ISSN 0351-6407 91 ........ 1 1 I Kadar si »revež« privošči preveč stran 5 Preizkusni kamen prijateljstva Ipffi br® štete Bo sploh kdo pomagal nesrečnikom? stran 11 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana »To doživljam kot katastrofo!« stran 3 dl©IkD ž®wlk Pred petdesetimi leti je Mednarodna organizacija dela pri Svetovni zdravstveni organizaciji sprejela konvencijo, s katero je prepovedala nočno delo žensk stran 16 VREME Klemen zaklene, Katarina grušta, Andrej (30. november) vse s snegom zaodene. 20. november, čet., Edmund 21. november, pet., Albert 22. november, sob., Cecilija 23. november, ned., Klemen 24. november, pon., Ivan 25. november, tor., Katarina 26. november, sreda, Peter Murska Sobota, 20. november 1997, leto XUX, št. 47, cena 190 SIT Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, ki bodo v nižinah kot dež. Topleje bo. Lunine mene: sonce bo 21. novembra vzšlo ob 7 uri in 11 minut, zašlo pa ob 16 uri in 25. minut, dan je dolg 9 ur in 14 minut. V soboto, 22. novembra, se bo 58 minut po polnočividen zadnji krajec lune. TTX O O Tl Tl o o JB Ha, s® m Kriminalisti obiskali rogašovsko občino Tam, kjer je dim, je tudi ogenj... ali pa je ogenj že bil stran 3 in si izberite W®j®ga ipireisedMkai Predsedniški kandidati te dni , zagotavljajo, da bodo predsedniki vseh prebivalcev Slovenije. Da ob nastopu Mojega mandata tega ne bi pozabili da bi si ob načinih, ki jih ponujajo za reševanje problemov, ki tarejo ljudi °b Muri, lahko o njih ustvarili svojo astno sodbo, smo jih v anketi povprašali: kaj menijo o regionalizaciji Slovenije, kako bi rešili problem meje na Hotizi, ali vidijo podobnosti med štajerskimi Slovenci v Avstriji in t. i. staronemško ^njšino pri nas ter kako bi rešili romsko T^ašanje v Sloveniji strani 8 in 9 t VESTNI KOVA SUPER NAGK($ffi:.-.: TO M’ IRENINEM GRUNTU - V petek na prireditvi Zaigrajmo in zapojmo po domač’ izžrebali izmed več kot 12.000 dopisnic doMtni-;eo atla. Sreča sc je nasmehnila naši dolgoletni nanknic Mfaijašcvec pri Kuzmi.' • • ’ so imeli I Ulčarjevi tisti v ečer obisk, niso : prenosa,, pač pasp za.iiajjra- dp zvedeli - pomislila, dase kdo šali, Potem Jkapnira vključila jadio, - ’ Najmanj novih vinogradov v Prekmurskih goricah stran 5 in ko je napovedovalec ponovil, na čigavem gruntu bo pristal fiat punto, je odpadel dvom. Irena, mož Herman, sin Igor in snaha Sonja so se kar se da hitro odpeljali v Mursko Soboto in na javni prireditvi je Irena prevzela avtomobil, ki je potem pristal na njenem gruntu, kakor je razvidno s posnetka. Irena nam je povedala, da v svojem življenju nikoli ni ničesar »zadela«, zdaj pa je naenkrat dobila tako veliko nagrado. Srečo prinaša VESINIK' - š. s., fotografija: J. z. Vse poti vodijo v ■' Salonu nohištva v Murski Soboti in PE Les pohištvo v Beltincih >a izbira uvoženih regalov in garnitur kavčev po izredno Etinih cenah: (reWi že od 71.769,00 SIT Junice že od 78.719,00 SIT (kulture kavčev že od 73.099,00 SIT /koška soba že od 61.751,00 SIT k Vinjsko pohištvo, lestenci, tepihi različnih oblik že od 6.730,00 SIT. Vso blago vam ne glede na oddaljenost pripeljejo na dom brezplačno, za vse vrste kuhinj organizirana strokovna montaža. Pri nakupu nad 30.000,00 SIT dobite še 5 % dodatni popust. Prednovoletni paketi, ki nam jih polaga na mizo oblast, prihajajo. Pojasnjujejo nam recepte za dolgo starost (pokojnine), obelodanili so varčevanje in obljubili nov razvojni cikel. Toda ali ni že prepozno. Verjetno ne, kajti če korajža velja, potem pač bodimo korajžni in sprejmimo predlagano z odprtimi rokami. Na tem mestu se v paket varčevanja ne bom spuščal, kajti njegovo predstavitev si lahko preberete v pričujoči številki. Je pa res, da nam s paketom varčevanja država ponuja tudi nekaj novih miselnih vzorcev, ki po svoji logiki in tudi donosnosti morda niso zgrešeni. Kako si sicer razložiti obdavčitev bančnih bilančnih vsot ali prodajo vrednostnih papirjev. Oblast je očitno ugotovila, da njeni apeli za znižanje obrestnih mer pri bančnem oligopolu ne zaležejo kaj prida, in s predlaganimi obdavčitvami bank pričakuje posredno znižanje obrestnih mer na hranilne vloge, kajti banke že ne bodo ostale brez svojih dobičkov, in pretok le-teh v direktne vložke v podjetja v obliki nakupov delnic. Za gospodarstvo bi bil to gotovo najcenejši kapital, za vlagatelje pa vsaj nekajkrat donosnejša naložba od varčevanja na bančnem računu. Toda revolucije sam ukrep verjetno ne povzročil, kajti izkušnje finačnih inženiringov novodobnega kapitalizma so pregrenke, da bi šli ljudje kar tako na led, čeprav gre po vsebini za povsem drugo obliko »varčevanja«. Vzporedno s tem se dogaja lokalna scena in del nje je bolnica, ki je pod vodo. Na tej ravni se ponovno kaže odnos med centrom in obrob jem, posredno pa je povezan tudi z oblastnim varčevanjem. V paketu je nedvoumno poudarjeno varčevanje v javnem sektorju in tu se odpira problem na lokalni ravni. Ne samo bolnice, tu so še šole in druge institucije širšega lokalnega pomena, ki naravnost kličejo po drugačnem političnem pristopu ali odnosu do teh institucij, če seveda hočemo, da ohranimo sedanjo raven pogojno rečeno javnega servisa, če ga že izboljšati ni mogoče. Ko se spustimo na raven teh institucij, se šele pokaže, kako. brezplodno je politiziranje o regijah v smislu izmišljanja novih inštitucij in dejlniranja novih centrov politične moči. K zaščiti in zagotavljanju normalnega delovanja bolnice in šol tudi ne bodo kaj bistveno pripomogle fraze ob kakem pomembnem mednarodnem obisku ali obisku iz centra, češ da smo »pokrajinica« na levem in desnem bregu »Murice« s »pridnimi in delovnimi ročicami«. Zato morda ne bi bilo napak, če bi kdaj sedlo za skupno mizo vseh osemnajst županov z levega in desnega brega Mure in reklo kakšno na temo bolnice ali srednjih šol, čeprav so te v državni pristojnosti. Toda ne glede na pristojnost skrbijo te institucije za zdravje pretežnega dela občanov vseh občin in izobražujejo pretežni del populacije iz teh občin. To pa je pomembno tudi zaradi tega, da vsi ukrepi v javnem sektorju ne bodo zgoreli na robu. Če bi začeli z zaščito vitalnih interesov svojih občanov tudi bregovi Mure, ne bi šli tako narazen. J. VOTEK 2 ^Zktualno okoli nas vestnik, 20. november 1997 Poročila o financiranju volilne kampanje Predsedniški kandidati so morali enajst dni pred volitvami vložiti v državni zbor vmesna poročila o financiranju volilne kampanje. Kandidat zbral porabil Tone Peršak............... 354.000 SIT.....................0 Marjan Cerar......... 15.196.814,5 SIT........ 14.994.689,5 SIT Milan Kučan ........... 11.710.000 SIT......................0 Jože Bernik ................ 2.000 SIT......................0 Janez Podobnik ......... 4.000,000 SIT........2.753.295,40 SIT Franc Miklavčič........ 148.000,00 SIT......................0 Marjan Poljšak.......................0.......................0 Bogomir Kovač .......................—............. 220.000 SIT Proračunski primanjkljaj višji za 33 milijard Meddržavna pogodba Meja s Hrvaško ni prejudicirana Vlada je v parlamentarni postopek vložila dopolnjen predlog državnega proračuna za letošnje leto. Po tem dopolnilu naj bi bili skupni odhodki v višini 742 milijarde tolarjev, kar je pet milijard tolarjev več od prvotno predlaganih. Od tega naj bi na ministrstvo za šolstvo in šport namenili 2,3 milijarde tolarjev. Proračunski prihodki za letošnje Turnšek, Andreatta in Keleti Slovenski, italijanski in madžarski obrambni minister, Tit Turnšek, Beniamino Andreatta in Gyorgy Keleti, so v Budimpešti podpisali izjavo o namenu ustanovitve skupne enote za vzdrževanje Parlamentarna delegacija obiskala Koroške Slovence Člani parlamentarne komisije za donose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so obiskali Slovence na avstrijskem Koroškem in se v poglobljenih pogovorih s predstavniki slovenske manjšine seznanili z njenim položajem. Člani komisije so se v prostorih Zveze bank v Celovcu pogovarjali s predstavniki Slovenske gospodarske zveze, nato pa so se srečali še s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij, Pojasnilo! Anonimna Vestnikova bralka je sporočila, daje prišlo v tekstu Meja na nasipu do napake. Stavek »In če bi šla meja po nasipu, bi to po-, menilo, da bo od najbližje , hiše na Kapci oddaljena samo 12 metrov?« bi se moral glasiti: »In če bi šla meja po nasipu, bi to pomenilo, da bo od najbližje hiše v Kotu oddaljena samo 12 met A. P. rov?« Kot Kot Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. leto bodo po vladnih predvidevanjih ostali nespremenjeni in bodo znašali 710 milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj se bo tako povzpel s prvotno predvidenih 0,9 odstotka na 1,2 odstotka BDP in bo znašal 33 milijard tolarjev. V dopolnjenem predlogu proračuna zadolževanje ostaja enako in znaša 54 milijarde tolarjev. miru. Enota naj bi bila sestavljena iz treh topniških bataljonov, po enega iz vsake države, ki bodo nameščeni v lastni državi. Njihovo skupno poveljstvo bo imelo sedež v italijanskem Vidmu, v prihodnje pa naj bi se tej obliki sodelovanja pridružile tudi druge države. Enotne liste, Krščanske kulturne zveze, Slovenske prosvetne zveze Dušno pastirskega urada in nekaterih drugih organizacij. Šestčlansko delegacijo, ki jo vodi predsednik komisije Marijan Schiffrer, je sprejel generalni konzul RS v Celovcu Jože Jeraj. Delegacija je obiskala tudi Slovensko gimnazijo v Celovcu, dom Sodalitas v Tinjah in strokovno šolo za gospodarske poklice v St. Petru. Prejšnji teden seje slovenska delegacija pod vodstvom veleposlanice Katje Boh sešla z avstrijskim zunanjim ministrom. Obe strani naj bi se strinjali, da so vprašanja z nemškogovorečimi v Sloveniji zelo zapletena in jih ne bo lahko rešiti ter da bo to verjetno daljši proces. Slovenski in avstrijski zunanji minister, Boris Frlec in Wolfgang Schuessel, naj bi se srečala januarja prihodnje leto. Gaspari odpotoval v Kuvajt Na parlamentarnih odborih se je začela živahna razprava o sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Poslanci so ob obravnavi meddržavne pogodbe na posameznih odborih izrazili bojazen, da bo pogodba prejudicirala tudi prihodnjo mejo. Ministrstvo za zunanje zadeve je na poslance naslovilo pismo, v katerem jim razlaga, da za slednje ni bojazni. Sporazum naj bi olajšal življenje ljudi ob meji, ki bodo dobili posebne dovolilnice. Sporazum ureja tudi lovske in ribolovske dejavnosti, ureja položaj dvola-stništva, carinske zadeve, regulira David Lloyd v Prekmurju Prejšnji teden seje na dvodnevnem obisku v Prekmurju mudil britanski veleposlanik David Lloyd, ki v Sloveniji opravlja več funkcij: je predstavnik države, ki je članica Evropske zveze, vodi kontaktno skupino za bivšo Jugoslavijo, je ambasador zveze Nato Američani grozijo Iraku Iraška kriza se je z izgonom ameriških članov posebne komisije Združenih narodov za nadzor razoroževanja Iraka še zaostrila, ameriški predsednik Bill Clinton pa je napovedal, da bo v Zaliv poslal letalonosilko George Washington, medtem pa je iraški zunanji minister Mohamed Said Al-Sahaf v Bagdadu ocenil, da lahko ZDA vsak čas napadejo Irak. Al-Sahaf je dodal, da je Bagdad proti spopadu in pozval ZDA k dialogu brez vnaprejšnjega pogojevanja. Generalni sekretar ZN Kofi Anan je v New Yorku napovedal, da naj bi o novih ukrepih proti Iraku v ZN odločali v prihodnjih 24 urah. Ameriški predsednik Clinton je v Washingotnu dejal, da bodo mednarodne sankcije proti Iraku trajale, dokler bo na oblasti Sa- Slovenska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Mitje Gasparija je odpotovala na pogovore v državo Kuvajt. Pogovori bodo potekali v zvezi s sporazumom o konsolidaciji in reprogramiranju določenih dolgov Slovenije državi Kuvajt, je sporočil urad vlade za informiranje. Gostitelj delegacije je podpredsednik vlade in finančni minister države Kuvajt Nasser Abdullah Al-Roudhan. Delegacijo bosta ločeno sprejela tudi predsednik države Emir Sheik Jaber Al-Ah-mad Al-Sabah in predsednik vlade Sheik Saad Al-Abdullah Al-Sabah. pa tudi rečno plovbo. Prav tako predvideva mešano krovno komisijo, ki naj bi urejevala vse spore, ki bi nastali ob uresničevanju tega sporazuma. Obmejno območje naj bi na in ambasador skupine G7 ter svetovalec evropskega varnostnega sveta. V Murski Soboti je obiskal župana, tovarno Mura, Mesno industrijo Pomurka, bil pa je tudi na območni gospodarski zbornici. Kot je povedal, so se njegovi pogovori nanašali na možnosti dam Husein. Britanski premier Tony Blair pa je resno posvaril Huseina, da bo naredil »zelo zelo hudo napako«, če se ne bo podredil zahtevam Združenih narodov. Britanska vlada je razglasila, da bodo na letalonosilki HMS Invincible, ki pluje v Gibraltar, v bojni pripravljenosti čakala vsa britanska vojaška letala harrier GR-7. Iz Zagreba piše Skrajnosti V140. členu hrvaške ustave, ki so jo sprejeli 22. decembra 1990, piše, da »Republika Hrvaška ostaja v sestavi SFRJ do novega sporazuma jugoslovanskih republik«. Neodvisni kritiki hrvaškega ustavnega prava so po osamosvojitvi države pogosto opozarjali na to pomanjkljivost, ki v temeljnem državnem zakonu Hrvaško legitimira kot jugoslovansko republiko. »Če smo dosledni,« pravi eden izmed njim Mario Štambuk, »potem se hrvaška samostojnost in neodvisnost opira le na sklepe sabora, ko so 8. oktobra 1991 pretrgali vse stike z Beogradom. Na majskem referendumu (1991) so se državljani odločali le med konfederacijo in federacijo SFRJ.« Res je, odgovarja hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman, da je tako imenovane jugoslovanske člene v hrvaški ustavi čas povozil, zato so po šestih letih od sprejema tako imenovane božične ustave prav dr. Franjo Tudman predlaga prve spremembe, ki pa zaudarjajo po novih skrajnostih. V135. členu ustave naj bi prepovedali združevanje Hrvaške z južnoslovanskimi narodi, in to sklepanje kakršnih koli zvez na Balkanu. Ker je skoraj hkrati iz predsedniških dvorov prek hrvaškega veleposlanika v BiH Marinka Baga odpotovala v Sarajevo predsednikova poslanica kot predlog posebnih odnosov med Hrvaško in federacijo BiH (beri: konfederacija), je socialdemokratski poslanec in podpredsednik SDP dr. Zdravko Tomac izjavil, da zadnja dogajanja v hrvaški politiki kažejo na »zmedenost oblasti, ker v ustavi predlaga prepoved delovanja, kakršnega v praksi uresničuje«. Zelo poenostavljeno rečeno je novi požar v nedograjeni hrvaško-bošnjaški hiši, ki se po 17. marcu 1994 imenuje federacija BiH, zanetila obnovljena stara želja hrvaškega predsednika za navezavo »zgodovinskih hrvaških krajev« v BiH na Zagreb, s čimer bi razočarani Hrvati BiH dobili vsaj nekakšno zadoščenje, pravzaprav nadomestek za propadlo Hrvaško republiko Herceg-Bosno. Toda, takšne posebne zveze, kot jih predlagajo v Zagrebu, bi silile v podobno dejanje bosanske Srbe z Beogradom -in rodila bi se okrnjena Jugoslavija. vsaki strani obsegalo približno deset kilometrski pas. V obmejnem območju, ki ga je za slovensko stran izdelalo ministrstvo za okolje in prostor, pa niso naštete občine, temveč posamezna naselja, saj se obmejno območje ne pokriva z mejami občin. Od tu najbrž tudi bojazen posameznih poslancev, da bo ta sporazum prejudiciral določanje poznejše meje. Ministrstvo za zunanje za- gospodarskega sodelovanja Prekmurja z Veliko Britanijo. Ko se bodo prihodnje leto začela pogajanja o polnopravnem članstvu Slovenije v EZ, bo predsedovala EZ ravno Velika Britanija. Veleposlanik je poudaril, da mora Slovenija dopustiti tuja vlaganja, predvsem v industrijo, saj je to ključ prihodnosti naše države. Čeprav se zaveda, da je tuje vlaganje in lastništvo tujcev občutljiva tema za Slovence, je dejal: »Toda če želite npr. obdržati Pomurko, morate dopustiti tuja vlaganja v to podjetje«. Prav tako je poudaril, da se mora slovensko tržišče čimprej prilagoditi zahtevam svobodnega evropskega trga, kar naj bi v prihodnosti prineslo razvoj dežele, ustvarilo nova delovna mesta in moderniziralo slovensko industrijo. Foto: N. J. Gozdovi & Cerkev Vladaje poslala ljubljanski nadškofiji na zadnji vladni seji potrjen odgovor na njen predlog sporazumne poravnave glede vračanja gozdov. Cerkev je že poleti predlagala, naj bi o4.zah-tevanih skupno 28.000 hektarjev gozdov dobila gospodarske gozdove vrnjene v naravi, varovalne bi prodala državi po ceni, določeni v pogajanjih, nekaj pašnikov pa bi podarila kmetom. Vlada je Cerkvi odgovorila s svojim proti-predlogom, ki temelji na načelu, da naj bi velika večina omenjenih gozdov ostala v javni lasti; to naj bi dosegli na dva načina: za zgornje savinjske gozdove vlada predlaga vrnitev v Zoper takšen remont propadle države so dan f tudi ZDA, pravi odhajajoči ameriški veleposlan( Zagrebu Peter Galbraith. No, medtem ko dobb! del hrvaške politične javnosti v zvezi s »poseb^1 , odnosi« in predvidenimi ustavnimi sprememb^. razmišlja podobno kot dr. Tomac, pa so centri moči in politike Zagrebu dali jasno ved da ne more kar čez noč zapustiti Balkana in 'umestiti med države Srednje Evrope. . ne »Na žalost se geopolitični položaj dol°c države ne določa prek državniških dekretov, de na svoj položaj in zgodovino se Hrvaška ni11 ■ la ob Poljski, Češki, Madžarski in Sloveniji livr^a. med srednjeevropske države,« pravi ^‘re^t°r/inia shingtonskega Centra za strateška raziskav (oddelka za vzhodno Evropo) Janusz BugaJ5 ob drugem po naročilu ameriškega zunanjaS0^ nistrstva State Departmenta opravlja analiz1 mer na Balkanu. Zato ni naključje, dajepre vi ameriška državna sekretarka Madeleine ght opozorila Beograd in Zagreb, da se »la < neta v Evropo le kot demokratični, odprti drlf Ali kot je pojasnil Bugajski, »Hrvaška seje t, dnje Evrope pravzaprav izključila s kultom 0 sti, ki ga je zgradil dr. Franjo Tudman, s sve stvom in nacionalistično ksenofobijo °b^s lngSpe-svobodo javnih občil in sumljivo politiko do f. Hudo plešasta demokracija, politizirano S05« stvo, ekspanzionistična zunanja politika m p vska javna občila so Hrvaško napravili ko ga kandidata za priključitev na demokrat tj dnje Evrope in v prizadevanjih, da se včlani in Evropsko unijo!« $ir0 upravičena. Cerkvi pa v. ^e-zameno ponuja financi^Leb* nih dejavnosti s pomo^J0^ finega cerkvenega sklada- dovi naj bi ostali v držaVI1. se o finančnih vidikih Pa v po-vlada in cerkev dome”1. jeje gajanjih. Pisni odgovor n3, eden od pogojev za dškofije za podaljšanj® J” jp-rija na reševanje njenih L vkov po vrnitvi gozdov-veljal do konca letošnje?3 o H & ^Zktualno doma ^stnik, 20, november 1997 ________ Vlada predlaga ukrepe nacionalnega Z usmeritvami ekonomske politike do gospodarske rasti ^ohranitev javnofinančne stabilnosti so potrebni novi viri prihodkov l0 Začetku novembra je slovenska vlada pripravila usmeritve eko-tatč8 i na Področju javnih financ in ukrepe nacionalnega soci । nega Paketa, ki sodijo v okvir priprav ukrepov ekonomske in ne.Politike ter državnega proračuna za leto 1998. Koalicijskim (jli erJem je tako na neki način uspelo najti skupni jezik za na-fav a^e ki bo zagotovila trajno gospodarsko rast ter enako-!(e2o°'n konkurenčno vključitev slovenskega gospodarstva v Evropsko j lakko dosegli te cilje, so potrebni ukrepi, ki bodo zagoto-trejso gospodarsko rast, zmanjšanje javnofinančnih odhodkov ter UH 1,0 naravnano socialno in družinsko politiko. Omenjena vladna Ud .a ln ukrepi imajo v slovenski javnosti različne odmeve, v posa-k 11 dejavnostih pa jih kritizirajo, saj bodo na nekaterih področjih negativne učinke. Kar zadeva ukrepe za spod-panje gospodarskega razvoja, Jlejo v vladi največji poudarek ?P°darski rasti, ki jo bodo spo-“Jali z različnimi ukrepi, predv-™z zagotavljanjem ustreznih Wev gospodarjenja. Med po-■ 'nirni ukrepi je vsekakor spod-namera o spremembah in “Polnitvah zakona o davku od j. 'čka pravnih oseb, po kateri Se investicijske olajšave zavetrn povečale s sedanjih 20 JO odstotkov, vendar pod po-M da se za dividende razdeli M do 25 odstotkov dobička. Obremenitvi gospodarstva, dvsem v delovno intenzivnih Ovodnjah, naj bi prispevala 'lsPrememba zakona o davku ^Plačane plače, saj se spodnja obdavčitve izplačanih plač za en razred in plače pod J00 tolarjev bruto bi bile ne-Fvčene. Ob pomanjkanju zasebnih po-fakih investicij bo ostal ■ni obseg investicij iz dr-"ega proračuna realno na le-ravni, saj bo tako zagoto-hše iodatno investicijsko pov-L ffi6’ iz državnega proraču-Bard °^° namenjene $ m’' Fio vi to'ariev za dokapitaliza-, °Vensk’h železarn, kjer k uJeJo izboljšanje rezultatov !tj °Vanja, to pa se bo poznalo 1 industrijske proizvodnje e 0 Pozitivne učinke na za- V tistih pomurskih podjetjih, ki jih bodo predlagani ukrepi vlade prizadeli, so seveda zaskrbljeni, saj se bodo neugodno poznali v poslovanju. V Pomurski založbi v Murski Soboti, kjer jih bo prizadela višja obdavčitev avtorskih honorarjev, pravijo, da pomeni takšen ukrep katastrofo za slovensko knjigo, ki se ji že do zdaj niso pisali najlepši časi. Odvisno seveda od posameznega projekta predstavljajo avtorski honorarji že zdaj približno polovico lastne cene knjige', z višjimi obdavčitvami pa se bo ta delež povečal in knjiga bo še dražja. Kulturni minister Jožef Skoljč je še pred dvema mesecema obljubljal, da knjiga ne bo več obdavčena, atov bistvu ne predstavlja nič v primerjavi s predlaganimi višjimi obdavčitvami avtorskih honorarjev. Tudi v Podjetju za informiranje, kjer imajo precej honorarnih sodelavcev, predstavljajo avtorski honorarji pomemben delež v skupnih stroških, zato jih predlagane povišane davčne stopnje skrbijo. Predlagana sprememba zakona o dohodnini, kjer naj bi se poslenost. Pri subvencijah v gospodarstvo bodo imele prednost subvencije v kmetijstvo, več sredstev pa bo namenjenih tudi izvajanju aktivne politike zaposlovanja. Vladaje predvidela tudi vrsto ukrepov za prestrukturiranje socialne politike, ki naj bi bila v prihodnje učinkovitejša in pravič- pa bo še posebno boleča sprememba zakona o posebnem davku na določene prejemke (avtorske pogodbe, študentsko delo, sezonsko delo v kmetijstvu in ribištvu), saj se stopnja davka poveča s sedanjih 25 na 38 odstotkov. Vlada načrtuje še povečanje stopenj prometnega davka za nekatere izdelke, novi davčni vir bo Q tišini odprli nov poslovno-stanovanjski objekt Pomemben praznik za občane! je bila v soboto dopoldne slovesnost ob otvoritvi novega poslovno-^.^kega °bjekta. Zbrani občani in gostje, med katerimi sta bila tudi ^jj^ržavneg3 zbora Andrej Gerenčer in Geza Džuban, so pozdravili ®ika države Milana Kučana, ki je bil tudi slavnostni govornik. 'k^.enu naložbe, ki bo hkrati °k°Hce vredna nekaj W,milij°nov tolarjev, v pre- Prostorih so že cvetličar-\|S|n'ca> frizerski salon in ban- Pomurske banke, v kra-^bosta še zavarovalnica in Vstvena ambulanta, je župan Občine Cankova % Flegar. »Večina, pre-Vpa domačini, smo še pred ScOni na tem mestu gledali razpadajočo zgradbo ''ij, c8a doma, zgrajenega v le-"1950. Namembnost do- ma se je v teh letih nenehno spreminjala. V začetku je bil tu sedež kmetijske zadruge, pozneje je bil za potrebe osnovne šole spremenjen v učilnice, služil je za trgovsko dejavnost, kasneje so namestili družine, ki so tu našle začasno-bivališče, kulturna dvorana je bila začasno telovadnica itd. V devetih, sodobno urejenih stanovanjih se bodo nastanile mlade družine iz naše občine, medtem ko bo v kulturni dvorani zopet zaživela kulturna dejavnost. Svoje mesto bodo dobili tudi upokojenci, strelci in lokalna TV. Sam gornjeradgonski svetniki popustili? Jo doživljam kot katastrofo!« svetniki odločili za ceste ali kanalizacijski sistem? .... — -------------- Al p ^hjeradgonski župan končal novinarsko konferenco, na kateri je ^robMespregovoril o zagatah in zapletih s svetniki glede rekon-« Racije druge faze kanalizacijskega omrežja ter čistilne naprave »’a(l8oni. izteka se namreč čas, ko mora občina Gorja Radgona ^S|k° potrcbno dokumentacijo, da bo z obveznim deležem sofinanci-^’e|ež Ziljski sistem. Samo tako je tudi država pripravljena prispevati *■ 8^ Pr°jektu, pri katerem sodeluje z največjim finančnim program K 1)110 na,nreč Projckt vreden nekaj manj kot milijardo tolarjev. l0> zagotoviti sredstva pim mi'ijonov tolarjev, fi-k?0 iz nstl}tkcija pa je takšna, ^naključnega računa '96 'n 500 tisoč, po poseb- nem dogovoru z ministrstvom za okolje in prostor 8 milijonov tolarjev, iz letošnjega občinskega proračuna 10 milijonov, 50 milijonov pa so jim že odobrili iz posebnega varčevalnega paketa nejša. V ta sklop sodi sprememba zakona o dohodnini, obdavčili pa naj bi tudi prihodke iz neregistrirane dejavnosti. Da bi ohranili javnofinančno stabilnost, je potrebno zagotoviti povečane in nove vire, prav na račun teh pa je v javnosti največ kritike. Prispevke za socialno varnost naj bi se poslej plačevalo tudi od stimulacij in bonitet, prav tako pa tudi od razlike za regres, ki je nad določenim. Za mnoge uvedba davka na bilančno vsoto bank, povečali pa se bodo tudi nedavčni prihodki od različnih taks in kazni. Pohvalno ob teh ukrepih pa je, da vlada vsega bremena ne bo prevalila na druge, pač pa bo začela varčevati tudi v državni upravi. Z omejevanjem plač in zaposlovanja ter drugih izdatkov na tem področju kot tudi v javnih zavodih in izvajalskih organizacijah bi se v letu 1998 javnofi- normirani stroški priznavali le v višini 10 in ne več 40 odstotkov, pomeni še dodatno obremenitev za podjetje in tudi za honorarne sodelavce. Upoštevajoč višjo stopnjo davka in nižje normirane stroške se obremenitve avtorskih honorarjev povečujejo za 128 odstotkov. Če bi želeli stroške honorarjev obdržati na sedanji ravni, bi morah čiste honorarje znižati za 30 odstotkov, s tem pa bi izgubljali sodelavce. Če bi vse posledice višjih davkov na avtorske honorarje prevzelo podjetje, bi to pomenilo za tretjino večjo obremenitev le-teh, to pa so že preveliki stroški. Nad predlaganimi ukrepi vlade so ogorčeni tudi v Pomurski banki, ki jo bo še zlasti prizadel ukrep o uvedbi davka na bilančno vsoto bank. V banki pravijo, da v svetu takšnega ukrepa ne poznajo, ga pa v tem trenutku ne morejo komentirati, saj podrobnosti ne poznajo. Ob morebitni uveljavitvi tega davka bodo seveda morali iskati ustrezne rešitve, ki jih bo čutiti tako v gospodarstvu kot med prebivalstvom. nančni odhodki zmanjšali za skoraj 18 milijard tolarjev. