V Ljubljani, četrtek dne 2. maja 1912.
::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
Štev. 122.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ izhaja vsak dan — tudJ ob nedeljah in
Iraznikih — ob 1. nri zjutraj; v ponedeljkih pa oh . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno F 10'— četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — 1. inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se k.	pošilja	upravništvu.	n:
n	Telefon	Številka 118.	:::
;■> .na. —r—r ii. wiwirj*iwrr.r"riir. ij^ii
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potikla koncem me=eca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje nt preneha in da dobe vse številke.
JDAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	IS-—	Četrt leta	...	K	4'50
Pol leta	...	K	9*—	En mesec	...	K	1'50
V upravništvu prejeman na mesec K I'20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5*—
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	...	K	1-70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naroč.iine.
List se us>avlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „D.NEVA“.
Teorija in praksa.
Idrija. 1. maja 1912.
Dne 11. aprila t. 1. je predaval deželni odbornik dr. Lampe v socialnem tečaju S. K. S. Z. o občinski politiki. Glavne misli tega referata je objavil »Slovenec« v svoji 83. številki.
Nekatere stvari, kakor jih je razvijal dr. Lampe, se lepo bero, in bi morali biti zanje zavzeti, ako bi mogli verjeti v njihovo resničnost. Zal pa. da smo — ozirajoč se na razne dogodke zadnjih let. odkar ima S. L. S. vso oblast v rokah — primorani takoj povdariti. da se klerikalna teorija popolnoma loči od klerikalne praksa, ker zadnja prvo neusmiljeno pobija in je to kričeče nasprotje med obema le dokaz klerikalnega demagoštva in klerikalnega sovraštva do ljudskih interesov.
Prvič ni lažjega nego dokazati to trditev. Ce si ogledamo na eni strani Lampetove besede. na drugi strani pa dejanja deželnega odbora in dejanja idrijskih klerikalcev, ki jih vodi na kratki vrvci c. kr. katehet Oswald, moramo reči. da se je vse. kar se more hudobnega in škodljivega zgoditi, izvršilo v polni meri nad delavskim mestom Idrijo, ki ostane neminljiva priča, kako daleč stran stoji praksa od tiste teorije, ki so jo polna Lampetova usta!
Dr. Lampe je glasom »Slovenca« govoril tako: >Občina sme svobodno gospodariti s svojim premoženjem in mora oledati, da se isto splošno koristno upravlja.« — Kako lepe so te besede! Toda glejte: izkušnja uči, da teh besed klerikalci ne poznajo, kadar bi jih bilo treba uveljaviti z dejanji. Naš občinski zastop je opetovano sklenil, in sklenilo je tudi naše delavsko ljudstvo na mnogoštevilno obiskanih javnih shodih, nai se občinsko poslopje št. 500 prezida tako, da bo služilo vsemu prebivalstvu. torej občekoristnim namenom. Občina je hotela svobodno gospodariti s svojim premoženjem, upoštevajoč ljudsko voljo, in je hotela tp svoje premoženje upravljati v splošno korist. ampak na rekurz c. kr. kateheta Oswalda je deželni odbor prepovedal od dr. Lampeta povdarjano svobodno gospodarstvo, upravljano v splošno korist! Kdor temu ne verjame, naj si ogleda razvaline št. 509, ki že četrto leto govore, kako diamentralno se razlikuje kleri-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
XV.
Nova Markova molitev.
Marko je odšel nenavadno zamišljen pod vtisom reči, katere je videl in čul v Kalčevi livarni topov.
»Kdo ve?« je šepetal sam s seboj, korakajoč mimo zelnikov, ki so se ondi nahajali.
Obhodivši Belo Cerkev proti vzhodu, je Prišel k potoku, ki se v številnih vodopadih zliva iz Balkana. Ondi je obrnil pogled po svojem vrtu in pregledal panj, ki je ostal po čreš-nji ter se nasmehnil pod brkami; na to je krenil na stran ter korakal zopet preko vrtoy jn livad. da je dospel v mesto po glavni ulici, po kateri je držala cesta v K. Pustivši za seboj ciganske koče, postavljene na zaprašeni planjavi na koncu mesta, je pogledal pred seboj velik sprevod. Nek reven človek iz predmestja Je obhajal svatbo, katere, kakor je bilo videti, so se vdeležili vsi bivalci predmestja, tako dolg Je bil sprevod.
»Evo. takšen je svet,« si je mislil Marko, *tam pripravljajo topove, tu se pa ženijo in n,hče ne misli na to. kaj bode jutri...«
Med tem se je prepričal, da se puntar-življa tudi tukaj ne manjka. Sprevod je vodii Bezportev. kateri, dasiravno ie bil neko-
kalna teorija od klerikalne prakse. To je delo sovražnikov ljudstva!« govore razvaline! —
Nadalje je trdil dr. Lampe glasom istega »Slovenca«, da je liberalcem »individualni interes več kakor splošni blagor.« — Zopet neresnica! Splošni blagor v Idriji je zahteval do-tično prezidavo. Občina je hotela dati ljudstvu javno čitalnico, javno gledališko dvorano, hotela je dijakom zvečati podpore, da bi mogli svoje študije dokončati na visokih šolah, hotela je občinskim siromakom zvišati podpore, Čitalnica se je odpovedala svojim pravicam do št. 509 — vse ni nič pomagalo: individualni interes c. kr. kateheta Osvvalda. ki se je vsemu temu uprl, je imel pri deželnem odboru več veljave. kakor splošni blagor, kakor volja 6000 Idrijčanov, zato se vse te stvari niso smele zgoditi v splošni blagor! Zopet dokaz, kako različna je klerikalna teorija od klerikalne prakse. »To je delo sovražnikov ljudstva!« govore dejstva! —
Dr. Lampe je govoril, kar priča ravnoisti »Slovenec«:	»Zahtevati	moramo razširjenje
avtonomije (t. j. občinske) pod gotovimi pogoji!« — V Idriji pa pritiska isti Lampe občinsko avtonomijo k tlom! Karkoli sklene občinski zastop. proti vsemu rekurira c. kr. katehet Osuald in vsemu ugodi deželni odbor. Kje je torej občinska avtonomija? »To je delo sovražnikov ljudstva!« govori občinska avtonomija. ki so jo v Idriji klerikalci spravili ob veljavo.
Sedaj pa hoče še razširjenje avtonomije, ko ne upošteva niti te. ki nam je sedaj zajamčena po zakonu! Sicer dostavlja previdno: pod gotovimi pogoji. In ti »gotovi pogoji« bi bili najbrže tisti, da bi se glede vsega smelo storiti samo to. in samo tako. kar in kakor hočejo klerikalni demagogi, ki bi še v podpiranje svo-svojega nasilja radi dobili orožniško in vojaško asistenco!
Individualni interes, ki vodi dejanja in nehanja klerikalnega fanatika, izpodbija nadaljno Lanipetovo trditev, češ, »naša stranka je demokratična.« In dalje pravi: »Še v vsakem zastopstvu, ki je vanj stopila, je skušala uveljaviti to svoje načelo in ga odpreti najširšim plastem slovenskega ljudstva.« — Dejanja pa zopet drugače govore. Ravno naš deželni poslanec g. Ciangl je bil tisti, ki je že opetovano stavil v deželnem zboru predlog za uvedbo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za vse javne zastope. in ravno klerikalci so bili tisti, ki so vedno glasovali proti! V svojem programu imajo sicer zahtevo po taki volilni pravici, a ko bi moralo priti od besed do dejanj, se pokažejo v praksi drugačne nego so v teoriji. »To je delo sovražnikov ljudstva!« govore njihova dejanja! —
Navedli bi lahko še več slučajev, ki ne-ovržno pričajo, da imajo klerikalci za ljudstvo samo besede in hudobna dejanja, ki pobijajo njihovo teorijo. Mi jih dobro poznamo, zato jim pa nič ne verjamemo, tudi ne takrat, kadar prihajajo s prijaznim in sladkim obrazom. Klerikalec je klerikalec, — pa konec besedi! Poizkusili so že vse. kar je sploh mogoče, da bi v Idriji uničili napredni element, da bi zatrli napredno delavstvo, a to se jim ni posrečilo in se jim tudi ne bo! Sovražnike ljudstva zaničujemo in ostanemo neizprosno in nepodkupno zvesti svojemu naprednemu prepričanju. Klerikalci naj z našim c. kr. katehetom Oswaldom vred divjajo naprej, mi vemo, da pride tudi zanje dan plačila!
liko šepast, je bil odličen plesalec. Mahal je z belim robcem v roki ter plesal nenavadno nespretno in ekscentrično; brezkončna živa veriga se je vila za njim v čudnih ovinkih in figurah; sedaj je bil sprevod podoben pravilnemu polukrogu. pa se je zopet zavil okrog ter izgledal kot nekak zaspani zmaj. na kar se je znevič razvil ter se postavil v ravno črto, ali se spreminjal v razne druge oblike. Pri tem pa se je sprevod zmagoslavno zmerom pomikal naprej, r
Marko se je počasi približal k samemu sprevodu, ki je bil v največjem begu, a tu je zapazil. da je Bezportev bil močno natrkan in tako silno je rinil naprej, ter skakal, za njim Pa vsa podložna mu kolona, kakor bi jo vodil k napadu na nekako trdnjavo. Njegov zanos je prevzel celo najposlednejše spremljevalce na koncu verige, kjer so se nahajali celo drobni otroci. Na njegovo povelje so godci utihnili, P esalci in plesalke pa so zapele pri plesu. Po glasu pesmi se je sprevod pomikal naprej. Potoma je Marko čul naslednjo pesem:
>;Raduješ li se. Kalina,
Starši brat Kolja da pride.
