seje v slovenskem jeziku. — Secretär Pfeifer liest das Protokoll der ersten Sitzung in slovenischer Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov poslancev, da se zapisnik v v kakem oziru popravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Torej je zapisnik potrjen.
C. kr. dež. predsednik baron Winkler:
V čast si štejem, naznaniti visokemu zboru, da mi je vsled Naj višjega sklepa presvitlega cesarja z dne 9. decembra 1886 z razpisom gospoda ministra za poljedelstvo z dne 7. t. m. došel kot vladen predlog načrt zakona ob vnanjem zaznamenovanji v varstvo deželne kulture postavljenih in zapriseženih čuvalnih organov.
Izročam ta postavni načrt gospodu deželnemu glavarju s prošnjo, da ga blagovoli vzeti v obravnavo po opravilnem redu.
Die dem Herrn Landeshauptmanne soeben übergebene Regierungsvorlage betrifft «die äußere Kennzeichnung der zum Schutze der Landescultur bestellten und beeideten Wachorgane» und umfasst 6 kurze Paragraphe. Diese bitte ich, der verfassungsmäßigen Behandlung zuführen zu wollen.
2. Naznanila deželnozbornega predsedstva.
2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Izročam sledeče peticije:
Rudolf Endlicher, k. k. Bezirkssecretär in Laibach, Vormund der minderjährigen Maria und Anna Luschin, Waisen des verstorbenen Landesbnchhaltungs-Jngrossisten, bittet um Fortbewilligung, beziehungsweise Erhöhung der Gnadengabe seiner Mündel. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanz-Ausschusse zugewiesen.)
Županija Vipavska prosi dovoljenja za pobiranje naklade po 2 gld. od hektolitra v Vipavi in podobčini
II. Sitzung am 13. Dezember 1886.
Vrhpoljski točene pive za leta 1886, 1887, 1888 in 1889. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Odbor vseučeliškega zavetišča na Dunaji prosi podpore. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Franc Šumi prosi podpore svojim izvestjam k zgodovini Kranjske. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Die Gymnasial-Direction in Gotffchee dankt für die Subvention pro 1886 und bittet um Bewilligung einer solchen pro 1887. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gymnazijsko ravnateljstvo v Kranji prosi podpore ubogim učencem. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der Bezirksstraßen-Ausschuss Krainburg bittet um Gewährung des dargeliehenen Capitales per 1000 fl. als Subvention. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Vošnjak izroča prošnjo krajno-šolskega sveta Dolenj e-Logaškega za podporo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Sterbenec izroča prošnjo stalnega odbora učiteljske konference Postojnskega šolskega okraja, da bi se učiteljem na večrazrednicah plače povikšale, ter da bi se jim pripoznala primerna stanarina. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Herr Faber überreicht das Gesuch des Schulausschuffes der Fachschule für Holzindustrie in Gottschee um eine Subvention. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Stegnar izroča sledeči prošnji:
Karol Dermelj, šolski vodja v Cčrknici, prosi podpore za nakup zemljišča in za razširjenje šolskega vrta. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Ivan Lapajne, c. kr. okrajni šolski nadzornik in šolski ravnatelj v Krškem, prosi podpore, da bi založil troje šolskih knjig. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Poklukar izroča prošnjo učiteljstva Radeljskega okraja za povekšanje plače učiteljem na enorazrednih šolah in da se petletnice odmerijo po plači, katero kdo vživa. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Herr Hren überreicht die Petition mehrerer Grundbesitzer aus dem Bezirke Nassenfuß um Regnlirung des Neuring-Baches. (Izroči se gospodarskemu odseku. — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.)
14
II. seja dne 13. decembra 1886. — II. Sitzung am 13. Dezember 1886.
3.	Priloga 28. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se prenarejajo nekatera zakonita določila o zvrševanji lovske pravice, ter opazke k temu načrtanemu zakonu.
3.	Beilage 28. Regierungsvorlage eines Gesetzentwurfes, wodurch einige Bestimmungen betreffend die Ausübung des Jagdrechtes abgeändert werden, nebst erläuternden Bemerkungen zu diesem Gesetzentwürfe.
Deželni glavar:
Došlo nam je nekaj postavnih načrtov. V sporazumu z deželnim odborom predlagam, da bi se volil upravni odsek 7 udov.
Es sind einige Gesetzentwürfe eingelangt und ich beantrage deshalb nachträglich die Wahl eines Verwaltungsausschusses von 7 Mitgliedern.
Nachdem keine Einwendung erhoben wird, nehme ich an, dass das hohe Haus mit dieser Wahl einverstanden ist.
Ich werde mir erlauben, die Wahl am Schlüsse der Sitzung vorzunehmen, und die Regierungsvorlage betreffend einen Gesetzentwurf, wodurch einige Bestimmungen betreffend die Ausübung des Jagdrechtes abgeändert werden, nebst erläuternden Bemerkungen zu diesem Gesetzentwürfe im vorhinein dem zu wählenden Verwaltungsausschusse zuzuweisen.
4.	Priloga 29. Vladna predloga z načrtom dveh zakonov, in sicer:
4.	Beilage 29. Regierungsvorlage zweier Gesetzentwürfe, und zwar:
I. o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi do-tičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja;
I.	betreffend die Theilung gemeinschaftlicher Grundstücke und die Regulirung der hieraus bezüglichen gemeinschaftlichen Benützungs- und Verwaltungsrechte;
II.	o sestavi deželne komisije za stvari, ki se tičejo očiščevanja gozdnega sveta od tujih osredkov in zaokroženja gozdnih mej;
II. betreffend die Zusammensetzung der Landescommission für die Angelegenheiten der Bereinigung des Waldlandes von fremden Enclaven und der Arrondirung der Waldgrenzen.
Deželni glavar:
Priloga 29. še ni prišla iz tiskarne. Kadar iz tiskarne pride, jo bodem izročil z dovoljenjem visokega zbora upravnemu odseku.
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku ustanovnih zakladov za 1. 1885 (k prilogi 7).
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Rechnungsabschlüsse der Stiftungsfoude pro 1885
(zur Beilage 7).
Poročevalec Klun:
Slavna zbornica! Čast mi je, v imeni finančnega odseka poročati o računskem zaključku ustanovnih zakladov za 1. 1885.