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali to zmanjšanje ne bo imelo tudi negativnih posledic, predvsem vjav-nih zavodih in izvajalskih organizacijah, kjer je predvidena skrajno racionalna politika zaposlovanja. LUDVIK KOVAČ « VELIKA PRIDOBITEV ZA TIŠINO - Nov poslovno-sta-novanjski objekt je nedvomno precejšnjega pomena za občinsko središče in njegovo širšo okolico. Foto: JURE ZAUNEKER kraj pa bo s tem objektom, ko bo končana gradnja nove pošte in delno obnovljena zgradba občinske uprave ter okolica, dobil novo, lepšo podobo.« , MILAN JERŠE razpisa pri MOP. Zapletlo pa se je pri občinskem svetu, ki ne želi sprejeti županovega predloga zaključnega računa za leto '96 in postavke v proračunu za letošnje leto, kjer so navedena potrebna sredstva za ta projekt. Svetniki so sredstva za ta projekt prerazporedili za druge namene, predvsem za občinske ceste. Za kanalizacijski sistem pa so predvidevali, da bi si lahko izposodili namenska sredstva iz postavke za gradnjo stanovanj. Teh namenskih sredstev pa ni mogoče razporejati, in ker še vedno ni jasno definirane postavke, da bo občina sredstva zagotovila, so z ministrstva za okolje in prostor poslali še »zadnje opozorilo«. Zadnji rok oddaje vseh dokumentov je 20. novembra, in ta dan so na pobudo župana sklicali izredno sejo z namenom, da svet še enkrat premisli in odloča o tem. Če pa občinski svet tega ne bo potrdil, bodo sredstva, namenjena za Gornjo Radgono, pač usmerili drugam. Dejstvo je, da jim denarja za ta projekt verjetno ne bodo ponujali neskončno dolgo. Občina pa bo morala vrniti tudi sredstva, ki so jih dobili ža prvo fazo gradnje kanalizacijskega sistema, to pa je do sedaj 12 milijonov tolarjev. Škarje so v ANRR rokah svetnikov. Kriminalisti obiskali občino Rogašovci Kriminalna dejanja so bila, so in bodo! Tam, kjer je dim, je tudi ogenj... ali pa je ogenj že bil. Lahko pa tudi, da nekaj tli in ogenj še bo. Ali pa ga morda sploh ni bilo in je dim samo izmišljen? Povedano z drugimi besedami: Občino Rogašovci so te dni vzeli v precep uslužbenci kriminalistične službe. Najprej so se oglasili pri predsedniku občinskega sveta Francu Knausu, potem pa so obiskali še župana Janka Halba. Osnovni vzrok bi naj bilo financiranje tabora Slovenske ljudske stranke, verjetno pa so v nekaj urah, kar so bili tam, podrobneje preučili še kaj. Načelnik urada kriminalistične službe Marjan Farič je povedal, da drugega kot potrditev, da so tam res bili, v tem trenutku, ko obravnava še poteka, ne more dati. Zato lahko o tem, zakaj so bili tam, le ugibamo in sklepamo glede na različne uradne in neuradne vire informacij. Ob tem se porajajo tudi različna vprašanja, na katere bo morda moralo dati odgovore tudi Računsko sodišče Republike Slovenije. Občina financira shode stranke? , Osnovni vzrok naj bi bil torej posredno sofinanciranje tabora ljudske stranke, in sicer preko promoviranja »SLS občin« v Slovenskih brazdah. Občina, bolje rečeno župan, naj bi iz proračuna namenil od 54 do 57 milijonov tolarjev. To informacijo so tudi občinski svetniki izvedeli kar iz medijev, iz 42. številke Mladine. Še vedno pa ni znano, iz katere proračunske postavke je denar sploh šel. Dejstvo je, da po 25. členu zakona o političnih strankah med drugimi tudi organi lokalnih skupnosti ne smejo financirati političnih strank. Epilog bo prav gotovo še sledil, tudi ta rogašovsko občino. Župan in predsednik sveta si dvakrat izplačujeta Za kriminalistično službo so lahko zanimive tudi plače občinskih funkcionarjev in izplačila sejnin. Najprej bodo morali preveriti, ali je sklep o plačah, nadomestilih in nagradah občinskih funkcionarjev Občine Rogašovci sploh v skladu z zakonom. V občinskem sklepu je namreč določena višina nadomestila za opravljanje funkcije župana in predsednika občinskega sveta, v nadaljevanju pa piše, da občinskim funkcionarjem za udeležbo na sejah pripada sejnina. Oba, župan in predsednik sveta, ki sta v letošnjem novembra prejela 85 oziroma 27 tisoč tolarjev nadomestila, sta si poleg tega izplačevala tudi sejnine v vrednosti dveh povišanih dnevnic za državne poslance, kot jih prejemajo svetniki. Stolp na Kugli Kakor koli je stolp zanimiva atrakcija in morebitna turistična točka, je v zvezi s stolpom precej nejasnosti in nedefiniranosti. Dejstvo je, daje investicija za enkrat presegla prvotno dogovorjeno vrednost, tako da zanaša skupaj 2,3 milijona tolarjev. Nadzorni odbor pa med drugim pri pregledu sklepov niti ni zasledil sklepa o sofinanciranju tega stolpa. Naslednje vprašanje je vprašanje lastništva zemljišča, kjer omenjeni objekt stoji. Lastnikov zemljišča je namreč več. Občina pa si verjetno ne more dovoliti, da bi vlagala v tuje lastništvo. Tretje vprašanje, kar pa je sicer še najlažje rešljivo, pa je to, da se stolp maje. Zaradi boljšega razgleda so ga naknadno namreč povišali za kakšen meter. Kdaj kazniva dejanja zastarijo? Morebitna kazniva dejanja naj ne bi v občinah zastarala v treh ali petih letih. Na vprašanje, ali so lahko pregledali delovanje posameznih občin od uvedbe lokalne samouprave, je bil odgovor kriminalističnega urada: »Recimo tako.« Nekaj zgodovinskih cvetk, ki bi morebiti zanimale državne organe Občinski avto safrane, ki ga vozi pretežno župan, je že vrsto let nadpovprečno »žejen« in tudi sicer so stroški zanj nasploh izredno veliki; samo zavarovalna premija pa se vsako leto približuje vsoti pol milijona tolarjev. Vprašljivi pa so tudi potni nalogi. Župan jih je imel stalne, morali pa bi biti zapisani za vsako relacijo posebej. Računsko sodišče se lahko ukvarja tudi s kontroliranjem potnih nalogov. Zanimivo je lahko tudi pohištvo v pisarni župana (pregradna stena, miza in omare za dve pisarni), katero so postavili v najemniške prostore. Pred dvema letoma je bilo vredno nekaj manj kot milijon tolarjev, kot je ugotovil NO, potem ko je vsota prišla na dan, pa je župan dal novo informacijo in vsoto zmanjšal skoraj za polovico. Uštel naj bi se mizar! V zakonu o kazenskih postopkih velja za kaznivo na primer, če si kdo službeno lastnino jemlje domov in se ta ne uporablja za službene namene. Županu pa so na sejah večkrat očitali, da ima časopise in revije naročene kar na domači naslov. Že nekaj let pa tudi ponavljajo, da bo potrebno preveriti, kje je shranjena vsa literatura in druge strokovne publikacije, od slovarjev, atlasov, leksikonov, ki jih plačujejo iz občinskga proračuna. V letih '95 in '96 so za to porabili okoli 710 tisoč tolarjev, natančnih podatkov za prvih deset mesecev letošnjega leta nimamo, glede na to, da proračun še ni sprejet, pa lahko domnevamo, da je poraba podobna. Morda bi tudi to zanimalo državne organe? In še kaj bi se verjetno našlo! Zavezan k molčečnosti! Župan in predsednik sveta seveda nista hotela dajati nobenih podrobnejših informacij. Janko Halb pa je povedal, da so se po dveh urah prijateljsko razšli ter daje zavezan k molčečnosti. In kaj pravi gospod Farič: »Kazniva dejanja so bila, so in bodo. Nobena struktura ni imuna, da se kazniva dejanja ne bi delala.« In tudi občine očitno ne, saj rogašovska občina ni med prvim, ki so jo obiskali. Dejstvo pa je, da se na občinah obrača velika vsota denarja. Ampak če bi morebitna kazniva občinska dejanja prihajala pogosteje na dan, bi lahko bili tudi v drugih občinah bolj pazljivi nasploh. Morda vse ravno ne sodi v pristojnost obravnave kriminalistične službe in Računskega sodišča, ampak ni pošteno do davkoplačevalcev. Poleg tega pa tudi proračunski denar v Občini Rogašovci ni ravno najbolje funkcionalno izkoriščen, kajti na račun neracionalne porabe dejansko trpijo investicije. In to je prišlo letos še posebno do izraza. ANRR 4 ^gospodarstvo vestnik, 20. november 1997 Seja vlade »Protipralni« posegi države so bili uspešni Za Nafto Lendava ostajajo stare cene - Pozeba v 68. občinah, suša v 18 občinah - Spremembe kazenskega zakonika - Dvajset zadev suma pranja denarja posredovano policiji in tožilstvu Pogovor z novim direktorjem Projektivnega biroja Francem Kramarjem »Verjamem v boljše čase!« Pred kratkim je vodenje Projektivnega biroja v Murski Soboti, firme, ki je bila ustanovljena pred več kot 40 leti in ki ima dolgoletno tradicijo zlasti pri gradnji večjih soboških objektov, prevzel dipl. inž. strojništva Franc Kramar. Taje bil že doslej zaposlen v tem kolektivu, zato dobro pozna razmere, očitno pa mu ne manjka tudi optimizma Na svoji zadnji seji je vlada zavrnila zahteve k višjim neto nabavnim cenam naftnih derivatov. Nafta Lendava je zahtevala višje cene za bencin za 17 odstotkov, za plinsko olje D2 in kurilna olja za 29 odstotkov ter mazu-tov za 21 odstotkov. Vlada prav tako ni soglašala s predlgom za podražitev znamk za pisma in dopisnice. Pošta Slovenije je namreč zahtevala povišanje cen za 38,4 odstotka. Naravne nesreče v letu 1997 - 16,9 milijard tolarjev škode Vladaje obravnavala poročilo o problematiki naravnih nesreč, ki so v letu 1997 prizadele širše območje Slovenije. V poročilu ugotavljajo, da so letos slovensko kmetijstvo, vodna gospodarstva in občinske infrastrukture prizadele predvsem pozebe, suše in neurja s poplavami. Skupna višina prijavljene škode znaša 16,9 milijarde tolarjev. Največ škode so povzročila neurja s točo in poplavami, in sicer za 8,8 milijarde tolarjev. Od tega je bilo na področju kmetijstva povzročeno za dve milijardi tolarjev škode, na občinski infrastrukturi za 3,4 milijarde tolarjev, na vodnogospodarskih objektih in napravah ter naravnih vodotokih pa za 1,3 milijarde tolarjev. Ker je Slovenija zelo plazovito območje, poročilo tudi ugotavlja, da bi bilo za sanacijo najbolj perečih plazov potrebnih 2,1 milijarde tolarjev. Pozeba je povzročila škodo v 68 občinah, ki so prijavile škodo v višini 5,3 milijarde tolarjev, medtem ko je suša prizadela 18 občin, ki so utrpele za 2,8 milijarde tolaijev škode. Vladaje tudi sklenila, da naj bi se potrebna sredstva za sanacijo ugotovljenih škod zagotovila s posebnim interventnim zakonom iz proračuna za leto 1998. Sistemski zakon, ki bo obravnaval državno pomoč tovrstnim oškodovancem, je namreč prestal šele prvo obravnavo v državnem zboru. Denarne verige kot kazniva dejanja Vlada Republike Slovenije je na svoji zadnji redni seji sprejela sklep o spremembah kazenskega zakonika ter zakona o kazenskem postopku in ju poslala v parlamentarno proceduro, v drugo branje. Do predlaganih sprememb kazenske zakonodaje naj bi prišlo predvsem zaradi vključevanja naše države v Evropsko unijo preprečevanja nadaljnjih zaostankov na sodiščih, kot tudi zaradi hitrosti sodnega kazenskega postopka, zavarovanja oškodovančevih pravic v tem postopku ter zaradi zavarovanja prič. Poleg tega pa je vlada morala upoštevati tudi odločbo ustavnega sodišča, s katero je bilo ocenjeno, da je neustavno celotno poglavje o izvrševanju pripora. Sedanja zakonodaja ne ustreza več sedanjim zahtevam tržnega gospodarstva niti trendom, v smeri katerih se razvija kriminalna dejavnost. Kazenski zakonik kot bistveno novost uvaja spremenjene opise kaznivih dejanj, ki se nanašajo na področje gospodarskega kriminala, organiziranega kriminala in korupcije, še posebej politične korupcije. Nove so tri vrste kaznivih dejanj: organiziranje denarnih verig, neupravičen vstop v zaščiteno računalniško bazo podatkov in poslovna goljufija. Posebne zakonske zaščite so deležni otroci in ženske v primerih nasilja v sami družini in za tovrstno nasilje so predvidene strožje kazni. Za nekatera kazniva dejanja pa so se tudi podaljšali zastaralni roki. MARJAN HORVAT »Murskosoboški Projektivni biro je v postopku privatizacije in odvaja vsa sredstva v sklade. Od tega je v enem od njih odkupila deleže pooblaščena investicijska družba Atena, ki je bila 20-odstotni lastnik Projektivnega biroja, preostali 20-odstotni delež pa si je zagotovila iz pokojninskega sklada in sklada za razvoj. S tem je v bistvu razpolagala s 40-odstotnim deležem premoženja Projektivnega biroja, s čimer je v veliki meri krojila politiko podjetja. Po dogovoru so se povezali tudi z bivšimi zaposlenimi, kar je pomenilo, da so imeli celo več kot 50-odstotni delež. Tako so na eni izmed skupščin Projektivnega biroja dosegli, da smo imenovali nadzorni svet, predvsem z nalogo, da bi en del firme, in sicer nepremičnine, prodali, kar je nujno za nemoteno delovanje firme z zdajšnjimi 14 zaposlenimi, ki so zdaj družbeniki. Večina bivših zaposlenih in upokojenci so dali izstopne izjave z zahtevkom, da jim izplačamo njihove deleže. Ta denar skušamo sedaj zagotoviti s prodajo odvečnih prostorov. Ko bo ta akcija izpeljana, bomo nadzorni svet ukinili, ker je za 14-članski kolektiv le dodaten strošek, taka majhna podjetja pa običajno sploh nimajo nadzornega sveta«, pojasnjuje Franc Kramar. S prejšnjim direktorjem Halbom so se sporazumno razšli Seveda nas je zanimalo, kako so potekale zadeve glede razrešitve prejšnjega pogodbenega direktorja Janka Halba. »Ne bi želel osebno razčiščevati zadev s prejšnjim direktorjem Jankom Halbom, s katerim smo se razšli sporazumno. Med drugim so mu očitali, da je s pomočjo Magna kartice kupoval ben-•cin v službene namene, kar je sporno. To zadevo bo moral razčistiti nadzorni svet. Prav tako so bile prisotne pripombe, daje bil premalo prisoten v Projektivnem biroju. Sicer bi mu dali vse možnosti, da bi lahko uspešno gospodaril, kar bi se pokazalo pri poslovnih rezultatih. Dali smo mu možnost vključevanja v lastninjenje. Pri tem smo mu po- nujali več kot 4-odstotni delež, vendar v tem ni videl perspektive. Motilo nas je, da od decembra 1996 ni imel pogodbe z nami, bil pa je direktor, ker je bil na sodišču vpisan kot predstavnik naše firme. Menili smo, da to pravno ne vzdrži, vendar so bila tolmačenja, da toliko časa, dokler ni razrešen, ostaja direktor. Tako je imel posledično pravico do nadomestila in so plačila njegova dela odobravali predstavniki Atene kot zastopniki vseh družbenikov. Kasneje je prišlo do tega, da mu zadnje tri plače nismo izplačali in smo mu predlagali štiriurno zaposlitev ali pa, da je po pogodbi v kolektivu obvezno navzoč določeno število delovnih ur. Ker je zavrnil podpis predlagane spremenjene pogodbe, smo končno sporazumno prekinili delovno razmerje in mu po dosedanji tarifi izplačali še zadnje tri plače. Tako smo se tudi razšli. Pri tem je navajal, da so to zanj nesprejemljivi pogoji, ki jih je kasneje vendarle sprejel.« S čim pokriti 3-milijonsko izgubo? Kako pa ste zadovoljni s finančnim stanjem? »Ob zamenjavi direktorja smo skušali opraviti revizijo stanja v prvih devetih mesecih letos. Ugotovili smo, da je bilo več kot 3 milijone tolarjev izgube. Pri tem je bilo veliko računov neizplačanih, zato smo bili primorani za nekaj časa odložiti izplačilo plač zaposlenim. Z razumevanjem vseh smo uspeli kmalu poravnati stare obveznosti, pa tudi plače sedaj normalno izplačujemo. Zadeve se spreminjajo na bolje. Ob pripravljenosti zaposlenih ne dvomim v prihodnje uspehe Projektivnega biroja in izboljšanje našega renomeja.« »Celovito projektiranje je naša prednost« Alije sedanje število zaposlenih zadostno? »Mislim, daje število 14zaposlenih za sedanji obseg dela dovolj, pri čemer ne vidim kake večje želje, da bi se razširili- Po mojem bi bilo maksimalno število okrog 20 zaposlenih. S sedanjo zasedbo pokrivamo vse veje projektiranja, to so od zunanje ureditve, arhitekture do instalacij, statike in podobnega.« »Sle manjka nam del« »Med pomembnejša dela, kjer so nam zaupali projektiranjai0' dijo gradnja grajske ploščadi v Murski Soboti, izdelali smo idejne projekte za soboško plinifikacijo. zdaj delamo projekte za nd® na Muri na Otoku ljubezni yl^ kovcih, za osnovnošolske objekte itd. Prav tako smo izdelali pr°f te za nadzidavo soboške bolm33' ce, zdaj se pripravljamo za PrlZ dek patologije, projekte za d™ in tretjo osemletko v Mu^ hoti, končujemo osnovno š° Rogašovcih, vrsta manjši pa nas še čaka. Prisotni sfO . pri gradnji cest, nadzorih, Pa' pri izdelavi tipskih proj^Lj sebnih hiš. Čeprav zdajš®'f je najbolj primeren zag^Lz dela dovolj in smo zap°sl ain izdelavo raznih projekt’ n0. je ob koncu pogovora voimenovani direktor so&° Projektivnega biroja Fraf c mar. mila8 Gramoznice med podjetništvom in javno potrebo O gramoznicah odloča vlada in ne občina Zoprno je le to, da v vladi ni enotnega mnenja o pristojnosti Ministrstva Republike Slovenije za gospodarske dejavnosti in Ministrstva za okolje in prostor glede gramoznic Bistveno nesporazuma je v tem, da gospodarsko ministrstvo - kamor spada tudi rudarska direkcija - zagovarja čim večje izkoriščanje gramoza in drugih naravnih bogastev, prav tako zagovarja razvoj podjetništva in gospodarsko izrabo; okoljsko in prostorsko ministrstvo pa skrbi za racionalno izrabo celotnega prostora, za varovanje okolja in krajine. Gramoza in kamna je resda v izobilju, toda z izkoriščanjem le-tega se nažira v vsaj dva javna interesa: ohranjanje kmetijskih zemljišč, varstvo voda in tudi javni interes ohranjanja krajine. Po sprejetju Zakona o varstvu okolja je bila praksa taka, da so gramoznice, ki so že bile v fazi eksploatacije in seveda niso kršile določbe prostorskega akta, lahko pridobile za vsakoletno izkoriščanje (eksploatacijski prostor) lokacijsko dovoljenje in ustrezno rudarsko dovoljenje po Zakonu o rudarjenju, ne da bi jih pri tem spraševali za koncesijo, saj je veljajo, da je ta »eksploatator« že pridobil to pravico pred sprejetjem zakona o varstvu okolja. Za izkope gramoznic, ki so sicer že urejene s prostorskimi akti, ni pa bilo še nobenega črpanja gramoza - to, da je črna eksploatacija, pač še ni eksploatacija, trdi državni sekretar Radovan Tavzes - je potrebno pridobiti pravico za izkop, ki pa jo je Zakon o varstvu okolja opredelil na dva načina: pridobiti je potrebno koncesije, če gre za gospodarsko izrabo ali pa dovoljenje pristojnega ministra, če gramoz rabijo zaradi javnega interesa, na primer za potrebe vzdrževanja javnih cest. Do konflikta med dvema ministrstvoma (ki pa se bo čez čas vendarle razrešil) je prišlo zato, ker gospodarsko ministrstvo, ki je pristojno za minerale, noče upoštevati Zakona o okolju kot •obveznega.. To ministrstvo je na podlagi nekih poizkusov in na podlagi več opozoril sicer pripravilo akte, ki so zelo blizu tistemu, kar se imenuje koncesijski akt, vendar nekako ni štelo primerno ali umestno, da bi pred novim zakonom o rudarjenju te koncesije začelo udejanjati. Zadeva je zares nadvse zoprna, saj vlada ni enotna pri bistveni točki, ki se tiče izkoriščanja naravnih dobrin. Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, g. Radovan Tavzes, ki je pristojen tudi za področje črpanja naravnih dobrin, je povedal: »Koncesija je pravica, ki jo pridobi nekdo od države, glede na to, da je država lastnik tega naravnega bogastva. Pred podelitvijo koncesije je potreben odgovor o rabi gramoza. Brez gramoznic in črpanja gramoza ne gre. Vlada mora biti suverena v strategiji trajnostnega razvoja. ZasliŠhnje na ustavnem sodišču pa bo morebiti vendarle malo uredilo vrste v vladi in ministrstvu za gospdar-ske dejavnosti vendarle pozvalo, da Zakon o varstvu okolja vendarle velja za vse.« Ali lahko ta čas, dokler se vlada ne odloči, kdo je pravzaprav bolj pristojen za gramoznice, okoljsko ali gospodarsko ministrstvo, občine kar same odločajo, kaj se bo dogajalo na njenem območju? »Stališče je, da lokacijsko dovoljenje za novo eksploatacijo lahko pridobi tisti, ki že ima pravico do izkoriščanja naravnih dobrin, zato ker so naravne dobrine tudi v tem primeru državna last in država kot lastnik suvereno odloči, na kakšen način in komu bo dala koncesijo. To pomeni, da pred pridobitvijo lokacijskih dovoljenj za eksploatacijo dobrin morajo pridobiti bodisi koncesije ali pa dovoljenja pristojnega ministra, tudi če se ugotovi, da ne gre za gospdoarsko rabo, mapak le za lastno rabo in izkoriščanje. Lokacijsko dovoljenje in dovo- Podjetniški interes seje na nepravi način lotil tudi naravnih dobrin - tudi gramoza, trdi g. Tavzes! Ijenje za rudarjenje potem šele sledijo odločitvi vlade oziroma države. Procedure so že utečene; za vode je bilo lani izdanih 35 koncesij, letos tri, tako da mislim, da se bodo stvari glede koncesij rešile. Seveda pa vlada ne more predpisati koncesij, če niso urejeni prostorski akti, prostorski plani pa so nenazadnje politična odločitev. Prostorski plan sprejme občinski svet in mora biti usklajen z republiškimi prostorskimi izhodišči. Torej ne glede na vse, če prostor ski plani niso usklajeni, potem tudi vlada s koncesijo nima kaj delati, karkšnokoli izdajanje koncesij bi bilo nelegitimno.« V Pomurju smo dobili veliko število novih občin, vsaka želi imeti svojo veliko gramoznico, ker očitno misli, da si bo s prodajo gramoza polnila proračun? »To pomeni, da bi tudi glede mineralov morali narediti strategijo trajnostnega razvoja. Hrvati bi zelo radi plasirali gramoz v Slovenijo, zelo poceni in učinkovito, ne vidim nobenega razloga, da ne bi raje uvažali gramoza, če je na voljo, kot pa da uničujemo svojo pokrajino. Regijsko opredeljene strategija mora biti, ker je pomemben dejavnik prevoz gramoza. “M imeti tohkogramozniC' jih je. Ne vidim razlog’ ^o-občina živela od črpaWa za. Podjetniški interes v ^ost' meru ne more imeti P j^e-pred javnim interesom |jiš^' res pa so kmetijska z® vode, krajina ...« • Lahko neka občina zag ne bodo dali gramoza z sto? meru- »Ne, v nobenem Prl _ Kaj ho z gramoznica^ nehanju črpanja »Dobile naj bi status jezer za vodne bi°t0P® upor^ cijsko rabo. Pravica nCgsU^ se bo podeljavala na ja inf način. To je naravn.a^ isto kot z naravnimi J ne bi tisti, ki črpa gra a lastil pravice do tega J e bit Ptujsko jezero n e m objekt hidroelektrarne a sp Ptuj elektrarnam žara (0 vbno zemljišče -, ^P^tal0 a ravno jezero, ker JI ^o. . reki. Ko dopustiš taK.stega, k ločiš prevelike ape je povzročil tako ra -e /i Krajinski park ob^treba pravno legalen, ga J no upoštevati? morajo‘[% »Prostorske akte n usklajene, to in dobiti na drzavn b bodo nekateri vp s j dali dovoljenje a krajin trebno skličeva > pfaS park, jaz bi se mMP {a kaj bodo potreb«> a ^p|avn In če je to še zn J pa8' območja, cesta c■ da na k Sklicujejo pa se se da oni to zahtevaj «»X BERNARDA vestnik, 20. november 1997 ^gospodarstvo Murskosoboška bolnišnica v rdečih številkah Kadar si »revež« privošči preveč Čemu gre pripisati strpni, nič več avtoritarni ton prim, dr. Janeza Zajca, člana sveta murskosoboške bolnišnice in državnega sekretarja ministrstva za zdravstvu, na zadnji seji sveta Najverjetneje je več vzrokom, zagotovo pa temu, daje vodstvu mursko-soboške bolnišnice na sestanku, ki so ga pred dobrima dvema tednoma '•neli pri direktorju zavarovalnice Francu Koširju in na katerem je sodelo-'al tudi dr. Zajec, uspelo dokazati, da je zaradi podcenjenosti murskoso-,°ška bolnišnica prikrajšana za okoli 160 milijonov tolarjev. Do teh Bračunov so namreč prišli ne samo v računovodskih službah bolnišnice, arnPak so skoradja do iste številke prišli tudi v Ljubljani. In sedaj, ko ima '°dstvo bolnišnice v rokah to pomembno karto oziroma ugotovitev, katero morali priznati tudi v Ljubljani, je direktorju bolnišnice dr. Bojanu Korošcu dosti lažje zagovarjati njihovo delo, pa čeprav je izguba ob devet-"'osečju najvišja med primerjalnimi slovenskimi bolnišnicami. Zaradi visoke izgibe v Poslovanju so v murskosoboški bolnišnici že sestavili tako imenovani krizni štab. Sprejeti ukrepi varčevanja so ob drugih še zmanjšanje zalog, Ustavljeno je vsakršno izobraževanje zaposlenih, direktor bolnišnice dr. Bojan Korošeč pa bo še premislil o tem, ali bodo zaradi zelo dragih zdravil, citostatikov, prenehali zdraviti nekatere obolele za rakom ter jih napotovali v Ljubljano. Zoper to, kot je dejal, kaznovanje najtežjih bolnikov, se je postavil član sveta in državni poslanec Andrej Gerenčer. dru^'^ drugače nismo delali kot Se A Samo denarja nismo imeli,« ni Je Gasila njegova izjava pred čla-^jSVeta murskosoboške bolnišnice. 