Starši brat Kolja da pride,
Darek lep ti prinese?
Na beli vrat — »gerdanče«*
Na vitki život — »kolanče«**
Na ruse lase — šamijo***
Na male noge — čreveljce?«
In sprevod se je pri tem močno gibal.
Marko je stal pod streho kovačije ter ogledoval ta veseli prizor.
a Ovratnik.
•* Pas.
*** Lahen robec za na glavo.
Kaj je N. 0.0.?
(Iz delavskih krogov.)
Tovariš delavec! Ako ti hočem odgovoriti na to vprašanje, ti moram poljudno raztolmačiti,, da me boš dobro umel.
Zc naslov pove, da je »Narodna delavska organizacija« — delavska organizacija. V N. D. O. spadajo vsi oni, ki služijo vsakdanji kruh bodisi z rokami ali pa z glavo. Z eno besedo rečeno: N. D. O. je organizacija ubogih, zatiranih, izkoriščanih sploh pomoči potrebnih ljudi, ki se jim gode pri današnji družabni uredbi — krivice. Kdor nima potrebe, kdor ima vsega zadosti, se gotovo ne bo vpisal v N. I). O., ker bi bilo to nepotrebno.
V N. D. O. gre iskat pomoči trpin, ker je bila zanj ustanovljena.
N. D. O. se bojuje za povzdigo delavskega ljudstva; ona stremi po tem, da si slovensko delavstvo na njeni podlagi pribori boljše in srečnejše življenje, da se osvobodi izkoriščevalcev. vseh onih. ki navzlic temu. da delavstvo trpinčijo, žive od delavskih žuljev.
Ali ni žalostno, tovariš sotrpin, ako pomislimo, da se bogataši, dasiravno nič ne delajo, veselijo, da žive v izobilju in razkošju, med tem. ko mora delavec, ki je gospodarsko odvisen. dan na dan težko delati in poleg truda-polno - težavnega dela še študirati, trpeti pomanjkanje! Žalostno je to. silno žalostno, da nosi dcbvstvo s potnim obrazom zaklade tega sveta skupaj, ne za se. ampak za druge, za one. ki so delavstvo vkovali v verige, tako močno, da se ne more ganiti temveč mora z poterpežljivostjo prenašati vse udarce, vse bolečine.
Delavec ima doma družino, ki trpi pomanjkanje. Poleg težkega dela ga tarejo obupne misli; na svojo ženo misli, ki ne more za-dovoliti prošnjam revnih otročičev, ki prosijo kruha, temveč mora s solznimi očmi in krvavečim srcem gledati kako otroci telesno in duševno propadajo.
No, in prav iz železa mora biti delavec, ki bi vse to lahko mirno prenašal. — V krčmo gre, da si z alkoholom razžene obupne misli.
O. drugače bi bilo, ako bi dobil delavec za svojo delavno moč. to kar stane. Ker mora za 3 K in še manj na dan prodajati delovno moč neusmiljenemu kapitalizmu, zato je tako.
To ni pravo življenje. Še živini se boljše godi kakor delavcu, ker nji ni treba misliti, kje dobi jutri jesti itd. Človek skrbi, da dobi konj, ki je vlačil celi dan voz. krmo; konj je lahko brez skrbi,.
Delavec, ali si vse to premislil? Kaj ti nikdar ni padlo v glavo, kadar si se prepiral doma z ženo ali jo celo tepel, da so krivi drugi, da je tako?
Samo premišljuj in padla bo črna zavesa izpred tvojih oči in videl boš mnogo več, kakor vidiš sedaj!
Kadar se to zgodi, takrat boš vzkliknil: tako ne more in ne sme iti naprej, krivica se mora odpraviti, hlapčevstvo in suženjstvo mora izginiti! Poprijel se boš orožja — organizacije in deloval boš brez prestanka, ker boš videl vedno pred očmi zvezdo, proti kateri te bo gnalo srečno spoznanje.
Kakor sem ti povedal že v začetku, stremi N. I). O. po zboljšanju življenja slovenskega delavstva.
V prvi vrsti se bojuje N. D. O., da bi se povišale delavske plače, da bi dobil delavec za svojo delovno moč to. kar v resnici zasluži.
Bezportev ga je zares zapazil. Odtrgal se je od sprevoda, stekel k njemu ne nehajoč mahati z robcem in skakati po taktu pesmi. Na njegovem belem, podolgastem in koščenem licu z malimi rdečimi brki in s plavimi plamtečimi očmi se je izražala nekaka svojeglavna radost in živalski zanos, kakršen povzroča pijanost. pijanost povzročena po nekakem zno-relem^ pretresljivem ganutju duše.
»Živio, baj Marko, pa tudi Bolgarska naj živi in slavni bolgarski sinovi naj žive!... Baj Marko, zapovej donesti vina... Hvala lepa Živio! Naj živi. kdor naliva!... Odpusti, baj Marko, pijan sem kakor sod... a. vendar se ne dam prekobaliti... jaz pijem vino. a ne vino mene... Da. kot Bolgar, ki čuti... Zakaj narod trpi. jaz pa kličem: dovolj je že te sužnosti in pijanstva!... rajši smrt. nego takšno sramotno življenje... O meni naj govore ljudje: navlekel se ga je kakor ruski črevljar. Izdajica kdo to poreče... Mene boli srce radi Bolgarske. tega nesrečnega turškega sužnja ... Zahtevamo pravic, človeških pravic... Nočemo bogastva, nočemo žensk... Pa porečeš: ljudje se ženijo, toda kedaj? Jaz ti pa odgovorim: to je narod... in če mu jutri porečeš: marš, naprej. požgi svojo hišo ter odrini na Balkan!... Kdor se boji tic, on prosa ne seje... Razumiš, tebi je dovoli ena sama beseda... Živeli tebi podobni rodoljubi! Jaz jim poljubljam roke in noge!.,. A kar se tiče čorbadžija Jurdana, hočemo s kremenom dreti njegovo kožo... A Stefčev? ... Pride na psa mraz. predno sam pričakuje... Hočem reči: pijan sem kakor čap. Ljubezen do naroda je zakrivila, da sem pijan ... Kmalu udari ura... Danes sem živ. jutri pesatnem duh, nič. senca... Z eno besedo: oslovski svet... Kdo pa umre za narod, živel bo na veke vekov... Živio, Bolgarska naj
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
a:	Dredništvo in upravništvo:	x
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaa« ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta SO v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut
s:	Telefon Številka 118.	x
Z današnjimi plačami pri tej draginji ni mogoče skoraj živeti. Drage so življenjske potrebščine, draga so stanovanja, draga je obleka itd. Delavec se mora zadovoljiti dandanes s slabo hrano in nezdravim, zaduhlim stanovanjem. — In ni čuda. ako mora marsikateri zapustiti ta svet za deset in še več let prezgodaj.
Nadalje skrbi N. D. O., da se skrajša delavni čas. ki je danes tako dolg. da od druge strani pomaga kopati grob. zlasti, če mora delavec delati povrhu še s praznim želodcem.
Nekoč je bil delavni čas še daljši. Delavci so bili pravi sužnji, delali so po 16. 17. 18 in še več ur na dan.
Mladi dečki s 7. letom so morali že poprijeti za težko delo — celo v rudokopih.
Zakcnov, ki bi branili delavstvo sploh ni bilo. Dandanes obstojajo pa že zakoni, ki ne branij) samo delodajalca, kakor preje, ampak tudi delojemalca.
Hudi časi so bili to! Akoravno je dandanes še slabo, vendar lahko rečemo, da je mnogo boljše, kakor je bilo poprej.
In da je boljše, to je edino zasluga organizacije. zasluga onih delavcev, ki so se začeli združevati in bojevati s svojo organizacijo za zboljšanje položaja.
Zalibog. da se je bojeval vedno samo majhen del delavstva, veliki del pa je stal daleč proč od organizacije. Ko bi se vsi delavci že pred več leti združili skupaj, bi bilo danes mnogo boljše; ne bilo bi se nam treba vedno pritoževati.
Zato mora biti. ako se hoče kaj doseči, organizacija v prvi vrsti močna. Kaj vendar pomaga boj, če se nahaja velika masa delavstva izven organizacije! — Vse kar bomo dosegli, dosežemo le z združenimi močmi. Zato bi niti eden delavec ne smel stati izven bojnih vrst izven organizacije!
Kdor se pridruži organizaciji, ima od nje veliko korist.
Organizacija brani svoje člane v vsakem oziru. Recimo, kadar se delavcu kaj slabega zgodi, kadar na primer delodajalec grdo postopa^ z njim. sploh kadar se mu pripeti najmanjša krivica, ga brani brezplačno odvetnik pred sodnijo.
Ako je delavec bolan, dobi od strani organizacije vsak dan bolniško podporo.
V	hudi stiski se nahajajočemu delavcu podeli organizacija tudi izvanredno podporo in mu tako pomaga iz stiske.
