F. Bezlaj
VAS IN SELO SLOVENSKI ONOMASTIKI
Na slovenskem etničnem ozemlju bomo našli okoli 500 krajevnih imen, ki so bodisi sestavljena ali izvedena iz osnov vas in selo. Med slovanskimi sinonimi, ki so pomenili ali še pomenijo »naseljen kraj«, sta gotovo najbolj važna, ¦ ker je derevnja samo vzhodnoslovanska beseda, zahodnoslovanska dedina pa je pri nas izpričana samo v ledinskih imenih tipa Dedina, Dednica, Dedovna, Dedna, Dednik, Dedendol, Dedenvrh itd. Iz nekaj osamljenih krajevnih imen kakor Dedince pri Radgoni, Dednik pri Loškem potoku, Dedovne in Dedno na Krasu in na Goriškem še ne moremo sklepati, da bi se kdaj pojavljala v pomenu »vas«. V hrvaških spomenikih iz 13. in 14. stoletja se apelativ dedina, didina pojavlja samo v pomenu »avita, avitica, hereditas avita«, torej »dediščina«, kar imamo tudi v krajevnem imenu Dečina pri Črnomlju. Ta imena se gotovo nanašajo na staro zadružno rodovno lastništvo, na katero kaže pri nas še cela vrsta drugih imenskih t:ipov.
Vendar ne smemo prezreti, da tudi rusko derevnja pomeni poleg »vas« še »polje« in v starih ruskih tekstih beremo frazo pašetii derevnju »orje polje«, enako kakor je cerkvenoslovansko selo »polje« poleg »naseljen kraj« in je pomen »polje« za selo še danes izpričan v češčini. Zato je pomen osnov, ki jih najdemo samo v imenih, zelo težko podrobno opredeliti. Osnovni pomen besede dedina je »dediščina po dedu«, rusko derevnja je sorodno z litavskim dirva »obdelano polje«, v današnjem selo pa sta zelo verjetno sovpadli dve različni besedi, staro *selo, sorodno z litavskim sala »vas«, latinskim solum- »tla« in nemškim Saal ter *sedlo, izvedeno iz sedeti, torej »prebivališče« (glej literaturo pri Vasmer, REW II 606).
204
lo je seveda samo etimološka hipoteza, za katero bi govorila samo današnja češka dvojnost selo poleg sidlo, sedlak in imen Sedlo, Sedlec, Sedlice, Sedlište. Poljsko siolo bi se dalo razložiti kot izposojenka iz ruščine poleg domačega siodlak in imen Dlugosiodio, Siedlce. Če sta bili to dve različni besedi, sta marali v južni in vzhodiu slovanščini sovpasti že v prazgodovinskem času, ko se je konzonantična skupina -dl- asimilirala v -1-. V zahodni slovanščini pa je nastopilo mešanje, ker sta si bili obe besedi pomensko" blizu.
Ker so. nekatera slovenska narečja dolgo, deloma celo še do danes ohra-" nila g-asovno skupino -dl-, je slovensko gradivo še prav posebno zanimivo v zvezi s tem vprašanjem. V današnji slovenščini se je ohranilo selo in selišče v pomenu »stavbišče«, n. pr. sšlo kopati na jugovzhodnem Štajerskem. V pomenu »zaselek« rabita selo že Vodnik in Jarnik. Drugi pomeni, ki jih navaja Fleteršnik, kakor »naselbina, prebivališče, kraj«, pa so vsaj deloma že lahko knjižni produkt. O starejših pomenih lahko sklepamo iz onoma-stike, posebno iz prevodov slovenskih krajevnih imen. V nemških listinah najdemo največkrat za Selo, Sela prevod Geschiess, Schuss, kar je dialektični sinoniin za Heim. Selo pri Litiji je zapisano 1406 Gestitz, Selo ob Krki 1496 Geschies, Selo pri Moravčah 1453 Geschiess, Sela pri Boštanju 1436 Gestezz, Selo pri Pilštajnu 1490 Ober-, Nieder Geschies, Selišče pri Stopercah 1440 Geschiess, Geschiezz itd. Se bolj pogostni so takšni prevodi v kasnejših listinah iz 18. stoletja. Na Koroškem je n. pr. Eibenschuss Ivanje selo, Rappelgschiess Račje selo (Kranzmayer, Ortsnamenhuch von Kärnten I 88). Izjemni so prevodi z Dorf, n. pr. Sela pri Škocjanu 1251 Dor/Un," 1291 Gessier ali Uršna sela 1477 Werschudorf f. Opravičeni smo sklepati, da je selo pomenilo največkrat in zelo dolgo osamljeno kmetijo, majhen zaselek. Za to priča tudi pogosten plural tipa Sela, medtem ko v krajevnih imenih nikoli ne bomo našli plurala od vas. • Vendar tega pomena ne smemo generalizirati. Poleg približno osemdesetih krajevnih imen tipa Selo, Sela, Selje, Selce itd. bomo našli prav toliko ali še več ledinskih imen, iz katerih ni mogoče razbrati, kdaj gre za starejše, opuščene zaselke in kdaj za suponirani možni pomen »polje«. Osamljen primer je Selo v Prekmurju, madž. Nagytotlak, 1365 Laak, 1432 Laak, torej »loka«.