Finančni odsek je vse tukaj navedene številke pretresal in se prepričal, da so popolnoma pravilne, in ne preostaja mi drugega, nego slavnemu zboru priporočati, naj računske zaključke ustanovnih zakladov za 1. 1885 odobri.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Poročevalec Klun:
Ker imajo gospodje vže v rokah prilogo 7. in zamorejo vsako številko sami pregledati, mislim, da bi bilo odveč, posamezne številke navajati, toraj si bodem usojal, samo posamične naslove prečitati in pri nekaterih številkah potrebne opazke narediti.
Ako kdo gospodov želi posebnega pojasnila, prosim, naj bi se pri dotični številki oglasil.
Deželni glavar:
Ako ni ugovora, smatram, da slavna zbornica ta način odobrava.
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Poročevalec Klun:
(bere skupne številke iz priloge 7., tekoča številka 1. in 2. — liest die Gesammtsummen aus Beilage 7, Post Nr. 1 und 2.)
(Tekoča štev. 3. — Post Nr. 3.)
Pri tem prosim gospode, da pri pravih troskih I. ustanove vstavijo v zadnji rubriki 250 gld. 94 kr. manj in pri končnem efektu: Skupaj — Summe ad A 246 gld. 951/2 kr. manj.
(Bere tekoči številki 4 in 5. —- Liest Post Nr. 4 und 5.)
Pri zadnjem zakladu vidimo, da se je imovina jako pomnožila, ker še zmirom nij dovolj prosilcev, in je ustanova omejena samo le za Komendo in podložnike Landšpreške grajščine.
(Bere tekočo številko 6. — Liest Post Nr. 6.)
Pri tej priliki mi je opomniti, da je deželni odbor ostanke te ustanove sproti porabil. Deželni odbor mislil je s tem, da teh denarjev ni pustil brez porabe, ravnati
15
II. seja dne 13. decembra 1886. -
v smislu visokega zbora in ustanove same, ker je vsem ležeče na tem, da se denarji za te ustanove v resnici porabijo in deželni odbor tega, kar preostaje, ne deva na stran, ampak podpira nove sirote. Jaz mislim, da bode slavni zbor to ravnanje deželnega odbora le odobril.
(Bere tekoče številke 7 do 20. — Liest Post Nr. 7 bis 20.)
Ako pregledamo razkaz skupne imovine ustanovnih zakladov, vidimo, da se je čisto imetje omenjenih zakladov koncem I. 1885. pri vseh zakladih, izvzemši Kalistrov zaklad, pomnožilo, in sicer: (Bere iz priloge 7, stran 19, rubriko «Pomnoženje». — Liest aus der Beilage 7, Seite 19, Rubrik «Vermehrung».)
Kalistrov zaklad se je zmanjšal za 78 gld. 811/,2 kr., to pa zaradi kurzne diference. Več obligacij je bilo namreč izžrebanih, in dasiravno so se zneski poplačali popolnoma, moralo se je s tem denarjem vsled ustanovnega pisma skrbeti za nakup takih papirjev, ki imajo pupilarno varnost. Nakupila so se zemljiško-založna pisma, ki pa so čez kurzno vrednost.
Vse premoženje naših ustanovnih zakladov znaša 1586 754 gld. 83 kr. Čista imovina pa je znašala 1573 670 gld. 26 kr. v primeri z imovino koncem leta 1884., ki je znašala 1529 847 gld. 26‘/e kr., se kaže povekšanje premoženja v 1. 1885. za 43 822 gld. 99 V, kr.
Finančni odsek to raj stavi predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene: Računski zaključki ustanovnih zakladov za 1. 1885. se odobre.
Toda finančni odsek je pri tej priliki pretresal še neko drugo reč. Iz ravnokar obravnavanega poročila namreč sprevidijo gospodje, da ima naša dežela veliko lepih in koristnih ustanov, toda le malokomu so znane. Večina jih prav mnogo še po imeni ne pozna. Marsikdo, zlasti deželni poslanci, si pa vendar žele, natančneje poznali naše dobrodelne naprave in ustanove, s katerimi imajo v tem visokem zboru vsako leto opraviti. Pri deželnem odboru imamo knjigo, ki jo je z velikim trudom sestavil naš marljivi gospod tajnik Pfeifer in katera obsega glavne določbe naših ustanov. Ker pa je jako neprilično in zamudno, mnogokrat celo nemogoče, se za vsako malenkost, obračati do deželnega odbora in pri njem iskati potrebnega pojasnila, je mislil finančni odsek, da bi bilo za gospode poslance jako koristno, ako bi se izdala posebna knjiga, v katerej bi bile popisane glavne določbe in posamezni pogoji raznoterih ustanov, katere imamo v našej deželi, in ustanov, ki so kie drugod določene za kranjske deželane, kakor Knaffljeva in Schellenburgova na Dunajskem vseučilišči in Terezijanišči.
Pa ne samo za gospode deželne poslance, ampak tudi za občinske predstojnike, župnike in javne urade sploh, do katerih se ljudje v ustanovnih zadevah navadno obračajo, bi bila taka knjiga jako koristna, ker bi iz nje najložje in najhitreje poizvedeli, ali je za kak kraj, rodovino, umetnost ali rokodelstvo kaka ustanova napravljena ali ne, in kateri so pogoji, pod katerimi se zamore dobiti. Taka knjiga bi bila lep zgodovinsk spomenik za našo deželo, katera se mora
II. Sitzung am 13. Dezember 1886.
s svojimi obilnimi ustanovami ponašati pred marsikatero drugo večjo in bogatejšo deželo. Bila bi časten spomenik za velikodušne ustanovnike, katerih imena bi vsled tega odmevala po vseh pokrajinah naše ljube domovine in bi se udomačila med ljudstvom, ki jih sedaj večinoma ne pozna. Bila bi pa tudi mnogim, katere je Bog oblagodaril s posvetnim blagom, v živo spodbudo, naj gredo tja in ravno tako store, ter del svoje imovine po svitlem vzgledu obrnejo v dobrodelne namene.