Brezposelnim članom preskrbuje brezplačno službo. V slučaju, da se podjetniška trma noče ukloniti upravičenim zahtevam delavstva, mora poseči organizacija po najbolj nabrušenem orožju, po orožju, katerega se podjetniki silno boje, in to orožje se imenuje
—	stavka.
Med tem časom, ko delavstvo stavka, mora organizacija dati svojim članom stavkovno podporo, kajti drugače ne morejo stav-kujoči živeti, ali pa so prisiljeni, da se uklonijo, kajti brez podpore ni mogoče stavkati.
Pozabiti ne smem da je eden poglavitnej-šili namenov strokovne organizacije — širiti izobrazbo med svojimi člani. Delavec se mora v organizaciji izobraziti, kajti brez izobraženih članov, brez članov, ki se zavedajo pomena organizacije, se je težko bojevati. Saj je pravzaprav eden poglavitnejših vzrokov, da se delavstvu tako slabo godi. ta. da ono ne ve, kaj mu gre, da se ne zaveda svojih človeških pravic. Ko bi delavci vedeli, da je to velika
živi!... A kaj sem pa jaz?... osel. ki se boji urno tekoče vode...«
Urednik je nakrat umolknil, kajti zagledal je nekega Turka, jezdečega na konju, kar se je zadnji čas poredkoma videlo. Pokazavši na Turka, je zapel:
»Boj nam nastaja, je v srcu našem plam,
Tu, evo, pred nami je odveki dušman;
Smelo, družina zvesta in složna.
Ali nismo več raja pokorna!«
.'•Naprej, naprej!« je zaklical Bezportev, kakor bi videl pred seboj neko nevidljivo družino in se spustil za Turkom.
Turek se obrne, vidi Bezporteva. da teče proti njemu in obstane. Z nekoliko skoki je bil urednik pri njem in je zakričal nanj:
»Kam greš. ti razbojnik? Kako si drzneš teptati sveto zemljo?... Ta zemlja je bolgarska. tvoja pa je tam v azijskih puščavah, ondi se zamoreš razkoračiti! Doli. ti zverina, pa poljubi to sveto zemljo!... Ako ne, pa zlod vzame tvojega sultana z njegovimi »vlascmi« in haremi.
Turek ni razumil, kaj mu je govoril Bezportev; videl pa je vendar, da je precej natrkan; postal je nekoliko zbegan in spodbodel je konja, hoteč se oddaljiti. Bezportev skoči za njim ter pograbi konja za uzdo.
»Kaj hočeš od mene, .čorbadži?« vpraša ga Turek osupnen.
»Doli, ali ti izpijem kri!« je zaklical Bezportev strogo in izvlekel bliščeče bodalo.
Turek je imel neko orožje za pasom, pozabil pa je nanj in tresoč se strahu, pokorno zlezel s konja.
»Kaj zahtevaš, čorbadži?« je vprašal, prestrašen po besnem urednikovem pogledu.
krivica, da morajo trpeti in težko delati, med t.jsm. ko drugi samo uživajo plod njihovega dela. bi se že postavili na noge. ter zahtevali, da se vsa ta krivica odpravi.
N. D. O. hoče pripeljati delavstvo torej potom izobrazbe, predavanj, shodov, sestankov. debatnih tečajev, knjižnic, čitalnic itd. do tega, da se bo zavedlo svojih pravic, ter z znanjem nastopilo proti vsaki krivici.
N. L). O. pa e tudi narodna. — Zakaj vendar?
Zato, ker je potrebno, da je narodna. N. D. Q, se mora vendar tudi proti narodnim nasprotnikom bojevati, ki hočejo oropati slovenskemu delavcu materni jezik in ga potujčiti, ki mu hočejo odvzeti vse narodne pravice.
N. I). O. se bo z vso odločnostjo bojevala proti temu.
Narodna pa je tudi zato. ker deluje samo za povzdigo slovenskega proletarijata.
Tu na domači zemlji se šopirijo tujci, med tem. ko jim mora dati slovenski delavec prostor. umakniti se jim mora.
Slovenski delavec mora na domačih tleh 'dobiti vse potrebno za življenje!
Brez močne N. D. O. pa do tega nikdar ne pride; druge organizacije se pa zato ne potegujejo.
Mednarodne delavske ogranizacije delajo proti temu in skrbe bolj za delavstvo drugih bolj močnih narodov.
Glede skupnega nastopa z drugimi delavskimi organizacijami pa stoji N. D. O. na tem stališču:
;a Ako se združujejo podjetniki, kapitalisti v močnih organizacijah, katerih boj je naperjen proti delavtsvu. ako imajo te organizacije namen. delavstvo vreči v še večje suženjstvo, se moralo proti temu postaviti, ne samo ena, ampak vse delavske organizacije. Če je potrebno gre v gospodarskih bojih N. D. O. vsik-dar složno v boj z drugimi strokovnimi organizacijami. kajti ena organizacija ne more dosti doseti.
Prepričanja pa so člani N. D. O. lahko kakršnegakolisibodi. kajti N. D. O. ni politična, ampak samo strokovna organizacija.
To je naše stališče, ki je edino pravo.
Po tej poti bo šla N. D. O. odločno naprej in dosegla bo velike uspehe, ako bodo slovenski delavci izpolnili svojo dolžnost in se jej pridružili,
Na kratko sem ti razložil, delavec, namene N, D. O, Sedaj se pa odloči in izprego-vori odkritosrčno besedo. Povej, ali je potrebna taka organizacija, ali ne! Odloči se!
Avstrijsko-ogrske delegacije.
Delegacijsko zasedanje je v monarhiji naj-višji ustanovni in parlametarni forum, kjer zakoniti predstavniki prebivalstva dobe vpogled v najvažnejše resore skupne vlade in sicer glede zunanjega ter skupnih ministrstev, namreč finančnega in vojnega. Ali kakor je v Avstriji tako tudi na Ogrskem ves parlamentarizem nekaj iluzornega, tako so tudi dele-gacijska zasedanja nekaj navadnega nezanimivega. Avstrijsko prebivalstvo, ki je v strastnih politiških in medsebojnih strankarskih bojih. zadobilo neko antipatijo do parlamentarnih debat, pušča tudi delegacijsko zasedanje mirno.Pa tudi inozemstvo ne upošteva več toliko debat v delegaciji, posamezni eksposeji se komentirajo, kakor pač kaže politiški položaj. Celo v najkritičnejšem trenotku. in sedanji Čas je v resnici kritičen, in ekspoze grofa Berchtclda zosebnega odjeka v monarhiji sami. kakor tudi v inozemstvu ne. V resnici je bil pa tudi njega ekspoze skrajno suhoparen, omejil se je le na one točke, ki jih je res moral omeniti, a že ta tako mimogrede, da se vidi na prvi pogled, kako ni hotel zavzeti kakega stališča. Z največjo napetostjo so delegacije pričakovale avstrijski odgovor na Sazonovjev ekspoze, ki se je dotaknil avstrijske politike v precej občutnih točkah, a Berch-told se je omejil na znana zatrdila o dobrem prijateljstvu in prijaznih razmerah in prešel na druge države, ki jih je odpravil z znanimi frazami. Ako bi se Berchtoldov ekspoze, kar se tiče rezerviranosti in negotovosti sodil raz ono stališče kakor se presojajo razni ekspo-zeji državnikov tujih velesil, tedaj bi se moglo reči, da Avstrija živi le v prijaznih razmerah z ostalimi državami, v koliko daleč pa sega ta prijaznost pa Berchtold ni povedal, kar sili k sklepanju o besedah in le samih besedah. Soglasna in prepristranska sodba vseh članov delegacije je označila ekspoze zunanjega ministrstva suhoparnim in neizrazitim, ker njega vsebina ni napravila na delegacijo nikake-ga utiša. Ista sodba se je čula tudi v finančnem ekspozeju. Skupna vlada si hoče zopet pomagati s šestmesečnim proračunskim provi-zorijem, kar znači zanašanje upravne politike, pod katero trpi Avstrija v skupne posle iz avstrijskega parlamenta, kjer se gospodari s sami provizoriji, ki se dovoljujejo posameznim vladam. Brezdvomno je, da delegacije dovolijo vladi vse. kar od njih zahteva, malo ostre kritike, a potem se glasuje navdušeno za vse. kar se je malo prej grajalo ali pa hvalilo! Kratko zasedanje delegacij mine. a na vrsto pride zopet stari boj v parlamentu! In to se v monarhiji ponavlja brez izpremem.be leto za letom.
Za jugoslovansko javnost pa ima sedanje 'delegacijsko zasedanje velik pomen, ker je ravno v jugoslovanskih provincah, ki spadajo v sedanjih razmerah le pred forum delegacij, situacija taka. da je treba pojasnil od merodajnih krpgov. Ravno včeraj je komisar Čuvaj svojim podrejenim organom pripovedoval, da še ne bo tako hitro kopec komisariata. Od strani se je norčeval iz akcije v avstrijskem parlamenta in med vrstami uradnega komunikeja Je čitati. da je komisar Čuvaj dobil po svoji zadnji budimpeŠtanški avdijenci ntis, kako je avstrijski parlament ,njegovo., stališče le utrdil.