'Je Potem bolnišnico prav to, da . delali nič drugače kot drugi, PeUalo v tako veliko izgubo? Bi ia n'ar morali obnašati kot reveži, .Lih vendar kot reveže tudi pla-Jej0> ne pa da so si v zadnjem H u »Privoščili preveč« - posodobi-dj0 del medicinske opreme in uve-n°ve dejavnosti, nazadnje ambu- knarški Pathos Namesto delovnih ^st - stečaj t? ’ odgovarjal? Pr joj t(l poldrugim letom se je V Lenartu zasebnik Mi-dhgračič, odprl tovarno '?,rez^ Pathos ter napove-ltoh.L Čeč razvoj in kar 250 de-'h mest. začetek je dobilo delo 60 ^vVcev- Namesto bleščečega U??Ja Pa so se začele težave in izostajale. Vse to pa je J^ilo dno ‘n delavci- ki so iil „ dnje dobili plače za marec so z novembrom preki- Lastnik vali krivdo na češ da niso opravljali ^i ^^ovostno, zaradi česar so ^A°čniki vse pogosteje rek-So?' izdelke. Delavci pa me-^Asprotno in vzroke »pripi-"tUcii izrabljenim strojem. sljSerna je končno šla po zlu, Ik,Je stakovnemu odboru in k D. 1 ki sta predlagala ste-^pdružil zdaj tudi lastnik. Pa odprto vprašanje, ali ^]j jz tega »zgleda« kaj na-ki takšnim in podob-sei?ezar>esljivim) projektom Podporo. F. B. lanto za bolezni dojk. Prav gotovo je murskosoboška bolnišnica »preskočila« dovoljene ji indekse rasti porabe, vendar tiste, ki veljajo že skoraj desetletje ali za murskosobo- KSloveniji lani in letos obnovili 750 hektarjev vinogradov Najmanj v Prekmurskih goricah Zaradi pomanjkanja trsnih cepljenk in težav pri prodaji vina bodo prihodnje leto v Sloveniji odnovili manj vinogradov Na svetu je zasajenih okoli 8 milijonov hektarov vinogradov, več kot polovica jih je v Evropi, največje pridelovalke vina pa so države Evropske zveze, kjer rastejo vinogradi na 3,6 milijona hektarjev. V Evropski zvezi tako pridelajo letno okoli 160 milijonov hektolitrov vina, kar predstavlja od 60 do 65 odstotkov celotne svetovne pridelave. Po podatkih kmetijske svetovalne službe je v Sloveniji nekaj več kot 24.500 hektarjev vinogradov, ki predstavljajo 0,3 odstotka svetovnih ali 0,5 odstotka evropskih površin. Čeprav so te površine v primerjavi s svetovnimi zanemarljive, pa lahko Slovenijo po deležu, ki ga ima vinogradništvo v skupnem fizičnem obsegu kmetijstva (okoli 9 odstotkov), uvrstimo med vinorodne države, saj imata večji delež v Evropski zvezi le Francija (13 odstotkov) in Luksemburg (9,5 odstotka). Če se od začetka osemdesetih let površina vinogradov in pridelava vina v Evropski zvezi zmanjšujeta, podobno pa velja tudi za druga vinorodna območja sveta, je v Sloveniji zaznati nasprotne težnje. Pri nas namreč ocenjujemo, da je zaradi ugodnih naravnih danosti pridelava grozdja in vina naša primerjalna prednost, zato država tudi spodbuja obnovo in širitev vinogradov na vse absolutne vinogradniške lege. Po številu kmetij, ki imajo vinograd, je Slovenija daleč nad povprečjem Evropske zveze, saj ima pri nas vinograd kar 38 odstotkov vseh kmetij, medtem ko je v Evropski zvezi takšnih kmetij 28 odstotkov. Žal pa je za slovensko vinogradništvo še vedno značilna velika razdrobljenost pridelave, saj posedujejo kmetije v povprečju le 0,28 hektarja vinograda, medtem ko dosegajo vinogradniške površine v Evropski zvezi 1,6 hektarja na kmetijo. Specializirane vinogradniške kmetije v Evropski zvezi obdelujejo v povprečju 5,6 hektara vinogradov, medtem ko je v Sloveniji le nekaj deset kmetij z več kot 5 hektarji vinogradov, tri četrtine vseh vinogradov pa posedujejo kmetije, ki jim je vinogradništvo dopolnilna dejavnost. V ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da bi morali v Sloveniji do vstopa v Evropsko zvezo z vinogradi zasaditi vseh 33 tisoč hektarjev absolutnih vinogradniških površin, čeprav so ukrepi usmerjeni v to smen pa bo ta cilj težko doseči. Lani jeseni in letos spomladi je bilo s pomočjo subvencij države obnovljenih 750 hektarjev vinogradov, polovico subvencije v višini okoli 400 milijonov tolarjev so vinogradniki že prejeli, preostalo pa bodo dobili po sprejetju proračuna za leto 1997. Največ vinogradov (dobrih 153 hektarjev) je bilo obnovljenih v Vipavskem vinorodnem okolišu, sledita mu Mariborski, okoliš z nekaj manj kot 104 in Briški z dobrimi 98 hektarji obnove, medtem ko so najmanj obnavljali vinogradniki v Prekmurskih goricah, saj so obnovili le 10,69 hektarja vinogradov. Murskosoboška bolnišnica ob devetmesečju beleži 190,7 milijona tolarjev izgube, vse večji pa so tudi likvidnostni problemi. Po napovedih pa bo izguba ob koncu leta vendar nižja. Zdravstvena zavarovalnica bo namreč na podlagi podpisanega aneksa k pogodbi bolnišnici priznala dodatnih 77 milijonov tolarjev, kmalu pa naj bi bil na republiški ravni podpisan tudi dogovor o poplačevanju dodatka za delo zdravnikov. To pravico so si zdravniki izborili s stavko, vendar do sedaj z zavarovalnico ni bilo dogovorjeno to poptačevanje. V proračunu za letos je tudi postavka ministrstva za zdravstvo za nakup rentgenske opreme, med drugimi tudi za murskosoboško bolnišnico. Še vedno je pri nas skrb vzbujajoča razdrobljenost obnovljenih parcel, saj je bilo lani in letos 1.546 obnov, povprečna parcela pa je dosegala le nekaj čez 0,5 hektarja. Delež obnov v velikosti do pol hektarjaje namreč znašal 68,8 odstotka, do 1 hektarja pa 92,5 odstotka vseh Komisiji za kmetijstvo in za regionalni razvoj pri državnem svetu o ustanavljanju kmetijsko-gozdarske zbornice Več pristojnosti območnim zbornicam Zbornica mora biti organizacijsko in vsebinsko prilagojena potrebam časa Potem ko so poslanci državnega zbora na eni od zadnjih sej iz nadaljnje procedure umaknili predlog zakona o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice, ki so ga predlagatelji pripravili že leta 1990, v parlamentarno razpravo pa je bil poslan štiri leta kasneje, je pred poslanci zdaj nov predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici. Čeprav je bistvo obeh predlogov isto, je med obema vseeno precej razlik, v prvih razpravah in odmevih na sedanji predlog pa je največ pripomb predvsem na statusno organiziranost kmetijsko-gozdarske zbornice in na reorganizacijo nekaterih služb, ki naj bi poslej delovale v okviru zbornice, ki bi bila tudi njihov ustanovitelj. * Če je prvotni predlog zakona predvideval ob republiški še območne zbornice, ki bi bile pravne osebe, novi predlog načrtuje kot pravno osebo le republiško kme-tijsko-gozdarsko zbornico, medtem ko območne zbornice tega statusa ne bi imele. To pa v bistvu pomeni centralizacijo zborničnega sistema ter prenos odločanja in moči v en center, ne glede na to, kje bo sedež bodoče zbornice. V prvih razpravah so se namreč pojavili tudi predlogi, naj bi bil sedež zbornice na enem od območij, kjer predstavlja kmetijstvo pomemben delež v bruto družbenem proizvodu. O predlogu zakona o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice so pred tednom govorili tudi na skupni seji komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter komisije za regionalni razvoj, nanjo pa so povabili ško bolnišnico še iz.časov delovanja stare kirurgije. Murskosoboški bolnišnici torej financer novo nastalih stroškov zaradi višjega standarda in drugačne organizacije dela v novi bolnišnici do sedaj še vedno ni priznal v celoti. Zato pa si toliko več obetajo od standardizacije, ki naj bi začela veljati že prihodnje leto. Prinesla naj bi pravičnejšo delitev denarja med bolnišnicami ali za murskosoboško toliko več. Koliko več? Dr. Janez Zajec je zatrdil, da vendar ne toliko, da bi s tem denarjem v celoti »pokrili« tako visoko izgubo, kot jo bolnišnica izkazuje sedaj. Vendar pa si bo, kot je izjavil, tudi sam prizadeval, da bo start murskosoboške bolnišnice izboljšan. MH obnov. Naj večja obnova v zasebnem sektorju je znašala 6,7 hektarja in v družbenem sektorju 7 hektarjev. V ministrstvu za kmetijstvo pa bodo še naprej spodbujali obnove; po njihovem mora biti pomoč pri obnovi strukturni ukrep, vinograde pa je treba obnavljati na površinah, kjer ni možna druga pridelava. Po prvih napovedih svetovalne službe naj bi v prihodnjem letu obnovili 849 hektarjev vinogradov, vendar so v ministrstvu pesimistični in predvidevajo, da bo zaradi pomanjkanja cepljenk in težav pri prodaji vina teh obnov manj. LUDVIK KOVAČ tudi župane prekmurskih občin. Sejo so namreč pripravili v Puconcih, kar pa ni naključje, saj so člani obeh komisij tudi tokrat poudarjali, da naj bodo seje s tovrstnimi tematikami čim več na terenu. Predlagatelji sedanjega predloga zakona centralizacijo zborničnega sistema zagovarjajo z racionalizacijo, saj poudarjajo, da bi ustanavljanje območnih zbornic kot pravnih oseb pomenilo podražitev delovanja zborničnega sistema. Kljub novi predlagani organiziranosti naj vloga območnih zbornic ne bi bila okrnjena, prav tako pa tudi še ni opredeljeno, koliko območnih zbornic bi naj delovalo v okviru republiške zbornice. Zastavlja se tudi vprašanje članstva, ki se po mnenju večine nagiba k obveznemu, saj le takšno zagotavlja zbornici us- Regionalni podjetniški center Je vidno in otipljivo Lani novembra, po formalni registraciji, je uradno začel delovati Regionalni podjetniški center Murska Sobota, kot eden izmed štirih pilotnih podjetniških centrov v državi Takrat, ko so snovalci načrtovali njihovo rojstvo in delovanje, so seveda predvidevali, da se bodo vzporedno dogajale še druge razvojne sistemske spremembe, predvsem zakon o regionalnem razvoju s podlago decentralizacije. Pričakovanja in videnje centrov kot pomembnih členov v mreži pospeševanja podjetništva na ravni regije se niso povsem uresničila, so pa bili vendar, vsaj za murskosoboški center, dani pogoji za njegovo delovanje. »V Regionalnem podjetniškem centru se sedaj ukvarjamo samo s segmentom, torej s področjem malega gospodarstva, saj več kot to kadrovsko, organizacijsko ali z znanjem ne obla-dujemo,« je povedal v. d. direktorja RPC Murska Sobota Anton Balažek in dodal: »Včasih izgleda tako, da pretiravam, vendar moram še enkrat zatrditi, da je malo gospodarstvo v bistvu zelo pomembno za razvoj, prestrukturiranje gospodarstva, za socialo, nova delovna mesta.« Kaj je tisto vidno, oprijemljivo? »Mislim, da v slovenskem merilu veliko, če pa se primerjamo s tujino, pa še vedno zelo malo,« je o opravljenem delu povedal sogovornik. Pripravili so strategijo razvoja malega gospodarstva za Pomurje, ob katerem dokumentu so uspeli poenotili interese in videnja z gospodarsko zbornico, zavodom za zaposlovanje, lokalnimi skupnostmi in državo. Prvi v državi pa lahko tudi predstavijo garancijski sklad, ki deluje po lastnem obrazcu (“receptu”), oziroma je postavljen z lastnimi strokovnimi rešitvami. Podprla ga je tudi država. »Prvi vidni rezultati so tukaj,« je izjavil Anton Balažek. Sledili pa si še bodo. Skupaj z lokalnimi skupnostmi so se namreč prijavili na razpis ministrstva za delo za financiranje novih delovnih mest. »Sicer še ni uradna informacija, vendar pa sem neuradno obveščen, da smo bili kot Pomurje uspešni. Dosežek je že to, da smo se znali skupaj prijaviti, Murska Sobota, Ljutomer, Lendava, Moravske Toplice, Gornja Radgona pa so bili zraven posredno,« je povedal sogovornik. Gre torej za »svetli zgled« povezovanja znotraj prostora, mogoče enkrat regije, po skupnih interesih.« Kje je treba nadaljevati? »Denarje dosti, ni pa vse. Pri razvoju podjetništva je potrebno tudi znanje, predvsem pa spretnost slednje povezati z denarjem. Denar in znanje je torej obrazec za uspeh.« Ali bomo znali ponujene možnosti izkoristiti? »Vse te možnosti, ki jih imamo, bo težko izkoristiti zaradi tega, ker je malo dobrih projektov. Vendar pa je nekaj že na naši strani, pripravljenost organizirati se in poenotiti ob določenih vprašanjih in interesih, kar hoče ob svojih programih podpiranja tudi EU. Garancijski sklad in mikrokrediti, kot dvoje močnih orodij ‘ za razvoj podjetništva, pa je že itak v domačih rokah.« Kdaj bodo vidni razvojni premiki? »Če bi rekel, da bo jutri najeren drastični premik, bi to bilo neresno. Premiki bodo vidni čez leta. Razvoj se dogaja tudi sam po sebi, vendar so rezultati dosti večji, če se dela to načrtno. Če pa se nič ne dela, se tudi nič ne zgodi,« je zaključil sobesednik. MAJDA HORVAT trezno reprezentativnost pri zastopanju interesov kmetijstva. Seveda mora biti višina članarine sprejemljiva za člane, kot zagotavljajo predlagatelji, pa ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice ne bo sprožila val novih zaposlitev. Večino zaposlenih naj bi v zbornico razporedili iz že obstoječih služb, vseeno pa se zastavlje vprašanje, ali je trditev, da število na novo zaposlenih ne bo preseglo števila 30, realna. Vse strokovne službe zbornice naj bi namreč delovale v okviru sedanjih zavodov, ki SKUPAJ PROTI f KRI ( Ml (NALU1 ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI bodo še naprej ostali pravne osebe, njihov ustanovitelj pa bo kmetijsko-gozdarska zbornica. Vendar se hkrati s tem zastavlja tudi vprašanje lastninjenja teh zavodov, saj bodo le-ti po tem predlogu postali last zbornice. Predlagatelji so sprva predlagali, naj bi zakon o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice sprejeli po hitrem postopku, vendar so se pozneje odločili, da se sprejema po normalnem postopku. To je po mnenju članov obeh komisij tudi najbolj sprejemljivo, saj bo tako omogočeno čim širšemu krogu zainteresiranih, da spregovorijo o zakonu in predlagajo svoje pripombe. So pa mnenja, da mora sprejem omenjenega zakona dobti prednost v državnem zboru, saj je na tem področju zdaj precejšnja pomanjkljivost. Seveda pa bo treba predlog zakona uskladiti v tej smeri, da ustanovimo zbornico, ki bo organizacijsko in vsebinsko prilagojena času. Tudi Agenda 2000 namreč govori o slabi organiziranosti slovenskega kmetijstva in prav z ustanovitvijo kmetijsko-gozdarske zbornice bi to pomanjkljivost lahko odpravili. LUDVIK KOVAČ f^bčine vestnik, 20. november 1997 Nekaj novic iz Občine Odranci Končana še peta faza Nadaljevanje del pri posodabljanju ceste proti Gor. Bistrici in Melincem preložili na prihodnje leto Lahko bi rekli, da so Odranci primer nove občine, kjer so v tem času postorili več, kot je bilo to realno pričakovati. Tako so zgradili - z izdatno pomočjo državnih sredstev -kanalizacijo s čistilno napravo, asfaltirali cesto Lipa-Odranci in odsek Odran-ci-Gomja Bistrica, zgradili novo poštno poslopje, delno preuredili vaški dom, zgradili novo mrliško vežo in v njihovi občini so zgradili tudi novo bencinsko črpalko z motelom. Zanimalo nas je, ali je morda te dni kaj novega. Zvedeli smo, da te dni gradijo pločnik v Prešernovi ulici, ki bo omogočil učencem tamkajšnje osnovne šole, njihovim star-šim in drugim peščcem varno pot do šole in nogometnega igrišča. Ob magistralni cesti pa bodo v prihodnjih dneh postavili smerne table za odranske obrtnike in podjetnike. Še letos so nameravali tudi asfaltirati lokalno cesto proti Gornji Bistrici in »krak« proti Melincem, vendar so zaradi manjšega zneska nepovratnih sredstev, kot so pričakovali z Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj (»samo« 6 milijonov tolarjev), posodabljanje preložili na prihodnje leto. Pred kratkim pa so končali še zadnjo, t. j. 5. fazo projekta kanalizacija in odvajanje meteornih voda. Izvajalec del je bilo podjetje VGP Mura M. Sobota, vrednost naložbe pa je znašala 33 milijonov tolarjev. 16 milijonov tolarjev so dobili kot nepovratna sredstva iz Ministrstva za okolje in prostor, 17 milijonov tolarjev pa so zagotovili v občinskem proračunu. Medtem so začeli pripravljati tehnično dokumentacijo za obnovo stare osnovne šole šole in zgraditev prizidka. To bo vsekakor nujno potrebno storiti, saj drugače ne bodo imeli pogojev za prehod na devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Pa še to: Z Ministrstva za kmetijstvo so prejeli 2.577.000 tolarjev za odpravo posledic zaradi toče, sredstva pa bodo razdelili oškodovancem po že znanih in objavljenih kriterijih te dni. J. G. Pred nedeljskim referendumom Pomembno za Bogojino Ker se 31. januarja 1998 izteče še eno obdobje, v katerem so občani prostovoljno zbirali denar, so se v Bogojini odločili, da bo v nedeljo, 23. novembra, referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje naslednjih pet let S tem denarjem želijo financirati oz. sofinancirati celotno kanalizacijo in čistilno napravo, asfaltirati vaške ceste in pločnike, urediti mrliško vežico, parkirišče pri pokopališču, kakor tudi pomagati društvom in organizacijam, nekaj »cvenka« pa bi ostalo še za druge komunalne potrebe. Do določenega roka smo prejeli veliko rešitev oktoberske križanke. Kaže, da tudi tokrat ni bila pretrd oreh za reševalce. Žreb je nagrade takole razdelil: 1. nagrada v vrednosti 20.000 tolarjev: Milan Maligec, Razlagova 7, 9000 Murska Sobota 2. nagrada v vrednosti 15.000 tolarjev: Marija Miki, Čakova 3, 9244 Videm ob Ščavnici 3. nagrada v vrednosti 10.000 tolarjev: Marko Milič, Križevci 126, 9242 Križevci pri Ljutomeru 4. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Marija Kuhar, Dom starejših, 9103 Rakičan 5: nagrada - četrtletna naročnina: Kristina Tripkovič, Jakobovo naselje 48, 9000 Murska Sobota 6. nagrada - četrtletna naročnina: Franc Gybrkos, Čentiba 108, 9220Lendava 7. nagrada - četrtletna naročnina: Valentina Rogač, Martjanci 65, 9221 Martjanci 8. nagrada - četrtletna naročnina: Frančka Štrakl, Volkmerjeva 4, 9240 Ljutomer 9. nagrada - četrtletna naročnina: Bernarda Koroša Pantovič, Prosenjakovci 59, 9207 Prosenjakovci Nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče pri naslednjem žrebanju! Rešitev križanke - vodoravno: Gradišnik, Lamartine, anarhist, šari, pare, Gornja, Ank, rovka, mladoletnik, Ramiz Alia, Siena, omleta, oleander, atest, Apia, ar, nesnaga, transistor, ska, srk, kodein, sekretariat, agar, Norris, Poe, eten, rele, Aranka, samec, kupa, dnina, ziana, Gal, kosec, novinec, kapuca, Eros, Ar, Mšima, Aral. sardina, genetik, očalar, kredit, RAI, imenik, umnost, raka, ogenj, Fobos, Atum, Nama, pobalin. Er, oni, Orr, dirigent, mineta, KAC, Žen, Izet, Saona, Inana, Jennings, ni, alt, am, abortus, San Femando, vinska klet, gepard, pi, Amin, Alan, kol, irada, okret, ribi, Nace, osa, heretik, aker, ATS, avba, ra. V turniški občini so proslavljali občinski praznik Spet nova pridobitev Prireditve so potekale od torka do nedelje Čeprav Občinski svet Občine Turnišče še ni sprejel sklepa o določitvi dneva za občinski praznik, niti še niso sprejeli občinskega grba in zastave, so se vseeno odločili za praznovanje. Prireditve so se začele prejšnji torek s tradicionalnim sadjarsko-vinogradniškim piknikom, končale pa v nedeljo z otvoritvijo asfaltne ceste med Gomilico in Nedelico. Posodobitev je stala nekaj čez 16 milijonov tolarjev. Osrednji dan praznovanja pa je bil 15. november, ko so imeli občinski svetniki svečano sejo, zatem pa še proslavo v dvorani kulturnega doma v Turnišču. Župan Jože Ko-cet je v slavnostnem nagovoru najprej skušal nakazati, zakaj občinski praznik ravno sredi novembra. Dejal je, da bi lahko poiskali razloge med dogodki pred stoletji (16. nov. 1267 se Turnišče prvič omenja v pisnem viru) in nekaj desetletij nazaj (smrt narodnega heroja Štefana Kovača iz Nedelice), obenem pa je Če bo nedeljski referendum uspel, bi zaposleni in upokojenci plačevali mesečno po 2 odstotka od prejemkov, obrtniki in samostojni podjetniki 3 odstotke, kmetovalci 6 odstotkov od katastrskega dohodka, tisti, ki so na začasnem delu v tujini, pa 250 DEM letno, v tolarski protivrednosti. Poleg tega bi občani, ki so nosilci gospodinjstva ali družinski člani, lastniki do enega hektarja zemljišč, »prispevali« en delovni dan letno. Nadomestilo za neopravljen delovni dan, ki traja osem ur, znaša 3.000 SIT. V minulem petletnem obdobju so s samoprispevkom zbrali več kot 17,9 milijona tolarjev, kar pomeni mesečno približno 300 tisoč SIT. Vaški odbor je organiziral in opravil še druga dela, ki niso bila posebej omenjena v letnih načrtih, so pa bila nujna za normalno in lepše življenje v kraju, ki se med drugim ponaša z letošnjim laskavim naslovom najlepšega kraja v regiji. Ker pa za vse naložbe nimajo dovolj denarja, so se na zboru občanov in na seji DGOJINA SREDIŠČE BOGOJINE - Vaški in gasilski dom ter bližnja kulturna dvorana so nedvomno najpomembnejše stičišče širšega dogajanja v kraju in njegovi okolici. sveta KS Bogojina odločili za nadaljevanje zbiranja krajevnega samoprispevka v naselju Bogojina. Z zagotavljanjem lastnih sred- NUJNOST OBNOVE - Že zaradi zunanje podobe bo potrebno popravilo mrliške vežice. Foto: M. JERŠE NE MANJKA MU OPTIMIZMA - Tako bi lahko zatrdili za Dušana Nemca, vaškega funkcionarja, ki je pomembna gonilna sila razvoja kraja. to čas, ko je konec letine, kar je prav tako potrebno na nek način proslaviti. Največ besed pa je župan namenil pridobitvam, ki sojih dosegli v zadnjem času, in nadaljnjim načrtom. Na prvem mestu je to vsekakor zgraditev vodovodnega stolpa in razširitev omrežja, s čimer so v občini dolgoročno rešili problem glede oskrbe z zdravo pitno vodo. štev pa bodo v prihodnje upravičeni tudi za sofinanciranje moravske občine in države. »Na zborih občanov so dajali podporo izvedbi nedeljskega referenduma za uvedbo krajevnega Razširili so tudi omrežje za telefonijo in zgradili poslovno-stanovanj-ski objekt. Medtem so se že začele priprave na zgraditev kanalizacije in skupne čistilne naprave za vse štiri kraje v občini (Turnišče. Ren-kovci, Gomilica in Nedelica), na dograditev otroškega vrtca ter obnovo stare cerkve v Turnišču idr. Dokaj kritičen pa je bil glede kmetijstva, ker da država ne daje zanj dovolj denarja, sredstva za razvoj podjetništva pa se nekako porazgubijo za izdelavo projektov in delovanje razvojnih centrov, preden pridejo do tistih, ki bi jih najbolj nujno potrebovali. V občini pa so pri tem več ali manj nemočni. Župan je posebej omenil tudi tovarno Planika v Turnišču, ki zaga-tovalja socialno varnost večjemu številu ljudi in s tem posredno pozitivno vpliva tudi na razvoj občine. Želeli pa bi si, da bi pri njih ostal tudi dobiček. JOŽE GRAJ Obiskovalce proslave je ob prihodu »pozdravljala« tudi domača godba na pihala, ki je potem tudi nekako otvorila osrednjo prireditev na odru kulturnega doma, kjer so nastopili še otroci turniškega vrtca in šolarji, domače ljudske pevke in etno skupino iz Svečine pri Mariboru. Občinski praznik so proslavili tudi z novo pridobitvijo, in sicer so predali namenu asfaltiran cestni odsek Gomilica-Nedelica. (Foto: J. G.) samoprispevka. Lahko se P° limo, daje bila Bogojina* dnjih treh letih dvakrat naJ kraj v moravski občini. letoS smo prvi v Pomurju. Najbolj . ni pa smo seveda po PlecnL|,o cerkvi in Košičevem tec*n.u’fseti prihodnje leto že jubilejni. 0 । po vrsti,« pravi podpret sveta KS Bogojina in članki ga odbora Dušan Nem®3a|. učitelj fizike, tehnike in ništva je tesno povezan20^, janji v kraju in tako dobf° nanjen s vprašanji, ki najo° lijo domačine. Največji zalogaj bo kanalizacija ,e »Kanalizacija, ki j® starbila okrog 20 let, zgrajena hkrati z asfaltiranjem ceste. J čistilni napravi največji v Bogojini. V kanalizacij0’^ namenjena za meteorne v0.-ajo odteka v potok Lipnica, spu -a tudi odpadne vode, kar P°vZ 6 |e smrad. Za zdaj niso as^a't.1.l^j ve še tri vaške ulice. Pri žici, ki je že starejša in ‘un nalna ter dovolj velika, Pa cija pred leti ni uspela, zat°arneb odpada in se lušči. V ta n smo pripravili predračun । ^j. te, kar bi nas stalo več ko lijone tolarjev.« Velike načrte pai.maJ ri poglede ureditve parkirišča nC-kopališču. Gneča je zla 31 gnjk dati otrokom in mladim v stiski možnost, da pokličejo in se pgovorijo ter tako dobijo po-' Joč. Dve leti je že tudi na voljo tezplačna telefonska številka in r>liko let deluje že tudi Nacionalni mreža TOM. kajti svetovalne FOpine sprejemajo telefonske 'lice že v trinajstih mestih, od ^adVe ietj tu^j v Murski Sobo-vofi^dvajset svetovalk Pr0St0‘ _■ imajo vse znanje huma-s, ličnih ved, je zbranih v mur-aljOs°boški skupini, z naše regije • ie? klicne skupine 069 pa spre-1 ten aj° kdce otr°k in mladih med ^omod 18. do 20. ure. Ob tej se namreč klici iz tega klicne-tel f °čja preklopijo na njihov Tqn n' Preostah'čas—'telefon j M je namreč na voljo vsak j °d poldneva do 20. ure zve-jj' Pa se s klicatelji pogovar-£ SVetovalci iz drugih centrov, jih 0 nekaj nad tristo klicev, ki so zadnjem letu sprejeli na TOM v Murski Soboti, ne more biti podatek o tem, koliko mladih iz naše pokrajine je že zavrtelo to številko. Na leto pa ta telefon po Sloveniji zabrni okoli desetti-sočkrat. Sicer pa je samo »številčenje« tu nepomembno, če k temu ne dodamo ugotovitve, da so mladi in otroci ta telefon sprejeli za svojega. In kaj pripovedujejo, zakaj sploh kličejo? Dekleta problem lažje delijo z drugimi Klicatelji so v povprečju stari od deset do šestnajst let ter večinoma dekleta in manj fantje. To potrjuje mnenje, da so dekleta bolj pripravljena sama iskati pomoč in se lažje pogovarjajo o težavah, se bolj odprejo in priznajo, da so šibka. Svoj problem bolj kot fantje znajo deliti z dru gimi, se tako razbremenijo in potem tudi bolje uspevajo. Fantje pa večinoma kličejo takrat, ko jih mučijo vprašanja spolnosti. Kličejo zaradi ljubezenske težav, odnosov med vrstniki... ... potrebna pa jim je tudi pomoč pri iskanju najrazličnejših informacij, ali ker imajo učne težave, probleme v odnosih s starši, zaradi telesnega videza, zasvojenosti, odnosov z učitelji, zanimajo jih spolnost, kontracepcija, sprašujejo o nosečnosti ali jih tare nasilje. To so najpogostejši vzroki klicanja, so pa potem še takšni iz dolgočasja, zaradi želje, pogovarjati se z nekom, slišati še drugačno mnenje, večkrat pa morajo svoje mnenje ali mn- Telefon je sredstvo v otrokovih rokah Odločitev je povsem njegova, nič mu ni vsiljeno. Če otrok hoče, lahko pokliče, in če mu je Uradi za delo v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti so prejeli za novo šolsko leto rekordno število vlog oziroma prošenj za dodelitev štipendije, in to 5.629. Vse pa kaže, da bo zaradi strožjih kriterijev »izpad« (negativni odgovori) še večji kot lani. Med novimi prosilci so se uvrstili v krog upravičencev le tisti dijaki in študentje, pri katerih dohodek na družinskega člana ni presegal mesečnega bruto zneska 35.173 (bivanje v kraju šolanja) oziroma 45.725 tolarjev (šolanje zunaj kraja bivanja). Novih vlog je bilo v Pomurju 2.224. Čeprav še niso obdelani vsi podatki, bo odstotek zavrnjenih skoraj 50-odstoten, kajti med nezaposlene družinske člane se ne štejejo več tisti, ki so končali srednjo šolo oziroma dopolnili 18 let, poleg tega pa niso prišla v poštev niti mnenja socialnih centrov za tako imenovane mejne primere (manjše preseganje cenzusa). Kdor je presegel zgoraj zapisani znesek na družinskega člana le za nekaj tolarjev, je dobil negativen odgovor. Tisti, ki so uspeli dobiti štipendijo že lani ali v prejšnjih letih (3.405 starih štipendistov iz Pomurja), so bili v sicer nekoliko ugodnješem položaju, saj je veljal zanje cenzus 38.690 (v kraju šolanja) oz. 50.297 tolarjev bruto na družinskega člana. Vseeno pa jih bo izpadlo iz kroga upravičencev čez 10 odstotkov (med študenti skoraj 30 odstotkov, ker se vsi niso uspeli vpisati v višji letnik). Vsi, ki so prejeli negativne odgovore, so se lahko pritožili, vendar je malo verjetno, da jim bodo v Ljubljani, kjer bodo pregledovali vloge, tudi ugodili. To se bo zgodilo le v tistih primerih, če se je gmotno stanje pri posamezniku zares bistveno spremenilo na slabše ali pa je bila morebiti kje storjena kakšna napaka. za pogovor, se lahko pogovarja. Zanimivo je, da za otroke in mlade to, da ostanejo v pogovoru anonimni, sploh ni tako pomembno, pomembnejše jim je, da na drugi strani slušalke njegov problem nekdo vzame zelo resno in se mu sploh rie zdi »otročji«. Svetovalec na drugi strani je lahko za čas pogovora prijatelj, saj ni nad otrokom. Tudi rešitve mu ne more vsiliti, vendar mu je tudi ne ponudi na dlani. Kvečjemu mu pomaga iskati možnosti in ga vodi do tega, da se odloči sam ali ga napoti k človeku, ki bi mu pri tem lahko pomagal. Nasvet po telefonu, pa četudi je morda na prvi pogled čisto preprost in vsakdanji, otroku lahko kar dobro pomaga na poti v življenje. Tudi letos lahko zapišemo, da so bili spet v najslabšem položaju prosilci iz delavskih družin, medtem ko so skoraj brez problemov dobili štipendije dijaki in študenti iz kmečkih ali podjetniških (obrtniških) družin, kajti količnik za katastrski dohodek seje znižal s 7,8 le na 1,8, glede podjetnikov pa je že Letos je bilo predlaganih tudi 133 dijakov in študentov iz Pomurja za Zoisovo štipendijo (posebej nadarjeni in uspešni). 