Presenečajo pa v tej zvezi imena kakor Velesovo, 1147-54 Michelstetten {srvn. michel »velik«) in Vesele na Koroškem 1150-65 Niunsaz (*novoseljane), kar bi pričalo tudi za druge pomene. Tudi vas je enako kakor nemško Dorf in latmsko villa pomenilo prvotno samo »praedium« in prevodov z Geschiess za Selo ne najdemo pred 13. stoletjem. Ne moremo pa se strinjati s Kranz-mayer^em (ONBuch v. Kärnten I 83), da se sestavljenke z ves vsaj na Koroškem ne tvorijo več po letu 1100. Drugod v Sloveniji bomo našli dovolj dokazov, da je bil ta imenski tip tudi kasneje tvorjen, naj omenim samo imena kakor Nemška vas, kar ni moglo nastati pred kočevsko kolonizacijo, ali Crna vas po kolonizaciji Barja. Razmerje med imeni vas in selo ne more biti samo časovno, niti se ni moglo razviti šele pod bavarsko avstrijskim vplivom (Kranz-maysr idem I 87). Beseda sama je zelo stara, staroslovansko ui'St je iz stare osnove *vik'-, ki jo najdemo poleg prevojne oblike *voik'- v celi vrsti indo-evrrpskih jezikov z osnovnim pomenom »hiša, prebivališče«. Čeprav se je ohr-^.nila samo na islovanEkem zahodu pri Cehih, Poljakih, Lužiških Srbih in Slovakih, na jugu pa jo razen Slovencev pozna še del Hrvatov, je uiisi> več-kra' izpričano v cerkveno slovanskih tekstih južnoslovanske in ruske redakcije. Tud. fraze tipa iti v vas, fantje so bili na vasi in vasovati pozna poleg sloven-ščir e i:i češčine celo lotiščina. Morda so blizu resnice avtorji, ki sklepajo,
205 ,
•da je bila vas prvotno bivališče enega rodu, ki je izhajal od skupnega prednika. Zato je tako pogosten imenski tip sestavljenke s posesivno izvedenko antro-ponima, n. pr. Blazna ves 980 Blasindorf, Drešinja ves 1016 Traskendorf, Goselna ves okrog 1000 Gozlindorf, Trdnja ves 963 Turdinc, Vacelna ves 1045 Azindorf, da navedem samo nekaj takšnih, ki jih navajajo dokumenti že okoli leta 1000. Niti primeri, ko tvori takšna sestavljenka akcentsko enoto kakor n. pr. Bilčovs nem. Ludmannsdorf, ali Belnjovs nem. Fellersdorf, ne kažejo na nemški vpliv, ampak na zvezo s češkim imenskim tipom Bušteves, Butoves, Cineves, Hnevčeves itd., kakor imajo naša deminutiva Vasca, Vesca (prvič na Koroškem 1348 Fesca za Podljuhelj) s češkimi Vesce, prvič 1196 Wesca, kasneje tudi Vesec, Vestec, Viska in celo plural Visky i(prim. Sela!). Češki avtorji, ki se intenzivno ukvarjajo z zgodovino kolonizacije, trdijo, da je tip zloženk z ves zelo star, ker je 90 % teh imen koncentriranih na sorazmerno majhnem prostoru najstarejše češke kolonizacije. Naših imen je neprimerno več (okoli 410 : 58 češkim), kar pomeni, da so bila pri nas neprimerno bolj in dlje časa produktivna. Neprimerno več je tudi izvedenk iz antroponi-mov, kakor iz geografskih pojmov tipa Nova, Mala, Dolenja vas. Na Koroškem je razmerje "Z? : V? po Kranzmayerju. Na Kranjskem in na Štajerskem je samo Dolenjih in Gorenjih vasi okoli 50, zato bo to razmerje znatno manjše.