Sedaj je na jugoslovanski delegaciji naloga, da pred skupno vladd izzove intervencijo v korist Hrvaške. Kakor se poroča, so v teku
tri akcije od strani jugoslovanskih delegatov in sicer:
Dr. Šušteršič je stavil na predsednika avstrijske delegacije vprašanje glede veljavnosti ogrske delegacije.
Dalmatinski delegat dr. Čingrija je stavil predlog, naj avstrijska delegacija izjavi, da smatra svojo ogrsko tovarišico za nelegalno in da z njo ne more občevati, dokler niso zakonito zasedeni hrvaški mandati.
Del. Vekoslav Spinčič je v avstrijski delegaciji vložil ostro interpelacijo, ki v nji zahteva od skupne vlade jasen odgovor glede nasilj na Hrvatskem.
Vprašanje je. ali bodo ti poskusi imeli kaj uspeha, ako se ne zgodi isto, kar smo doživeli v avstrijskem parlamentu.
V	delegacijah se začno sedaj debate o posameznih ekspozejih in po teh debatah se bo dalo soditi o uspehu jugoslovanske akcijezaHrvaško.
DOPISI.
Primskovo pri Kranju. (Gledališka predstava). Bahali so se s svojim gledališčem Pre-doslani, bahali so se Ruparji, pa so gledali po strani Primskovljane. kakor da bi ti nič ne mogli. No, tega je bilo Primskovljancem do-velj. zbrali so se fantje in dekleta, vzeli se skupaj, priredili pri g. Jaku Gorjancu primeren ličen oder, naučili se dvoje iger ter napravili dne 28. aprila ob 4. uri popoldne prvo gledališko predstavo, s katero so pokazali, da znajo kaj več kakor hruške peč. Igrali so najprvo enodejanko »Kje je meja?« Križ in Kraž. to sta vam bila res prava zastavna gorenjska kmeta v lepi stari domači noši. Odločno ženo se je pokazala Marjana, brka kmetica nam ugaja, ki ve o pravem času povedati krepko moško besedo. Ljubezniva je bila njena hčerka Polona, mlado dekle, ki mora vsakega pridobiti zase. Zveriga je imel pa že tako namazan jezik in jo je znal že tako urezati, da smo se mu prav od srca smejali. — Potem so uprizorili burko »Krojač Tips«. Fipče je govoril tako sladke moderne besede, kakor jih imajo obilo v zalogi možje njegove vrste, to so krojači, ki delajo obleko ženskam. Samo zastonj se je revež trudil, da bi zase vnel srce svoje brhke in živahne varovanke Lizike, ki je gorela samo za svojega zavber fanta Miheliča in ga nazadnje po raznih spletkah tudi dobila za moža; Fipče pa se je moral zadovoljiti z zapeljivo krama-rico Polajko; tudi sluga Lojze se je pošteno trudil, da se je vse prav razvozlalo. — Obe predstavi sta nas v resnici razveselili in zadovoljili; prav dobro so se postavili vsi igralci in igralke, nobeden ni prišel v zadrego, čeprav so vsi šele prvič nastopili. To se vidi, kaj premore veselje in dobra volja. Le tako naprej igralci in pa režiser g. nadučitelj Franc Luznar; vemo. da se vam drugič še boljše posreči in naj pride na vrsto tudi večja igra. — Igralni prostor je bil pri predstavi do zadnjega prostora zaseden, čeprav so delali nekateri z vso silo proti prireditvi in še bolj proti udeležbi. Mi pa mislimo tako. da nam je poštena zabava dovoljena po božjih, cerkvenih in cesarskih zapovedih. — Zastavni možje so skrbeli pri igrah, da se je vršilo pri blagajni kakor tudi v igralnem prostoru vse v najlepšem redu.
—	Igralci ponove predstavo v nedeljo, dne 5* maja ob 4. uri popoldne. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj pride. — Kakor slišimo je ta stvar dekana Koblerja tako razjezila, da je baje sklenil, da bo mašo vzel. Pa takih groženj se menda nihče ne bo bal.
Zagorje ob Savi. Dne 28. m. m. je uprizoril dram. odsek »Sokola« »Rokovnjače, ki so nadvse dobro uspeli. Posameznosti ne bomo naštevali, samo toliko povemo, da se taki igralci lahko ponašajo s kakim večjim odrom. Posebno nam je ugajalo petje, spremljevano od seksteta pod vodstvom g. Januškarja. Posebno pa moramo naglašati, da nas je očarala gospica Franci Jerinova, s svojim krasnim in gladko donečim glasom. Ne smemo tudi prezreti ostalih igralcev, ki so pokazali, da je vsak bil na svojem mestu ter razumel svojo težko nalogo. Upamo, da nas bodete zopet kaj kmalu presenetili s kako prireditvijo!
Iz Celja. V soglasju več spodnještajerskih obrtnih zadrug se je sklenilo ustanoviti »Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug«. Tozadevno so se razposlala na prizadete obrtne zadruge sedmih političnih okrajev pravila, da spoznaj) predstojništva vrednost in delokrog take zveze. Doslej so priglasile že nekatere zadruge svoj pristop in naznanile odposlance, tako. da je v najkrajšem času za pričakovati ustanovitev. Kakor je bilo pričakovati, se je sedaj oglasil nekdo v »Tagespošti« in pravi v slepi sovraštvi, da je baje ta zveza — »pan-slovistično stremljenje« — ki bo nemškemu obrtništvu škodovala, ker se bosta baje Štajerska in Kranjska zvezala in slovensko obrtništvo naseljevalo. Poživlja nemška predstojništva in jih k pristopu svari. To zopet kaže kako strastno mržnjo imajo ti nemški nacio-nalci do vsega, kar brezpogojno ne trobi v njih rog. Toraj, niti nepolitične organizacije našega obrtništva nam bi ne privoščili ti demagogi. ko bi vse po njihovem šlo. Neumne, brezpravne in sužnje bi nas najrajši gledali, nam vsako pravico in uspeh odrekli, da bi nam naseljevali od raznih zavodov subvencionirane nemške konkurente. Ti gospodi dobro vedo, da kmeta ne morejo iz svoje zemlje izgnati, hajd torej na obrtnika, vzemi mu pravice in ga izstradaj, da ti od lakote pogine. Ali tako naglo nas ne boste podavili! Mi zahtevamo enake pravice od Vas. Vam bi se naj dovolilo se vsestransko krepiti in organizirati, da bi lahko z zaničevanjem na needino maso gledali. Ne, dovolj tega! Zbudi se. slovenski obrtnik in pokaži, da si mož! Naj predstojništva istih zadrug, ki so dobile pravila in navodila. nemudoma skličejo občne zbore in pri-glase pristop k velevažni obrtni zvezi. Pripravljajte se tudi pridno za obrtni shod na 27. majnika v Celju.
DNEVNI PREGLED.
Bridko spoznanje. Po skupni jugoslovanski akciji v dunajskem parlamentu je »Slovenec« dvigal do neba Šušteršičev klub, češ on je rešil Hrvaško! Kdor bi veroval Šušteršiču in »Slovencu« bi si mislil, da bo že drugi dan frčal Čuvaj iz Zagreba. Jugoslovanska napredna javnost pa je po prvem sicer moralnem uspehu jugoslovanske delegacije konstatirala, da je ta akcija vendarle ponesrečena. In kdo je imel takrat prav? Uradni list komisarja Čuvaja poroča o konferenci komisarja in njegovih organov to je policajev, državnih pravdnikov in drugih sodnih funkcionarjev o nadaljni taktiki in vladi komisarja. Čuvaj je sklical to konferenco po svoji vrnitvi iz Budimpešte, kjer ga je Lukacs zagotovil, da ostane tudi še nadalje na svojem mestu. To je Čuvaj svojim trabantom tudi povedal in namigoval na neuspeh jugoslovanske akcije v avstrijski zbornici; izjavil pa je tudi, da šele sedaj začne »intenzivno in dosledno« poslovanje kraljevskega komisarijata. To intenzivno delovanje se že občuti v poostreni kon-fiskacijski praksi! — Tak uspeh je torej rodila ta veličastna manifestacija v dunajskem parlamentu. Komisar Čuvaj se sedaj čuti še močnejšega ker je videl nemoč jugoslovanske delegacije v dunajski zbornici. Sedaj spoznajo lahko vs, ki so mislili, kak uspeh porodi Šušteršičeva interpelacija, kako lepo so se izvlekli slovenski klerikalci iz sebi in vladi neprijetne afere ter speljali na led ostale jugoslovanske poslance! Posledice so dokazale, kdo je takrat zavzel pravo stališče.
Čudno postopanje avstrijskega poslanika v Belgradu. Odkar je odšel iz Belgrada zloglasni avstrijski poslanik Forgach, vodi tam poslaništvo neki Ugron. Mož je bil doslej previden in oprezen, da ne bi napravil takih neumnosti, kakor jih je zakrivil njegov prednik, a v zadnjem času je zašel čisto na Forgachova pota. Kakor smo zadnjič poročali, so Srbi v znak protesta proglasili sijajno uspeli bojkot proti mažarski razstavi v Belgradu. Ugron je protestiral proti temu bojkotu, a se blamiral, razstava se je morala vsled nikakega obiska zapreti. Te dni pa bi se morala začeti turneja zagrebške opere v Belgradu. Ugron pa je protestiral proti temu kulturnemu podvzetju in res dosegel, da je komisar Čuvaj prepovedal turnejo, vsled česar trpi zagrebško gledališče škodo okoli 50.000 K. Ugron se je bal, da bi se povodom gostovanja zagrebške opere v Belgradu ne uprizorile manifestacije v prilog Hrvaške! — Na taka pota je zašel avstrijski poslanik v Belgradu in prav nič čudno ne bo, ako pride zopet v družbo kakih Nastičev in Vasičev, kakor njegov prednik Forgach. Tako deluje avstrijska diplomacija za »prijateljske razmere« s sosednjimi državami.