74 predlogov so rešili pozitivno, in to ne glede na dohodke v družini. Ti štipendisti pa se morajo izkazati z ocenami, in sicer mora biti njihov uspeh najmanj prav dober. Če »padejo« na oceno od 3 do 4, jim štipendija začne mirovati, če pa so še slabši (pod 3. oziroma 7), jo za stalno izgubijo. dolgo znano, da si prikazujejo dokaj nizke osebne dohodke, tako da plačujejo manjše dajatve, njihovi otroci pa so v večini primerov upravičeni do otroškega dodatka in tudi štipendije iz združenih sredstev. Tu se seveda dogajajo krivice, naše vsakoletne kritične pripombe pa žal malo oziroma nič ne zaležejo. Doklej bo še tako? MH JOŽE GRAJ ^ozd kot doživljajska učilnica sjjprej doživeti, nato spoznati in zaznati V ti ?Ven’J* ze nekaj let poteka tudi projekt FEEE-ja (evropsko 'ko Za^6 Za nkoljsko vzgojo), s katerim želijo predvsem dvigniti ekolo-'eSt mcd osn°vno' *n srednješolci, spremeniti njihov odnos do f^ra,n tud' doseči, da bo poskrbljeno za kar najbolj zdravo šolsko ^m"0' S0*6’ se ura(ino vključijo v ta projekt, dobijo naziv ekošola. ^'klh^11 jc *’**a prva nled Bakovci, v tem šolskem letu pa se . e’la v to mrežo tudi OS Mala Nedelja. Msv.alonedeljski osemletki so lot?Ca'i ekologiji precejšnjo po-h že v minulih letih. Tako HUd^rili vsebnost nitratov v '^lis Pitno vodo in dali ^.ati kemično sestavo zem-JirJ^ko prehrano pa so uve-K b' Vrste polnozrnatega kru-iii^harnaze, veliko sadja in ekološko neoporečnih S^edtem so začeli urejati ■ kompostnik, v šolskih ritl Pa pripravljajo razstave . ijj Vem načinu življenja. I 4- razreda z razredni- I 0 Vajndorfer pa so še v okoljsko vzgojo kivi , Je postal zanje njihova Sjp ka učilnica, v kateri stva-'%^.ej doživljajo, nato jih po-Je spoznavajo in zaznavajo. »Če imamo pred seboj drevo, ki poganja liste, prav dobro vemo, da bodo sčasoma pognali, cvetovi ali dozoreli sadeži. Že sedaj so v rastlini skrite zasnove teh cvetov in sadežev. Kako pa naj si predstavlja prihodnji razvoj teh organov kdo, ki opazi le tisto, kar je mogoče videti na drevesu le trenutno? Spoznati je potrebno celotno bistvo rastline, treba je živeti in delati s to rastlino.« Ob letošnjem dnevu varčevanja so učenci pripravili tudi posebno razstavo o varčevanju z energijo, ki je na ogled v prostorih Pomurske banke v Ljutomeru. Z medsebojno povezavo med predmeti so želeli opozoriti, da gozd še zdaleč ni le energijski vir, ampak ponuja veliko več. J. G. Peticija sveta Oš Gornja Radgona in sveta staršev Neustrezna prometna signalizacija Starši, katerih otroci obiskujejo OŠ Gornja Radgona, že dalj časa opozarjajo na neustrezno prometno signalizacijo ob glavni cesti skozi mesto, zaradi katere so ogroženi zlasti pešci, še posebno pa otroci na poti v šolo in domov. Njihova opozorila so bila doslej v glavnem zaman. Zato sta svet osnovne šole in svet staršev na svojih ločenih sejah pred dnevi sprejela posebno peticijo, ki so jo naslovili Ministrstvu Republike Slovenije za promet in zveze, Cestnemu podjetju M. Sobota, Ministrstvu za notranje zadeve, Občini Gornja Radgona in medijem v Sloveniji. V peticiji opozarjajo na neskladnost delovanja semaforja na magistralni cesti M 10 -1 v Partizanski ulici, in sicer da le-ta ne deluje tako, kot bi moral v skladu s predpisi o prometni varnosti (pešci imajo premalo časa za prečkanje ceste). Poleg tega glavna ulica še ni »opremljena« s tremi svetlobnimi prometnimi znaki (t. i. biči) pri prehodih za pešce, kar je bilo dogovorjeno ob komisijskem pregledu že leta 1994. Pobudniki peticije pričakujejo pisni odgovor z navedenimi roki za ureditev ustrezne prometne signalizacije. J. G.' Končno je na vrsti tudi OŠ lil M. Sobota Za devetletko in enoizmenski pouk Za izvajalca gradbenih del so izbrali Gradbeni inženiring Gomboc Beltinci, veljala pa bodo nekaj čez 134,5 milijona tolarjev Svojčas je kazalo, da bo potrebno zgraditi v Murski Soboti še eno osnovno šolo. V ta namen je bilo že rezervirano zemljišče v Gregorčičevi ulici. Medtem so se zadeve precej spremenile. Prvi korak za ublažitev prostorske stiske je bila dograditev učilnic, knjižnice s čitalnico in nekaterih drugih prostorov pri OŠ II - manjka jim še telovadnica, ki naj bi jo začeli graditi prihodnje leto -, zdaj pa vse kaže, da bodo v kratkem začeli z gradbenimi deli tudi za nadzidavo Osnovne šole III M. Sobota, s čimer bo tako rekoč odpadla varianta oziroma potreba za zgraditev četrte osemletke v mestu. Pretekli čtrtek je bila prva seja gradbenega odbora, na kateri so izvolili za predsednico Angelo Novak, ki je tudi ravnateljica OŠ III. Na javnem razpisu za oddajo gradbenih del, ki gaje objavila Mestna občina M. Sobota kot investitor, so sodelovala štiri podjetja, med katerimi je imel najugodnejšo ponudbo Gradbeni inženiring Gomboc Beltinci. Pogodbena vrednost del na ključ znaša nekaj čez 134,5 milijona tolarjev, v nadzidku pa bo šola pridobila 11 učilnic in 5 kabinetov, ki jih nujno potrebuje za prehod na enoizmenski pouk in še posebej za devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Z nadzidavo prizidka bodo hkrati odpravili še večen problem v zvezi z zamakanjem ravne strehe. Ta naložba vključuje tudi ureditev dvigala (nujno je potrebno za učence s cerebralno paralizo, ki so na invalidskih vozičkih) in manjšega nadomestnega hišniškega stanovanja. Niso pa zajeta nekatera dodatna dela v zvezi s požarnim varstvom in oprema, tako da bo skupni znesek te naložbe predvidoma večji za okrog 35,5 milijona tolarjev. Angela Novak: »Zelo težko sem pričakovala prvi sestanek gradbenega odbora. S tem je namreč le prišel začetek uresničevanja naše dolgoletne želje. Našo šolo obiskuje sedaj 741 učencev, in tudi če se bo število zmanjšalo za 200, nujno potrebujemo dodatne prostore, da bi lahko prešli na enoizmenski pouk, ki si ga želijo tudi vsi starši.« Gradbeni odbor je med drugim sklenil, da je potrebno pripraviti popis opreme in potem z javnim razpisom izbrati še najugodnejšega ponudnika za to naložbo. Razen tega je potrebno posebej poskrbeti za varnost na gradbišču, da ne bi bila ogrožena varnost učencev, kajti dela bodo potekala tudi med poukom. Rok končanja je 7 mesecev od podpisa pogodbe. JOŽE GRAJ M-nketa vestnik, 20. november 199/ Preberite in si izberite svojega predsednika Predsedniški kandidati te dni zagotavljajo, da bodo predsedniki vseh prebivalcev Slovenije. Da ob nastopu svojega mandata tega ne bi pozabili in da bi si ob načinih, ki jih ponujajo za reševanje problemov, ki tarejo ljudi ob Muri, lahko o njih ustvarili svojo lastno sodbo, smo jih v anketi povprašali: kaj menijo o regionalizaciji Slovenije, kako bi rešili problem meje na Hotizi, ali vidijo podobnosti med štajerskimi Slovenci v Avstriji in t. i. staronemško manjšino pri nas ter kako bi rešili romsko vprašanje v Sloveniji. Pri odgovorih kandidatov smo upoštevali vrstni red na volilnih listkih I. Kako si predstavljate regionalizacijo Slovenije? M. Poljšak: Sem proti regionalizaciji Slovenije v tem smislu, da bi postavljali nove pokrajine, npr. osem ali deset pokrajin, saj je Slovenija za to premajhna. Slovenija bo izrazito komunikacijsko povezana, v naslednjih dvajsetih letih bodo zgrajene avtoceste in tudi druge komunikacijske povezave, tako da boš prišel z enega konca na drugi konec Slovenije v treh urah ali pa še prej. Zato za vzpostavljanje regij ne vidim nobene prave potrebe. Periferiji bo bolj pomagala tista oblast, ki bo narodna, ki bo želela, da se Slovenija enakomerno razvija. Ko se bo zamenjala sedanja oblast, ki vzdržuje liberalni kapitalizem, katerega cilj je profit in egoizem, in bo oblast prevzela narodna oblast, bo ta rekla, da je celotno slovensko ozemlje narodno ozemlje in kot tako mora biti razvito: razvoj bo usmerjala tako, da bo vsa Slovenija razvita. Sedanji regionalizem je samo pesek v oči, kot je bila prej samo pesek v oči lokalna samouprava. Problemi periferije, torej centralizacija, se bodo končali, ko bo nastopila oblast, ki bo imela drugačen karakter. J. Podobnik: Premišljeno oblikovanje regij kot druge oblike lokalne samouprave lahko pomeni pomemben korak v smeri decentralizacije. Osnovni cilj je prenos pristojnosti države na lokalno raven in zagotovitev odločanja o porabi sredstev na lokalni ravni. O vprašanju, koliko regij in s tem regijskih centrov naj bi imela Slovenija, pa je potrebna široka razprava v strokovni in drugi javnosti. B. Kovač: Ob izraziti centralizaciji državne uprave, od vrha do lokalnih skupnosti, bo potrebno narediti neki vmesni prostor, ip to je Slovenija regij. Tako bi mnogo lažje sledili evropskemu konceptu regionalizma in hkrati nadomestili to veliko razdrobljenost lokalnih skupnosti, kar bi pripeljalo do enakopravnejšega dialoga z državo. Tako bi lahko decentralizirali del državne uprave, saj bo v prihodnosti Slovenija povezana ne samo informacijsko, ampak tudi cestno. Regije bi tako lahko bile del celotne državne uprave. Koncept regionalizma je bil v Sloveniji že postavljen, zato bo število regij predvsem politično vprašanje, pomembna pa bi morala biti tudi strokovna presoja, saj je Slovenija regionalno zelo raznovrstna. Pet do šest regij bi bilo dovolj. M. Kučan: Pokrajine so zgodovinsko dejstvo, obstajale so prej, preden smo Slovenci postali sodoben narSd. S Trubarjem, ki je v Abecedniku napisal Ljubi moji Slovenci, prej kot smo postali sodobna nacija, ko smo dobili svojo državo. Mislim, da ta država tega zgodovinskega dejstva ne more spregledovati. Racionalno upravljanje države je, če sprošča tudi pobudo in odgovornost ljudi, ki živijo v teh logičnih enotah, ki se jim reče pokrajine. Zato mislim, da bi bilo v sistem pravne države smotrno vključiti pokrajine, pri tem pa si ne želim, da bi se to izrodilo v prepire, kje bodo sedeži pokrajin in katere bodo pristojnosti pokrajin. Vprašanje je tudi, ali bo to samo neka vmesna stopnja med občino in državo, kjer bo potem večina razprav osredotočena na vprašanje, kaj bo država prenesla na okraj. T. Peršak: Soglašam, daje v Sloveniji potrebno oblikovati tudi drugo raven lokalne samouprave, ali Pomurje (Prekmurje + Prlekija) ali Prekmurje kot samostojna pokrajina? Za Pomurje govorijo na pogled racionalni razlogi države (gospodarske povezave, urbanistični razlogi itd.). Hkrati pa se zdi, da tradicija in zgodovina bolj govorita za samostojno pokrajino Prekmurje, ki seveda lahko gospodarsko dobro sodeluje tudi s Prlekijo oziroma Slovenskimi goricami. Potrebno seje torej dogovoriti, kakšne bodo pristojnosti pokrajin in njihove naloge, nato vse to jasno in brez političnega navijanja razložiti prebivalstvu in občinskim županom in svetnikom, potem pa dati prebivalcem in občinam, ki se bodo združevale v pokrajine, možnost, da se po lastnem premisleku odločijo. Sam podpiram ustanovitev pokrajine na območju osrednje Slovenije (Domžale, Kamnik, Litija in še nekaj manjših občin) in zagovarjam zamisel, da Ljubljana kot glavno mesto ostane samostojna, podobno kot Dunaj, ki ima status dežele. Bi pa vendarle opozoril, da od pokrajin ne kaže preveč pričakovati. Te pokrajine, če jih bo osem ali celo petnajst, nikakor ne bodo primerljive z nemškimi deželami ali tudi z avstrijskimi (Bavarska ima že osem milijonov prebivalcev in ogromen gospodarski potencial; Koroška v Avstriji meri skoraj pol Slovenije itd.). F. Miklavčič: Osnovno regionalizacijo Slovenije si predstavljam tako, da bi obstajale tri regije: Primorska, Osrednja Slovenija in Štajerska. Slednja bi vključevala tudi Koroško v RS in Prekmurje. Seveda je Prekmurje lastna zgodovinska pokrajina, vendar gre za to, da bi te pokrajine prevzele del republiških pristojnosti, tako da ne bi bilo novih stroškov financiranja. Morebiti bi lahko bila še četrta pokrajina ali regija, tj. celjsko območje. Gre za bistvo oziroma namen regionalizacije, tj. decentralizacija. Če pa bi obstojalo še več regij, npr. 12, bi se stroški javne uprave preveč povečali, bodisi na račun državnega proračuna ali v breme občin. M. Cerar: Regije nedvomno potrebujemo. Najprej bomo pogledali model ZDA. Če se bo ta zdel preobilen, pretežak, predrag — kar me zlasti zanima - in se bo Slovencem zdel čuden, ga bomo v študijah opustili. Potem bomo pogledali, mehkejši nivo, npr. nemški model, in na njegovi podlagi simulirali model Zveznih dežel Slovenije, v katerem bi imeli močna in tudi ekonomsko se bo razvila. Poglejte, kako ta kapitalizem ekonomsko uničuje Slovenijo. Ko bomo mi naredili močno državo, bomo tudi na- sproti Hrvaški lahko nastopali s pozicije moči. Ta oblast pa niti ne dela države močne niti ne nastopa proti Hrvatom s pozicije moči. J. Podobnik: To je eden od problemov na sloven-sko-hrvaški meji. Strokovne komisije obeh držav so z rešitvami precej daleč, zato bo verjetno kmalu aktualno vprašanje politična odločitev. Rešitve morajo biti čimbolj življenjske, ob upoštevanju slovenskih nacionalnih interesov. Nacionalne interese imajo seveda tudi Hrvati na drugi strani meje. Sloveni- do rešitev ključnih vprašanj v odnosih med državama ne bo prišlo brez predhodnega političnega konsenza na najvišji ravni: Gre torej za predvsem politično odločitev, to pa - kar se tiče naše strani -otežujejo tudi nekateri, ki neurejene odnose izrabljajo za pridobivanje političnih točk z nacionalno demagogijo. Za Slovenijo kot mlado državo, ki želi čimprej v Evropsko zvezo, je bistvenega pomena, da na pragmatičen način čimprej uredi odnose s svojo sosedo ter da državi prebleme rešita v obojestransko zadovoljstvo. Problem meje na Hotizi bi želel reševati v duhu dobrega sosedstva, predvsem pa pričakovanj ljudi, ki so bili ter so še vedno formalno in tudi dejansko doslej vezani na Slovenijo. ja je v preteklosti pri reševanju teh vprašanj pokaza- la premalo odločnosti, kar, je bila verjetno posledica torej pokrajine. Mislim pa, da je pri tem treba upoštevati voljo in predstave ljudi. Bojim se namreč, da bo naredila država pri pokrajinah isto napako kot pri ustanavljanju občin; se pravi, da bo ustanovila pokrajine po svoji potrebi in predstavi in ne po volji in potrebah ljudi. Vzemimo npr. dilemo: premalo jasne nacionalne strategije reševanja odprtih vprašanj. B. Kovač: Hotiza je problem, ki gaje potrebno reševati v skladu s celotno problematiko odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Mislim, da je Hrvaška ta problem povezovala tudi s Piranskim zalivom. Vsekakor pa mora Slovenija jasno zagovarjati svoje interese, tudi na Hotizi. Vendar s posameznimi deli ni mogoče trgovati, čeprav je Hrvaška poskušala s politično trgovino. Pri določanju meje je potrebno vpeljati enoten kriterij, in če bi bilo tako, bi Hotiza vsaj po dveh kriterijih ostala Sloveniji. M. Kučan: S sporazumom mislim, daje ta problem dejansko, po dogovorom med dr. Frlecem in dr. Graničem, našim in hrvaškim zunanjim ministrom, rešen, bo pa vštet ta problem oziroma rešitev na Hotizi v celoto rešitve problema, ki se mu reče slovensko-hrvaška meja. npr. Zvezno deželo Pomurje z glavnim mestom Mursko Soboto, ki bi imelo nekega glavarja, načelnika, predsednika regije. Naslednji nivo bi bile slovenske pokrajine s pokrajinskimi glavarji. Skratka, proučili bi vse modele in se odločili za model, za katerega bi s pomočjo anket ugotovili, da se zdi Slovencem najbolj pameten. Kot predsednik se bom seveda boril proti centralizmu Ljubljane, saj si želim, da bi bila Ljubljana ljubljeno mesto, ne pa da bi bila to, kar je bil nekoč Beograd. Želim si. da bi se vsi med sabo lepo razumeli, da bi ustvarili lepo in bogato državo. Centralna ljubljanska vlada se tega očitno brani, čeprav smo že imeli ministra za lokalno samoupravo, ki pa je samo nekaj govoril, tekal naokrog in ni nič napravil. J. Bernik: Slovenijo bo nedvomno potrebno urediti v pokrajine kot neko vmesno stopnjo med državo in občinami. To je potrebno urediti na tak način, da bodo pokrajine res izražale voljo ljudi, ki želijo v pokrajinah skupaj živeti in ki bodo na tak način tudi lažje uveljavljali svoje politične in druge interese. To je navsezadnje potrebno tudi za nadaljevanje naše poti v Evropsko zvezo. Mnenja o tem, kakšne pokrajine imeti, so si zelo različna. Nekateri zagovarjajo stališče, daje bolje imeti manj večjih pokrajin, drugi pa, da več manjših pokrajin. Vsekakor je Prekmurje ena takšna pokrajina, kot je na drugem koncu Slovenije npr. Bela krajina in tako naprej. Torej bo meja na reki? Mislim, daje to logično. Države povsod, kjer mejijo na reke, določajo mejo na reki. T. Peršak: Čim bolj v skladu s sprejetim načelom, daje potrebno spoštovati meje katastrskih občin. Če pa bi kje vendarle še ostali podobni problemi, da bi šla, denimo, naša cesta celo čez del hrvaškega ozemlja, bi bile seveda potrebne manjše prilagoditve in zamenjave. A v osnovi sem za spoštovanje meja katastrskih občin. Seveda pa gre za vprašanje, kako se sploh o čem dogovoriti s Hrvaško. Po mojem je slovenska vlada glede tega naredila nekaj napak. Predolgo je vztrajala, da je treba vsa vprašanja reševati v paketu, namesto da bi se lotili vsakega problema posebej. Mislim tudi, da bi bilo potrebno drugače reševati vprašanje hrvaških varčevalcev pri Ljubljanski banki, saj vendar vsaka normalna banka najbolj skrbi za ustrezne odnose z varčevalci. Če pa že v kakem trenutku ne more vračati vlog, se vsaj skuša dogovoriti z njimi, kdaj in v kakšnih obrokih jim jih bo začela vračati. Če bi se npr. to vprašanje bolje urejalo, bi se morda po drugi strani tudi kakšno drugo. F. Miklavčič: Kot mi je znano, gre tu za teritorialni spor s Hrvaško, ki si lasti celotno katastrsko občino Hotiza, ki sega prek reke Lendave. Najbolj naravna meja je ta reka. Prebivalstvo pa je po večini madžarsko. M. Cerar: Hrvaško katastrsko ozemlje pri Hotizi sega prek Mure na našo stran. Problem bi preprosto rešil tako, da bi to zemljo poskušal od Hrvatov odkupiti. Ker prihajam iz gospodarstva, ne vem, zakaj ne bi neke zemlje mogli prodati, seveda za primerno ceno. Poglejte samo, koliko ozemelj je bilo prodanih v zgodovini: cela Aljaska je bila prodana ZDA, Francozi so prodali Lousianno. Zame bi bilo pogajanje samo vprašanje cene. J. Bernik:Kaže, daje problem meje na Hotizi II. Kako bi rešili problem meje na Hotizi? M. Poljšak: Morda stvari ne bi mogel takoj rešiti, toda jaz bi Hrvate bolj trdo prijel. Tako Avstrijce, Hrvate kot Italijane je potrebno trdo prijeti. Da pa bi to lahko naredili, moramo najprej imeti močno državo, da pa bi to dosegli, moramo imeti stvari notranje urejene. Slednje pa bomo dosegli, ko bomo enkrat vrgli ta gnili kapitalizem, ki je izkoriščevalski, in bomo zopet vzpostavili narodno bratstvo in solidarnost, potem bo naša država precej zapleteno vprašanje. Gre za neskladja v podatkih o katastrskih občinah, predvsem za različne letnice izmere, za enostranske izmere na hrvaški strani ali spreminjanje struge reke Mure. Vse bolj se vsiljuje občutek, da III. Ali vidite podobnosti med štajerskimi Slovenci v Avstriji in staronemško manjšino pri nas? Zakaj? M. Poljšak: Jaz ne vidim podobnosti. Pr*Pad nikov staronemške manjšine je bilo tukaj m° 20.000, Slovenci pa so bili v sedanji Avstriji vse do Gradiščanske in jih je bilo morda 100.000. Neprimerno več Slovencev seje P° mčilo na avstrijski strani, kot se je Nemcev tu F slovenilo. Jaz ne vidim problema, jaz bi cem povedal to, kar jim gre, da smo mi P°te®, 0 mejo med Slovenijo in Avstrijo! Naše naN ozemlje je še na oni strani, vse tja do Gradu poglejte, saj se imenuje Gradec in ne Burg-^8 f To je potrebno Avstrijcem povedati. Tisti ki nima svoje narodne zavesti, ki je neka1” kot gospod Kučan, tega ne bo povedal, saj 88 nikomur zameriti. Jaz pa imam svoje prepP8 in če se nasprotnik ne strinja, se pač ne s®sLm- J. Podobnik: Ne. Slovenska manjšina na?^ skem je zgodovinsko in teritorialno povsem J opredeljena. Morda bi lahko primerjali St8 strijce pri nas s Slovenci na Dunaju in npf- p0. nograškem. O tem bi se bilo verjetno smi58'0. Lt govarjati in narediti ustrezne strokovne studu osnovo za politično dogovarjanje. ^aj- B. Kovač: Tukaj ni mogoče vzpostaviti o nih vzporednic, saj je t. i. staroavstrijska ma J v Sloveniji nekaj, kar je še posebno po P°s skem sporazumu povezano s posebnimi mir°v »a ol »a let in Por Pot itn fen it 2 htt idil g: .An A p FOr A'St b pte Fna ifeei 'Mu K S iarii 'Me J. kv Ne pogoji in posebno kolektivno nemško ^r'Vs0 ga holokavst v drugi svetovni vojni. Položaj. 1 .^5 takrat Avstrijci in Nemci prevzeli, ni P8'??6,j pa položajem Slovencev bodisi v Madžarskem. Z vidika formalnopravnih km v socialnih in premoženjskih zahtev Staroavs p je zadeva urejena z Avstrijsko državno P°?baIni (ADP) in poznejšimi meddržavnimi P0®°enutn6 med Avstrijo in Jugoslavijo. Očitno pa so zahteve povezane tudi s pranjem krivde. P. ;aifl0 afirmacijo, tudi zato, ker v Sloveniji P^dAn8' prevrednotiti vojno zgodovino v smislu dr ga vrednostnega ali bolj enakovrednega ^olp. med domobranci, kolaboracijo in partiza$ si' To je bil najbrž eden od razlogov, da je Pr stradi cer tradicionalne avstrijske nacionalisticn za nove pogoje, ki je svojo priložnost vi .<2 Adit''® italijanski drži, to je s povezovanjem Prl ^pr Evropski zvezi. Po drugi strani pa 7. c sMa nikoli ni bil do konca izpeljan, po letu strijcl začeli v naših zahtevah celo popuščati- /V pašami bi morali najprej izpolniti svoje Pog o|ož^ staviti vse svoje manjšine v enakovreden P znano je, da je njihova zaščita npr. tirols ka ne v Italiji na mnogo višji ravni, kot J^jj, darkoli zaščita slovenske manjšine v AV |10vP a zadeva štajerske Slovence v Avstriji — nj^ ajj p tični interes ni bil nikoli dovolj jasno ^ra H5 je bil zadušen znotraj slovenske manjšme- A 'Je ’. t V S jfgstnik, 20. november 1997 C^nketa P Pa upal trditi in dvomim, daje bilo zamolčevanje avstrijske manjšine povezano z zamolčevanjem Štajerskih Slovencev v Avstriji. To je lahko teza, ki Pa bi jo bilo najbrž potrebno dokazati. M. Kučan: Ne, ne vidim podobnosti. Slovenci tam so, o njih govorimo, državni dokument, to je Avstrijska državna pogodba o njih govori v sed-taem členu. . Ce je govora o Slovencih v Avstriji, je mogoče ln potrebno govoriti o tem, ali so jim priznane manjšinske pravice, ki jim gredo po avstrijskem Pravu in mednarodnih aktih. O staroavstrijski manjšini v Sloveniji sploh ne bi govoril, saj smo ar°avstrijci vsi, razen Prekmurcev, ki smo živeli a Ogrskem, drugi Slovenci so živeli v stari Av-or'j’’torej smo Staroavstrijci vsi. Govor je najbrž Nentcih, V Sloveniji živijo ljudje, ki so po svoji lenosti Nemci, ljudsko štetje je pokazalo, ko-j je, tega nihče ne skriva, vprašanje je, kak-/je lahko njihov status. Da so jim kulturne in , ge pravice priznane, o tem ne more biti dvoma, se o tem da še povedati, pa je najprej stvar strogih pristopov. • Peršak: Ne vidim veliko podobnosti, vsaj ne "taembnih. Za to, da se prizna neka manjšina, je $ rebno, da pripadniki te narodnosti živijo na strpnem ozemlju in da so v kolikor toliko pomemb-Številu. s''ekaj sto po vsej Sloveniji raztresenih držav-ki se imajo za Nemce ali Avstrijce, najbrž Zadošča za priznanje manjšine. Seveda pa to ne ( ^ni, da ne morejo ustanavljati svojih društev, Mi svoje kulture in jezika ipd. Država jim je to Fna dopustiti in pri tem celo pomagati. S teh ^ov je položaj Slovencev v avstrijski štajerski *Sern drugačen v vseh pogledih. p Miklavčič: Tu gre dejansko za podobnost, ker 'Sre pri obeh skupnostih za manjše število, ne iremo v nobenem primeru govoriti o manjšini, "'oveniji seje prijavilo leta 1991 le 728 ljudi ^ške narodnosti in še ti ne živijo strnjeno. Seve- j® Položaj slovenske manjšine na avstrijskem vSt?S,m drugačen in celo zagotovljen v 7. členu 6 državne pogodbe iz leta 1955. ia. ■ cerar: Problem staroavstrijske manjšine, za tj n Pa dvomim, da obstaja, bo potrebno reševa-a ^lateralni ravni. Resda obstaja neki kljub, tj n°van Die Brucke, vendar ne vem, kdo je (jihgOv Predsednik. Hotel bi vedeti, kakšen je hvrV Program, organiziranost itd. Prav tako bi ^ko^alza te Prekmurce, ali se čutijo Slovence, 'tč / Z njihovo šolo itd. Malo vem o njih, dosti V 0 Porabskih Slovencih. Kot predsednik Pa hom poskrbel za vse Slovence. Pro-hd eJe Potrebno razpreti, ne pa stvari pometati bt ^Progo. Problem je potrebno dati na mizo, tj d Z?lesti, analizirati, ne pa samo pošiljati dopise j Zelno vlado, saj je slednje premalo. %c’ ernik: Slovence na avstrijskem Štajerskem ^Sta pavstrijska državna pogodba, medtem ko se ^ov vPrašanje nemško govorečih v Sloveniji b' si’ da hi stroka, strokovnjaki, zgodovi-lijjj er drugi, ki se ukvarjajo s to temo v Sloveti v Avstriji, končali delo in potem naj gle-rezultate in izsledke tega dela svoje pove Slovenija je namreč že dokazala, da zna Probleme manjšin po pravi poti ter po fy{^rdih, ki veljajo v Evropi. Še več, Slovenija ^^Njšinama na vseh področjih več, kot je Ihtite4 V druSih evropskih državah. Osebno ne ve-•(1^’ da staronemška manjšina ustreza vsem Prepričam pa sem, da bo Slovenija zna-ta Problem pravilno rešiti. Kako bi v Sloveniji rešili romsko vprašanje? iK p oljšak: Tako kot ste ga v Prekmurju, v ?ibt}Urju menda nimate problemov z Romi, kar i%e brnenj, da se preživljajo z lastnim delom. ^es?renašam nikogar, ki hoče živeti na račun problemov ne poznam natančno. Po-jen° je’ kakšne je kdo barve. Toda pomem-P Se Romi vsaj na pol vedejo kot Slovenci. 