Finančni odsek bil je torej prepričan, da bi bil denar, ki je za tako knjigo potrošen, prav dobro naložen. Ob jednem pa je tudi mislil, da se za deželni zastop, ki za upravo omenjenih ustanov, katera mu vendar ne prizadeva posebnih troškov, sitnost in težav, dobiva 5°/0 dohodkov, spodobi, del tega upravnega doneska obrniti za izdajo tako prekoristne knjige in jo potem kolikor mogoče razširjati ter vsem občinskim in župnijskim uradom podariti brezplačno. Nekaj iztisov se bode prav lahko za denar izpečalo, in zatoraj bi po mnenji finančnega odseka zadostovalo 500 gld.
V imeni finančnega odseka usojam si slavnemu zboru staviti predlog, ki je bil v finančnem odseku soglasno sprejet:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Za izdajo knjige, obsegajoče nastanek in vsebino ustanov v vojvodini Kranjski, oziroma za deželane kranjske, dovoli se iz upravnih doneskov ustanovnih zakladov podpora v maksimalnem znesku 500 gld.
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov o prvem delu predloga besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Prosim gospode, kateri se strinjajo s tem predlogom, naj blagovolijo se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Wünscht jemand zum zweiten Antrage zu sprechen? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ich bitte die Herren, welche mit diesem Antrage ein» verstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu in računskem zaključku hiralničnega zaklada za 1.1887, oziroma 1885 (k prilogi 8).
6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag und Rechnungsabschluss des Siechen-fondes für das Jahr 1887, resp. 1885 (zur Beilage 8).
[Poročevalec Klun:
(bere iz priloge 8 glavne številke iz proračuna hiralničnega zaklada za leto 1887. in računskega zaključka za 1. 1885. — liest aus der Beilage 8 die Hauptsnmmen des Voranschlages des Siechenfondes für das Jahr 1887 und des Rechnungsabschlusses für das Jahr 1885.)
16
II. seja dne 13. decembra 1886. — II. Sitzung am 13. Dezember 1886.
§ 7. hiralničnega Statuta veleva, da je vse presežke plodonosno nakladati toliko časa, da se morebiti osnuje poseben zaklad, s katerim bi bilo čez mnogo let mogoče, napraviti deželno hiralnico. Leta 1884. pa je slavni deželni zbor temu Statutu pridejal dostavek, naj se iz posebno važnih vzrokov iz interkalara tudi občinam dovoljujejo podpore za njihove hiralce. To so sklepi deželnega zbora, toraj je čisto pravilno, ako finančni odsek nasvetuje, naj se tudi presežek proračuna za 1. 1887. v tem smislu obrne.
Usojam si toraj v imeni finančnega odseka predlagati:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	) Proračun hiralničnega zaklada za 1. 1887. s potrebščino 2500 gld. in zaklado 2514 gld. se potrdi s pristavkom, naj se presežek 14 gld. z interkalarom vred, ki bi morda nastal, obrne v smislu § 7. do-tičnega Statuta in sklepa deželnega zbora z dne 18. oktobra 1884.
2.	) Računski zaključek hiralničnega zaklada za leto 1885. se odobri.
Deželni glavar:
Želi k prvemu delu predloga kdo gospodov govoriti? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim tiste gospode, kateri se s tem predlogom strinjajo, naj blagovolijo vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Želi kdo besede k drugemu delu predloga ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim gospode, kateri se s tem predlogom strinjajo, naj blagovolijo vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku bolnišnega, blazničnega, porodniškega in najdenškega zaklada za 1 1885 (k prilogi 9).
7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Kranken-, Irren-, Gebär-und Findelhausfondes pro 1885 (zur Beilage 9).
Poročevalec dr. vitez Bleiweis-Trsteniski:
Slavni zbor! Finančni odsek pregledal je računske zaključke zakladov dobrodelnih zavodov in ker ne bode nasvetoval nikakoršne spremembe, ni se mu zdelo umestno, podati Vam tiskano poročilo. Ker imajo gosp. poslanci vže več dnij prilogo 9. v rokah, naj mi bode dovoljeno, brati le končne številke, in stavil bodem predlog, da se vsi ti računi odobre. Pri posameznih številkah hočem tu in tam nekaj omeniti, ker so se v nekaterih točkah izdatno presegli stroški, ki so bili proračunjeni. (Bere iz priloge 9. računski zaključek bolniškega zaklada. — Liest aus der Beilage 9 den Rechnungsabschluss des Krankenhausfondes.)
Pri točki IX.: <Troški režije», izdalo se je 809 gld. 47 kr. več, kakor je bilo proračunjeno, ker je število bolnikov tudi v pretečenem letu izdatno naraščalo.
V	imeni finančnega odseka stavim predlog, da se računski zaključek bolničnega zaklada odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere računski zaključek blazniškega zaklada. — Liest den Rechnungsabschluss des Jrrenhausfondes.)
Tudi tukaj nahajamo pri «Troskih režije» in «Oskrbnih troskih» pod naslovno štev. Vlil. in IX., da se je veliko več izdalo, kakor je bilo proračunjeno, ker se je število bolnikov, oziroma hiralcev, tudi v pretečenem letu izdatno pomnožilo.
V	imeni finančnega odseka stavim predlog, da se računski zaključek blazničnega zaklada za leto 1885. odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere končne številke iz računskega zaključka porodniškega zaklada za leto 1885. — Liest die Schluss-summen ans dem Rechnungsabschlüsse des Gebärhansfondes für das Jahr 1885.)
Imovina tega zaklada se je v primeri z imovino koncem leta 1884. zmanjšala za 6199 gold. 99 kr., to pa zaradi tega, ker se je sploh izključila iz tega zaklada vrednost posestev, katerih ta zaklad nikdar ni imel, in ker se je veliko od inventara odpisalo in zaradi tega imovina za toliko zmanjšala; med tem bode prihodnje leto kazal ta zaklad več imovine ker se je mnogo novega inventara nakupilo.
Tudi tukaj stavim predlog, da se računski zaključek porodniškega zaklada za leto 1885. odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere računski zaključek najdenškega zaklada za leto 1885. — Liest den Rechnungsabschluss des Findelhausfondes für das Jahr 1885.)
Pokritje je znašalo več, kakor je bilo proračunjeno in to zaradi tega, ker so bili vsled sodbe ces. kralj, upravnega sodišča od deželnega odbora moravskega povrnjeni oskrbni troski za nekega najdenca.