Občinske volitve na Dunaju. Pri 14 ožjih volitvah so si krščanski socialci priborili 12, svobodomiselci pa dva mandata. Volitve so torej izpadle za krščanske socialce zelo ugodno. Vzrok temu je dejstvo, da so se svobodomiselci v vseh onih okrajih, kjer so bili nemški na-cionalci v ožji volitvi s krščanskimi socialci, popolnoma vzdržali volitev, vsled česar so nemški nacionalci povsod propadli. Svobodomiselci so se vzdržali v teh okrajih volitev le zato, ker so nemški nacionalci v četrtem razredu pri ožjih volitvah podpirali krščanske socialce. Od 73 mandatov, katere je bilo oddati pri sedanjih dopolnilnih volitvah so si priborili krščanski socialci 58 (poprej 66), socialni demokrati 10 (poprej 7), svobodomiselci 5 (poprej 0). Oddati je še 5 mandatov v prvem razredu. Krščanskosocialna večina na magistratu je torej zopet zgubila 8 glasov.
Preganjanje Stjepana Radiča. Stol sedmo-rice v Zagrebu je znižal bivšemu hrvaškemu poslancu Stjepanu Radiču, kazen od štirih mesecev na tri mesece, glede dogodka v Soljanu pa je odredil novo razpravo. Stjepan Radič bo torej še dolgo trpel v ječi, predno bodo proti njemu končane vse obravnave, katere mu je navesil brez vsakega povoda na vrat, madžarski režim na Hrvaškem.
Tudi maščevanje. Vseslovanskega sokolskega kongresa, ki se vrši koncem junija t. 1. v Pragi, se udeleže hrvaški in srbski Sokoli iz kraljevine Hrvaške v nenavadno visokem številu. Odbor se je obrnil na ogrsko železniško ministrstvo s prošnjo, da bi se dovolila Sokolom znižana vožnja. Ministrstvo je prošnjo brez vsake pripombe zavrnilo. Tudi maščevanje.
Komenskega šola na Dunaju. Kljub vsem naporom dunajskih Nemcev so Cehi že pričeli s stavbo Komenskega šole v spodnji Poštorni pri Dunaju. Nemci so radi tega popolnoma iz sebe in napadajo vlado, da podpira naseljevanje Čehov na Spodnjem Avstrijskem. Spodnja Po-štorna je bila še pred kratkim, kakor znano, v čeških rokah, toda pri zadnjih občinskih volitvah so zmagali Nemci vsled nečuvenega terorizma v dveh razredih.
Ruski pisatelj Arcibašev obsojen. Svetov-noznani ruski pisatelj Arcibašev, pisec romana »Sanin«, je bil obsojen te dni v Petrogradu na dva meseca ječe. Arcibašev je izdal pred par dnevi knjigo »Skice«, v kateri je sodišče izsledilo razžaljenje ruske vojske. Na ukaz sodišča je prodaja knjige prepovedana.
»Slovenski Ilustrovani Tednik« se je tako spopolnil in razširil, da smo lahko ponosni, da imamo Slovenci, čeprav smo majhen narod, takšen list. Priobčil je že toliko slik in primernega čtiva n. pr. o »Glasbeni Matici«, o amerikan-skih' Slovencih, o slov. pisateljih Cankarju, Finžgerju, Turnerju, Funteku itd., da mu pač nikdo ne more odrekati velikega narodno-kul-turnega pomena. Priobčuje pa tudi slike o aktu-elnih dogodkih n. pr. o potopljenem parniku »Titanicu«, o nesreči na Stolu, o avtomobilski nezgodi pri Ljubljani itd., da je za vsakogar zanimiv. »Slov. Ilustr. Tednik« je gotovo najbolj primeren in važen slovenski časopis, da razširja prosveto med najširše sloje naroda. »Slov. Ilustr. Tednik« zasluži torej najizdatnejšo podporo in pozivamo vse zavedne Slovence: Naročite sl »Slovenski Ilustrovani Tednik« in razširjajte ga! Četrtletno stane le 2 K.
Naša Bodočnost. Štev. 2. te naše lepe šoli odrastli'mladini posvečene publikacije prinaša
sledeče članke: D. Humek: Ob petdesetletnici telefona. — M. Gregoričeva: Izlet po Balkanu.
—	Nekaj o ptičjem letu. — V. M.: Po turških sledeh — Paraziti v človeškem telesu. — Suženjstvo. — Vestnik za sok. naraščaj. — Naša Bodočnost stane vse leto 3 K, za dijake 2 K in prinaša lepe poučne zabavne in za mladino važne članke. Skrbimo, da se razširi povsod in da se z njo vzgaja mladina — naša bodočnost.
Poldanski čas. Vsako večje mesto ima kako posebno znamenje, s katerim se naznanja natančno, kdaj je poldne. V nekaterih mestih naznanja dvanajsto uro strel iz topa v drugih kako drugo znamenje. V Ljubljani doslej nismo imeli nikakega znamenja. Tudi naše ure se pogosto ne strinjajo. Na magistratu je lahko že 12, dočiin na šentjakobskih zvonikih še 5 minut manjka, pred Mestnim domom je včasih že 5 minut čez 12 uro ko na frančiškanski cerkvi kaže 5 minut manj itd. Z včerajšnjim dnem smo dobili v Ljubljani znamenje, ki bo natančno povedalo, kdaj je poldne. Na ljubljanski realki bo bo namreč sedaj točno ob 12 uri padel z droga rdeč balon. Včeraj je bilo pred realko in v Zvezdi precej ljudij, ki so opazovali znamenje. Ob pol_ 12 se dvigne balon na drog — in ob 12 pade. Čas je zračunjen po pariškem času in je natančen do stotine sekunde. Ker stoji realka precej visoko se bo balon videl daleč po Ljubljani, kdor pa bo hotel imeti natančno uro, pojde ob 12 v Zvezdo in si jo tam uravna.
Dr. Mašek umrl. V Klatovih na Češkem je umrl zdravnik dr. Mašek, mladočeški dež. poslanec in t. č. Kalatovski župan. Dr. Mašek je bil velik prijatelj turistike in je ljubil tudi naše gore, ki jih je večkrat obiskal.
Počitniška zveza. Do sedaj so priglasili sledeči brezplačna prenočišča za potujoče dijake: g. Oton Homan, trgovec v Radovljici, g. Iv. Hribar, bivši ljubljanski župan, g. Janko Toman, nadučitelj v Moravčah, g. Fr. Grebenc, trgovec, ga. Ana Hočevar, gostilničarka, ga. Uršula Somrak, g. Iv. Srpan, vsi v Vel. Laščah, g. Andrej Oset, gostilničar. Tolsti vrh, g. Iv. Zagažen, učitelj na Dobrni pri Celju, g. Jak. Božič, c. kr. poštni oficial v Gorici, Tel. društva Sokol pri sv. Lenartu v Slov. Goricah, ga. Amalija Fajdiga, gostilničarka v Sodražici, ga. Elvira Dolinar, gostilničarka v Vel. Dolini, ga. M. Alešovec v Trstu ,g. Iv. Brežnik, gostilničar v St. Jurju ob juž. žel., g. Anton Erretič, veleposestnik Krmiti, g. Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku, g. Leopold Zore, hotelir na Kranjski gori, g. Božo Račič, nadučitelj na Kalu pri St. Janžu na Dolenjskem, g. Jos. Šepetavec, trgovec v Idriji. — Vsem tem, ki so se odzvali našemu pozivu in našim prošnjam, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Nikakor pa še ta prenočišča ne zadostujejo, ker jih še nimamo v vseh važnih krajih. Za Ljubljano se še ni nobeden oglasil, ko bi vendar marsikdo lahko dal. Tudi iz drugih mest še nimamo ničesar, kakor iz Kranja .Novega mesta, Škofje Loke, Postojne, Bleda itd. Rabimo prenočišča sploh v vseh važnih krajih, ki leže ob glavnih cestah, pa tudi od drugod so dobrodošla. Ponovno prosimo cenjene rodoljube in sploh one, ki jim je kaj ležeče na tem, da se slovenska mladina izobrazi potom potovanja, da se priglasijo za brezplačna prenočišča. Dijaštvo bo vsem hvaležno in bo znalo to pomoč tudi upoštevati. Ne prosimo nekaj nemogočega, ker menimo, da se za eno noč že lahko sprejme pod streho potujočega dijaka, ki bo gotovo zadovoljen z najskromnejšo oskrbo. Rodoljubi, naprednjaki, zavedite se svoje dolžnosti in se prijavite vsaj do 10. maja na naslov: »Odbor počit, zveze, Ljubljana, Mestni dom, Prosveta«.	Odbor	počit, zveze
Imenovanja na ljudskih šolah. V predvčerajšnji seji c. kr. deželnega šolskega sveta so bili imenovani: Za Adlešiče: Josip Gorišek, za Leskovec: Viktorija Svetek, za Hotederšico: Leopoldina Kogej, za Kranj: Anton Sepaher, za nemško dekliško v Ljubljani: provizorna učiteljica Trenz, za II. mestno šolo v Ljubljani: Ivan Grad, za Loški potok: Aleksander Kordiš, za Ledine: Franica Novak, za Bloke: Alojzija Trošt, za Notr. Gorice: Marija Miklavec-Janša, za Lipoglav: Roza Pichler, za Golo: Marija Sirnik, za Černuče: Ludmila Omejc, za Preserje: Terezija Grebenc, za Steinwand: Josip Adolf.