'hi mislijo, da bodo na račun Slovencev 1 denar, gradili hiše in ne vem kaj vse še, Sj 1 Je to na Dolenjskem, tako pa to ne gre, ' tako več pravic kot Slovenci. Romi ne ^■pJldeti več pravic kot Slovenci. ■ °bnik: Romi zaradi specifičnega načina a Prinašajo v posamezna okolja nekatere ’ k’ j'h v različnih predelih Slovenije A Pr"UsPešno razrešujejo. Osebno sem za strp-%Vj 1 razreševanju teh problemov objasni JWda Ntorajo tudi Romi dosledno spoštovati Xi ^ne’ ki jih morajo spoštovati drugi dr-blovenije. B. Kovač: Prekmurski primer, očitno zaradi večje strpnosti, je primer, ki bi ga veljalo postaviti v širši slovenski prostor, predvsem na Dolenjskem. V Prekmurju je tolerantnost večja, ker tukaj živijo ljudje na komunikacijskem prepihu z drugimi ljudmi, tukaj sta najmanj dve verski skupnosti, ki živita v prijaznem sožitju, kar je nedvomno prispevalo k odprtosti te družbe. Pomembno je, kako to prekmursko reševanje preseliti drugam in kako doseči, da bo država notranje tako organizirana, da bo v ta namen dajala določena sredstva, sofinancirala in socialno podpirala njihovo avtonomijo in kulturo ter hkrati pospeševala njihovo vključevanje v lokalne družbene skupnosti. Kakršnokoli preseljevanje, trgovanje z ljudmi, kot so ga uprizorili na Dolenjskem, je sporno z vidika človekovih pravic kot tudi z vidika načina reševanja problemov. Tukaj so odpovedale tako državne instance, ki naj bi pripomogle k učinkovitemu reševanju takšnih problemov, in na drugi strani so odpovedali solidarnostni in siceršnji faktorji na lokalni skupnosti in konec koncev, če hočete, mislim, da je to tudi neko ogledalo slovenske družbe in slovenskega razumevanja družbe. M. Kučan: Če bi bilo to odvisno samo od človeške volje, potem bi reševal tako, kot je rešeno v Prekmurju. Tudi v tem primeru gre za vprašanje večine in manjšine. Gledano kot principielno vprašanje. O tem problemu pa seje mogoče pogovarjati, če si večina in manjšina priznata pravico do razlik. Takrat mora večina zaradi svoje demokratične drže manjšino zaščititi, manjšina pa mora priznati večini civilizacijske norme, po katerih živi. Preprosto, problem nastane takrat, kadar večina ni tolerantna, in problem nastane tudi takrat, ko manjšina ne spoštuje civilizacijskih norm večine. V Prekmurju se je zgodilo ravno to, o čemer jaz govorim, tu ni nikakršnih sporov o tem, ali so Romi manjšina med večinskim slovenskim prebivalstvom, da imajo oni svoje običaje, kulturo, ki se jo priznava, prekmurski Romi pa Prekmurcem priznavajo njihove načine, našli so način sožitja, ki temelji na strpnosti, ko bi to morebiti najbolj natančno povedal, so se socializirali v svoje okolje, se šolajo, se zaposlijo, jih prizadevajo iste stvari kot prizadevajo Slovence. Razmere, ko narašča nezaposlenost, ko gredo podjetja v stečaj, zadenejo ene in druge, zame je to itak problem, še večji pa bi bil, če bi se tu delalo selekcijo in diskriminacijo, da bi bili prvi pri odpuščanju Romi. T. Peršak:V skladu z Ustavo RS, ki določa romski skupnosti poseben položaj, ki ni enak položaju obeh priznanih narodnostnih skupnosti, je pa delno podoben in zahteva, da se položaj Romov uredi s posebnim zakonom. Ta zakon mora urediti vprašanje vključevanja Romov v družbeno življenje ob spoštovanju njihove kulture in navad, omogočiti ohranjanje njihove kulture (morda tudi posebne dodatne oblike šolanja za ohranjanje te kulture ipd.). Moral bo urediti vprašanja romskih naselij in bivalne kulture ter razmerij z okoljem itd. Konflikti, ki smo jim priče, kažejo, da gre za zelo kočljiva vprašanja, reševanja katerih ni mogoče v celoti prepustiti občinam. Država mora postaviti okvire. F. Miklavčič: Romska skupnost v Sloveniji ima vse pravice v smislu 14. in 65. člena ustave, to je enakost pred zakonom, in posebne pravice, ki jim jih daje zakon. Tega zakona žal državni zbor še ni izdal. Vsekakor pa posamezne občine ne morejo odločati o morebitnih spornih vprašanjih. Odloča republiški upravni ah oblastni organ. M. Cerar: V Studiu c1ty sem govoril o getu m razburil slovensko javnost. Zdaj se ukvarjam z Romi, prof. Miheljak mi je posodil literaturo na to temo. On meni, da so Romi med najstarejšimi prebivalci na tem ozemlju in da so bili sli med turškim sultanatom in deželami na tem prostoru. Romi so tu in po tem, kako neka država z njimi ravna, se vidi stopnja njene demokratičnosti. On trdi, daje romsko vprašanje v Prekmurju urejeno, da pridobivajo svoj prihodek in da tu ni takšnega problema kot v Grosupljem ali Novem mestu. Pušča je nekakšen zgled za Slovenijo. Govoril sem o getu, ker je to način življenja, kije zelo human — seveda ne nacistični židovski geto. To sem videl v Ameriki, kjer je geto prostor, v katerem lahko manjšina, bodisi verska ali narodnostna skupnost, živi, ima zagotovljeno zdravstveno varstvo, je socialno preskrbljena, ima svoj šolski sistem. Romi so del slovenske družbe, ne pa corpus alineum, tujek. J. Bernik: To vprašanje je treba reševati v skladu s civilizacijskimi in kulturnimi standardi. Upoštevati je potrebno nacionalno specifiko Romov kot tudi interese večinskega prebivalstva. Čeprav je to lahko zelo težavno vprašanje, imamo primere, ko je prišlo do ustrezne ureditve tega vprašanja oziroma do sožitja. A. POTOČNIK Švicarske izkušnje za prekmursko zemljo V nedeljo zvečer so se vrnili domov udeleženci štiridnevnega strokovnega potovanja po Švici, ki ga je organiziralo Slovensko ekološko gibanje. Na povabilo Inštituta za organsko kmetovanje iz Fricka pri Baslu so podrobno spoznali organizacijo in delovanje velikega mednarodnega sistema COOP ter način uveljavljanja in delovanja njihove blagovne znamke COOP NATURA plan, rezultate 20-letnih poskusov biodinamič-nega, organskega in konvencionalnega kmetovanja v Obenvilu, delovanje Inštituta za organsko kmetovanje v Fricku ter biokmetijo družine Abt z imenom Riitihof. Več o posameznih področjih in zanimivostih bomo zapisali v naslednjih številkah Vestnika, tokrat pa objavljamo povsem sveže vtise nekaterih prekmurskih udeležencev strokovne ekskurzije. Dionizij Titan, inženir agronomije, kmetovalec iz Kupšinec: »V Švici imajo nov trend, ki se v Evropi vedno bolj uveljavlja, saj konvencionalno kmetijstvo izgublja finančno podporo, usmerjajo se v bioprograme različnih tipov, končni cilj vsega njihovega dela pa je večji finančni rezultat. Kako to organizacijsko uvajajo, je že preizkušeno in uspešno, zato bi bilo dobro nekatere stvari posnemati. Upoštevanje naravnih zakonitosti bo tudi pri nas po finančni plati čedalje pomembnejše. Naravno kmetovanje mora biti finančno uspešno, v nasprotnem se ne splača. Če je to nekomu le postranska stvar, recimo da je nekdo še v službi, lahko uvaja poskuse z naravnim kmetovanjem, kdor pa je od kmetovanja življenjsko odvisen, pa si kakih poskusov ne more privoščiti.« Štefan Smodiš, ravnatelj Srednje kmetijske šole Rakičan:. »Ko smo si ogledali te švicarske kmetije tudi neposredno, lahko ugotovimo, da se moramo samo dobro organizirati; Švicarji so naredili ob pomoči inštituta zelo dober model, ki ima razvojno, svetovalno in nadzorno službo, ki skrbijo, da sta pridelava in prodaja kmetijskih pridelkov neoporečna. To bi lahko bil tudi naš model trženja, kajti imamo strokovnjake in imamo dovolj znanja, le organizirati se moramo pravilno. V šolah že pripravljamo mladino v tej smeri. Naše dijake želimo primerno pripraviti na nove izzive ter poiskati možnosti in načine povečanja dohodka na kmetiji. Slovenija ima možnosti za to in zelo bom vesel, če bomo turistom in drugim lahko ponudili neoporečne domače pridelke in izdelke.« Franc Marič, inženir agronomije, Noršinci: »Ugotovili smo, da pridelujejo po Steinerjevi metodi, ki jo je razvil že pred 70 leti in po kateri smo mi pridelovali že pred skoraj 15 leti. Začeli smo v okviru Društva za varstvo okolja, pobudnik je bil sociolog Alojz Kavaš. Ker sva sovaščana, sem mu prisluhnil, k sodelovanju pa smo pritegnili tudi Regino Sraka. Po treh letih še nihče ni vedel za nas, ko smo se udeležili razstave Narava - zdravje v Ljubljani, pa se je pojavilo zanimanje za domači kruh in podobno. Uspelo ni zato, ker državne institucije, kot so zadruge, gospodarstva in trgovine, niso imele posluha, da bi nam omogočile pridelavo. Celo ovirali so nas, nas klicali na odgovornost, češ da imamo zapleveljeno njivo, da širimo plevele po njivah ter gojimo golazen in škodljivce. Dokler ne bodo posegle vmes državne inštitucije z zakoni, financami in inštituti, ne bo uspeha. Janko Rožman, ravnatelj EKO šole, OŠ Bakovci: »Mi in Cerknica smo se s pomočjo SEG-a priključili EKO-šo-lam. Vsaka šola ponuja to, kar ima, naš slogan je: Poskušajmo živeti zdravo. Preko SEG-a smo dobili veliko koristnih informacij, literature, predavateljev. Ta ekskurzija mi je prinesla marsikaj koristnega, eno je to, da smo s temi zanimivimi ljudmi izmenjali informacije, izkušnje; tu so tako zeliščarji kot tisti, ki se ukvarjajo s permakulturo. Lahko smo tudi predstavili svoje stvari in tisti, ki se s tem ukvarjajo, vedo, koliko energije, znanja in časa je treba vložiti, da potem žanješ uspeh. Vrtec, šola in srednja šola so tisti, ki naj bi skrbeli za ekološko osveščanje. Naša vloga je edukativna, vse drugo pa je osebno veselje do tega dela. Ob rednem delu je to kar velika obremenitev.« Dejan Rengeo, diplomirani inženir agronomije, Šalovci: »Glavna razlika med Švico in Slovenijo je v tem, da se v Švici dela vse po nekem redu, glede znanja pa bi rekel, da smo mi bogatejši. Biološko kmetovanje imamo že marsikje, vendar tega nihče ne prizna, ker nimamo certifikatov. V Švici ni državnih ovir, ampak so državne spodbude. Meni je bilo tole v Švici, po pravici povedano, vse nekako znano, trženje na domačem dvorišču pa imamo marsikje tudi pri nas. Imel sem priložnost srečati kmeta, pri katerem sem bil pred štirimi leti na praksi, ki pravi, da so tudi v konvencionalnem kmetijstvu že precej strožji nadzori, kontrolirajo vsa gnojila in vse strupe, zdaj so praktično vsi v »integrirani produkciji«. Le skozi ekonomiko se lahko uveljavi to biološko kmetijstvo tudi pri nas. Pri nas manjka inštitut.« Igor Ternar, diplomirani veterinar, direktor Veterinarskega zavoda Pomurja: »Ekskurzije sem se udeležil predvsem zato, ker pri našem delu v veterini - pri reprodukciji, osemenjevanju živali in zdravljenju neplodnosti - opažamo, da velikokrat prihaja do plodnostnih motenj pri živalih, ki so lahko posledica napačnega krmljenja. Ne samo napačnega krmljenja, ampak tudi vnosa nekaterih snovi v organizem, ki se kopičijo in povzročajo, da je žival jalova. Izvedeli smo marsikaj, zame pa je bil najzanimivejši ogled reje krav molznic, kjer se je potrdilo to, kar v Pomurju že dolgo poudarjamo: da krave molznice potrebujejo svoj življenjski prostor, se pravi gibanje. Posledica tega je boljša kondicija živali, večja od’pornost. Tudi z nekaterimi načrtnimi križanji so dosegli boljšo pasemsko odpornost vimena. Nismo zasledili, da bi imeli večje težave s plodnostnimi motnjami, z gibali, s kakovostjo mleka, kar je pri nas trenutno eno večjih vprašanj. Mastitisa poznajo zelo malo.« BERNARDA B. PEČEK Mizarstvo Ljutomer Zaposleni nadaljujejo s stavko Ker okoli devetdeset zaposlenih v Mizarstvu Ljutomer v petek, 14. novembra, ni prejelo obljubljene plače za september, so prekinili delo oziroma odmrznili oktobra začeto stavko. S stavko so začeli sredi oktobra, povod zanjo pa so bili neizplačani plači za avgust in september ter neporavnani potni stroški in regres za letni dopust. Po takratnih pogovorih vodstva sindikata z direktorjem podjetja, Francem Korpičem, ki je obljubil, da bo avgustovska plača 22. oktobra, so stavko naslednji dan zamrznili. Avgustovsko plačo so tako prejeli na rok, to pa se ni zgodilo s plačo za september, kar je torej razlog za nadaljevanje stavke. In kaj nadaljevanje stavke pomeni za načrtovano spreminjanje lastniške strukture v podjetju? Kot smo že pisali, je S Hram, družba za upravljanje, napovedala svojo pripravljenost dokapitalizirati blokirano podjetje, če si bo prej z odkupom delnic od zaposlenih in preostalih dveh lastniških skladov zagotovila večinski delež v podjetju. Njena ponudba za odkup je dvesto tolarjev za delnico. Ker se direktor S Hrama Metod Logar ni odzval na večkratno klicanje po mobitelu, direktor podjetja pa je odsoten zaradi zdravstvenih težav, smo poklicali Oskarja Saletla, predse- dnika nadzornega sveta družbe. Ta je včeraj v telefonskem pogovoru povedal, da po pogovoru, ki ga je imel s sindikalnim zastopnikom, upa, da bodo prišli do ustavitve stavke in strpnosti delavcev vsaj do odločanja na skupščini, sklicani za enajsti december. V drugem primeru bo S Hram najverjetneje odstopil od svoje namere, to pa za podjetje pomeni stečaj, kajti Pomurska banka, ki jim, kot je dejal, »sedi za vratom«, pri sanaciji firme ni pripravljena sodelovati, druga banka, s katero seje vodstvo firme pogovarjalo o finančni po- dpori, pa bo to storila ob zagotovilu, da bo prišlo do spremembe lastništva v njej. Vodstvo stavkovnega odbora je na včerajšnjem jutranjem sestanku sprejelo naslednje stališče: Zaposleni začnejo z delom takoj, ko jim bo izplačana plača za september. Upravi družbe tudi nalagajo, da pripravi do sklica skupščine s pogajalsko skupino sindikata stališča, na kakšen način bodo poravnane obveznosti do zaposlenih. Gre za izplačilo regresa, potnih stroškov in seveda spet naslednje plače. Ker direktorja ni v firmi, prokurist pa je dosegljiv le po telefonu, bodo sprejeto odločitev izročili predstavniku nadzornega sveta. MH Je država za zamenjavo vodstva? Nadzorni svet Cestnega podjetja Murska Sobota je na svoji zadnji (ponedeljkovi) seji obravnaval poročilo o polletnem poslovanju družbe, o katerem je revizijska hiša Audit izrekla mnenje s pridržkom. Člani sveta, med katerimi sta tudi dva predstavnika lastnika države, na tokratni seji o vprašanju zamenjave vodstva niso govorili. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi se na Ministrstvu za promet in zveze že pogovarjali o možnosti zamenjave sedanjega direktorja z Marjanom Puckom z Direkcije RS za ceste, ki naj bi ga imenovali za vršilca dolžnosti. Slednji je informacijo sicer zanikal z besedami, da za to prvič sliši. 10 ZVulturna obzorja vestnik, 20. november 1997 Okrogla miza Knjiga - kulturna dobrina ... ... ali tržno blago? Žal, drugo Srečanje pisateljev Oko besede se je začelo s pogovorom urednikov mladinskih knjižnih programov in mladinske periodike s pisatelji o temah in pristopih, ki jih v sodobnem pisanju za otroke in mladino pogrešajo. Pogovarjali so se o temah in dilemah, s katerim se srečujejo založniki in avtorji, preden knjiga izide. Med drugim so poudarjali tudi to, da knjiga ni samo nacionalna kulturna dobrina, ampak predmet prodaje. Okroglo mizo je vodil Vasja Cerar, urednik za mladinsko književnost pri Mladinski knjigi. Povedal je, da lahko vsakdo pri tem osnovnem vprašanju najde nekaj, kar pogreša. Avtor oziroma pisatelj morda pogreša urednika, ki bi omogočal, da bi njegovo delo izšlo prej, v večji nakladi, lepši obliki, po nižji ceni in z boljšim honorarjem. Založnik pa deluje med bralcem in avtorjem, po drugi strani pa mora gledati na knjigo kot tržno blago, ne samo kot na kulturno dobrino. Knjige bi morale biti del nacionalnega interesa, naša država pa prav nasprotno načrtuje za knjige celo dodatni davek na dodano vrednost. Povedal je, da založniki zato ne morejo biti tisti, ki bi državo pri tem nadomeščali, čeprav se tudi pisatelji čutijo zavezani ustvarjati in delovati v skladu z nacionalnim interesom in tukaj iščejo skupaj z založniki zavezništvo. Kajti v interesu vseh je, da so knjige napisane na čim višji kakovostni ravni. Založbe se tudi ukvarjajo z vprašanjem, katere knjige tiskati in katere vsebine izbirati, saj so založniki bolj ali manj omejeni na število objavljenih knjig v enem letu. Kot urednik založbe je Cerar povedal, da želi objavljati tako težja in zahtevnejša dela kot tudi lahkotnejša, čeprav ne cenena dela. Založniki pa se tudi sprašujejo, ali je varneje tiskati tuje uveljavljene knjige ali domače avtorje, ki znajo biti velikokrat dražji. Nekatere založbe so zato izključno usmerjene v prevajanje. Povedal je, da kot založnik poskuša uvrstiti v program različne teme, vsebine, razpoloženja, da bi knjige čim bolj približal željam in potrebam bralca in tržišča, hkrati pa tudi sebe ter kulturo in književnost. Žato je vsako leto potrebno uvrstiti določeno število prevodov, nekaj žanrskih del, ljubezenskih, kriminalk, ekološko angažiranih zgodb, pubertetniško zafrkantskih in knjig, ki govorijo o problemih mladine in tabujih. Potrebno pa je poskrbeti tudi za mednarodno uveljavljene žanre, kot so naprimer kriminalke.« Govorili so predvsem o založbah in založnikih, avtorjih, knjigotržcih, manj pa o otrocih in mladih, ki naj bi te knjige vzeli v roke. »Verjetno ima vsak pisatelj pred očmi ali za hrbtom mladega bralca. Tudi mi založniki poskušamo uganiti, kakšne teme danes bralce zanimajo. Zavedamo se, da poleg televizije in filma, računalnikov in videogric ostaja knjiga kljub temu pomembna in ima določeno mesto, ki se je v zadnjem času morda res nekoliko skrčilo. Ampak obstajajo področja, kijih lahko razreši le beseda, kajti jezik je temeljni pojem v današnjem mišljenju in razmišljanju. Danes je vedno več domačih in tujih avtorjev, ki so pripravljeni pisati o živih temah, ki zanimajo mlade, ki obdelujejo nekoliko manj prijetne stvari v življenju in plati odraščanja. Ob dobrem besedilu bodo mladi raje vzeli v roke knjigo, ki jim lahko pove še kaj več, kajti zavedamo se tudi, da mladina ne bo brala prostovoljno vseh knjig, in do tega ima vso pravico.« ANRR Podelitev nacionalne nagrade za mladinsko književnost Prva večernica za Majnice in Toneta Pavčka Vrhunec srečanja mladinskih pisateljev Oko besede, ki je bilo konec tedna v Murski Soboti, je bil prav gotovo podelitev večernice, nacionalne nagrade za mladinsko književnost Prvo večernico, oblikoval jo je akademski kipar Mirko Bratuša, je prejel Tone Pavček za pesniško zbirko Fulastih pesmi Majnice. Zbirka je letos dobila tudi nagrado za ilustracije, potem je bila izbrana kot najlepše opremljena knjiga slovenskega knjižnega sejma, sedaj pa je dobila nagrado še za vsebino. Z obrazložitvijo, da njegove pesmi niso formalno kilše-alizirane, da so napisane v slengu mladostnika in imajo temeljno sporočilo, in sicer, da sta v času hladne medijske komunikacije za poezijo in ljubezen rezervirana vonj po papirju in črnilu. Pavček je v zahvalo dejal: »Naj večernica polni slovensko nebo z literaturo za mlade in nekoliko starejše bralce.« Prvi lastnik večernice pa je takole spregovoril o pesmih, ki so nastajale v najbolj vznemirljivem času. rjetno pa so te pesmi zorele mnogo dalj, kajti že pred petnajstimi leti sem pomislil, da bi lahko napisal kaj takega.« Spodbudo za to pa mi je dal že umrli srbski pisatelj in moj velik prijatelj Antič s knjigo Plavi čuperak ali po naše Plavi koder. »Ko sem jo prebral, sem vedel, da bi nekaj podobnega morali imeti tudi v slovenščini. Neka osnova je bila knjiga Majhen dober jejo, kaj si oni želijo brati? »Otrok ne moreš samo spraševati, kaj pa si oni želijo. Jaz sem v tej smeri grešil pri svojih prvih treh knjigah za otroke. Pisal sem tisto, kar imajo otroci radi. Nisem jih hotel vzgajati, ampak nasmejati. Potem sem ugotovil, daje to preveč enostavno in preveč preprosto. Da je potrebno zanje pisati tudi drugače, da ta njihov svetni samo vesel, ni samo fulast, ampak daje tudi ranljiv, da je otrok cel človek, daje otrok, kijev tebi, da noče samo razbiti šipe, ampak želi ustvarjati tudi lepo. Zaenkrat moram reči, da sem z otroki še vedno na isti valovni dolžini, jaz sprejemam njih, oni pa sprejemajo mene.« Pravijo, da se generacije razlikujejo, da prihajajo nove z novimi pogledi, kjub temu pa tudi nekoliko starejši avtorji znajo pri tegnti mlade bralce ... »So stvari, po katerih se generacije ločijo, ločijo se po zunanjosti, po formi, po komunikacijah ... v srcih pa je Kaj pravijo o knjigi najpomembnejši kritiki, otroci? »Otroci so jo vzeli za svojo in oni so tisti, ki jim je pravzaprav namenjena. Kajti Majnice so za to obdobje lepega, čistega, vznemirljivega, ki prihaja iz nekih nebes, lahko je vonj iz las sošolke, milost, blaženost, ki nastaja v majhnih prsih otrok, to je veliko upanje in so velika čustva. Je čas, ko se svet čudno spremeni in je vse sinje in je vse modro, je vse nemogoče, je vse izredno. To je čas, ko cveto majnice in se jih človek iz zrelih let spominja nazaj. V vsakem življenju se samo enkrat pojavijo, čudež je, da ti ostanejo v spominu in jih lahko kasneje obnavljaš in pravijo: Napiši nas.« »Moje pesmi so komponiranje Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski Portreti P V letu, ko je začel v Budimpešti izhajati prvi prekmurski časopis, Agustičev Prijatel (1875), se je v Beltincih 11. aprila rodil Ivan Baša. Po poklicu duhovnik se je v zgodovino severovzhodne Slovenije zapisal z več dejanji: med tistimi, ki so si prizadevali za približevanje Prekmurja osrednjeslovenskemu kulturnemu in duhovnemu prostoru, je bil eden najsrčnejših; na umetnostnozgodovinskem področju je njegova trajna zasluga - poleg seveda same arhitektove -za Plečnikovo cerkev v Bogojini; kulturnozgodovinsko pomembno je tudi njegovo uredniško delo pri Kalendarju srca Jezušovoga in Marijinem listu ter njegovi prispevki v obeh publikacijah in Novinah. ih?zoz/Q 22 IT3HTHO1! IVAN BAŠA Ivan Baša ob nastopu župniške službe v Bogojini Baša je otroška leta preživel v Beltincih, prva leta šolanja pa v Lendavi, kjer je bil učenec Janoša Mu-rkoviča. Učitelj Janoš Murkovič je prevedel in leta 1871 izdal že drugi natis svojega prevoda abecednika in berila Ignaca Baranya pod naslovom Abecednik za katholičanske vesničke šole po velenyi S. Štefana družbe. Delo je bilo natisnjeno ne v hunga-rici, ampak v gajici, obsegalo je 57 strani. Prvi razred nižje gimnazije je obiskoval v Sombotelu, ker v Koszegu jeseni šolskega leta 1885/86 ni bilo več prostora. Že naslednje šolsko leto se je na koszeški gimnaziji pridružil drugim dijakom iz Slovenske krajine, kakor so takrat pogosto imenovali Prekmurje. Jeseni šolskega leta 1894/95 pa je odšel na visoko bogoslovno šolo v Sombotel, ki so jo pred njim bili obiskovali npr. Bagary, Borovnjak, Košič, Slamar, Žbull, Žemlič, Žižek, Ivanocy, za njim pa npr. njegov mlajši brat, pesnik Jožef Baša-Miroslav. Ko je bil Ivan v drugem letniku, so bili iz Slovneske krajine v četrtem Andraš Divjak, Janoš Slepec in Matija Marič, v tretjem letniku Jožef Klekl in Alojz kuhar, v prvem pa sta bila Jožef Sakovič in Franc Kolarš. Leta 1898 je Baša končal bogoslovni študij. V Gy6ru, obdona-vskem mestu, v katerem je študiral Mikloš Kuzmič, je bil 6. julija tega leta posvečen v duhovnika. Kmalu po novi maši je odšel za kaplana k Sv. Martinu ob Rabi, od tam pa po nekaj mesecih, v pozni jeseni še istega leta k Sv. Juriju pri Rogašo-vcih. To je bilo že globoko v časih, ko so se državni sklepi o razširitvi madžarskega jezika na vse javno življenje uresničevali tudi že v Prekmurju in tu tako, da seje hotelo izbrisati vse slovensko, od osebnih do stvarnih in zemljepisnih lastnih imen. V takih kulturnih in političnih razmerah so bili narodnostno zavedni duhovniki in tudi drugi izobraženci ter polizobraženci, njihove cerkve in učilnice, mo-horjevke in druge slovenske knjige zatočišče slovenske besede. Seveda narodnostna vnema niti posvetni niti cerkveni oblasti nista bili pri srcu, še manj pa jezikovno-kulturni stiki prekmurskih duhovnikov s Slovenci na desnem bregu Mure, razpečevanje slovenskih knjig ipd. Ker Baša in nekateri nekdanji njegovi sodijaki, tedaj tudi že duhovniki, tega niso zanikali in prikrivali, je sledil poskus spametovanja: čeprav je takratni sombotelski škof dr. Istvan Vil-mos dr. Ivanocyju kot tišinskemu župniku in šolskemu nadzorniku obljubil, da do tega ne bo prišlo, je podpisal odlok o premestitvi Ivana Baše v Rohonc (hrvaško Vrhunci, nemško Rechnitz) in Jožefa Klekla v Inced. Tako je avgusta 1902 Baša prišel med Gradiščanske Hrvate, kjer je ostal tri leta. Po treh letih je zaprosil za izpraznjeno mesto župnika v Novi Gori in ga dobil. Tuje župnikoval od 1905. do 1908. leta. Tega leta je umrl bogojinski župnik Horvat in mesto njegovega naslednika je bilo uradno razpisano. Med petimi kandidati ga je dobil najmlajši - Ivan Baša, ki je bil takrat star 33 let. Že pred tem je bil Baša vključen v dejavnosti za ustanavitev verskega in drugega časopisja v slovenščini, predvsem Kalendarja srca Jezušovoga in Marijinega lista. Sedaj je začel še z delom za prenovo bogojinske župnije in za njen vpis v umetnostnozgodovinske priročnike in učbenike za vse čase. (Nadaljevanje prihodnjič) Nagrajenec med organizatorjema Francem in Francem tistega, kar sem jaz doživljal, kar je doživljal moj sin, moj vnuk, kar jih doživlja mnogo. Enostavno je začelo migotati in peti meni. Pesmi in knjiga so nastale sorazmerno hitro, v nekaj več kot pol leta. Ve-Simpozij .............................. dan. Verjetno pa sem dal Majnice v tisk še prezgodaj, saj sem potem napisal še kakšnih deset pesmi, ki bi sodile v to knjigo.