V	imeni finančnega odseka predlagam, da se računski zaključek najdenškega zaklada za leto 1885. odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
8. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku Slapske vino- in sadje-rejske šole za 1. 1885 (k prilogi 10).
8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss der Slaper Wein- und Obstbauschule pro 1885 (zur Beilage 10).
Poročevalec dr. Poklukar:
Finančni odsek je računski zaključek vino- in sadje-rejske šole na Slapu za 1. 1885. pretresava! in nema k številkam, kakor so predložene po deželnem odboru, ničesar dostaviti.
II. seja dne 13. decembra 1886. — II. Sitzung am 13. Dezember 1886.
17
(Bere dohodke iz računskega zaključka. — Liest die Einnahmen aus dem Rechnungsabschlüsse.)
Glede troskov je opomniti, da se tudi številke popolnoma vjemajo. Nasproti številkam proračuna se ne kaže nikjer prekoračenje razun v enem slučaji, kjer pa je prekoračenje opravičeno. Kaže se, da sta se pri «c Pravih troskih» prihranila, oziroma manj potrosila pri «Stalnih plačah» dva solda, ker se številke zmirom okroglo preliminirajo. Pri ustanovah se je prihranilo 149 gld. 84 kr., ker se ustanova ni oddala za vse leto. Pred ko ne je eden učencev izostal.
Pri «Vzdrževanji poslopij» prihranilo seje 213 gld. 16 kr., kar je bilo potrebno in kar je tudi popolnoma opravičeno, ker se je vže leta 1885. moralo presoditi, da šola ne ostane na Slapu in bi bilo odveč, vtikati v popravo poslopja vnovič denarja, ledno prekoračenje zadeva različne troske in je svota postala vikša mimo proračuna, ker je gospodarski računski sklep pokazal, da gre grofu Lanthieriju več čistega dohodka iz gospodarstva, kar se mu je seveda moralo plačati.
(Bere razkaze skupne imovine koncem leta 1885. — Liest die Nachweisung des gesammten Vermögens mit Ende des Jahres 1885.)
Finančni odsek predlaga, naj se računski zaključek deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu za 1. 1885. odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zaklada prisilne delalnice za 1. 1885 (k prilogi 12).
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshaussondes pro 1885 (zur Beilage 12).
Berichterstatter Kuckmann:
Hoher Landtag! Es obliegt mir, über-den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1885 zu berichten. Nachdem die Beilage 12 bereits seit längerer Zeit in den Händen der verehrten Herren Abgeordneten sich befindet, glaube ich von deren Verlesung absehen zu können. Der Finanzausschuss hat dieselbe geprüft und beantragt, den Rechnungsabschluss zu genehmigen.
Es kommen wesentliche Ueberschreitungen sowohl in den Einnahmen als in den Ausgaben vor, welche jedoch vollkommen gerechtfertigt find, weil sich ja der Zwänqlinqs-stand bedeutend gehoben hat.
Im Vermögensstande ist eine Verminderung von 3267 fl. 25 Va kr. eingetreten, da Abschreibungen vorgenommen wurden, wie sie der hohe Landtag im Jahre 1884 beschlossen hat. Das Gesammtvermögen beträgt 94 971 fl.
Ich erlaube mir zu beantragen:
Der hohe Landtag möge den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1885 genehmigen.
(Obvelja. — Angenommen.)
10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku normalno-šolskega zaklada za 1. 1885 (k prilogi 17).
10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Rormalschulfondes pro 1885 (zur Beilage 17).
Poročevalec Šuklje:
Slavni zbor! Cast mi je v imeni finančnega odseka poročati o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1885., priloga 17.
Ta računski zaključek je prvi, iz katerega je razvideti posledice one postave, ki je bila sklenjena septembra 1884. leta in s katero se je pokritje primanjkljaja normalno-šolskega zaklada postavilo na deželni zaklad. Pri pravih dohodkih opazovati je, da so v tem računskem zaključku razdeljeni v redne in iz-vanredne. Izvanredni dohodki namreč so doneski deželnega zaklada za potrebščine kranjskega šolstva. Pri rednih dohodkih opozarjam na naslovne številki II. in III. Pri doneskih namreč se kaže skupnega dohodka 30179 gld., po odbitku zastankov ostane pokritje za 1. 1885. v znesku 23 212 gld. 31'/« kr. Če primerjamo to svoto s proračunom, ki znaša 16 834 gld., razvi-dimo, da se je 1. 1885. na doneskih več sprejelo za 6378 gld. 31'/« kr., in to sicer večinoma radi tega, ker so bili doneski po zapuščinah viši nego je bilo pričakovati.
Pri prejemkih od davčnih priklad razvidi se enak ugoden vspeh. Namreč pokritje za 1. 1885. znaša 138 817 gld. 17 kr. ali proti proračunu z 131970 gld. več za 6847 gld. 17 kr., kajti tudi 1. 1885. se je več nabralo pri davčnih prikladah, nego se je moglo pre-liminirati v proračunu za to leto.
Pri pravih troških razvidimo pod naslovno št. I. «Aktivitetni užitki učiteljev» skupne troške za 245079 gld. 16'/« kr., po odbitih zastankih 17 696 gld. 39 kr. je potrebščina za leto 1885. 227382 gld. 77*/e kr. ali proti preliminaru manj za 2744 gld. 221/a kr. V razjasnilo te točke moram omenjati, da nekoliko izpraznjenih učiteljskih služb ni bilo nameščenih in zaradi tega se je primerna svota pri interkalaru prihranila. Sploh vidimo pri pravih troških prihranjenih 2453 gld. 501/« kr. To je moralo seveda vplivati tudi na izvanredne dohodke, namreč na doneske deželnega zaklada, ki so bili preliminirani z 89541 gld., dejansko pa je trebalo le 75911 gld. 98V« kr., to se pravi toliko: iz deželnega zaklada seje manj doplačalo normalno-šolskemu zakladu 1. 1885. za 13629 gld. I1/« kr.