Park-hotel Tivoli se otvori v soboto zvečer oziroma v nedeljo dne 5. t. m.
Otrok zgorel. Te dni je bila Antonija Čeligoj v Klenku pri Postojni s svojima hčerkama sama doma. Popoldne ob 5. uri je napravila na ognjišču ogenj, da pripravi večerjo. Nato je odšla h studencu po vodo in pustila otroka doma v kuhinji. Komaj se je oddaljila kakih 100 korakov od hiše, že zasliši vpitje in jokanje triletne hčerke. Ko je prišla nazaj, ji je prihitela nasproti hčerka z gorečo obleko. Deklica je za-dobila težke opekline, da je umrla čez 2 dni.
Ljubljančanka izvršila samomor na Reki.
V	torek ob 7. uri zvečer je došel na reško policijo Franjo Trojanšek, oddajalec prenočišč v spremstvu rešilne postaje in izjavil, da je na njegovem domu izvršila Marija Schmeltzer Albertova iz Ljubljane, 24 let stara učiteljica glazbe, samomor z lizolom. Na lice mesta došli policijski zdravnik dr. Pozder je zamogel kon-štatirati le smrt. Mrtvo truplo so nato odpeljali v mrtvašnico.
Kmečki pregovori za mesec maj: če mačka prvi dan stri petero mladih in ji vsi poginejo, nima nobenega. Če v tem mesecu vedno le na desno gledaš, ne vidiš tistega, kar je na levi. Če slišiš kukavico v tem mesecu, stej, kolikokrat zakuka; če zakuka trikrat, pomenja, da boš živel do smrti, če si o Trjacih ze tiči delajo gnje-zda, jim jih ni treba delati pozneje.
Leto 2301 usodepolno za prebivalce naše zemlje. Leta 2301. ne bo po računu Angleža Schoolinga na naši zemlji niti eden človek več pri pameti. Ljudje bodo divjali po svetu blazni naokolu, a rešiti ne bo mogoče nikogar. Ta učenost se je skuhala sedaj v glavi Angleža Schoolinga, ki menda že sedaj ni čisto pri pravi pameti. Schooling je sestavil svojo prognozo na sledeči način: L. 1859. je prišel povprečno na 335 prebivalcev naše zemlje 1 blaznik, 1. 1897. pa že na 312 ljudij. Po tem računu bo prišel 1* 1977. že na 100 ljudij l blaznik, 1. 2301. pa ne na svetu niti enega človeka; več pri .^^i.{i{jov
Kinematograf »Ideal«. Še danes se kaže krasni umetniški Nordisk film »Predrzna igra«. Jutri specialni večer z sijajno dramo »Usoda matere« in »Težavno ujetje glavarja pariških apašev Bonnota. V soboto »Smrtna nevesta« umetniški film prve vrste.
DRUŠTVA.
Odborova seja Matice Slovenske bo danes, dne 2. maja ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
Sokolsko akademijo v proslavo 50-letnice Sokolstva in društvene petletnice priredi telovadno društvo »Sokol I.« v soboto 4. maja v Mestnem domu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Po akademiji sestanek v restavraciji br. Tratnika, Sv. Petra c. Odbor »Sokola I.« Na zdar.
Sokol II. priredi dne 12. maja veliko vrtno veselico z raznovrstnim sporedom. Dne 4. avgusta priredi 4. javno telovadbo združeno z veliko veselico. Sokol 11. vljudno prosi vsa narodna društva, da na ta dan ne priredijo nobene veselice.
Dobrodelna veselica za dijaško kuhinjo društva »Domovina«. Ker so se v zadnjem času jeli redni dohodki »Domovine« konstantno zmanjševati, je sklenilo akad. fer. društvoSava potom velike dobrodelne prireditve dne 11. maja v vseh prostorih »Narodnega doma« pridobiti temu prevažnemu podpornemu društvu novih sredstev za nadaljno blagotvorno delovanje. Vse ljubljanske napredne dame so se enodušno odzvale prošnji za sodelovanje in izvolil se je pripravljalni odbor na čelu z gospo Vero svetnik dr. Šlajmarjevo in gospo županjo Franjo dr. Tavčarjevo. Veselica se bo vršila v veliki dvorani »Narodnega doma«, kjer bo ples s sodelovanjem »Slov. Filharmonije«; v Sokolski telovadnici, kjer bo pri pogrnjenih mizah kabaretni večer in v vseh stranskih prostorih, kjer bodo razni buffeti in paviljoni. Kjer je to po dolgi pavzi prva pomladna prireditev v Ljubljani, je najštevilnejši obisk zagotovljen. Vstopnina je za osebo 2 K, za dijaštvo pa po 1 K 20 h.
Konfin preprečil nesrečo.
Včeraj okoli pol 7. zvečer bi se bila zgodila na državni cesti v Spodnji Šiški kmalu velika nesreča, katere žrtev bi postal brezdvomno neki prepeljevalec mengeškega piva, da ni ustavil voza neki cestni konfin. Tik pred pošto srečala sta se namreč dva avtomobila, katerih «den z znamko H. L. 153 je vozil v smeri proti Št. Vidu, drugi z znamko J. 25 pa v smeri proti Ljubljani. V istem času in na istem kraju vozila sta pa po cesti prepeljevalec mengeškega piva in še neki neznan voznik.
Naenkrat so se splašili konji lastništva mengeške zaloge in so s tako silo treščili z vozom °b cestni konfin, da se je isti premaknil, voznik pa je odletel iz voza pod konje. Eden izmed konj je tudi padel in pri tem dobil znatne poškodbe, vozniku pa se k sreči ni zgodilo ničesar. Šofer avtomobila J. 25 — Nemec seveda — je pri tem dogodku hotel slikati voznika na aroganten način za pijanega. Ta poskus se mu pa ni posrečil, ker je prevladalo mnenje, da je voznik bil le prestrašen.
Občinske volitve v Spod. Šiški.
K občinskim volitvam v Spodnji Šiški.
Mednarodni socialni demokratje v Šiški so mnenja, da je le tisti delavec, ki je organiziran v mednarodni socialni demokratični stranki. Vsi drugi in naj bodo tudi delavci — to niso, ker jim »Zarja« tega ne dovoli. V »Zarji« pišejo, da so edino oni zmožni občino voditi in delati za delavstvo. No nekateri gospodje pri socialni stranki tega talenta ne pogrešajo, to ijm radi pripisujemo. Kdo ima pa od tega dobiček, to pa oni, ki vodijo delavce tudi dobro vedo. Stranka kakoršna je takozvana socialno demokratična v Spodnji Šiški je koritarska, ker vsakdo hoče na račun delavcev živeti. S tem če ustanavljajo pekarne in druge take vire dohodkov za se — zato še delavec nima nikakega dobička. Imajo pa istega samo izvoljenci — teh je pa malo — ker onih pet, ki zajemajo iz korita, ne puste^ drugim k bogato obloženi mizi. Kar se pa agitacije tiče smo pa mnenja, da se narodno-napredru stranki ni potreba posluževati imena socialno demokratične stranke za pobiranje pooblastil, ker prokleto malo bi jih stranka dobila, ako bi se posluževala tacih sredstev. Sicer seje pri zadnjih volitvah jasno pokazalo, kako poštenih sredstev so se socialni demokrati posluževali pri agitaciji. S tem če vpijejo in predbacivajo narodno - napredni stranki umazano agitacijo, hočejo skriti svoje mahinacije, katerih se pri agitaciji poslužujejo. Volilci v Spodnji Šiški jim ne bodo sedli na te limanice, o tem se bodo socialni demokratje prepričali v nedeljo, niti Nemci niti klerikalci jih ne bodo rešili poraza.