Toda sestavljenke z antroponimom in selo se v večji množini pojavljajo samo na vzhodu in jugovzhodu Slovenije, največ jih je na Dolenjskem in na spodnjem Štajerskem. Imenski tip Arnovo selo 1309 Arnoltsdorf, Britno selo 1265 Fridolins hofsteten, Draškovo selo 1490 Drakensas, Truckhensaas, Ivanje selo 1322 Villa Yhachensgesiecz, Zbure selo 1251 Spargesiez, 1291 villa Eshur je sicer dokumentarično res kasneje izpričan, toda njegov areal je dokaj zgovoren. Vedno redkejša so ta imena v smeri proti jugozahodu, naj omenim Na-danje selo pri Postojni, morda 1288 in villa de Cel, gotovo 1498 Nadasell. Zelo zgovoren bi bil zemljevid, ki ga pa, žal, še ne morem priložiti.
Tudi v tem tipu zloženk se pojavlja plural, n. pr. Dečna sela 1525 Desch-nasela, Deschlastella, Drganja sela. Čajna sela enako kakor Stara selo, Nova sela. Toda Vrhovečka sela, Župelevška sela pri Brežicah predstavljajo poseben tip, ki se pomensko verjetno razlikuje od gornjega. Suponiramo lahko pomen »polje« ali mlajšo kolonizacijo.
Pri analizi slovenskih imen z vas in selo bi bilo treba upoštevati, kakor je videti, več različnih momentov, v prvi vrsti čas in različne kolonizacijske valove. V sestavljenkah z antroponimi je tip vas nedvomno starejši, kar nam kažejo že antroponima sama. Stara, iz dveh delov sestavljena slovanska antro-ponima se v zvezi s selo sploh ne pojavljajo, ampak samo mlajša hipokoristika ter germanska in krščanska imena. Pri imenih tipa selo je treba ugotoviti, da je južnoslovanski kolonizacijski val vplival ne samo na tisti ozki pas hrvaškega ozemlja, kjer imamo še vsaj historično izpričano vas, n. pr. v Istri 1275 a pol toi vasi (Šurmin, Acta 16) ali na otoku Krku v 16. stoletju Butina vas (Skok, Slov. i rom. I 32), ampak tudi na slovenski vzhod in jug. Južnoslo-vansko je staro *seđJo in *selo sovpadlo že zdavnaj prej, ne moremo pa tega trditi za alpske Slovane. Že Ramovš je v Kratki zgodovini 47 opozoril, da se na Kranjskem nikoli, niti v najstarejših zapisih ne pojavi pisava z -dl-; Selca je že leta 973 zapisano Zelsach, Celsach. Preseneti pa nas silno mešanje na severu in zahodu. V Furlaniji je izpričano Sedegliano *sedljane poleg Sele, v 13. stoletju villa de Sella in še Sele (Sella di Rovignano). Za Opatja sela je po 1016 zapisano Albacella, 1252 Sedla. Selo pri Štjaku je izpričano po 1180 Sella,
206
Selce pri Tržiču po 1086 Selazach, Selzachi, za Selo pri Trstu pa 1252 Sedla bona. Na Koroškem je Zeltschach pisano 898 Zulsach (prepis iz 1341), 1060-88 pa Zedelzach; Zedlitzdorf, 1281 aput Zedeltz se slovensko še danes imenuje Sedelce; Zedl, 1296 villa Zedlach, Zedelnighof itd. Nekoliko negotovo je 980 Zdelsach za Selce pri Poljčanah. Poleg tega pa najdemo Zelsach, 1137 Zelzach, Na Seli, 1237 Celle, Selo, 1265 Cella, Sele, 1267 Cel, Selo, 1106 Zelach, Na Sale, 1430 Selli. Pustimo ob strani nesporazume, kakor je novo nemško Sattel za Selo v Zilji, ali Kranzmayer j eve razlage, da so vsa imena z -dl- izvedena iz *sedi>lo »Sattel«. Primeri so dovolj zgovorni, da nam kažejo, kako se mešajo in križajo med seboj oblike *sedlo in *selo, zato moramo za najstarejše kolonizacijsko ozemlje računati z obema (različnima) besedama, ki sta se verjetno šele sčasoma pomensko izenačili. Zato povzroča opredeljevanje teh imen in njihova vloga v procesu koloiiizacije zgodovinarjem toliko težav.
207