Na zadnji strani priloge 17. nahaja se razkaz skupne imovine koncem 1. 1885. Iz njega je razvidno, da je bilo v gotovini in aktivnih zastankih koncem leta 1885. 26968 gld. 51 kr., v glavnicah 91600 gld., tedaj skupna imovina 118568 gld. 51 kr. Ako od te skupne imovine odbijemo dolgove v skupnem znesku 18812 gld. 55 kr., razvidimo, da je znašala čista imovina šolskega zaklada koncem 1. 1885. 99 755 gld. 96 kr. ali v primeri z čisto imovino 1. 1884. več za
18
II. seja dne 13. decembra 1886. — II. Sitzung atu 13. Dezember 1886.
1688 gld. 417S kr. Za to svoto namreč se je pomnožila tekom 1. 1885. čista imovina.
Finančni odsek je pretresal vse le številke, jih pregledal in našel v redu. Vsled tega imam čast v imeni finančnega odseka staviti predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene, računski zaključek normalno-šolskega zaklada za I. 1885. se odobri. (Obvelja. — Angenommen.)
11. Ustno poročilo finančnega odseka zastran podpor za šolske stavbe (k prilogi 18).
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend Subventionen für Schnlhausbauten (zur Beilage 18).
Poročevalec dr. Vošnjak:
Vže skozi tri leta dovoljuje se iz deželnega zaklada po 6000 gld. na leto v podporo tistim občinam, ki zidajo nove šole ali stara poslopja razširjajo in popravljajo. Tudi kranjska hranilnica je skozi tri leta v enaki namen podarila po 6000 gld. Iz tega se kaže, da je malo dežel, ki toliko dajo v podporo šolstva, namreč za zidanje novih poslopij, kakor Kranjska, dasiravno je uboga dežela. Tudi za prihodnje leto oglasilo se je mnogo občin za podporo, in deželni šolski svet je nasvetoval takih podpor skupaj 11200 gld. Tako velikega zneska v enem letu dati ni mogoče, zatoraj je moral deželni odbor omejiti se na manjše zneske in je ostal pri 6000 gld., to je znesku, ki se je tudi prejšnja leta dovoljeval.
Dosedaj kranjska hranilnica še ni storila sklepa, zato deželnemu odboru ni znano, ali bode tudi ona dovolila za prihodnje leto isto podporo, toda upati je, da bode to storila in tudi za leto 1887 dala 6000 gld. v podporo za šolske zgradbe ter tako pripomogla k hitrejšemu razvoju našega šolstva.
Finančni odsek pri nasvetih deželnega odbora ni nobene spremembe storil, ampak nasvetuje, da se vsem v prilogi 18. navedenim občinam dajo od deželnega odbora nasvetovane podpore.
Oglasila pa se je tudi občina Kropa za podporo. Ranjki šolski nadzornik Šolar daroval je občini neko hišo, da v njej napravi šolo, pa pri tem poslopji je bilo treba mnogo popravkov za več tisoč goldinarjev. Deželni odbor je sicer dovolil za leto 1885. 500 gld. in za 1. 1886. 200 gld., toraj skupaj vže 700 gld., pa županstvo kropškega trga pride zopet s prošnjo in pravi, da bode treba še več kot 2000 gld. za poprave, ker poslopje stoji še popolnoma surovo in nepobeljeno, brez stropa in oken. Finančni odsek je uvažal te res hude razmere ter nasvetuje, naj se občini Kropa dovoli še 100 gld., torej znaša celi znesek za vse šolske zgradbe 6100 gld.
Finančni odsek toraj nasvetuje v soglasji z deželnim odborom, da slavni deželni zbor tudi še za leto 1887. kakor za pretekla tri leta, dovoli iz deželnega zaklada znesek 6100 gld. v podporo šolskim ob-
činam za nove šolske stavbe, oziroma za prizidanje k starim. Od te podpore naj dobe:
1. Tomišelj ....	500 gld.	
2. Borovnica	300	»
3. Spodnja Idrija .	300	»
4. Babino Polje	500	»
5. Sv. Gora	400	»
6. Ribno	....	500	S
7. Domžale ....	500	»
8. Svetli Potok	100	»
9. Sent Jurij pri Kranji	300	»
10. Hrušica ....	100	»
11. Dobliče ....	200	»
12. Petrova Vas .	200	»
13. Vrh		100	»
14. Veliki Gaber	400	>
15. Prežganje	300	>
16. Doberniče	100	»
17. Tržiše ....	100	>
18. Štrekljevec .	200	»
19. Cerknica ....	300	
20. Griblje ....	200	»
21. Božakovo	100	»
22. Stari trg pri Poljanah	200	>
23. Trzin	....	100	>
24. Kropa ....	100	»
6100 gld.
Ta znesek postavi se v proračun za leto 1887. med troske deželnega zaklada.
Deželni predsednik baron Winkler:
Slavni zbor! Kot vladni zastopnik moram tudi jaz od svoje strani toplo podpirati predlog gospoda poročevalca, oziroma finančnega odseka, in moram priznavati radodarnost in požrtvovalnost, katero je do-sihmal deželni zastop skazoval pri podeljevanji pod-podpor za stavbo ljudskih šol. Res, deželni novci se ne morejo boljše obračati, nego v povzdigo ljudske omike.
Es hat bereits der Herr Berichterstatter der Spenden Erwähnung gethan, welche von Seite eines vaterländischen Institutes, näntlich der krainischen Sparcasse, dem Bane der Volksschulen zugewendet worden sind. Als Regierungsvertreter muss ich meinerseits meine volle Anerkennung und meinen Dank für diese Bethätigung patriotischer Gesinnung aussprechen und kann mich wohl der frohen Hoffnung hiu-geben, dass auch in Zukunft dieses Institut der Volksschule seine Unterstützung nicht entziehen werde.
Bisher sind bei 80 neue Schulen im Lande gebaut worden, welche den Gemeinden außerordentliche Auslagen verursachten. Ueberdies wurden über 100 Classenerweiterim-gen durchgeführt. Ich muss hinzufügen, dass es nothwendig sein wird, gegen 30 Schulen zu activiren in Gemeinden-welche noch keine directivmäßigen Schulen haben. Diese Gemeinden haben bisher opferwillig zu den Auslagen für fremde Schulzwecke beigetragen, und es ist nun billig, dass eben diesen Gemeinden gleichfalls die Wohlthaten des Schulunterrichtes zutheil werden. In dieser Beziehung gebe ich mich der Erwartung hin, dass die Landesvertretung
19
II. seja dne 13. decembra 1886. -
und die kraimsche Sparcasse, wie sie bis jetzt in hochherziger Weise den Gemeinden unter die Arme gegriffen haben, dies auch in Zukunft thun werden.