Slovenskim delavcem, ki imajo volilno pravico v Spodnji Šiški. V nedeljo, dne 5. t. m, vam je stopiti zopet na volišče. Politično društvo »Vodnik« je sestavilo kandidatsko listo, katere imena jamčijo, da jim zaupate, da se bodo potegovali za vaše interese v katerem slučaju koli bi se šlo za vaše pravice. V očigled lokalnim razmeram v Spodnji Šiški je bila ne le potreba, jemveč tudi narodna dolžnost, sestaviti tako hsto. Poleg zavzemanja za vaše pravice, pa eodo navedeni kandidatje vedno zastopali y]nenie, da jim je slovenski materinski jezik in 0‘iranitev narodnega značaja v občini pogoj, Kateri brez dvoma tiči tudi v vašem narodno čutečem delavskem srcu, posebno že za to, ker Sl ue damo teptati od raznih strank pravic do našega najmilejšega in najsvetejšega, kar nam Je podarila slovenska mati, in to je naš slovenski čut za našo domovino, za naš jezik, za katerega ohranitev naj nam bodi zlasti v sedanjih časih, ko se nas hoče zatreti z vso silo, naša najsvetejša dolžnost. Nemci, klerikalci in so-' 5!~?i. demokrati, uvidevajoč njih manjšino v oočini, z vsem mogočim kujejo načrte, kako bi napredno občino oškodovali narodnega značaja* a * Zadnjih volitvah so si osnovali neko gospo-»riti. st^aP^o, s katero so hoteli prodreti in Vt-°bžinol«-eftetopi In-v, kandidatski listi
te stranke so se takrat v resnici blesketala imena vseh teh škodljivcev našega jezika, toda tudi to jim ni pomagalo; s tem kompromisom niso dosegli ničesar. Zato pa, vi slovenski delavci, pridite in pripeljite v nedeljo še mnogo drugih, kateri zdaj še omahujejo, na volišče, da potem skupno pokažete, da ste ohranili Šiški vkljub različnim mahinacijam nasprotnikov narodni značaj.
Idrija.
Idrijska podružnica S. P. D. priredi dne 4. in 5. t. m. dvodnevni izlet. In sicer gre pot iz Idrije skozi Dol na Čaven (1308 m, krasen razgled in lepa planinska flora). Od tu v Ajdovščino in Vipavo ter skozi Col v Idrijo nazaj. V Sturijah je dne 4. v hotelu Šaplja sestanek Idrijske, Goriške in Ajdovsko-vipavske podružnice. Zbirališče je v Idriji dne 4. t. m. ob 6. uri zjutraj v društveni sobi »Pri Fani«. Prijatelji društva dobrodošli-
Kaplan — tiran. V Spodnji Idriji imajo kaplana Oberstarja, silno sirovega kaplana, ki otroke pretepa v šoli in cerkvi, kakor da ima pred seboj nemo žival. Osem prizadetih staršev se je pred meseci pritožilo na c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, ker je kaplan Ober-star tako sirovo ravnal z otroki v cerkvi in šoli. da so morali nekateri zaradi dobljenih telesnih poškodb več dni ostati doma. In uspeh pritožbe? Kaplan Oberstar se baha, da ima pravico storiti vse. kar more z nogami in rokami storiti! — To je tudi pokazal dne 23. pret. mes.. ko je devetletnega otroka posestnice Mlinarjeve in enajstletnega otroka posestnika Hladnika tako pretepel in osuval s črevlji. da sta dobila vidne znake kaplanove sirovosti. — Ker ne dobe starši proti takemu divjaštvu tega božjega namestika nobene pomoči, so sklenili, da ne bodo toliko časa svojih otrok pošiljali h krščanskemu nauku, dokler »božji namestnik« Oberstar ne izgine iz Spodnje Idrije. — Mi vprašamo prizadeto šolsko oblast, ali tudi za kaplana Oberstarja velja dotični paragraf državnega šolskega zakona, ki prepoveduje telesno kaznovanje? Ali ob kaplanovi sirovosti izgube veljavo zakonita določila? Kako naj ima ljudstvo ob takem katehetovem ravnanju in ob takem teptanju zakonitih predpisov še vero v nepristranost okrajnega šolskega sveta v Logatcu? Mi z vso resnostjo poživljamo g. okrajnega glavarja kot predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta, naj nemudoma napravi red, sicer bomo tudi njega brez pardona poklicali na odgovor!
Trst in Primorje.
V čistilnici petroleja v Skednju je zaposlenih tudi več pridnih agitatorjev, ki so navdušen za N. D. O. in ki ustanove v najkrajšem času skupino N. D. O.
Podporni fondi. Vsaka organizacija, ki hoče koristiti in v resnici pomagati svojim članom, zbira posamezne prispevke na razne podporne fonde. Med temi pridejo največ v poštev podporni fond za slučaj 1. bolezni, 2. smrti. 3. brezposelnosti, 4. vožnje in selitve, dalje štrajkovni fondi itd. N. D. O. in posvetila vže od prvega začetka tem fondom veliko pozornost, predvsem pa je posvetila največ dela podpornim fondom za slučaj bolezni, smrti In deloma tudi brezposelnosti. Glede prispevkov za podporne fonde v N. D. O. je danes položaj naslednji; Kdor hoče biti član N. D. O. ter reflektira tudi na podpore v slučaju bolezni, smrti (za vdovo in otroke), brezposelnosti itd, mora plačevati tedensko 30 vin. Kdor pa ne reflektira na denarno podporo, ampak hoče biti le član, plačuje Pa samo 15 vinarjev. na teden. S tem pa da plačuje teh 15 vinarjev ima vse udobnosti organizacije (razven denarnih, bolniških in brezposelnih podpor kakor oni, ki plača 30 vin. torej; pra-vovarstvo, knjižnice, predavanja, strokovna tajniška dela, posredovanja itd. Bolniške podpore t. j. podpore v slučaju bolezni, se dajo
kot redna podpora v znesku vsem onim članom. ki so vsaj 6 mesecev vpisani v organizaciji. V slučaju smrti, dobiva vdova po umrlem članu, ki je bil vpisan 6 mesecev v N. D. O. izplačanih 40 K. Izvanredna podpora se pa daje v slučaju brezposelnosti, dalje, ako član še ni 6 mesecev organiziran, pa je bolan, ter v raznih drugih podpore potrebnih slučajih. Oni prispevki članarine, ki se v ta namen plačujejo se stekajo v podporni fond, iz katerega se potem delijo podpore.
Tovarna »Linoleum«. Tudi preko tovarne »Linoleum« ne smemo iti, kajti v njej je zaposlenih veliko hrvatskih in slovenskih delavcev. Ampak delavci v tovarni »Linoleum« se vedno menjajo, kar dokazuje, da ne vladajo bogve kakšne dobre razmere v tej tovarni. In n vno to priča, da bo treba z organizacijo to menjanje preprečiti. N. D. O. šteje še precej članov v tovarni »Linoleum«. Vseeno bi jih bilo lahko več. Treba bo zanikrneže in zaspance malo podrezati, da se postavijo že enkrat na noge — in bo šlo.
V tovarni olja blizu Škednja, se pripeti vsaki hip kaka nesreča. Enemu manjka prst, drugemu roka. tretjega razmesari stroj. Prav hudo mi je bilo pri srcu. ko mi je pravil bivši delavce tovarne olja sledeče; »Dalje časa sem bil zaposlen v tej tovarni. Imel sem tudi brata, katerega sem zelo ljubil. Staro mater, ki se je nahajala v pomanjkanju, sva oba podpirala. Naenkrat je prišla nad nas velika nesreča. Stroj je popolnoma razmesaril brata. Hud je bil ta udarec ne samo zame. ampak tudi za mater, ki je vsled žalosti na to umrla. — Da se dogajajo te nesreče tako pogosto, temu je krivo to, ker mora delavec predolgo delati. Delati mora pa kakor živina, zato se ni čuditi. če so nesreče vedno na dnevnem redu. Jaz sem seveda kar nato začel agitirati za organizacijo. Moja žlja je bila ta, da bi se vsi delavci tovarne olja združili, ter zahtevali od strani družbe, da se skrajša delavni čas in da bi se mučno, prenaporno delo, malo omejilo, In kaj se je nato zgodilo? Ravnatelj me je poslala proč in bil sem dolgo časa brez dela,
trpeli smo vsi: žena, jaz in otroci.« — Tovariš. sem mu dejal nato. trpel si dosti, ampak tvoje trpljenje je obrodilo sad. — V tovarni olja obstoji sedaj močna skupina N. D. O., ki bo napravila to, kar si ti hotel. Tebe so vrgli na cesto, v pomanjkanje, ampak tvoja misel, in želja, ki si jo sipal med sotrpine naokrog. se je oprijela drugih tvojih bivših sodelavcev v tovarni olja. Oni sedaj propagirajo te ideje in učijo, da je krivico le na podlagi skupnega dela. na podlagi sloge in solidarnosti mogoče odpraviti. Podjetniki ne morejo več kaj takega prakticirati, da bi odpustili iz dela vsakega, ki propagira te misli. To je bilo mogoče od začetka, sedaj ne več, kajti vera v samopomoč se je že precej utrdila v delavstvu.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarnec.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. NujmavjS! znesek 50 vinarjev. Pismenim vprtiSanJem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri nudili oglasili ul 11I6 popusta Iti se plačujejo vnaprej; zunanji inservnti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob <>. uri zvečer.
Prodajalka vešča manufakturne trgovine in šivanja, želi premeniti službo. Gre tudi na deželo. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
Pritlična soba s posebnim vhodom, pripravna za krojaško ali čevljarsko delavnico se odda s 15. majem v Sp. Šiški, Planinska cesta št. 195. Istotam se proda enonadstropna hiša.
313—3
Hiša
z vrtom in pritiklinami se proda. — Rožna dolina štev. 263, cesta III. 315
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
FR KAPUS, LJUBLJANA
Marije Terezije cesta štev. 11, Kolizej,
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosooske sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala
otročje vozičke
Itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Cene nizke!	Izdelki	solidni!
....