« Kakšno pa je vaše mnenje o tem, ali otroke premalo sprašu- človek enak, kot je bil v časih na primer, in ta da Adama vleče k Evi, Je 01 vse do danes. A- NANA RITUPER^j. fot^' Mladinska književnost v času elektronskih mediji Osnovno vprašanje simpozija je bilo, ali bodo elektronski mediji z videoigricami in ekrani nasploh dobili bitko s Moderatorica simpozija je bila Darka Tancer Kajnih, uvodna referata pa sta prebrala dr. Igor Saksida in dr. Metka Kordigel. Pisatelji in razpravljale! pa so se se spraševali, ali je v današnjem svetu elektronskih medijev knjiga sploh še potrebna. Pri tem so se razdelili na dvoje, eno so bili mnenja, da so videoigrice že prevladale v otrokovem življenju, drugi pa spet, da ni tako hudo in da se bodo mladi znova začeli vračati h knjigi. Dr. Igor Saksida je v svojem uvodnem referatu Čemu/kako -in ali sploh - danes brati mladinsko književnost opozoril na več sklopov vprašanj, ki se pojavljajo pri mladinski literaturi. Vprašanje stereotipov (babica na primer, ki je vedno dobra in kuha marmelado), seksizem, saj naj bi bila mladinska literatura predvsem deška, razen nekaterih izjem, vprašala se je, kakšno je mesto literature v šoli, katere knjige se morajo prebrati in katere ne, kako naj se oblikujejo modeli branja in kako naj se določeno delo razume v smislu, da bi se poudarila pestrost razumevanja. Na koncu pa je dal tudi pobudo, da bi se po simpoziju na podlagi dokumentov oblikoval zbornik, kjer bi bili zabeleženi različni pogledi, podani na simpoziju in tudi na okrogli mizi. Dr. Kordigelova pa se je v svojem referatu spraševala, zakaj mladinska književnost in ali sploh v času medijev še pisati in brati ter kako bo s knjigo v 21. stoletju. Osredotočila seje predvsem na vizualne medije in izrazila zaskrbljenost, daje mladinska literatura dobila veliko konkurenco v televiziji in videoigricah. S tem pa so otroci veliko bolj kot kdaj prej izpostavljeni nasilju. Na televiziji vsak dan kažejo umore, s pomočjo nasilja pa se tudi v igricah prebijaš iz en sobe v drugo, tako da koga tolčeš po glavi na primer. In ko prideš v zadnjo sobo, si sam, za tabo pa je ostalo na kupe zmendranih. Omenila je tudi, da ti mediji zatirajo ustvarjalnost, saj ni časa za domišljijo, ter dodala, da je branje tisto, ki spodbuja kreativnost. Bogdan Novak, pisatelj in ljubitelj videoigric, pa je povedal, da ni tako črno, kot se zdi, da igrice sčasoma postanejo monotone in so zelo podobne druga drugi in da se mladi vračajo h knjigam. Ervin Fritz pa je povedal, da so lahko tudi novi mediji koristni, če se jih ne zlorablja. Milan Vincetič in sta naredila anketo m® je pr četrtošolci in ugotovil11’ mlajših bralcih knjiga na piedestalu,, medtem , ugj ši. kar so potrdilitudi pravljalci, nekolik0 LJ|ka Rj" pred ekranom. Tud kega nik, predsednica slove Jast Inega društva, je pove“ jz R1’ vilo članov v knjiž^got^J leto še vedno narašča. ajoP la je, da mladi najraj jn novostih, tujih avt^ okus mladih spreminJ stalgičnostjo omeni > knJ danes skoraj ne berej Karla Maya. Ro tA ji Slišali pa ^‘Ibi^ mora otrok včasih P vsak a . trivialno literaturo, medij odpira tudi n ja estetske komumkac afljaU ka nova di nekoliko sprem patak1’.^ sopai.«kl.k»t~»'&M bi odrasli želeli, da b j00» je imela v zgodovin vc)J a Ino funkcijo in prav ^ti k^ v imela tudi vnaprej, t ima določene P^ski11” primerjavi z elek diji. A. NANA RiTL,P K 'n K? k S ^stnik, 20. november 1997 ^Cronika Nesreča je preizkusni kamen prijateljstva Štirinajst ljudi brez strehe sploh kdo pomagal nesrečnikom? Pregovor pravi, da je v petek slab začetek. 24. oktobra je bil petek. a Omanove na Pogledu na Apaškem polju je bil ta dan - dokler se ni Ovesil v noč - običajen dan. Potem, okrog 20.30, pa je zagorelo na P°dstrešju. Še sreča, da imajo pri hiši telefon, da so obvestili o dogodku in gasilce, ki so prišli v dobrih 45 minutah, vendar je medtem j- ... i\i sv pi. •stfešje že v celoti zgorelo. Petek, 24. oktobra, je bil za banove nesrečen, petek, 7. no-*embra, pa srečen dan. K hiši so Mi mojstri in v nekaj dneh so Mdali zunanje stene podstrešja Sr naredili novo ostrešje. Na špi-so zabili deske, te pa pre-n' s strešno lepenko. Najbrž bo 'eha nekaj časa pokrita zgolj s 0'kritino«, kajti za pravo stre-0 opeko ni denarja. 4udje na Pogledu so mi vedeli Vedati, da tej domačiji sreča trohni naklonjena. Med drugim ?1 zato ne, ker je »gospodarica« ata Marija Oman svojačas osta-Jama z osmimi otroki. Medtem sicer dva odšla zdoma, a to ne da se je gospodinjstvo nasprotno, pri Omanovih ljudi: Marija, (še) šest .• 'h otrok, zet, dve snahi in šti-j tVnuki. In požarje v nesreč-!” Petku vzel streho vsem štiri-ISim ljudem, ki so sicer živeli v 1? gospodinjstvih v hiši (v pri-L^a 'n v podstrešnih sobah), ki jJ^nis 12 krat 9,5 metrov. Vse k,0 skromno, streha pa je ven-ie bila, potem pa v hipu niti te ' * več. ^'egovor pravi, da človek v I fteči ne ostane sam. K Omanovem se podal z namenom, da |aPisal reportažo o veliki Iju-lsolidarnosti. Močno sem bil pran (Omanovi pa še bolj!), k' Pomoči ni in ni. Še sreča, M čisto majčkena, je, da so ■ hišo zavarovano pri zavaro-Vci Prima, vendar dva tedna K>°žaru še niso dobili niti to-|var^Ul n'majo upanja, da bo la »^^ica pokrila vso škodo. I Apaškem polju nimajo tako / Lendava pridobila 360 kvadratnih metrov prostorov za vgojno-izobraževalno delo koristno tudi podstrešje < Prvimi kandidati za devetletni program je potreben majhen korak za veliko pridobitev. To potrjuje tudi ...... . . . S5 pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava, ki so jo slovesno predal, pndruz.la se narodnostnajpo^an- Qre minuli petek. H;|Za Preureditev podstrešja, doslej več ali manj neu-1(0, n°’ odslej pa imajo tamkaj IH Vadratnih metrov uporab-^lnVr^n za vzgojno-izobra-f%° de'°- ’n sicer knjižnico s Večnamenski prostor, |||T5'. center, kabinet, prostor । lvidualno delo idr. kjer je bila doslej knjiž-so lahko uredili (specia-^2°) računalniško učilnico S Y n° učilnico za reden ako imajo zagotovljene Prostorske pogoje za Sra a devetletni program in Vaio biti med prvimi šola-Wa bodo uvedle poskusno ^letu 1999/2000. j\iL'Sana vrednost del je bila ''hJt110* tolarjev, sredstva pa ^’tovila Občina Lendava. K j n J°žef Kocon je preu-J^store tudi slovesno pre-Sa| namenu, trak pa je \ ykupaj z osmošolcem Jo-S J'Ročnikom, ki je v lan-clj- eiu letu prebral (si spo-\ iyeč knjig iz šolske knjiž- ■m. ...................... Sobota: Nesreča na prehodu ?Pri§loHU za Pešce v Cankarjevi ulici v Murski Soboti je 13. novem- V^aran0 promctne nesreče, kajti osebni avto, ki gaje vozil Dragan T .' neprimerne hitrosti podrl pešca Andreja T. iz Žižkov in L ’8i hn j ■ Z Ženika. ki sta prečkala cesto. Prvi se je poškodoval lažje. Čeprav Omanovi še niso dobili zavarovalnine in tudi ne kake druge izdatnejše pomoči, so prejšnji teden le uspeli zgraditi novo ostrešje in ga prekriti s strešno lepenko. Ta »kritina« bo morda zdržala nekaj mesecev, potem pa bo spet curjalo. Jim bo (s širšo pomočjo) uspelo zaščititi hišo s pravo kritino? - Foto: Š. S. imenovane vaške pomoči, kot jih imajo po Prekmurju, zato ni pričakovati organiziranega zbiranja pomoči. Kvečjemu kak posamičen dar, a dozdaj niti tega ni bilo. Sami pa tudi niso šli okrog moledovat za pomoč. Ob mojem obisku ni bilo doma Zlate Marije Oman, pač pa sem se najprej pogovarjal z eno od hčera in snaho, nato pa seje vrnil z opravkov domov oškodo-vankim 30-letni sin Ivan. Pohvalil je Rdeči križ v Lokavcu, daje pomagal s skromnin prispevkom, O pomenu te pridobitve je (pregovorila tudi ravnateljica šole si Vsekakor je lepo predajati namenu nove pridobitve. (Posnetek: J. Z.) Kobilje: »Jugec«je izginil Pravijo sicer, da jugo ne traja »dugo« (dolgo), pelješ pa se vendarle. Nek Kobiljčan pa je še ob ta avtomobilček, kajti 15. novembra med 21. uro in 22.45 mu je vozilo toda veliko je že to, da se je nekdo spomnil na njihovo nesrečo. Lepe besede je našel za podjetje Vergo iz Lokavca, katerega šefica Vera Golob ima polno razumevanja za stisko in je dovolila, da so odpeljali gradbeni material, čeprav ta hip Omanovi ne vedo, kdaj ga bodo plačali. Pohvalil je tudi sosede in sorodnike, ki so pomagali tesarskemu mojstru pri gradnji novega ostrešja. Med »sprehodom« po podstrešju pa mi je izrazil še svojo največjo željo (take pa imajo tudi člani ostalih družin), da bi čimprej vsaj za silo uredili podstrešne sobe. Notranje stene prejšnjih sobic, pozidane s siporeksom, so popokale in se porušile. Ogenj, ki seje pojavil iz nezanega vzroka, pa se je hitro širil, ker so »dobro« goreli ne le špirovci, tramovi in ladijski Elizabeta Pal, čestitkam pa se je ka Maria Požonec. Učenci pa so pripravili priložnostni dvojezični kulturni program. J. G. nekdo sunil z domačega dvorišča. Avto je temno-rdeč in ima register-sko številko MS 31 07A. Telefon policije je 113. Gornja Radgona: Avta sta se zaletela V soboto, 15. novembra, seje zgodila prometna nesreča na Partizanski cesti v Gornji Radgoni. Nekaj minut po 7. uri je tovorni avto, ki ga je upravljal Janko K. iz Sevnice, zaneslo v levo in vozilo je trčilo v osebni avto, s katerim se je pripeljal nasproti Martin Ž. iz Črešnjevec, ki se je hudo poškodoval. pod na stropu podstrešnih sobic, ampak tudi izolacijski material, za katerega proizvajalec sicer trdi, daje negorljiv. 14 ljudi, ki jih je usodnega petkovega večera obiskala nesreča, se bo nekako izkopalo iz težav. Nekaj sreče v nesreči je tudi v tem, da je šest članov te skupnosti (za-zdaj) zaposlenih, vendar imajo sila skromne dohodke, pa še ti niso za-neslljivi. Morda pa tudi v zavarovalnici ne bodo »škrtarili« in izplačali pravično odškodnino. In morda bodo tudi gasilci iz domačega ter sosednjih krajev le stopili v akcijo in zbrali kaj denarja za nesrečne ljudi v domačijici na visokem pobočju na Pogledu? Mogoče pa bo kaj pricurjalo tudi iz podjetij, v katerih so zaposleni oškodovanci. Morebiti se bo kdo »usmilil« tudi Omanove hčere, ki že lep čas išče firmo, kjer bi opravila pripravništvo iz slaščičarstva. Ko hiša gori, vsi vodo prinašajo! pravi rek. Z njim ni mišljena le voda za gašenje požara, ampak tudi druge oblike pomoči. Bodi tako tudi na Pogledu! Š. SOBOČAN Ljudje med seboj S taščo pa kar v vodnjak Zgodilo seje v sredo, 12. novembra, dan po martinovem V Beltincih, na domačiji v Gregorčičevi ulici, se je zgodil dogodek, ob katerem se nekateri nasmehnejo, drugi pa se zdrznejo in se vprašajo, ali je to sploh mo- goče. Zgodilo se je predzadnjo sredo. Kot že večkrat naj bi tudi tokrat prišlo do prepira med S. R. in njegovo taščo Marijo O. Prerekanje naj bi doseglo »vrelišče« okrog 15.30, ko naj bi zet prijel taščo, jo odnesel do vodnjaka in jo spustil (z glavo navdol) v tri metre globok studenec, v katerem je bilo pol metra vode. Po dejanju je, kot so ugotovili kriminalisti in policisti, vodnjak pokril in odšel v stanovanje. Marija O. je imela veliko srečo, saj se ni utopila; v vodnjaku se ji je nekako uspelo obrniti in začela je klicati pomoč. Po kakih 40 minutah se je je zet le usmilil in ji spustil v vodnjak lestev, po kateri je, dasiravno je bila prestrašena in izmučena, le uspela priti ven. Potem so sosedje poklicali policijo in odpeljali so jo tudi v bolnico, kjer je ostala na zdravljenju. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora so policisti odpeljali osumljenega S. R. in ga pridržali do 48 ur. Srečal pa se je tudi s preiskovalnim sodnikom. Kriminalisti in policisti še naprej zbirajo informacije, na pod- Skupščina gasilcev v Murski Soboti Delegati iz 70 društev Zakaj niso prišli iz vseh PGD? V nedeljo, 9. novembra, je 70 delegatov sodelovalo na redni letni skupščini Gasilske zveze Murska Sobota - Zveza združuje 132 gasilskih društev z območja Upravne enote Murska Sobota Glede na število gasilskih društev je bilo 70 delegatov gotovo premalo. Bodo v novih občinah ustanovili občinske gasilske zveze? Take težnje se že kažejo, a bi kazalo, kot je menil Ernest E6ry, pretehtati, ali se to splača. Sedanja zveza stane letno okrog 6.000.000 tolarjev; če pa bi v posameznih občinah nastavili človeka (profesionalca), ker drugače zveza najbrž ne bi mogla delovati, bi jih to stalo najmanj 1.500.000 tolarjev. To vsoto je treba pomnožiti s številom novih občin in znesek bi bil veliko višji kot stane gasilce sedanja zveza. Seveda pa se hkrati kaže vprašati, kako bi bilo z obveznim strokovnim usposabljanjem gasilskih kadrov. To pa zdaj zelo uspešno opravlja sedanja Gasilska zveza Murska Sobota. Na skupščini so omenjali problem financiranja. Lani so porabili 28.000.000 tolarjev, letos pa je Gasilska zveza Murska Sobota dobila le 30 odstotkov te vsote. Skupščine se je udeležil le župan hodoško-šalovske občine, dasiravno so bili vabljeni tudi drugi. Na skupčini so spregovorili tudi o lastninjenju gasilskih domov in povedali, da so 79 »primerov« že rešili, 59 pa jih rešujejo. F. MATKO Zgodilo se je ... Odranci: Poškodbe so bile prehude Ceste v Pomurju so terjale 22 žrtev! Predzadnji torek je umrl v soboški bolnišnici 54-letni Štefan Smej iz Odranec, ki seje kot kolesar hudo poškodoval v prometni nesreči, ki se je zgodila 2. novembra v Odrancih. Ljutomer: Odkrili so marihuano Na podlagi odredbe sodišča so ljutomerski policisti opravili hišno preiskavo pri G. F. in F. E. Pri prvem so našli 12 gramov, pri drugem pa 4,6 grama marihuane. Mamilo so seveda zasegli in napisali predlog za kaznovanje pri sodniku za prekrške. Gančani: V mostno ograjo 15. novembra ob 19. uri seje zgodila prometna nesreča zunaj naselja Gančani. Stanislav G. je namreč trčil z osebnim avtom v mostno ograjo. Voznik in sopotnik Branko V. sta se poškodovala hudo, sopotnika Štefan G. in Stanislava V. pa sta utrepla lažje poškodbe. Rakičan: Avtoradia ni več Na parkirišču pred bolnišnico v Rakičanu je ob urah, ko so dovoljeni obiski bolnikov, množica nezazavarovanih avtomobilov. Tega seje očitno zavedal nepridiprav in 12. novembra odvil avtoradio in lastnika D. L. oškodoval za najmanj 30.000 tolarjev. Trnje: Ponarejeni desettisočak V odročni trgovini v Trnju je nekomu uspelo vnovčiti fotokopirani bankovec za 10.000 slovenskih tolarjev. Za porednežem seveda poizvedujejo. Murska Sobota: Osebni avto v tovornjak V petek ob 20.05 je 30-letni Janez K. iz Prosečke vasi zavil s tovornjakom s priklopnikom s parkirišča Petrolovega servisa na magistralno cesto Murska Sobota-Lendava in nadaljeval vožnjo v smeri Lendave. Po magistralni cesti je vozil kakih 30 metrov, nakar seje za njim pripeljal 28-letni Stanislav H. iz Črenšovec, ki je vozil osebni avto, in trčil v zadnji del priklopnika. Poškodbe so hude. Š. S. lagi katerih bodo ugotovili motiv (nagib) tega dejanja. Že zdaj pa je jasno, da pri hiši ni bilo miru. No, v četrtek, ko smo obiskali domačijo, pa je bilo vse mirno - nikjer žive človeške duše. Tašča je bila pač še v bolnici, zet pa ... Kdo bi vedel! Smo pa seveda naleteli na vodnjak, v katerem bi se se Marija O. skoraj utopila. Vodnjak »na ključ«, kakršne smo imeli po vaseh, dokler ni bilo vodovodov, je na domačiji v Gregorčičevi ulici tik pri vhodu v eno najlepših hiš v Beltincih. Pokritje bil s štirioglato ploščo. Taisto ploščo, ki naj bi jo je zet snel, da bi potem taščo »prijel za gležnje in jo z glavo navzdol vr- Vodnjak na domačjji v Gregorčičevi ulici v Beltincih, v katerem bi se skoraj utopila 63-letna Marija O. gel v tri metre glokok vodnjak.« Še sami smo si drznili sneti ploščo in pogledali smo v notranjost. Spreletel nas je srh: tako krute smrti si nihče ne »zasluži.« Š. S. 12 vestnik, 20. november 1997 Prva državna nogometna liga | Nogometni komentar < ____ Mura povečala vodstvo v prvi državni ligi Mura : Primorje 2 : 0 Murska Sobota - Igrišče v Fazanariji, gledalcev 3.000. Sodnik: Boro-šak (Maribor). Strelca: 1 : 0 Cipot (4), 2 : 0 Alihodžič (68). Mura : Nemec, Lukič, Ošlaj, Alihodžič, Dominko, Ilič, Cipot, Ci-rkvenčič, (Ristič), A. Baranja (D. Baranja), Škaper, Gutalj. Publikum : Potrošnik 4 : 0 Celje - Igrišče na Skalni kleti, gledalcev 500. Sodnik: Govedarevič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Sivko (40), 2 : 0 Kamberovič (51), 3 : 0 Štan-car (74), 4 : 0 Kamberovič (77). Potrošnik: Kuzma, Godina, Tratnjek (Golob), Zemljič, Cetina (Kotnik), Črnko, Bajič. Dvoršak, Kečan, Franko (Mirtič), Zver. Druga državna nogometna liga Drava : Nafta 1 : 0 Ptuj - Igrišče Drave, gledalcev 250. Sodnik: Kokolj (Radovljica). Strelec : 1 : 0 Poznič (27). Nafta: Zver, Hozjan (Pal), Gaševič, Novak, Horvath (Tratnjek), Drvarič, Bursač, Šabjan, Bedo (Gerenčer), Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga Odranci: Turnišče 3 : 3 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 150. Sodnik: Mendek (Maribor). Strelci: 0 : 1 Mujdrica (7), 1 : 1 Pozderec (15 - Hm), 2 : 1 Stanislav Kavaš (43), 2 :2 Mujdrica (55), 3 : 2 Jovanovič (63), 3 : 3 Litrop (75 - 11 m). Odranci: Marič, D. Kreslin, B. Kreslin (Jovanovič), Pozderec, Cener, Virag, Puhar (Sebastjan Kavaš), Baranja, Vegič, Stanislav Kavaš, Ra-dikovič. Turnišče: Senica, Kovač, Albin Lackovič, Pucko, Mujdrica, Lutar, Albert Lackovič, Litrop, Vegič, Bukovec, Čizmazija (Lebar). Variš: Črenšovci 3 : 1 Lakoš - Igrišče Varisa, gledalcev 200. Sodnik: Amidžič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Lebar (42), 2 : 0 Gyurkač (56), 2 : 1 Voroš (60), 3 : 1 Žalig (82). Variš: Pahor, Hepe, Bažika, Kepe, Bukovec, Balantič, J. Horvat (G. Žalig), J. Žalig (Pal), Lebar, Gyurkač, Šabjan. Črenšovci: Karoli, Vučko (Graj), Hartman, Zelko. Pucko, Hotko, Plej, Voroš, Vesenjak, Vori, Horvat. Goričanka : Kungota 5 : 2 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 200. Sodnik: Jeneš (Lendava). Strelci: 1 : 0 A. Šalamon (8), 1 : 1 Hrast (16), 2 : 1 A. Šalamon (36 - 1 Im), 3 : 1 Gider (46), 4 : 1 Skledar (52), 4 : 2 Hraqst (75), 5 : 2 Smodiš (82). Goričanka: Nemec (Felkar), Horvat, Žilavec, Gider, B. Šalamon, Kolar, Skledar, Kovač, Šuša (Vogrinec), A. Šalamon, Kosednar (Smodiš). Bakovci: Kovinar 6 : 0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 B. Berendijaš (9), 2 : 0 Živič (30), 3 : 0 Kokaš (39), 4 : 0 Ristič (45), 5 : 0 Mesarič (89 - 1 Im), 6 : 0 Ristič (90). Bakovci: Šiftar (Talaber). R. Berendijaš, Holcman, Žicič, R. Papič, Kokaš, Matuš (G. Papič), Mesarič, Prekazi, Krančič (Baler), Ristič. 1.SNL Rezultati - 16. krog Mura : Primorje 2 : 0 Publikum : Potrošnik 4 : O Maribor: Rudar 1 : 0 Olimpija : Vevče O : O Gorica : Korotan 2 : 3 Mura 1610 3 3 27:17 33 Maribor 16 9 1 6 23:13 28 Gorica 16 8 3 5 26:16 27 Primorje 16 8 2 6 31:26 26 Publikum 16 7 4 5 33:26 25 Olimpija 16 5 7 4 23:24 22 Korotan 16 5 5 6 15:22 20 Rudar 16 5 4 7 19:17 19 Potrošnik 16 4 210 15:31 14 Vevče 16 2 311 12:32 9 2. SNL Rezultati -15. krog Drava : Nafta 1 : O Šentjur: Šmartno 1 : 1 Železničar: Jadran 1 : 2 Črnuče : Aluminij 0 : 1 Elan : Zagorje 1 : 1 Domžale : Dravograd 3 : 1 Rudar: G. opekarne 1 : O Koper: Triglav 1 : 1 Triglav Koper 1512 1510 2 4 1 1 36:12 38 42:9 34 Domžale 15 8 4 3 22:15 28 Železničar 15 7 5 3 25:17 26 Elan 15 6 6 3 24:22 24 Šentjur 15 5 6 4 18:18 21 Aluminij 15 6 3 6 19:21 21 Jadran 15 5 4 6 17:22 19 Nafta 15 4 6 5 17:16 18 Dravograd 15 4 6 5 20:20 18 Rudar 15 5 3 7 14:20 18 Šmartno 15 3 5 7 24:28 14 Drava 15 3 4 8 10:17 13 Zagorje 15 3 4 8 14:25 13 G.opekarne15 2 6 7 17:28 12 Črnuče 15 2 211 12:41 8 3. SNL vzhod Rezultati - 13. krog Odranci: Turnišče 3 : 3 Goričanka : Kungota 5 : 2 Bakovci: Kovinar 6 : O Variš : Črenšovci 3 : 1 Dravinja : Unior O : 1 Pobrežje : Usnjar 1 : 4 Paloma : Pohorje 1 : 3 Pohorje 1311 1 1 47:16 34 Bakovci 13 9 1 3 40:18 28 Črenšovci 13 9 1 3 30:16 28 Goričanka 13 7 3 3 26:17 24 Odranci 13 6 4 3 23:15 22 Unior 13 6 2 5 14:20 20 Paloma 13 6 1 6 28:20 19 Dravinja 13 5 1 7 21:26 16 Kungota 13 4 2 7 18:30 14 Usnjar 13 4 1 8 20:25 13 Turnišče 13 2 5 6 23:29 11 Variš 13 3 2 8 16:32 11 Pobrežje 13 2 4. 7 15:37 10 Kovinar 13 1 4 8 8:28 7 1. MNL Lendava Rezultati - 14. kolo Bistrica : Polana 0 : O Dobrovnik : Renkovci 4 : 3 Nedelica : Kobilje 1:0 Hotiza : Panonija 0 : 1 Renkovci 14 9 Panonija 14 7 Polana 14 6 Bistrica 14 4 Nedelica 14 4 Hotiza 14 5 Dobrovnik 14 4 Kobilje 14 3 2 3 45:19 29 5 2 26:23 26 5 3 20:16 23 5 5 19:22 17 5 5 16:23 17 2 7 20:29 17 2 8 31:39 14 2 9 21:27 11 2. MNL MS vzhod Rezultati - 14. kolo Grad : Rotunda 6 : 2 Bogojina : Tešanovci 3 : 5 Hodoš : Šalovci 0 : 0 Prosenjakovci prosti Prosenjak. 1210 0 2 39:13 30 Hodoš 12 9 1 2 42:18 28 Grad 12 7 1 4 43:24 22 Šalovci 12 5 2 5 30:33 17 Tešanovci 12 5 1 6 29:36 16 Rotunda 12 2 1 9 24:54 7 Bogojina 12 1 011 23:52 3 2. MNL MS zahod Rezultati - 14. kolo Cankova : Makoter 5 : 1 Pušča : Apače 1 : 5 Lipa : Dokležovje 4 : 0 Slatina : Gančani 1 : 2 Apače 14 8 4 2 34:18 28 Lipa 14 8 2 4 31:17 26 Makoter 14 7 4 2 28:18 25 Cankova 14 6 2 6 36:34 20 Dokležovje 14 6 2 6 31:31 20 Pušča 14 6 1 7 25:34 19 Gančani 14 5 2 7 27:27 17 Slatina 14 1 1 12 20:51 4 Nogometaši Mure nadaljujejo z uspešnim tekmovanjem v prvi državni nogometni ligi. Tokrat so v pomembnem srečanju kandidatov za vrh lestvice premagali Primorje iz Ajdovščine in so na pragu naslovu jesenskega prvaka. To je prvič v samostojni Sloveniji, da se Mitri nasmiha ta laskavi naslov, o katerem pred pričetkom tekmovanja niso niti sanjali. Treba pa je povedati, da igrajo Sobočani psihično zelo stabilno in dobro v obrambi, tako da nasprotniki težko dosegajo zadetke. Mladi reprezentančni vratar Nemec navdušuje s svojimi zanesljivimi potezami, zelo za- Mladinci - 1.SNL Maribor 1311 2 0 35:9 35 Olimpija 1311 2 0 25:4 35 Mura 13 8 2 3 29:17 26 Triglav 13 6 5 2 19:11 23 Ljubljana 13 6 4 3 20:14 22 Rudar (V) 13 5 4 4 25:24 19 Ježica 13 5 3 5 21:16 17 Gorica 12 5 1 6 28:25 16 Drava- 13 3 4 6 26:29 13 Svoboda 13 3 4 6 18:22 13 Koper 13 2 4 7 23:24 10 Grafika 13 2 4 7 12:20 10 Tabor 12 2 2 8 12:43 8 Aluminij 13 0 1 12 9:94 1 Kadeti Triglav - 1.SKL 1312 1 0 50:9 37 Olimpija 1310 2 1 72:9 32 Koper 13 9 3 1 46:10 30 Ježica 13 9 1 3 43:13 28 Rudar (V) 13 7 1 5 16:22 22 Mura 13 6 3 4 36:29 21 Gorica 13 5 2 6 13:31 17 Maribor 13 4 3 6 23:23 15 Ljubljana 13 4 3 6 23:28 15 Grafika 13 3 1 9 11:22 10 Tabor 13 2 4 7 13:32 10 Svoboda 13 3 1 9 14:56 10 Drava 13 2 3 8 10:25 9 Aluminij 13 1 012 7:68 3 Druga medobčinska nogometna liga Lendava Mostje jesenski prvak V reorganizirani drugi medobčinski nogometni ligi Lendava sodelujhe v letošnji tekmovalni sezoni devet moštev. Po jesenskem delu prvenstva so naslov prvaka osvojili nogometaši Mostja z 19 točkami. Edini poraz so doživeli v Žitkovcih, neodločeno pa igrali z Nafto veterani. Nogometaši Mostja so tudi v spomladanskem delu prvenstva najresnejši kandidat za ponovno uvr Nogometaši Mostja - jesenski prvak v drugi medobčinski nogometni ligi Lendava. Stojijo od leve: Tratnjek (trener), D. Zver, Tiike, Magdič, Brunec, Gašpar, Čeke, V. Zver, L. Imre; čepijo: Njakaš, Voroš, Žižek, Rituc, L. Imre, Horvat, Koštrica, Jakab. Fotografija: F. Bobovec stitev v prvo medobčinsko ligo. Najhujša tekmeca za prvo mesto bodo imeli vsekakor v Graničarju iz Benice in Žitkovcih, ki zaostajata le za dve točki. Razočarali so tokrat veterani Nafte, Nogomet Tečaj za nove sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota organizira tečaj za nove nogometne sodnike. Kandidati naj pošljejo prijave na MDNS Murska Sobota, Mladinska 3 (telefon 21 428 ali 21 757) najpozneje do 25. novembra. Zaželjeno bi bilo, da bi tudi nogometni klubi predlagali kandidate iz vrst bivših nogometašev. nesljivo pa deluje tudi ožja obramba na čelu z izkušenima Aliho-džičem in Iličem. V sredini se vse bolj uveljalvlja mladi Cipot, ki postaja tudi nevaren napadalec in je bil na zadnjem srečanju eden najboljših igralcev. Za srečanje v Fazanariji med Primorjem in Muro je bilo značilno, da je Sobočanom uspelo z agresivno igro na začetku tekme doseči vodilni zadetek, potem pa z umirjeno igro držati ravnotežje na igrišču. Sicer pa Sobočani že deset prvenstvenih tekem niso izgubili, kar tudi kaže na stabilnost moštva. Z zmago nad Primorjem pa so razveselili številne gledalce, ki so se kljub slabemu vremenu zbrali na igrišču. Škoda, da je na koncu tekme prišlo do nešportne geste trenerja Primorja Marina Kovačiča, ki je namesto stiska roke trenerja Milana Koblencerja odslovil z besedami »marš lopovi«, kar je naposled dobilo veliko medijsko pozornost. Drugi prekmurski prvoligaš Potrošnik iz Beltinec je v Celju doživel nepričakovano visok poraz s Publikumom. Ta je nerazumljiv, saj je bilo pričakovati, da bodo Mali nogomet V šestem krogu prvenstva v drugi slovenski ligi malega nogometa vzhod je Agrotim iz Ljutomera premagal Fa Maika iz Slovenskih goric s 5 : 3 (Štaman 2, Rozmarič, Modlic, Makovec), Carioke iz Maribora so premagale Železne Dveri Unikat Belec s 5 : 3 (Kemenšek 2, Fric), Tomaž je premagal soboški Marco Polo s 6 : 3 (Škedelj 2, Habjanič). N. Š. ki so po prvem delu pristali šele na petem mestu. Slabše od ostalih pa so igrali Čentiba, Dolina, Olimpija in Petišovci. Najbolj disciplinirano moštvo v lendavski drugi medobčinski ligi so bili veterani Nafte, ki so si prislužili 10 kazenskih točk. Sledijo: Graničar in Mostje po 14, Čentiba in Olimpija po 17, Dolina 18, najbolj nedisciplinirani pa sta bili moštvi Kapce 22 in Petišovec 27 Aktualno v športu Uskladitev pravil, sofinanciranje program°v Športne zveze, društva in klubi bi po novem zakonu o društvih morale do 4. novembra uskladiti svoje akte (pravila, statute). Kljub nenehnim opozorilom upravnega organa pa tega doslej še niso vsi storili. Zato ne bo odveč še enkratno opozorilo, daje to zakonsko določilo potebno čim-prej uresničiti, sicer bodo izbrisani iz registra društev. To pa pomeni, da je potrebno zvezo, društvo in klub, ki tega ne bo storil, ponovno registrirati, kar je povezano tudi z nepotrebnimi stroški. Bliža se konec leta, zato je potrebno tudi v športu pristopiti k pripravam na novo proračunsko leto. Nekatere občine so že objavile razpis za sofinanciranje Beltinčani po uspešnem nastopu proti Gorici v beltinskem športnem parku z dobro igro nadaljevali. Tako pa se je ponovila stara slabost - neučinkovitost napadalcev in na trenutke ležerna igra nekaterih igralcev v obrambi, kar so Celjani znali izkoristiti, zlasti pa njihov najboljši strelec Kamberovič. V vrstah beltinskega prvoligaša je tokrat debitiral Dalibor Cetina, ki pa je pokazal premalo nogometnega znanja, da bi lahko nosil dres Potrošnika. Zato je Cetina že zapustil Beltince, poleg njega pa je tudi odšel napadalec Kristjan Markovič. Ob koncu jesenskega dela prvenstva pa je pričakovati še nekatere druge spremembe v klubu. V zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva v drugi državni nogometni ligi je lendavska Nafta gostovala na Ptuju in srečanje nepričakovano izgubila s slabo Dravo. Lendavčani so bili sicer enakovreden tekmec domačinom, vendar pa svojih priložnosti za zadetek niso znali izkoristiti. Tako so se Lendavčani po jesenskem delu prvenstva znašli na osmem mestu lestvice, s čimer gotovo niso najbolj zadovoljni. Zadnje kolo jesenskega dela pr- Badminton V Lendavi je bil B-turnir v badmintonu. Sodelovalo je 25 moških in 17 žensk. Od Lendavča-nov se je najbolje odrezal Danijel Novak, ki je zasedel četrto mesto. Horvat je bil sedmi. Pri ženskah je Mirjana Nagy zasedla šesto mesto. Vsi so se uvrstili na A-tur-nir. (V. Sekereš). 