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Torej prosim gospode, ki so za predlog finančnega odseka, da blagovolijo vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
12. Ustno poročilo finančnega odseka glede oskrbovalnih troskov za uboge bolnike v nejavnih bolnišnicah in v Srbskem kralj evstvn (k prilogi 24).
12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses inbetreff der Verpflegsgebüren für zahlungsunfähige Kraule in nicht öffentlichen Krankenhäusern und im Königreiche Serbien (zur Beilage 24).
Poročevalec dr. vitez Bleiweis-Trsteniski:
Deželni odbor podal nam je v prilogi 24. dva predloga, namreč, naj se oskrbovalni troški za bolnike na Kranjsko pripadajoče, ki se oskrbujejo v nejavnih bolnicah, prevzamejo na deželni zaklad in naj se s srbskim kraljevstvom sklene reciprociteta glede oskrbovanja srbskih podanikov v avstrijskih javnih bolnicah in avstrijskih v srbskih.
Kar se tiče prvega predloga, da se naj plačujejo tudi troški za bolnike, ki se oskrbujejo v nejavnih bolnicah, je finančni odsek menil, da je to popolnoma opravičeno, ker dostikrat pridejo naši deželani v take kraje, kjer se ne nahajajo javne bolnice in morajo tam iskati pomoči, a bolnice bi jim to odrekle, ko ne bi bile za to odškodovane. Takih bolnic je mnogo v Granici, na Hrvatskem, Štajarskem, Gorenjem in Spodnjem Avstrijskem in mislim, da je to le dolžnost deželnega zaklada, da v takih slučajih, v katerih dotični bolniki ne morejo plačati sami troškov, prevzame te troške na deželni zaklad. Deželni odbor je toraj stavil predlog, naj se ti troški prevzamejo na deželni zaklad, ako
1.	) bolnik ali njegovi sorodniki, ki bi morali za njega plačati, dokažejo uboštvo in
2.	) v kraji, kjer se oskrbuje bolnik, ni javne bolnice, namreč, da precej daleč na okoli ne bi mogel najti bolnik pomoči v kakej javnej bolnici, da se toraj v tistih krajih plača za njega oskrbovina iz deželnega zaklada, pa z dostavkom, da se sme oskrbovina vrniti samo do visokosti tarife za III. razred v ljubljanski deželni bolnici določene, to je namreč 70 kr. To je opravičeno, ker so bolnice, ki imajo večje oskrboval-nine: po 90 kr. in po 1 gld.; ali one nejavne bolnice, o katerih je tukaj govor, so v takih krajih, kjer so enake razmere kot pri nas.
II. Sitzung am 13. Dezember 1886.
V imeni finančnega odseka stavim toraj predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Oskrbovalni troški za bolnike na Kranjsko pripadajoče, ki se oskrbujejo v nejavnih bolnicah, prevzamejo se na deželni zaklad, ako
1.	) bolnik ali njegovi sorodniki, ki bi morali za njega plačati, dokažejo uboštvo in
2.	) v kraji, kjer se oskrbuje bolnik, ni javne bolnice.
Oskrbnina pa se sme vrniti samo do visokosti
tarife za III. razred v ljubljanski deželni bolnišnici določene.
Deželni glavar:
Želi kdo besede k temu predlogu? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim toraj gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da se blagovolč vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalec dr. vitez Bleiweis-Trsteniški:
Drugi predlog ozira se na reciprociteto. To ni samo opravičeno, ampak tudi za nas koristno, ker mnogo naših deželanov išče zaslužka na Srbskem ali kot drvarji ali kot delavci pri železnicah, katerih ravno sedaj mnogo zidajo, med tem pa deželane iz srbskega kra-ljevstva le redkokrat pri nas in v naših bolnišnicah nahajamo. Mislim, da bode koristno za našo deželo, ako se pridruži drugim kronovinam, ki bodo sklepale reciprociteto glede oskrbovanja bolnikov. Finančni odsek toraj predlaga:
Slavni deželni zbor naj pritrdi predlogu deželnega odbora zaradi sklepanja reciprocilete s srbsko vlado glede oskrbovanja srbskih podanikov v kranjskih javnih bolnicah in kranjskih v srbskih.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da blagovole vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
13. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah:
13. Mündliche Berichte des Finanzausschusses über die Petitionen:
a) podpornega društva visokošolcev na kmetijski šoli na Dunaji za podporo; a) des Unterstützungsvereines für Hörer an der Hochschule für Bodencultur in Men um Subvention.
Poročevalec Kinn:
Kakor vsako leto, obrnili so se tudi letos visoko-šolci kmetijske šole na Dunaji do deželnega zbora s prošnjo, da bi za svoje podporno društvo dobili iz
4
20
II. seja dne 13. decembra 1886. — II. Sitzung am 13. Dezember 1886.
našega deželnega zaklada nekaj podpore. Tej prošnji so priložili izkaz, iz katerega je razvidno, da dobiva sedaj pet kranjskih visokošolcev od omenjenega društva podporo. Finančni odsek si usoja nasvetovati:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Podpornemu društvu višje kmetijske šole na Dunaji se za 1. 1887. iz deželnega zaklada dovoli podpora 30 gld.»
(Obvelja. — Angenommen.)
b) Cesarjevič Rudolfove bolnišnice usmiljenih bratov v Šent-Vidu na reki Glan za podporo;
b) des Kronprinz Rudolf - Hospitales der barmherzigen Brüder in St. Veit an der Glan um Subvention.
Poročevalec Klun:
Med prošnjami, ki so došle deželnemu zboru za podporo, nahaja se letos prvič prošnja ees. Rudolfove bolnišnice usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem, v katerej omenjajo, da so pred nekaj leti napravili samostan za bolne. Priložili so tudi izkaz bolnikov v bolnišnici od 1. januarija do konca decembra 1885. leta oskrbljenih. Iz tega izkaza vidimo, da usmiljeni bratje v tem samostanu v resnici zaslužijo svoje ime. Oni se ravnajo prav po evangeljski pripovedki od usmiljenega samaritana, ki ni vprašal, iz katere dežele in katere vere je revež, ki je med razbojnike padel, temveč je k njemu pristopil in mu pomagal. Tako tudi usmiljeni bratje v svojo bolnišnico sprejemajo vse ljudi, ki so pomoči potrebni, iz raznih dežel, iz Bavarskega, Češkega, Laškega, Koroškega, Kranjskega, Hrvat.skega, Primorskega, Moravskega, Zgornje- in Spodnje-Avstrijskega.