11111 M M • ■ I I ■ I ■ I I • I I • 111 11 I I I I I • I I I ■ I I ■ I
fljpfija zaloga ur, zlatarne in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna potokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
mr „iko“ ~ini
Cenik zastonj in poštnine prosto.
— 356 —
Voleje so hoteli vstopiti ali kraljica jih je zadržala. Zdelo se je. kakor da so jo odprta vrata neprijetno dirnila. Strmela je v temno praznino, ki ji je zijala nasproti. Champdivers je prišel sam od sebe, Margantina enako, le Odette, Odettte ni bilo...
Odette je spala.	.
Deklica je sedela v širokem naslanjaču, glava ji je ležala na mizi in z rokami je pokrivala pergamenten list.
Gotovo jo je bil spanec prehitel, premišljujočo o čudnih dogodkih preteklega dne. Svit Guinesove baklje je na pol razsvetljeval sobo.	.
Izabela se je slednjič vzdrzmla m prestopila je prag. Četvorica ji je sledila.
Ob nastalem šumu je deklica odprla oči in bila v trenutku pokoncu.
Kraljica se je ustavila tri korake pred njo.
Odette je bila v prvem hipu vsa zbegana. Srce ji je burno utripalo. Ali kakor človek, ki se nima ničesar bati, se je takoj obvladala. Vedela je. da je mogla kraljica dospeti k nji le s privoljenjem Champdiversa in Margentine. Spoštljivo se je naklonila pred kraljico in je spregovorila:
— Zahvaljujem se vam madame, za čast, ki ste mi jo izkazali s posetom.
Kraljica ni črhnila. ; ' • v -An* s i ta1
— Ako bi vaše veličanstvom je nadaljevala ■Odette. ne blagovolilo toka dolgo kazati volje, odstranjevati me iz njegove bližine, ze davno bi hotela priti v kraljičino palačo.
Izabela je ošabnD vrgla glavo v* tilnik rekoč:	...r,lfid
— 353 —
Voleje so začeli obdelovati vrata s pestmi. Champdivers je med tem odstranil prečni zapah in vratnice so široko odletele na obe strani, ubijalci so naravnost prileteli v sobo in obstali oslepljeni od prižganih bakelj.
Champdivers se je bil postavil pred druga vrata z bodalom v levici, z mečem v desnici.
Tresel se je od razburjenja in pretrgano kričal:
— Kako! Le štirje ste in zbijate za celo armado. Hola sem, psi! Kaj hočete. Nebesa, deset jih je bilo proti meni in bili so možje! Me. tolovajče, stopi bliže, našvrkam te. kakor paglavca!
Starec je divjal. V urnih lokih je odbijal naoade rapirjev, ki so deževali udarce, končno je b il potisnjen v sredino. Besno je začel krožiti s širokim mečem, da so odletavale iskre od jekel in se je zrak pretresal v ostrih žvižgih. Voleje mu niso mogli, do živega. V resnici so se bolj branili, kakor napadali, ker udarci in opletanje Champdiversovo je bilo smrtonosno. Starcu je stopala kri v glavo, vrtil se je gibčno in urno kakor tridesetletnik in vzpodbujajoče kričal:
— Deset jih je; bilo proti meni in bili so možje. Kaj pa hočete vi, šleve tolovajske, zakaj me budite iz sladkega spanja? Hola. sem. junački! Pokažem. vam. vlomilci, na. tu. tu tu imaš!...
Preril se je vedno besnejše opletajoč z mečem pred odprta vrata. Zmagonosno je za-kmčak Husu id tortilji .xom amo tslnibonti.. ai
cr Imam vas! Nihče ne odide živ od todiu ah!...
Hiša Saint-Pol.	89
Za prihodnje počitnice
se proda ali zamenja
enega ali dva konja z vso opravo in vozičkom.
Več se poizve pri ANTON BRILLI-ju v Kranju.	314
Viktoria Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Naj večja zaloga moških, damskih, otročjih in prismih gorskih čevljev. Elegantna in jtko skrbna izvršitev po vseh cenah
Najpiiležnejši čevlji sedanjosti.
Umetni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgrcvina. cvetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3. ■Vrtnarija:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
Pozor!
Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer:
slamnike, otročje kapice, športne kape in vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po globoko znižani ceni.
Opozarjam cenj. dame, da bom moj salon znatno povečala ter se bode isti od 8. maja dalje nahajal na Starem trgru.
Minka Horvat.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani In oblastveno koncesljonlrani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnikl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUSN1K, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Žaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Gliuce.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
T. MENCINGER. Ljubljana
Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 ia 42 - Martinova cesta 18.
špecerijska m flelilatesna trpvina, žjaln ca za kavo z električni oMoi ia vročil zraioi.
Specialiteta!	Žgana kava. *09t$	Specialiteta!
Posebna mešanica . Ljubljanska mešanica
kg K 4 80 „ „ 4 40
Kavarnarska mešanica . . kg K 4'— Tržaška mešanica ...	»	„	360
Na vogalu Resljeve ceste vinarna. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice.
Za poletno	sezi
Angleško skladišče obleku, O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in
solidnih cenah.
fl UL ✓
Št. 14215.
Razglas.
Dne 27. t. m. poginila je v pasji kletki mestnega konjača tuja psica, ki se je dne 24. t. m. zatekla k nekemu čevljarju ob Cesti na loko, na znakih pasje stekline. Psica je bila kake 2 leti stara, bele barve, srednje velikosti, dolgih dlak in repa, konastih, nekoliko rumenih ušes in konastega gobca ter podobna kraškim psom. Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na podlagi § 41 zakona z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. štev. 177 za mesto Ljubljano od današnjega dne naprej do preklica
pasjo kontumaeijo.
V tem času morajo imeti psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulicah, torbo, ki po-padanje popolnoma zabranjuje.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor v gostilno, kavarne itd. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljnje odredbe varno zapreti.
Pse. ki bodo za časa kontumacije prosto ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, bo konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazensko postopalo.	317
ZL^estri.1 nao-sugristrsit ljuLlol j a resici
dne 29. aprila 1912.
Župan:
dr. Ivan Tavčar, 1. r.
Tčmž: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ReKz
Stritarjeva, ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge aa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
41L0
2
0
—	354 —
Klecnil je na kolena!
Meč mu je brenketajoče padel iz rok, oči so se mu poslednjikrat uprle v vrata, vodeča v Odettino sobo — nato pa se je stresel in padel na obraz na zemljo. Iz ust mu je bušil curek krvi in obležal je v rdeči mlaki...
Bilo je delo kraljice!...
Izabela je zadala z bodalom od zadaj nesrečnemu starcu smrtni sunek v tilnik. Izabela je ubijala...
Stopila je preko mrtvega trupla in se obrnila naravnost proti drugim vratom. Voleje so ji sledili.
Vrata so se odprla sama in na pragu se je prikazala ženska s svetilko v roki.
— Gospod Honore, ali ne slišite? Tak trušč!... Oh, na pom...
Ni končala. Štiri železne dlani so ji stisnile vrat in zgrudila se je brez življenja na tla. Margentina je bila odpravljena! —
Nosnice četvorice so se hropeče širile in podajale. Duh krvi je bil vdaril v nje in jih razdražil, kakor krvoločno zverino. Pogledali so okolo sebe in so vprašali:
— Kdo pride sedaj na vrsto?
Izabela ni odgovorila. Ne oziraje se na mrtva, je stopila v Margentinino sobo in uprla oči v tapetna vrata, ki so vodila v Odettino sobo. Nehote je vzdihnila. Trenotek je stala nepremično, potem pa je pomignila četvorici, da se zadrži mirno in izginila v temnem hodniku. Cez nekaj hipov se je vrnila in s seboj je pripeljala osem mož. Kakor bi trenil so naložili mrtveca, izbrisali krvavo sled in ju odnesli ...
— 355 —
— Ali vam je znano, kaj imate izvršiti? se je obrnila kraljica sedaj k Ocquetonvillu.
— Polastiti se moramo gospodične Odette je odgovoril ta in jo spraviti v nosilnico, ki nas čaka pred Hišo Saint-Pol.
~~ Dobro. In kam pojdete z nosilnico?
— V burgundsko palačo, madame!
Izabela se je zdrznila. Glava se ji je povesila na prsa.
Blisk je šinil izza težkih trepalnic. Zamrmrala je komaj slišno:
— V burgundsko palačo ...
Kraljica se je zamislila. Nihče bi ne mogel razbrati iz njenega, z lahkim nasmeškom pokritega obličja, kaj se je godilo v nji ta trenutek ...
Ko je vzdignila glavo je dejala:
— Polastite se deklicej, ali ne storite ji žalega.
— Isto nam je naročila njegova visokost vojvoda...
— Dobro. Polastite se je, ali odvedli jo ne boste v palačo vašega gospoda...
— In kam nam ukazujete madame?
— K meni! je dejala kraljica s trdim glasom.
Nato so šli. Skozi Margentinino sobo jih je pripeljala Izabela preko intimnega salona, kjer je vsak večer igral kralj z Odette karte pred vrata dekličine spalnice.
— Tukaj je. je pokazala s prstom na vrata.
-- Obrnite se urno. Uderite ta vrata!
Courthense je položil roko na kljuko.
Vrata so bila odprta!... Odette se ni
bala...
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh. • •
Oglase za »DAN* sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna* v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.