S^  64  ^e)
termite, bučele, ose, gozdne žuželke in ovočju škodljive) predočuje še posebej. Odlikujejo se kaj zelo illustracije. — Marsikoga, zlasti pa prijatelje potovanja, razveselila je izvestno elegantna in mična knjiga Adolfa Veberja: »Put u Carigrad«. Sa četrdeset slika i tlorisom Carigrada. 8°, str. 239. Cena 1 gld. 50 kr. — Koliko da je natančen in resničen ta potopis, žalibog ne morem soditi, a zanimiv in poučen je dovolj, da ga bode vsakdo z veseljem del iz rok. Slike niso tako čiste in lepe kakor v prejšnji knjigi, a vendar dokaj lične. Tako skrbi M. H. za mnogovrstno vsebino. — »Aug. Šenoa. Sabrane prip ovies ti.« Svezak peti. 8°, str. 277. Cena 1 gld. 20 kr. — »M. H.« izdaje tega pesnika in največjega hrvatskega pripovednika v posameznih zvezkih, da ga bode polagoma narod vsega dobil v roke. Ta zvezek je za nas Slovence posebej zanimiv zaradi prve povesti ali slike: »Karamfil s a pjesni-kova groba«, kateri pesnik je naš »nesretni Franjo Prešern«. Tudi je ta preložena v slovenščino. Druge povesti so: »Pruski kralj.« »Turei idu.« »U akvariju.« Ker bomo pri-lično o Šenoi kaj več spregovorili, naj sedaj to naznanilo zadostuje. ¦— Šesta in sedma knjiga sta: »Pod starimi krovi« Zapisei i ulomci. Napisao Ksaver Šandor-Gjalski. 8°, str. 199. Cena 75 kr. — Zabavne knjižice 87.—89. zvez., in — »Ksanta«. Pripovijeda Ivo Vojnovič (Sergij P.) 8°, str. 196. Cena 75 kr. Zab. knjiž. 90.—92. zv. Z malo besedami se ne da oceniti umetnostno delo, zato naj je dovolj, da obe povesti omenjamo. — Slovencem namenjena je knjiga: »Rječnik hrvatsko-slovenski.« Za slovenske svoje članove izdala Matica Hrvatska. 8°. — Ta knjižica, obstoječa iz male slovnice in kratkega slovarja, je kaj dobro došla Slovencem. Učenje hrvatskega jezika je s tem zelo olajšano. — Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da je zgoraj (str. 30) izrečena hvala »Mat. Hrv.«   popolnoma opravičena.
P'
,ESKO    SLOVSTVO. (Piše Stj. Zagorac.)
Cesko slovstvo (posebno novejše od 1. 1848 dalje) obiluje   raznimi   deli,  posebno  se je   pa
lepo razvila belletristika, katero goji mnogo izvrstnih pisateljev. Zal, da so nekateri pisatelji krenili na slaba pota. Med njimi sicer genijalni pesnik Jaroslav Vrchlick^, o katerem pravi »Obzor« (1887, str. 96), da »hvali upor duha proti Bogu, telesa proti duši, greha proti čednosti«. Najnovejši plod Vrchlickega je prevod: »Osvobozen^ Jerusalem«, katerega je izdal Al. R. Lauermann v Pragi. Do sedaj je izšel samo prvi zvezek tega dela in obsega skoraj pet spevov slavne epopeje. Celo delo obsegalo bode četiri zvezke. Prevod je krasen, prestav-ljalec pridržal je tudi metrum originalov — italijansko stanco. Vrchlick^' je poleg Dantejeve »Božanske komedije« (1882) uvedel torej tudi Tassa v češko književnost.
Zelo znan pisatelj je tudi Svatopluk C eeh, izmed najpopularnejših pesnikov čeških. V vseh njegovih delih, bodi si v prozi, bodi si v stihovih zrcali se čist narodov duh, duh slovanski, duh ljubezni in sloge, a prokletstvo vsem sovražnikom slovanskim. On je apostelj vzajemnosti slovanske pri Cehih, zato ga pa narod tudi tako ljubi. Ta pesnik je obdaril narod spet z novim dokazom svoje velike ljubezni za s-veto in vzvišeno stvar, z zbirko pesmij polnih žarkega rodoljubja in žive poezije, pod naslovom: »Jutrni pisne«. To so politične pesmi. Kdor jih čita, napolni se s prekrasnimi mislimi, katere je pesnik ogrnil v lepo obliko in izvel na nov, izviren način. Opozarjam vse prijatelje češkega slovstva na te jutrne pesmi Svatopluka Cecha.
Nedavno je izšla v Pragi zanimiva knjižica Eduarda Jelineka, (dobro znanega pisatelja in pa nekdajnega urednika »Slovanskega sbor-nika«, kateri je sedaj prestal izhajati), z naslovom: »Diimv staršich solonu polskich.« V tej knjigi je nabral pisatelj zelo zanimivih črtic o poljskih plemkah, posebno pa onih, katere so sodelovale pri vstanku 1. 1830. in doživele žalostne njegove posledke. Prekrasno je tu narisan patrijotizem in pa žrtve teh Poljakinj. Dobro je znano Cehom vešče pero Jelinekovo, posebno pa so priljubljene njegove nedavno izišle »Ukrajinske dumy«, v katerih prav zanimivo opisuje življenje in običaje ukrajinskih Kozakov.                            (Konec prih.)
Listnica uredništva. Nekaterim gospodom pisateljem, kojim ni bilo mogoče odgovoriti posebej: Lepa hvala! Prosimo potrpljenja: o priliki pride na vrsto. Ako je v velikem listu težko napolniti 'nenasitljive predale, je pa v malem težko izbrati primemo tvarino in h krati ne se zameriti pisateljem. — G. Fr. J. v Lj.: Kazete precej spretnosti; vsaj zadnja pride na vrsto. Naznanite svoj naslov! — G. Fr. S. v Lj.: Bazveselili ste nas. O priliki. Le naprej! Prosimo Vas naslova. — G. Vaz. v Gor.: Srčna hvala! Dobro došlo. Potrpite! — G. I. v Gor.: Lepa hvala! Enakega si želimo še več.
Listnica upravništva. Gospode naročnike, ki spremene svoja bivališča, prosimo, naj nam to naznanijo. — G. 1. B. v L.: V takem slučaju je kaj lahka pomoč rehlaniacija. Brez zamere! — SI. čltaln. v S. pri G: 1 gl. 20 kr. ni naročnina za celo leto.
Cena: Za celo leto 1 gld. (>0 Jcr.j za pol leta 80 Jcr,
je v 31arijanišči.
Uredništvo in upravništvo
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lainpe.      Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.