V bolnišnici je bilo 960 katolikov, 28 protestantov, 4 nezedinjeni Grki in 1 starokatolik, skupaj toraj 993. Največ bilo je bolnikov iz Koroškega, namreč 806, drugo mesto pa zavzema Kranjska, kajti preskrbljenih je bilo 72 bolnikov kranjskih. Omenjajo pa tudi, da vso to podporo in postrežbo samostan deli brezplačno. Naši deželi bi nastali veliki troški, ako bi se morali bolniki, ki uživajo tam postrežbo in pomoč, zdraviti v javnih bolnišnicah. Oni pa tudi priznavajo, da so poleg Koroškega največ podpore dobili na Kranjskem, in zahvalno priznavajo radodarnost naših ljudi, kakor pravijo v dotičnem poročilu: «Schließlich wird allen Wohlthätern des Hospitales, insbesondere den biederen Bewohnern von Kärnten und Kram, im Namen aller Kranken unser aufrichtigster Dank ausgesprochen mit der Bitte, uns auch fernerhin in unserer Ausübung der Nächstenliebe zu unterstützen.»
Ko bi bil naš deželni zaklad premožnejši, bi se tudi to blago delovanje onega samostana moglo podpirati kakor zasluži, ker je tudi leta 1886. do konca meseca novembra bilo preskrbljenih v samostanu več
kot 50 kranjskih bolnikov. Ali v primeri z revščino našega deželnega zaklada se v imenu finančnega odseka ne upam nasvetovati višje podpore kot 50 gld., ter priporočam slavnemu zboru sledeči predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Samostanu usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem se za 1. 1887. iz deželnega zaklada dovoli podpora 50 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
c) Občinskega zastopa na Trati za odpis nekega dolga in za podporo;
c) der Gemeindevertretung von Trata um Abschreibung einer Schuld und um Subvention.
Poročevalec Detela:
V imeni finančnega odseka mi je čast poročati o prošnji občinskega zastopa na Trati v Loškem okraji. Omenjena občina prejela je za stavbo šolskega poslopja 500 gld. posojila iz deželnega zaklada. Poplačala je vže 400 gld. in imela bi letos plačati ostali znesek 100 gld. Ali zadela je občino in vso Poljansko dolino letos meseca septembra huda nezgoda po velikanskej povodnji. Škoda, katero je naredila, je velika, kakor je bilo uradno konstatirano. Vsled tega so Njihovo Veličansto, presvitli cesar, blagovolili občinam v Poljanski dolini 1000 gld. podpore dovoliti. Občina Trata je od te svote dobila 300 gld. Ker je pa povodenj tej občini skoraj vse mostove odnesla in ceste zelo poškodovala, potrebuje še 500 gld.
Finančni odsek je glede na to, da je občina za zgradbo šolskega poslopja mnogo žrtvovala, ker je skozi 16 let imela doklade po 28 do 30% na vse direktne davke in z ozirom na to, da je za šolsko zgradbo le 600 gld. podpore iz deželnega zaklada dobila, smatral prošnjo občine za odpis dolga v znesku 100 gld. opravičeno. Dalje pa je tudi pretresaval prošnjo zaradi podpore za napravo mostov in občinskih potov. Ker je običajno, da se občinam, katere so bile zadete po hudih nezgodah, dovoljuje podpora iz deželnega zaklada, in je znano, da občine iz Loškega okraja red-kokrat prosijo podpore, je sklenil finančni odsek, slavnemu zboru sledeče nasvete staviti:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	) Občini Trata se odpiše ostali dolg v znesku 100 gld. posojila iz deželnega zaklada za stavbo šole.
(Obvelja. — Angenommen.)
2.	) Omenjeni občini se dovoli podpora 200 gld. za gradenje in popravljanje po zadnji povodnji odnesenih in poškodovanih občinskih mostov in pota.
(Obvelja. — Angenommen.)
21
II. seja dnč 13. decembra 1886. -
d)	Društva živinozdravnico v avstrijskih na Dunaji za podporo;
d)	des Vereines der Thierärzte Oesterreichs in Wien um Subvention.
Poročevalec dr. Poklukar:
Društvo živinozdravnikov avstrijskih na Dunaji je po svojem odboru vložilo prošnjo do deželnega odbora, naj bi se mu iz deželnega zaklada privolila podpora za zaklad, katerega je ustanovilo društvo v podporo siromaških udov in sirot svojih udov, ki pridejo v revščino ali zadrego brez lastne krivde. Prošnja za podporo tacega društva je popolnoma nova. Finančni odsek je pretresaval pravila, katera ima to društvo v pospeševanje svojih namenov, namreč podpirati interese svojih krogov, in je pretresaval tudi namen, katerega ima podporno društvo te družbe. Udov šteje družba nad 300. Med temi nahajamo tudi vse živino-zdravnike, ki bivajo na Kranjskem in katerih število znaša 7. Toda ker je za njuno potrebo, ako bi taka nastala pri društvenih udih, vsaj deloma že s kr bij eno s tem, da je v kratkem času društvo nabralo za svoj podporni zaklad okoli 2000 gld. in se ne more reči, da bi javna korist naše dežele zahtevala, podpirati tak zavod, ker ima ona sama le pičlo število živinozdravnikov in dolžnost, ako bi v njenej službi osiromašili, za nje skrbeti. Ako pa spadajo v vrsto državnih uradnikov, ima dolžnost skrbeti za živinozdravnike in njihove vdove in sirote država. Toraj je zavod sicer hvale vreden, pa deželo ne briga v toliko, da bi bilo ravno potreba, skleniti podporo za ta sicer dobrodelni zavod.
Finančni odsek si z ozirom na vse to v obče in dalje na to, da so živinozdravniki v naši deželi krepki in zdravi in da jih je le malo, usoja nasvetovati, da se prošnja ne vsliši, ter predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja odbora društva živinozdravnikov avstrijskih na Dunaji za podporo njihovega podpornega zaklada se odbije.