2. MNL Lendava______________________ 1997/98 jesen 1 2 3 4 5 6 7 1. Mostje H 1:0 1:2 5:2 2:2 5:2 3:0, 2. Graničar 0:1 | 2:2 3:3 4:3 3:2 7:0 3. Žitkovci 2:1 2:2 1:0 0:3 2:0 3:0_ 4. Kapca 2:5 3:3 0:1 4:3 0:3 7:1_ 5. Nafta vet. 2:2 3:4 3:0 3:4 2:2 2:3_ 6. Čentiba 2:5 2:3 0:2 3:0 2:2 0:0 0:0 7. Dolina 0:3 0:7 0:3 1:7 3:2 8. Olimpija 1:4 2:5 0:3 1:4 0:2 5:3 žil 9. Petišovci 0:6 2:7 0:0 0:2 1:8 1:7 24J športnih programov za naslednje leto.Na razpis lahko kandidirajo izvajalci, ki imajo sedež in delujejo na območju občine, tako da predložijo dokazilo o plačani članarini za tekoče leto in da imajo usklajena akte z novim zakonom o društvih (pravila, statut). Občine bodo iz sredstev proračuna sofinancirale naslednja področja: športno rekreacijo, šolski šport, tekmovalni in vrhunski šport, kategorizirane športnike, izobraževanje strokovnih kadrov, najem športnih objektov, investicije in investicijsko vzdrževanje. Vsaka občina bo razpis o sofinanciranju športnih programov prilagodila razvitosti in potrebam športne dejavnosti v občini. Iz- Marjan Dominko - eden od ste brov obrambe Mure. venstva Je bilo odigrano tud'1 tretji državni nogometni ligi hod, ki je postreglo z nekateri"" presenečenji. Najbolj preseneča poraz Gre" sovec v prekmurskem derbiju • Varisom v La košu, s čimer so s' Črenšovci zapravili drugo meM Ta ris pa se je rešil predzadnji mesta na lestvici. Razburljiv jel" tudi drugi prekmurski derbi Odrancih med Turniščem " Odranci, ki se je končal neodk>cl' no. Nogometaši Bakovec s" f pričakovanju visoko premagm1'■ dnji Kovinar in si zagotovili mesto. Tudi zmaga Goričani Rogaševcih nad Kungoto]1"' pričakovana, s čimer si je ' vila visoko uvrstitev - čeir,° sto. .. na s‘ .n kazenskih točk. Najboljšimi v drugi lendavski medo^ ligi v jesenskem delu Pojesta bila Janez Drk in Jezernik (oba Graničar), segla po 11 zadetkov. SR Marjan Dominko (NafRl /'a dislav Vida (Čentiba) in Brunec (Mostje) po 6, T^fil Vida (Čentiba), Zoran Z. (Graniča), Robert Imre Aleksander Marton, Varga (oba Nafta), (Olimpija) po 5, Jože disiii (Kapca), Franc Magdič, L4 hot im Njakaš (oba Mostje), j S jan (Nafta) po 4, Jožef <% Davorin Ritoc (oba M°stJpr Jože Tivadar (Žitkovci) P° i detke. (FM) brane programe pa bod°s cirali na podlagi sprejeti r>jev. Ker se športne štva in klubi srečujejo snn mi težavami, roka razp's° smeli zamuditi, sicer bodo brez proračunskih Šah ---- -----ou* Šahovsko društ Pomgrad iz Murske S > pravilo novembrsk । potezni turnir. zmagal Boris Kova pred Bogdanom 5 jem Kosom 7,5. Mar|C njo 6 in Antonom točk. vestnik, 20. november 1997 »Šport ^Odbojka_____________________ Pomgrad zmagal v Novem mestu V devetem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-I® je Pomgrad iz Murske Sobote z novim trenerjem Borutom Pračam gostoval v Novem mestu in Premagal domačo Krko s 3 : 0 (15:11, 15 : 4, 15 : 7). Sobočani so bili ves čas boljši tekmec, tako to je njihova zmaga zaslužena. Pomgrad Murska Sobota: Ber-ton, Tot, Kerec, Horvat, Čeh, Marič, Topovšek, Fujs. V prihodnjem kolu igra Pomgrad doma s Šoštanjem Topolšico. ce Sobote iz Murske Sobote so gostovale v Novem mestu pri TPV Novo mesto in izgubile z 0 : 3 (13 : 15, 13 : 15, 14 : 16). V dokaj izenačeni tekmi so bili domačinke v končnici setov uspešnejše in se tako oddolžile za poraz v Murski Soboti. Sobota: Ža-porožec, Drevenšek, Kopilova, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Časar, Kolar. V naslednjem kolu igra Sobota doma s Špecerijo Bled, Ljutomer pa doma z ekipo Kemi-plasa iz Kopra. (FM, NŠ) Zmaga Ljutomera in Poraz Sobote Tesen poraz Ljutomerčanov M devetem krogu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-so odbojkarice Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera v Ljubljani Premagale študentsko ekipo ŠOU mlči Frupivital s 3 : 0 (15 : 8, 15 'S’15: 9). Zmaga Ljutomerčank "ad zadnjo ekipo na lestvici je | “to pričakovana. Ljutomer Zava-i ^valnica Maribor: Kodila, Stan-I Wč, Kosi, Vrbnjak, Pirher, V devetem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi so odbojkarji Ljutomera gostovali v Škofji Loki in tesno izgubili z domačim Termo Lobnikom z 2 : 3 (15 : 4, 7 : 15, 10 : 15, 15 : 12, 10 : 15). S tem so si Ljutomerčani najverjetneje zapravili priložnost za osvojitev drugega mesta in uvrstitev v višje tekmovanje. Ljutomer: Primec, Šma-uc, Babič, Šumer, Dobošič, Oni- šak, Savič, Pirher, Rajnar, Zidar. (NŠ) Četrta zmaga Beltinec V sedmem krogu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Beltinci doma premagali Mežico s 3 : 1 (15 : 5, 13 : 15, 15 : 13, 15 : 13). Beltinci: M. Janža, Gobec, Novak, Horvat, Gider, Gumilar, Mitja Janža. V sedmem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je druga ekipa Prevalja premagala Puconce s 3 : 1, Step sejmi pa Sonimex Radenci s 3 : 0. Roman Ratkai odstopil Roman Ratkai, dosednji trener odbojkarjev Pomgrada iz Murske Sobote, ki so največje presenečenje letošnjega prvenstva vi. A-ligi, saj so prvi del tekmovanja sklenili brez poraza, je odstopil. Kot glavni razlog za svoj odhod je navedel neizpolnjevanje finančnih obveznosti vodstva in sponzorjev do igralcev. Zato so igralci razočarani, kar pa vpliva tudi na njihovo igro v zadnjem času. Romana Ratkaja je na mestu trenerja zamenjal njegov dosedanji pomočnik Borut Praček. Odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote, člani 1. A-Iige. Stojijo od leve: Ratkai (trener), Marič, Čeh, Bačvič, Poredoš, Topovšek, Praček (trener), Cipot (predsednik); čepijo: Toth, Tinev, Berdon, Keree in Fujs. Fotografija: J. Zauneker Odbojka - 1 . A moški ■Pomgrad 9 8 126:13 16 Fužinar 8 7 122:4 14 Salonit 9 6 319:10 12 Gradis 8 5 318:9 10 Olimpija 9 5 417:18 10 Krka 9 2 77:23 4 Šoštanj 9 1 88:24 2 Kamnik 9 1 88:24 2 Odbojka - 1 . A ženske Branik 9 9 027:5 18 Koper 9 7 224:8 14 N. mesto 9 5 418:15 10 Sobota 9 5 417:17 10 Ljutomer 9 4 516:16 8 Krim 9 4 515:18 8 Bled 9 2 711:25 4 ŠOU 9 0 93:27 0 Odbojka - 1 . B moški Bled 9 9 027:2 18 Žužemberg 9 7 223:7 12 Ljutomer 9 5 417:16 10 T. Lobnik 9 5 417:16 10 Granit 9 4 516:18 8 Izola 9 3 610:21 6 Kočevje 9 2 710:21 4 Brezovica 9 1 87:25 2 Odbojka - 3. liga moški Braslovče 6 6 0 18:3 1 Beltinci 4 4 0 12:2 Šoštanj II 4 3 1 10:5 Turbina 4 2 2 7:6 Lenart 6 2 4 8:13 Mežica 5 2 3 8:13 Celje 5 0 5 6:15 Šempeter II 4 0 4 0:12 Odbojka - 3. liga ženske Prevalje II 7 7 0 21:5 14 Zg.Savinjska 6 5 1 16:3 10 Step sejmi 6 5 1 15:5 10 Celje 7 4 3 12:13 8 Dravograd 6 3 3 11:9 6 Puconci 7 3 4 12:12 6 Črna 6 3 3 9:10 6 Zreče 6 2 4 10:14 4 Braslovče 6 2 4 8:15 4 Boč 6 1 5 6:16 2 Radenci 7 0 7 3:21 0 ženske ’ži ca pribor ffe ■eja 'dija rn'-Oniurje skl. S kava >a9orje 1010 10 9 10 9 10 10 10 9 6 4 4 3 2 1 0 1 3 6 5 7 8 9 947:449 20 665:610 694:526 642:678 586:557 612:831 552:749 487:785 1. B moški ni'av »ml. potnik Set r8k* v^dbinec &°Plast -Ca Miia 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 6 5 4 4 4 4 3 3 1 1 0 0 1 2 3 3 3 3 4 4 6 6 7 | Kegljanje___________ Dvakrat neodločeno V sedmem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi se je dvoboj Radenska : Šoštanj konča] neodločeno 4 : 4 (5067 : 4938). Za Radensko sta zmagala: Steržaj 880 in Lešnik 868, tekmovali pa so še: Kučan 844, Mauser 856, Drvarič 815, Hojnik 615 in Emeršič 189 podrtih kegljev. Kegljavci Žalca pa so premagali lendavsko Nafto s 7 : 1 (5193 :4989). Za Nafto je zmagal Pertic 805, tekmovali pa so še: Radakovič 805, Kopinja 845, Matko 781, Horvat 840 in Žalik 830 podrtih kegljev. V tretje kolu prvenstva v tretji državni ženski kegljaški ligi se je srečanje med drugo ekipo Konstruktorja iz Maribora in Nafto iz Lendave končalo 4 : 4 (2161 : 2185). Za Nafto sta zmagali: Staničeva 406 in Ščapova 374, tekmovale pa so še: Utroševa 352, Žalikova 335, Sa-pačeva 351 in Novakova 367 podrtih kegljev. (R. Drvarič, M. Žalik) ( Karate__________________ Brigita Brezovec državna prvakinja V Žalcu je bilo letošnje državno prvenstvo v karateju za mladince in mladinke v katah in borbah. Sodelovalo je 187 tekmovalcev in tekmovalk iz 42 klubov. Med njimi so bili tudi pomurski karateisti in karateistke ter dosegli nekaj dobrih rezultatov. Rezultati - kate: ml. mladinke: 4. Vesna Zadravec, 6. Petra Husar (obe MS), st. mladinke: 3. Nina Gaber (MS); ekipno: 2. Murska Sobota (Gaber, Zadravec, Husar, Recek). Borbe - ml. mladinke: do 53 kg: 1. Brigita Brezovec - državna prvakinja, 2. Tina Mlinarič (obe Ljutomer); do 60 kg: 2. Nina Gaber (MS); ml. mladinci: do 65 kg: 3. Matej Škandali (MS), do 70 kg: 5. do 8. Kristjan Vrečič (MS). Na državnem prvenstvu v Žalcu je sodelovala tudi članica KK Mura-ken iz Murske Sobote Tanja Bagar in v borbah pri ml. mladinkah v lahki kategoriji zasedla tretje mesto. (DS, RH) | Judo____________________________________ Goran Hašaj šestnajsti Na evropskem mladinskem prvenstvu v judu v Ljubljani je v slovenski reprezentanci nastopil Sobočan Goran Hašaj, član Judo kluba Murska Sobota. Hašaj je v kategoriji do 60 kg v prvem krogu gladko premagal Poljaka Swiercza, nato pa v drugem krogu izgubil z Romunom Ivanovim in zasedel 16. mesto. 19 15 14 13 13 12 11 546:463 545:473 544:498 545:498 467:452 524:514 526:517 497:510 455:496 489:563 450:556 469:517 14 13 12 11 11 11 11 10 10 8 8 7 Košarka_________________ Četrta zmaga Radenske V sedmem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Radenska gostila zadnjo ekipo na lestvici Litijo in zmagala z 71 : 67 (37 : 32). Zmaga Ra-denčanov je bila pričakovana, vendar so jo dosegli težje, kot je bilo pričakovati. Zlasti je bil razburljiv konec tekme, kjer pa so bili domačini bolj zbrani in zasluženo zmagali. Strelci za Radensko: Ojsteršek 21, Ulaga 16, Bratkovič 14, Novak 7, Pavlin 5, Karlo 4, Želj 4. V naslednjem kolu igra Radenska zopet doma z ekipo Triglava iz Kranja. Ježica premočan nasprotnik V desetm krogu prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa državnih prvakinj Ježice v Ljubljani po pričakovanju visoko premagala mlado ekipo Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 90 : 28 (50 : 10). Ljubljančanke, ki so bile premočan nasprotnik za Sobočanke, so si že v prvem polčasu zagotovile visoko vodstvo. Strelke za Pomurje Skiny: Horvatova 11, Svetinova 11, Jo- cičeva 6. V prihodnjem kolu igrajo Sobočanke doma z ekipo BTC Terminal Sežana. V pomurski ligi šest moštev Z včerajšnjo tekmo Sobota : Lindau Miarte II se je začelo prvenstvo v pomurski moški košarkarski ligi, kjer tokrat sodeluje le šest moštev - dve iz Murske Sobote ter po ena iz Beltinec, Gornje Radgone, Lendave in Sebebo-rec. Pari prvega kola so naslednji: Sobota : Lindau Miarte II. Clau-dia shop : Creativ Sobota in Radgona : MAH Sebeborci. (O. B.) | Namizni tenis__________ Kocovan in Koščak tretja Na drugem odprtem mladinskem namiznoteniškem turnirju, ki je bil v Preserju, se je zbralo 85 igralcev iz 21 slovenskih klubov. Med njimi je bilo tudi osem igralcev Moravskih Toplic Sobote, ki so dosegli dobre rezultate. Tako sta si Kocuvan in Koščak razdelila tretje mesto, kar je za slednjega doslej največji uspeh v tej konkurenci. Kocuvanu pa je boljšo uvrstitev preprečil najboljši slovenski mladinec Tokič. Lep uspeh in najboljšo uvrstitev doslej je dosegel Gydrek z uvrstitvijo med osmerico. Šbul se je uvrstil med šestnajsterico, Puhan in Horvat pa med štiriindvajseterico. M. U. <^elstvo_________________________ ‘‘»murski derbi dobili Ljutomerčani Vt 1^. lretjem krogu prvenstva v j ržavni strelski ligi je ekipa k Ljutomer v pomurskem der-V^agala ekipo SD Štefana »Turnišče s 1721 : 1707 : Štefana Kovača Tur- Robi Markoja 579, Boži-V^aškovič 569, Danijel Reta3 559 krogov; SD Ljutomer: ^lf° Robnik 580, Manuela Ruto., ^5’ Darko Horvat 567 kro-mp>ja je v Ljubljani pre- • a ekipo SD Janka Jurko-hv^idmas 1742: 1705 kro-% D Janka Jurkoviča Videm: » Rocbek 576, Sebastjan 'n Anton Kocbek 564 % SD Kolomana Fli-। 'sina je premagala ekipo bjg' Pohorski bataljon Ruše s '^li '7.21 krogov. SD Koloma-'kis^tja Tišina: Branko Buko-fep ' Dušan Ziško 577, Dra-°ci 575 krogov. krogu prvenstva v jb^^vni strelski ligi je ekipa Mc- na premagala ekipo SD 1732 : 1695 krogov. SD Ernst Huber 590, Bran-565, Milan Svetec 577 ^3 $kiPa SD MI Pomurka Sobote pa je srečanje z Pie 1T1' dobila brez borbe, saj v Mursko Sobo-Sje^an' pa so nastreljali na-Rr ctev'l° krogov: Tomaž Ke-Martin Žigo 568 in reE 566 krogov. V tretjem krogu tretje državne strelske lige je druga ekipa Ljutomera premagala Impol iz Slovenske Bistrice s 1654 : 1577 krogov. Ljutomer II: Borut Filipič 558, Janko Miholič 555, Vasja Štaman 541 krogov. (AV, FŠ, DS) Rudolfova prva, Markoja peti V Ljubljani je bilo prvo kontrolno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško za se- ' stavo državne reprezentance. Lep uspeh je dosegla Ljutomerčanka Manuela Rudolf, saj je pri ženskah s 392 krogi zasedla prvo mesto s prednostjo 6 krogov pred drugouvrščeno tekmovalko. Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče) pa je s 585 krogi zasedel peto mesto. (A. V.) Pajič in Smodiševa V drugem krogu tekmovanja v pomurski strelski kadetski ligi, ki je bilo v Turnišču, je pri kadetih zmagala ekipa MI Pomurke iz Murske Sobote s 537 krogi pred Coalom Petišovci 523 in Var-strojem Lendava 483 krogov, med posamezniki je bil najboljši Valter Pajič s 182 krogi pred Blažem Gombocom (oba Pomurka) 179 in Mariom Bencikom (Petišovci) 176 krogov. Med kadetinjami je zmagala ekipa Graničarja iz, Cankove s 493 krogi pred SD Štefana Kovača Turnišče 466 krogov, med posameznicami je bila najboljša Andreja Smodiš s 168 krogi pred Aleksandro Porš (obe Cankova) 164 in Barbaro Pintarič (Turnišče) 162 krogov. (J. M.) | Rokoborba Najboljši Sobočani in Ljutomerčani Ljutomerski rokoborski klub Mlekopromet je pripravil mednarodni rokoborski turnir za mlajše in starejše dečke. Med 65 tekmovalci iz petih držav so imeli največ uspeha Sobočani in Ljutomerčani, ki so osvojili največ prvih mest. Rezultati - ml. dečki: do 24 kg: 1. Kelemen, 3. Fajs (oba MS); do 28 kg: 2. Čirič, 3. Mlinarič (oba Ljutomer); do 32 kg: 1. Horvat (Ljutomer), 3. T. Potočnik (MS); do 35 kg: 1. M. Potočnik (MS), 2. Bibianko, 3. Hladen (oba Ljutomer); do 38 kg: 1. Miholič, 2. Šernek (oba MS), 3. Slavič (Ljutomer); do 45 kg: 1. Vun-derl (Ljutomer), 3. Červek (MSD); do 50 kg: 3. Lukašev (MS). St. dečki: do 47 kg: 1. Kuhar, 3. Davidovski (oba MS), do 55 kg: 1. Možina, 2. Germin (oba Ljutomer). (NŠ) Mali nogomet | Rokomet Zmagi Pomurke in Kroga V petem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod so rokometaši Kroga v pomurskem derbiju premagali Razkrižje z rezultatom 40 : 27 (19 : 14). Strelci: Ovsenjak 11, Hedžet 5, Matej Zanjkovič 4, Marko Zanjkovič 3, Zabavnik 2, B. Zanjkovič 1, Majerič 1 za Razkrižje ter Kovačič 12, A. Sapač 7, Meolic 7, Hegeduš 5, D.Kol-manko 3, A. Kolmanko 3, Babič 2, L. Sapač 1 za Krog. Rokometaši Pomurke iz Bakovec so z visokim rezultatom 35 : 18 ( 16 : 10) premagali Vuzenico. Strelci za Pomurko Bakovci: A. Vereš 14, S. Buzeti 5, Sedonja 4, J. Hu- sar 4, S. Husar 3, Bencak 3, Ri-tonja 2, S. Buzeti 2, Javernik, D. Buzeti in Martinec po enega. Rokometaši Poleta in Radgone so bili prosti. V naslednjem kolu bo pomurski derbi v Murski Soboti med Krogom in Radgono, Polet gostuje v Vuzenici, Pomurka v Ormožu, medtem ko igra Razkrižje doma s Pyramido iz Mo-škanjec. Pričakovan poraz Mobixa V devetem krogu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi so rokometašice Mobixa iz Črenšovec gostile ekipo Šeširja iz Škofje Loke in po pričakovanju izgubile z 19 : 29 (8 : 12). Strelke za Mobix Črenšovci: Litrop 4, Horvat 4, Žižek 3, K. Smej 3, K. Pintarič 3, P. Smej in Hozjan po enega. V predzadnjem kolu gostujejo rokometašice Mobixa v Sevnici, v zadnjem kolu pa so proste. MS - (trava) A Mister Baby13 6 0 7 36:25 18 Černelavci 11 7 1 3 28:12 22 Domajinci 13 4 6 3 23:20 18 Borejci 11 7 1 3 35:25 22 Slaveči 13 5 1 7 25:29 16 Krajna 11 7 0 4 19:19 21 Asfalt 13 5 1 7 26:41 16 Mladinec 11 6 1 4 34:20 19 Gerlinci 13 4 2 7 24:40 14 Old boys 11 6 1 4 24:25 19 Polana 13 2 2 9 19:39 8 Tropovci 11 5 2 4 29:21 17 Dokležovje 13 0 1 12 12:44 1 Sebeborci Noršinci 11 11 4 3 3 5 4 3 21:18 12:18 15 14 MS - (trava) C Meteor 11 3 3 5 23:26 12 Mustang 1311 2 0 64:18 35 Bakovci 11 3 1 7 23:29 10 Jezero 1311 2 0 51:20 35 Sotina 11 2 2 7 24:34 8 Kučnica 13 9 0 4 51:25 27 Nemčavci 11 2 2 7 26:51 8 Bodočnost 13 7 3 3 49:34 24 Stanjevci 13 7 2 4 62:34 23 MS - (trava) B Hr. Miški 13 7 2 4 46:21 23 Krašče 13 6 3 4 35:33 21 Večeslavci 13 9 3 1 40:16 30 Satahovci 13 7 0 6 23:27 21 Kupšinci 13 8 2 3 35:15 26 Radovci 13 4 2 7 31:53 14 Ledava 13 7 2 4 27:17 23 Krog '97 13 3 1 9 34:50 10 Gradišče 13 7 2 4 25:19 23 Manekeni 13 2 3 8 39:45 9 Dobel 13 7 2 4 20:17 23 Domanjševci13 2 2 9 20:41 8 Evropa 13 7 1 5 37:29 22 Pertoča 13 2 1 10 15:62 7 Mlajtinci 13 6 3 4 27:25 21 Dangerous P. 131 1 11 19:76 4 Šport od tod in tam Odbojka - V prvem krogu _____ četrtfinalnih tekem za pokal Odbojkarske zveze Slovenije so odbojkarji Olimpije v Ljubljani premagala Pomgrad iz Murske Sobote s3:2(15:6, 14: 16, 12; 15, 15: 11, 15: 10). Odbojkarice Sobote pa so v Murski Soboti premagale Špecerijo Bled s 3 : 1 (15 : 8, 11 : 15,15:9.16:14) Teakwando - V Ljubljani ____ je bilo državno prvenstvo v borbah. Sodelovali so tudi štirje člani iz Meteorja Črenšovci in dosegli lep uspeh. Tertja mesta so zasedli: Leona Halas pri dečkih (do 45 kg). Rok Horvat med mladinci (do 66 kg) in Mitja Perš pri članih (do 76 kg). Mitja Germadnik je bil pri mladincih do 66 kg) peti. 14 It naših krajev vestnik, 20. november 1997 Nekdanji učenec OŠ Mala Nedelja uspešno na slikarski poti Je ob sliki beseda potrebna? Ali mladost potrebuje kažipot? To so misli, ki so bile zapisane ob nedavni samostojni razstavi (v okiru projektnih dni na OŠ Mala Nedelja) 17-letnega Dejana Prše, ki obiskuje 3. letnik Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Dejan je že v vrtcu pokazal veliko zanimanje in nadarjenost za likovno ustvarjanje. Najprej seje navduševal nad slikanjem krav in konjev. Kasneje je slikal tudi druge motive. V knjigarnah je na prodaj mapa ACTA DZS Ljubljana, za katero je oblikoval zunanjost prav Dejan. Akademski slikar prof. Vladimir Potočnik gaje na otvoritvi razstave med drugim opisal z naslednjimi besedami: »Slike kažejo bogato slikarsko osebnost, polno doživetij in kritično do okolja, ki se včasih negativno Dejan Prša: Petelin, 1997 vede prav do sveta živali. Nekatera dela, ki so nadrealistično koncipirana, govorijo o čustvih in razmišljanju mladega človeka. To so likovno bogata in ekspresivno doživeta dela.« To pa ni bila njegova prva razstava, ampak se je predstavil s svojimi deli še ob drugih priložnostih in v različnih krajih. Dejan je torej eden redkih Prlekov, ki so se odločili predajati se užitkom njim dostopne lepote življenja - umetnosti. -ap Tudi Emil Sušeč iz Borec bi imel lahko naziv inovator Lastniki gledajo in praznujejo Dobijo tudi koristne nasvete o zdravljenju z bučnim oljem in semenom V Kupetincih so doma veseli in gostoljubni ljudje Sin je odnesel harmoniko 84-letna Angela Šumak nam je ob našem obisku lahko le zapela Slišali smo, da je v Kupetincih doma tudi priletna ženica, ki kljub visoki starosti še z veseljem vzame v roke harmoniko ter kaj zaigra in zapoje. Zvedeli smo, da gre za 84-let-no Angelo Šumak, in ko smo jo obiskali, smo se prepričali, daje res še dokaj razpoložena za klepet pa tudi zapela nam je, le harmonike ni mogla raztegniti, ker je ni bilo doma. Sin Feliks jo je namreč vzel s sabo na martinovanje v neki veseli družbi na Kapeli. Angela je prvič vzela v roke harmoniko pred dobrimi 50 leti. Takrat je bila že poročena in občudovala je harmonikarje, kot so bili Pečič, Lebar in Čuk, ki so igrali po gostijah. Tudi ona sije zaželela harmoniko, da bi si lahko z njo pozimi krajšala čas. Mož Feliks je bil prav tako ljubitelj tega instrumenta, zato je lahko z nakupom ustregel še sebi. »Najprej smo imeli pri hiši manjše harmonike, na gumbe ali »frajtonarice«. Igrati sem se učila sama, po posluhu. Mislim, da mi je še kar hitro uspelo, in tako sem lahko zabavala tudi sosede, znance in prijatelje, ki so prihajali k nam luščit seme ali česat perje. Največkrat pa sem igrala za lastno dušo. Tudi mož je kmalu ujel pravi ritem harmonikarskih gumbov, potem pa se 84-letna Angela Šumak je bila zelo vesela našega obiska. Kar dolgo smo klepetali, vmes nam je tudi zapela, na harmoniko pa bo zaigrala kdaj drugič. je navdušil za harmoniko še sin, ki zdaj nastopa tudi v ansamblu.« Angela bi nam torej rade volje kaj zaigrala, če bi bila ob našem obisku doma harmonika, vendar je dodala, daje zadnje čase pravzaprav to ne mika več, ker ji je pretežka. Nekoliko ji je začel pešati tudi vid zaradi mrene, na srečo pa se ji je po nedavni operaciji v bolnišnici v Rakičanu (rekla Težko bi verjel, da je v Borečih (KS Križevci pri Ljutomeru) oljarna, ki je nekaj zares posebnega, urejena tako, kot si jo je zamislil lastnik Emil Sušeč, ki je izdelal ali »priredil« domala tudi vso strojno in drugo opremo. Emil se je izučil za varilca, delal je v ljutomerskem Tehnostro-ju, ves čas pa je tlela v njem želja, da bi postal samostojen obrtnik. Najbrž gaje s tem »virusom« še dodatno okužila žena Kristina, ki je odrasla v znani Kocbekovi oljarni na Stari Gori. Tam je bilo potrebno večkrat kaj postoriti pri tej ali oni napravi in pokazalo se je, da gre vzdrževanje Emilu dokaj dobro od rok. Še bolj pa se je izkazal, kaj zna in zmore pri ženini sestri Micki, ki se je poročila v Benedikt in si dala urediti novo oljarno. Večino del pri napravah je opravil Emil. No, sčasoma je prišla na vrsto tudi njegova želja, in sicer si je doma uredil strojnoključavničar-sko delavnico, v kateri je imel 13 let popoldansko obrt za popra-vljaljanje ali izdelovanje poljedelskih strojev in prikolic za tovornjake. Večkrat se je tudi spraševal, zakaj ne bi poskrbel še za lastno oljarno. In začel je »zbirati« razno razne dele, ki si jih je omislil, da bodo prišli prav pri delovanju oljarne. Marsikaj pa je izdelal sam. To je trajalo okrog dve leti in pol, decembra 1988., ko si je pridobil še vsa potrebna dovoljenja, pa je bilo končno vse nared za uradno otvoritev oljarne. Medtem je nekatere stvari še izpopolnil, in kdor tega ne vidi na lastne oči, res težko verjame, ka- ---- PUCONCI - Tako v občinskem središču kot v drugih krajih te občine si zelo prizadevajo, za komunalno urejenost znotraj zazidalnih območij. V ta sklop spada tudi javna razgrnitev kartografskega gradiva in osnutka odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih celotnega območja puconske občine. M. J. nam je, naj posebej pohvalimo dr. Ludvika Kiralyja) stanje pre- cej izboljšalo. Zelo rada pa se spominja, kako je pred nekaj leti igrala za večjo skupino upokojen- cev in gostov na turistični kmetiji v Rankovcih. Zdaj pa še posebno obožuje Slake, Avsenike in Kmetce. JOŽE GRAJ Prejšnji petek, ko sem se ustavil v oljarni Sušeč v Borečih, so s stiskanjem že končali, Emil in Kristina sta le še pogledala, ali je vse pospravljeno in pripravljeno za nov delovni dan. Prav tedaj pa so prišli na obisk avstrijski turisti z avtobusom, kajti tudi pri njih se širi glas o dobri oljarni v Borečih. (Foto: J. G.) ko vse gladko teče. Lastnikom, ki pridejo »delat« olje, ni potrebno delati skoraj ničesar. Med mletjem semena, praženjem in stiskanjem olja v glavnem le opazujejo, malo premešajo zmleto seme, kadar se praži v ponvi, in si nazadnje natočijo olje v steklenice ali posodo. V oljarni se ne kadi in ni prevroče, saj je Emil poskrbel tudi za prezračevalne BISERNOPOROČENCA BRUMEN - 60 let življenja v zakonu je lep jubilej, ki se ga mnogi niso ali ne bodo učakali. Jožefa in Franc Brumen iz Grabonoša pa sta imela srečo. Poročila sta se pred šestimi desetletji - leta 1937 - v Gornji Radgoni in 9. novembra letos sta imela v poročni dvorani pri Svetem Juriju ob Ščavnici biserno poroko. Župan Slavko Mihalič je menil, da sta Brumnova lahko zgled mlajšim parom, da se v zakonu da preživeti, le razumevanje in medsebojna pomoč sta potrebna. Pozneje je bil še cerkveni obred, ki ga je opravil župnik Štefan Grabar. Brumnova sta si ustvarila dom v Grabonošu, kjer sedaj preživljata jesen življenja pri hčerki Anici. Rodila pa sta se drugod: Jožefa 1913. leta v Gradcu, Franc pa leta 1911 v Okoslavcih. Jožefa je po poroki delala na malem posestvu in se posvečala vzgoji štirih otrok, Franc pa se poklicno ukvarjal s sedlarstvom. Imata deset vukov in devet pravnukov. - Fotografija: L. Kramberger NOVE HITROSTNE OVIRE - V križišču ulic Staneta Rozmana in Gregorčičeve v Murski Soboti, kjer se je v preteklosti zgodilo več prometnih nesreč, tudi smrtna, so delavci radenskega Elektruma postavili hitrostne ovire. Že prej so to naredili v Prešernovi ulici, kmalu pa bodo hitrostne ovire namestili še v Trstenjakovi ulici v bližini druge osemletke in pri blokovskem naselju v Stari ulici. Skupna vrednost teh naložb znaša 1,1 milijona tolarjev. Besedilo in fotografija: M. JERŠE Emil ima v svoji delavnici tudi stružnico, ki je stara čez sto let. naprave. Poleg tega pa je za stranke posebna miza s stoli, kjer lahko posedijo in praznujejo, kot je v navadi pri tem opravilu - kaj dobrega pojejo, spijejo in nekateri celo zapojejo. Še posebno veselo je, kadar pride hkrati stiskat olje več gospodarjev iz Bučečo-vec. Takrat je miza zares polna raznih dobrot. Mojster Emil mi je še povedal, da lahko dnevno stisnejo tudi 300 litrov olja, čeprav pražO0 seme samo v dveh ponvah/3 gretje uporabljajo luščine ali je.Tisti, ki to želijo, pa dobijo P njih tudi nasvete (v pisni obl®/ za zdravljenje z bučnim sen,e nom oziroma oljem. Zna”0! namreč, da čisto bučno olje0 pravlja črevesne parazite,da® zdravilne učinke pri preP®^ vanju arterioskleroze, oboi/" prostate in pri težavah s se® mehurjem. JOŽE^ ---- MURSKA SOB0A'ra ---- vodstvu mestnega °° b0. DeSUS-a so se odločiliza.S'ietne lični znesek pri plačevanj111 članarine. Ta bo namreč v P c dnje znašala le 300 toM ^i tem želijo v svoje vrste Pr'1 čimveč novih članov iz vrS kojencev in invalidov. M----- MURSKA SOBOTA lavci radgonskega E jujejo ulično razsvetljavo v škovi ulici. Gre za popravl trajanih in postavitev novi delabrov. Razsvetljavo tišče pa urejajo tudi v ”a stIi0 Plese, kjer so angažirali s|e. podjetje Murska Sobota- ja dnje bo mestna občina o 4,2 milijona tolarjev. O tem je spodbudno, da sera križišču pri prvi osemlet 1 a. no deluje in da v mestu vljajo še nekatera rnanlSnj|ice ževalna dela na posameZ stiščih. M. J. . nj ---- CANKOVA - V ---- skupnosti, ki zajem Domajinci, Gerlinci, G01. 