(Obvelja. — Angenommen.)
e)	Vasi Šmarata zavolj podpore za most;
e)	der Ortschaft Šmarata um Brückensubvention.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Vas Šmarata leži v Loškej dolini na levem bregu potoka Oberh-a. Čez ta potok vodi sedaj le slaba brv in kadar nastane povodenj, prebivalci te vasi, katera šteje 21 hiš, ne morejo priti do Loža, ter so tako rekoč ločeni od vsega sveta. Sedaj hočejo napraviti most čez potok, ki bi stal po priloženem proračunu blizu 800 gld. Vas, katera nabira že več let potrebni denar, in je do sedaj nabrala 300 gld., obrnila se je do deželnega zbora s prošnjo, da bi se ji pomoglo s kako podporo za zidanje tega potrebnega mostu. Ker se je v takih slučajih že večkrat, posebno
■ II. Sitzung ant 13. Dezember 1886.
na Notranjskem, pomoglo z dobrim uspehom posameznim občinam, nasvetuje finančni odsek, da se tudi tej občini dovoli 100 gld. podpore iz deželnega zaklada iz zneska, ki je postavljen v proračun za popravljanje cest. Finančni odsek predlaga tedaj:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Vasi Šmarati pri Ložu dovoli se za zgradbo mostu čez potok Oberh podpora v znesku 100 gld. iz deželnega zaklada.
(Obvelja. — Angenommen.)
f)	Prisilne delalnice paznika Franceta Bajca za podaljšanje miloščine;
f)	des Zwangsarbeitshaus-Aufsehers Franz Bajec um Verlängerung der Gnadengabe.
Berichterstatter Knckmann:
Hoher Landtag! Der Zwangsarbeitshaus-Aufseher Franz Bajec wurde am 1. August des Jahres 1869 mit jährlichem Bezüge von 120 fl. wegen einer unheilbaren Augenkrankheit pensionirt. Derselbe befindet sich nun in einer misslichen Lage, ist Vater von fünf Kindern, von denen eines, wie durch ein Zeugnis erwiesen ist, schon seit langer Zeit bettlägerig ist. In Berücksichtigung dieser Umstände hat der hohe Landtag schon- zweimal auf je drei Jahre Franz Bajec eine Gnadengabe monatlicher 5 fl. bewilliget. Da diese Gnadengabe am 1. April 1887 aufhören würde, hat Bajec neuerlich angesucht, es möchte diese, wenn möglich, erhöht und auf längere Zeit gewährt werden. Der Finanzausschuss hat sich durch Zeugnisse überzeugt, dass das Augenleiden des Bajec dasselbe geblieben sei und dass sich auch sonst seine misslichen Verhältnisse in nichts gebessert haben, weshalb der Finanzausschuss beantragt:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Dem penstonirten Aufseher der Zwangsarbeitsanstalt Franz Bajec wird die jährliche Gnadengabe von 60 fl. vom 1. April 1887 auf weitere drei Jahre bewilligt.»
(Obvelja. — Angenommen.)
g)	Učiteljske sirote Ane Adamič za podaljšanje miloščine;
g)	der Lehrerswaise Anna Adamic um Verlängerung der Gnadengabe.
Poročevalec Šuklje:
Učiteljska sirota Ana Adamič prosi, naj se jej podaljša letna miloščina v znesku 60 gld., katero je bila leta 1883. dobila na tri leta.
Finančni odsek se je iz prošnji priloženih spričal prepričal, da je sirota v istim jako potrebna, da je bolehna, ter da si ne more ničesar sama zaslužiti, in zaradi tega mi je čast, nasvetovati v imeni finančnega odseka:
22
II. seja dne 13. decembra 1886. — II. Sitzung am 13. Dezember 1886.
Slavni deželni zbor naj sklene:
Učiteljski siroti Ani Adamičevi dovoli se miloščina letnih 60 gld. za leta 1887, 1888 in 1889 iz normalno-šolskega zaklada.
(Obvelja. — Angenommen.)
h) Učiteljske vdove Julijane Diirfeld za po-vekšanje pokojnine;
h) der Lehrerswitwe Juliana Dürfeld um Pensionserhöhung.
Poročevalec Šuklje:
Učiteljska vdova Julijana Diirfeld prosi:
1.) naj se jej pokojnina, katera jej je bila 1. 1883. dovoljena na tri leta v znesku 100 gld., pomnoži na 120 gld. in 2.) naj se jej dovoli ta pokojnina do smrti.
Finančni odsek rešil je to prošnjo v tem smislu, da ostane kakor do sedaj pri pokojnini 100 gld. Ker pa je prosilka že 56 let stara, v istini siromašna in bolehna, in ker je soditi, da bode tekom treh let, ako se jej pokojnina le na tri leta dovoli, zopet prišla z jednako prošnjo, mislil je finančni odsek, da sme to pokojnino dovoliti do smrti.
Vsled tega nasv.etuje finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Seja se konča ob 25. minuti čez 12. uro.
Učiteljski vdovi Julijani Diirfeld dovoli se dosmrtna pokojnina v znesku 100 gld. iz učiteljskega penzijskega zaklada.
(Obvelja. — Angenommen.)
Landeshauptmann:
Wir schreiten nun zur Wahl des Verwaltungsaus-schusses.
Poslanec dr. Vošnjak:
Ker se gospodje poslanci še niso dogovorili, nasvetujem, da se volitev upravnega odseka preloži na prihodnjo sejo.
Landeshauptmann:
Wenn das hohe Haus mit dem Antrage des Herrn Abgeordneten Dr. VoZnjak einverstanden ist (pritrjuje se — Zustimmung), werden wir die Wahl des Verwaltungsausschusses in der nächsten Sitzung vornehmen.
Prihodnja seja bode v petek dne 17. decembra 1886, in sicer bodem z dovoljenjem slavnega zbora sledeče predmete na dnevni red postavil:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Finančni odsek zboruje jutri v torek ob 10. uri dopoludne.
Gospodarski odsek ima sejo danes ob */,4. uri popoludne.
Ich schließe die Sitzung.
Schluss der Sitzung um 12 Uhr 25 Minuten.
Verlag des train. Landesausschusses. — Druck von Kleinmayr & Bamberg, Laibach.