3 cj in ci, Korovci, Krašči, Ska . Topolovci, so trenutno P gažirani pri gradnji novega ga poslopja in dogradi 0]e menskega objekta v vre j vestnik, 20. november 1997 Zz naših krajev Dan starejših občanov na Kuzmi V soboto, 8. novembra, so na osnovni šoli v Kuzmi zopet pripravili pogostitev za starejše občane, ki živijo v vaseh Gornji Slaveči, Trakova, Matjaševci, Dolič in Kuzma. Gre za že tradicionalno prireditev v okviru dneva starejših občanov, ki j° organizira domača krajevna skupnost, v veliko po-®°č pa so tudi delavci šole, ki so tokrat nekaterim sta-rejšim postregli tudi na njihovih domovih. Peturne slovesnosti, ki jo je obogatil kulturni program, Se je udeležilo 185 občanov, bat je razveseljiv podatek, ki kaže, da se število udeležencev iz leta v leto povečuje. TOMO KOLES Fatimska Marija roma po svetu Polnočnice ne le ob božiču Fatimska Gospa tudi med Prleki in Prekmurci. Med 13. majem in 13. oktobrom 1917. leta seje v nepomembni vasici Fatima na Portugalskem trem preprostim pastirjem: desetletni Luciji Dos Santos, njenemu devetletnemu bratrancu Frančišku in njeni sedemletni sestrični Hijacinti Marto šestkrat prikazala Marija. pa so jo prepeljali v cerkev v Turnišču, kjer je tudi »prenočila«. Danes, v četrtek, 20. novembra, pa bo fatimska Marija (med 6. in □ MARIBOR - Mariborski škof dr. Franc Kramberger 1 ^stolni cerkvi posvetil v diako-|Pet mladih bogoslovcev. Med Ib11"} je tudi Radgončan Davorin । reča. Posvetitve so se udeležili l^jci in tudi nekaj vernikov iz junije sv. Petra v Gornji Radgo-I ' Prihodnje leto bo Davorin dara1 novo mašo. (F. KI.) n SVETA TROJICA - Kraj Sveta Trojica v Slovenskih rcah ima veliko možnosti za jetični razvoj, saj je predvsem : po cerkvi Svete trojice, jeze-1 ,ln še marsičem, kar je že prite-obiskovalce. Trojica je tudi Vjevno središče, prizadeva pa si ^'samostojna občina. Dokaj Favno je prosvetno društvo in P' lahko nizali. (J- Ž.) LENART - Lenart je ta čas J eno samo veliko gradbišče, (obnavljajo odsek magistralne pe’ kar bo stalo 220.000.000 (j^v; na Kraigherjevi cesti pa gradijo nov Interinin lalk1"^’ servis (bencinsko čr-BUai °dPrli naj bi j°v tem ^■(F. B.) 13. maja, ko seje Marija prvič prikazala, je bila nedelja. Nenadoma se je zabliskalo in nad hra-stiščem so otroci zagledali čudovito lepo Gospo. Bila je mlada, stara okrog 18 let, imela je snežno belo obleko in v rokah je držala rožni venec. Otrokom je povedala, da je iz nebes in jim naročila molitev rožnega venca. Prikazovala se je še v juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru, ko se je na območju prikazovanja zbralo 70.000 romarjev. Pastirčkom se je spet predstavila kot Gospa rožnega venca, ga priporočila v molitev, kajti »treba je, da se ljudje poboljšajo in prosijo odpuščanja grehov. Naj ne žalijo več Jezusa, ker je že preveč žaljen!« Marija je tudi naročila, naj na mestu prikazovanj zgradijo kapelo. Ne le kapelo, ampak veliko cerkev (baziliko) so zgradili, dasiravno so cerkvene oblasti (škof) šele 30. oktobra 1930. leta uradno priznale, da so videnja pastirčkov verodostjona. Frančišek in Hijacinta sta že umrla, Lucija pa je postala redovnica in živi v nekem samostanu. Leta 1920 je znani umetnik Fereira Tedimu izdelal kip fatimske Marije. Naredil gaje po opisu pastirčkov. Po nekaj peripetijah so kip, ki je bil ljudem zelo všeč, postavili v kapelico, vendar že nekaj let ni več le tam, ampak roma po svetu. Letos, 29. avgusta, je pripotoval tudi v Slovenijo pa tako tudi v Pomurje. V nedeljo, 16. novembra, so ga sprejeli pri gasilskem domu v Gornji Radgoni in od tam spremljali v cerkev, v kateri je bilo, ob 20. uri slovesno somaševanje, nato polnočnica in čaščenje vso noč. V ponedeljek, 17. novembra, so se radgonski verniki poslovili od L- ^.u., ... „ ^ujevna skupnost Sulinci Kip fatimske Marija, narejen po opisu vidcev - otrok: Lucije, Frančiška in Hijacinte »Marije romarice«, kake pol ure potem pa je bil njen kip že v župnijski cerkvi pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Od tam je poromal v ljutomersko župnijo, kjer je ostal do torka, 18. novembra, dopoldne, nakar so ga prepeljali v župnijsko cerkev v Križevce pri Ljutomeru, nekaj ur pozneje pa v župnijsko cerkev na Tišino, nato pa v katoliško cerkev v Mursko Soboto. V njej se je zvrstilo več slovesnosti, tudi ponočnica. V sredo, 19. novembra, dopoldne so sprejeli Marijo romarico pri Gradu na Goričkem, popoldne 8. uro) v Bogojini, potem (med 8. in 10. uro) na Kobilju, Dobrovniku (med 10. in 12. uro), Lendavi (med 12. in 15. uro), Hotizi (med 15. in 17. uro), Veliki Polani (med 17. in 19. uro), odkoder bodo kip prepeljali v Črenšovce, kjer bo vso noč; v petek, 21. novembra, pa bo obiskal še tri prekmurske župnije: med 6. in 8. uro bo v Odrancih, med 8. in 10. uro v Beltincih in med 10. in 12. uro v Dokležovju. Od tam bodo kip prepeljali v velikonedeljsko žu- pnijo. Š. SOBOČAN 60 let Binkoštne cerkve v Vadarcih Gospod ni odtegnil roke od njih Po številu majhna skupnost je dala več pridigarjev Z izdajo brošurice (knjižice) in svečanim bogoslužjem so verniki zaznamovali 60-letnico Binkoštne cerkve v Vadarcih, kajti, kot je v uvodu zapisal pastor Anton Sukič, »celih šest desetletij, menjav generacij, odhajanj ljudi... Gospod ni odtegnil svoje roke od nas ..., pomagal nam je zgraditi lastne prostore ... Naj bo njegov odgovor na naše zahvaljevanje novo izlitje moči njegovega Duha na vse v Vadarcih ...« Ustanovitev Binkoštne cerkve v Prekmurju sega v leto 1933, ko se je vrnila iz Amerike Marija Banfi iz Veščice in s seboj pripeljala binkošnega misijonarja Ernesta Mikolo. Med tistimi, ki so sprejeli »novo vero«, sta bila tudi Ivan in Karoline Perkič. »Leta 1937 sta zakonca Perkič obiskala svoje sorodnike (družino Štefana Šantavca) v Vadarcih in jim povedala o svojem duhovnem izkustvu, osebnem srečanju z gospodom Jezusom Kristusom. Nad tem, kar so slišali, so bili navdušeni... Posebno še gospodarjeva žena, ki je bila bolna in ji zdravniki niso mogli pomagati. Zaradi resninih zdravstvenih težav je upala na pomoč Boga. Pri njiju doma so se začeli najprej zbirati k domačim bogoslužjem. Božjo besedo sta prihajala oznanjat Jožef Novak in Janez Vratarič iz Veščice ... Prihajalo je okrog 20 ljudi.« Pozneje so se zbirali v hiši Štefana Merklina, potem v hiši Štefana Benkiča, nato pri Mihajlu Kuzmiču, ki je dal za bogoslužja na voljo svojo veliko krojaško delavnico. Tja pa niso prihajali le Vadarčani, ampak tudi ljudje iz okoliških krajevin iz Nuskove ter Slaveč. »Krojaška obrt Mihajla Kuzmiča je dobro tekla, zato je delavnico večino časa potreboval za delo. Odločil pa se je prizidati k hiši veliko sobo, kjer bo molilnica. Svečana otvoritev novega bogoslužnega prostora je bila 6. januarja 1951. leta ... Potrebo po novih in ustreznejših cerkvenih prostorih je bilo čutiti dolgo časa. Lokalna cerkev je s pomočjo preostalih cerkva v Sloveniji zgradila krasen objekt, kije bil 16. maja 1982. leta posvečen namenu. Tri mesece pozneje je bil v teh prostorih prvič tudi krst v vodi za štiri odrasle kandidate.« V začetnem obdobju binkoštnega gibanja v Vadarcih so bile tudi težave ... Neverniki so prihajali in motili bogoslužje. Dvakrat so s kamni razbili šipe v oknih: enkrat pri Šantavčevih in enkrat pri Blaževih. Dvakrat so prišli tudi žandarji...« Binkoštna cerkev je ostajala vseh 60 let številčno majhna cerkvena (verska) skupnost. Kot glavni razlog za to navajajo odročnost kraja od industrijskih centrov, kajti mladi ljudje so odhajali z doma (v sezonstvo, izseljenstvi...). Pa vendarle: iz Vadarec so doma tudi binkoštni pridigarji: Štefan Kuzmič (za pridigarja je bil ordiniran celo med madžarsko okupacijo 1942. leta), Anton Sukič, Ludvik Bokan, Mihael Kuzmič, Štefan Kuzmič mlajši in Drago Sukič. V Vadarcih vlada pravi ekumenizem: sožitje katoličanov, evangeličanov in binkoštnikov. Navsezadnje: vse te verske skupnosti so krščanske. Š. SOBOČAN S telesom v drugem, z dušo pa v domačem kraju s^rijancih je že lep čas nared mrliška vežica, umreti pa noče nihče ^rijancih, Boreči, Lucovi, Martinju, Ne^ in Ženavljah - krajih, ki sestavljajo KS Sulinci v^stvih 1.350 ljudi. Trditev pa povsem ne drži. I. Verina ......... . . Poglejmo še, kako je s cestami! Kdor se je vozil po goričkih krajih pred nekaj leti in se spet Ijn^etno bi bilo idealno, ko ne bi bilo treba »iti s tre-za kruhom« in bi bili ne-0 v krogu svoje družine. Re-k drugačna: treba se je lod 'Zat> in si poiskati delo dru-SaJ daje kmetijstvo preskro-^.d°hodke, zaposlitve v do-Podjetjih pa tudi ni mo- krajih imamo kakih 400 ^lajo v pomurskih po-naših občanov je zapo-SigV in v notranjosti Slo-\^,n,amo pa tudi okrog 20 se-% ’ delajo v Avstriji,« je po-ŠV| d^dsednik sveta KS Šuiin-Sov1^1" Hozjan. Tudi on in IpZd $ena sta blla dobrih 15 Ornca«, saj sta delala v Lju-^>0k’..Potem ko sta si zgradila |LjSo 'n dobila delo v Murski Pa sta se vrnila v gorički a vrnitev pa z vso resno-naJ° tudi drugi ljudje z S0Ja,Ks Sulinci, saj so za Iptih5^3^)611’ v katerem °d iSp • raJev, plačujejo krajevni ■W'sPevek in druge dajatve, gorijo vse, da jim ne očitati, da so »tujci«, gSpr . ^5 so v vseh osmih kratic Je'i samoprispevek za ob-i ISg^ih leL torej do konca T $ tem denarjem in ne-JS^i denarnimi in mate-l|L Prispevki gradijo mrliške j^o^dornizirajo ceste ... Np vfiico v Stanjevcih imajo v referendumskem ob- I Zgra^^' pokopališke I ^Jancih, Martinin, Nera- Vladimir Hozjan, predsednik sveta KS Sulinci: »o prispevki od osebnih dohodkov, pokojnin, katastrskega dohodka ... in taksami na traktorje zberemo letno okrog 6.500.000 tolarjev, kurje premalo za vse naložbe, zato dodatno zbiramo denar za vežice, ceste...« dnovih in Šulincih; v Lucovi so jo sezidali in pokrili v teh dneh, v Boreči se pripravljajo na gradnjo, za vežico v Ženavljah pa pripravljajo projekte, zidali pa jo bodo v prihodnjem letu,« je pripovedoval Vladimir Hozjan, katerega starši so iz markovskega Trnja, zato naj bil bil on, kot je povedal v šali, edini Hozjan na Goričkem. zapelje zdaj, ugotovi velik napredek: ne le »glavne«, ampak mnoge druge ceste se ponašajo s črnim trakom. Tako tudi v KS Šu-linci, kjer so 1966. leta asfaltirali kilometer dolgo cesto v Ženavljah, letos pa prav toliko dolg odsek v Neradnovcih. Te dni dni bodo asfaltirali 500-metrsko cestišče proti pokopališču v Lucovi, prihodnje leto pa načrtujejo modernizacijo 1,5 kilometra dolgo cesto v Neradnovcih. Napredek je očiten, vendar še vedno ostaja ma- kadamskih 15 kilometrov vaških in šest kilometrov občinskih cest. Posebej problematična je občinska cesta med Lucovo in Čepin-ci, katere modernizacijo je prelagala prejšnja velika murskosoboška občina, a tudi sedaj, ko imajo občino Petrovci, se ne premakne. Včasih razmišljajo, da bi asfaltiranje izsilili! V Adrijancih so zgradili pred petimi leti manjšo vežico, letos pa so naredili k njej prizidek in nadstrešnico. Celoten objekt so tudi prekrili. Denar za naložbo so zbrali s samoprispevkom, nekaj ga je dala občina, dodatno pa je 55 gospodinjstev primaknilo po 20.000 tolarjev. Medtem so vežico tudi opremili, zato je vse pripravljeno, da se od mrličev ne bo treba več poslavljati doma. Očitno pa je, da »nihče ne bi bil rad prvi«, kot v šali pravijo v Adrijancih, »zato že deset mesecev nihče ni umrl«. Seveda ljudje pomagajo pri naložbenih dejavnostih. V Ženavljah, Šulincih, Stanjevcih, Neradnovcih, Martinju, Lucovi, Boreči in v Adrijancih so lani pridobili 248 telefonskih priključkov. Naložba, v katero sta bili sicer vključeni tudi dve vasi iz KS Petrovci (Petrovci in Peskovci), je bila vredna 120.000.000 tolarjev. Delež KS Sulinci je znašal 32.000.000 tolarjev. Toliko so namreč ovrednotili prostovoljno delo naročnikov telefonov in denarni prispevek krajevne skupnosti. Dodatno pa so ljudje dali ne- kaj več kot 100.000 tolarjev kot običajni prispek za priključitev na telefonsko omrežje oziroma centralo. Kar zadeva tako imenovano »infrastrukturo«, dobro kaže tudi z rekonstrukcijo električnega omrežja. Obnovili so ga že v Že-navlju in Boreči (najbrž še kje drugje), prihodnje leto pa se obeta močnejša elektrika še v Šulincih. Vse to je nujno, ko pa je vedno več porabnikov električne energije (strojev in aparatov). Tudi uličnih razsvetljav. V krajšem klepetu s predsed- nikom sveta KS Šulinci Vladimirjem Hozjanom (in njegovo ženo, kije skuhala močno kavo), sem zvedel to, kar sem zapisal. Ugotovil pa sem tudi, da sta zelo srečna, ker sta se še v svojih mladih letih uspela vrniti med svoje Goričance. Iskreno želim, da to uspe tudi mnogim drugim, ki si služijo kruh zunaj Prekmurja in na tihem štejejo leta, mesece, morda pa tudi dneve, ko bodo dozorele možnosti za vrnitev v gorički kraj. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN 16 /eportaža vestnik, 20. november 1997 Nočno delo žensk V službi zaslužka in skrbi za druge Pred petdesetimi leti je Mednarodna organizacija dela pri Svetovni zdravstveni organizaciji sprejela konvencijo, s katero je prepovedala nočno delo žensk Imamo torej pol stoletja staro prepoved, ki pa je obtežena s toliko in še več zakonsko dovoljenimi odstopanji, da je danes, na pragu tretjega tisočletja, nočno delo žensk še vedno povsem običajno. Besede zakona opravičujejo skorajda vse razloge za nočno delo .»Delavki v organizaciji oziroma pri delodajalcu v dejavnostoh, kjer nočno delo žensk ni dovoljeno, se sme naložiti, da dela ponoči, če to terjajo posebne družbene, ekonomske, socialne in podobne okoliščine, ob pogoju, da za uvedbo takšnega dela izda poprejšnje soglasje republiški upravni organ, pristojen za delo ...« ( Zakon o delovnih razme-rjih, člen 79) Pod temi besedami zakona je mogoče opravičiti skorajda vse razloge za nočno delo žensk. Tako zaradi zakonsko dovoljenih odstopanj stresov, ki jih povzroča naporno delo v izmenah in ponoči. Zakaj toliko odpustkov, ali kaj je tista rdeča nit skoraj vsem z zakonom dovoljenim odstopanjem? Ker ženske morajo služiti kapitalu in skrbi za druge! Nočno delo žensk rabi samo dvojemu: denarju (kapitalu) in pa za druge. To slednje »poslanstvo« namreč izpolnjuje v dejavnostih zdravstva, socialnega skrbstva, v katerih moških skorajda ni. To dvoje je postavljeno nad interes delavke. Zato s svojim nočnim delom, katero je v svojem bistvu nehumano, nikakor ne rabi nekakšnim »višjim«, ampak povsem razpoznavnim interesom. Nočno delo najeda zdravje »Življenje izmenskih delavcev se globalno tako spremeni, da se posledice dela v izmenah odražajo tako na telesnem in psihičnem počutju ter zdravju kot tudi na družbenem, družabnem in družinskem življenju posameznika. Bolnik te ponoči potrebuje še bolj kot podnevi Noč ni dan, zato ti delo ponoči poruši ves bioritem. Mogoče je to za moške lažje, saj nimajo toliko obveznosti še z gospodinjskim delom, kot jih imamo ženske. Res je, da si je poklic izbral vsak sam, in ga potem z veseljem tudi opravljaš, ampak,ko vse hudo odrivaš, se to kopiči in enkrat izbruhne. Takrat preproto odpoveš. Delo na bolniškem oddelku je zahtevno. Bolniki imajo bolečine tudi ponoči. Morda jih še bolj čutijo kot podnevi in te potrebujejo, saj ne morejo spati. Tu so potem še nepokretni in hudo bolni, ki čakajo na tvojo pomoč. Delo ponoči je naporno, večkrat pa tudi nevarno, saj so nekateri bolniki zaradi narave bolezni lahko nevarni. Velika je tudi nevarnost poškodbe in okužbe, pa nam za to nihče ne prizna nobenih ugodnosti. Morda bi bilo prav, da bi se za naš poklic več odločali tudi moški, da bi potem nam ženskam le bilo lažje. Nočno delo je težko, še posebej ga težko opravljaš, ko si v letih. Zjutraj si utrujen fizično in psihično, moti pa me tudi to, da je na nas vse več administrativnega dela. Tudi to nam pobere veliko časa in moči. lahko letos slovenski delodajalci skoraj sedem tisočim ženskam odredijo nočno delo, medtem ko se po tistih delavkah, ki so zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih dejavnostih, kjer so obvezane občasno delati tudi ponoči, ne sprašuje nihče. Nihče tudi ne šteje, koliko nočnega dela morajo opraviti ženske v zasebnih podjetjih, predvsem gostinskih lokalih, kjer si pogosto še vprašati ne upajo, ali jim bo zato priznano vsaj višje plačilo. Dovoljena odstopanja in potem .še kršitve dopustnega so torej tako široka, da so delavke v (ženskih)’’ dejavnostih nočnega dela obvarovane samo v primerih materinstva ali zaradi koristi njenih majhnih otrok ter takrat, ko zbolijo. Bolezen pa je, kot ugotavljajo strokovnjaki, posledica tudi psihičnih obremenitev in Po nekaterih ocenah mora kar četrtina vseh zaposlenih opravljati tudi nočno oziroma izmensko delo. Značilnost skorajda vseh skupin nočnega dela je, da delavci v primerjavi z leti prej opravljajo manj monotona in fizično obremenjujoča dela, ampak je vse več zahtevnega odgovornega dela, v katerem se pogosto pojavlja stres. Zbujam se v strahu, ali sem za bolnika ponoči res naredila vse Preden grem na nočno delo, si vedno dopovedujem: Ne smem biti utrujena, ne smem se izčrpati, saj ne vem, kako bo ponoči. Z leti vse bolj mislim na to, kaj se bo spet dogajalo na oddelku, ali bom zmogla. Ko sem pred nočnim delom, se ne morem spraviti k nobenemu opravilu. Nič ne morem postoriti, ne prej in ne po nočni izmeni. Tudi spati se ne da. Zjutraj, ko pridem domov, se vležem, toda spati ne morem. Počivam in zadremam, pa še takrat se zbujam v strahu, ali je vse dobro, kar sem napravila. Še vedno slišim zvok respira-torja ali piskanje monitorja, da včasih ne vem, ali sem še vedno v sobi intenzivne nege ali samo sanjam. V glavi se mi film o vsem, kar je bilo ponoči, spet zavrti, da se ponovno preverjam, ali je bilo vse dobro opravljeno. Ritem spanja je po nočnem delu povsem porušen. Pogosto se ponoči zbujam, pa tudi bolečine v sklepih, mi- šicah ali glavoboli so vse pogostejši. Zaradi nočnega dela se moram marsičemu odpovedati. Dostikrat bi šli skupaj z družino na kakšno prireditev, pa ne morem, ker sem spet nočna. Tudi rekreacija ali plavanje bi prijalo, ampak tega zaradi izmenskega dela ne morem načrtovati. Zadnje čase pa opažam, da me po napornem delu sprosti večerni sprehod. Takrat pozabim na vse. Delo ponoči, in sploh na oddelku, pa je še toliko težje, če odnosi niso najboljši, če nad tabo visi neprijetna klima med sodelavci. Plačilo za nočno delo ne odtehta tega, čemu vse se moraš zato odpovedati. Saj če bi bil vsaj zaslužek dober, bi si misli: Naj bo, nam bom v zameno za izgubljeno lahko vsaj nekaj privoščila. Ampak za tisto malenkost, kar dobiš, si bogve kaj ne moreš privoščiti. Ko vstaneš z oteklimi udi in zabuhlim obrazom Osemnajst let sem že v gostinstvu zaposlena kot natakarica in pogostokrat moram delati tudi ponoči, do tretje, četrte ure zjutraj. Delo končam, pa nimam več nobenega avtobusa za domov, tako da sem primorana voziti se z našim avtomobilom. Več prireditev pripravljamo, pogosteje 'moram biti ponoči v službi, vendar pa je sedaj veliko boljše, da nas vsaj kadilci ne zastrupljajo več. Saj se človek vsega navadi, ker je to nočno delo pač del poklica, ki ga opravlja. Je pa res, da zaradi tega trpi tudi družina. Plačilo ne odtehta utrujenosti po nočnem delu, ko ne moreš spati, kot bi bilo treba, pa ko se zbudiš si v obraz in roke ves zatečen. Okvare telesnega zdravja so primarno posledica izmenskega dela na duševno zdravje.« (Dr. Bojan Pelhar, Nočno in izmensko delo, nov. ’96) V njegovem strokovnem spisu lahko tudi beremo, da je pogostost motenj in težav pri delavcih v veliki meri odvisna od individualnih razlik v toleranci ali pripravljenosti sprejeti izmensko delo. Motnje fiziološkega dnevnega ritma in obnova možganskih funkcij sta vendar ključna mehanizma individualnih razlik v toleranci izmenskega ter nočnega dela. Ali drugače rečeno, nekateri delavci lahko bolj kot drugi svoje delovanje telesa in življenje prilagodijo izmenskemu delu kot drugi. Na toleranco ali sprejemanje nočnega dela pa vplivajo tudi različne sposobnosti in zmožnosti dela- vcev prilagajati svoj način življenja na spremenjene razmere spanja ter izpolnjevanje družinskih in družabnih potreb. Vse več je dokazov, da pomanjkanje spanja oslabi tudi imunsko obrambo telesa. Sicer pa ima večina izmenskih delavcev vsaj občasno motnje spanja, tretjina jih navaja utrujenost, nervoznost, razdražljivost, nevrološke in motnje prebavnega traku. Od dvajset do trideset odstotkov izmenskih delavcev zaradi kroničnih zdravstvenih težav ne zmore več dela v izmenah. »Izmensko delo, ki ruši ustaljene načine socialnega življenja, in nočno delo, ki poteka v času ko ljudje sicer spijo, zahtevata prilagajanje in odrekanje ter povzroča obremenitev. Ta obremenitev pa je lahko tista kaplja čez rob zmožnosti, ki povzroča slabo počutje in bolezen.« (Doc. dr. Marija Molan: Kaj je obremenjujoče: izmena ali vsebina dela, nov. '96) V človeku je biološka ura, ki bije drugače od ritma izmenskega dela Človekovo aktivnost usmerja nenakšna biološka ura. Sesalci s človekom vred nekatere aktivnosti opravljajo v cirkadianem ali dnevnem ritmu, saj le-ta traja štiriindvajset ur. V tem ritmu se pojavljajo aktivnosti in spanje, hranjenje, pitje, spreminja se telesna temperatura, izločanje nekaterih hormonov, količina izločenega urina, občutljivost za nekatere droge. Eksperimenti, v katerih so poskušali človeka prilagoditi drugačnemu ritmu, kot je dnevni, so pokazali, da ima človek vsaj dva cikla, vsaj dve biološki uri. Eden nadzoruje, usmerja cikel človekove aktivnosti, drugi pa telesne temperature. Ljudje so se, kot je pokazal eksperiment, nekako uspeli prilagoditi umetnemu urniku aktivnosti, medtem ko je telesna temperatura ostala v skladu z osnovnim ritmom. Umetno določeni ritem aktivnosti je torej postal neusklajenim z drugo biološko uro v človeku. MAJDA HORVAT Foto: NATAŠA JUHNOV nega delavnika. Vsa odgovornost za bolne varovance je na meni Sem medicinska sestra v domu za starejše občane in v nočni izmeni sva za ves dom le sestra in negovalka. Vsa odgovornost za bolne varovance je na meni, saj ob sebi nimam ne zdravnika ali koga, da bi se z njim posvetovala o odločitvi. Naše nočno delo pri nas traja štiri noči zapovrstjo. To pa je izčrpavajoče. Doma v tistih dneh ne naredim nič koristnega, še z otroki se ne morem pogovarjati, saj mi je bioritem povsem porušen. Takrat tudi jesti ne morem, kot bi bilo treba, saj je breme odgovornosti dela preveliko. Trpi družina, prikrajšani so otroci in marsičemu se moram odpovedati še sama. Ves ritem družine, načrtovani obiski, zabave, vse to se mora prilagajati mojemu delu. Dodatek za nočno delo ni bogve kakšen in ne odtehta tistega, kar ti takšno delo vzame. Verjamen, da bi vsaka od nas rajši ostala doma, ampak naše delo terja tudi to, da delamo ponoči. V spominu mi nastajajo bele lise Sami z medicinsko sestro sva v nočni izmeni odgovorni za celi dom rejših in odločiti se je potrebno, tudi v najbolj nujnih primerih. PraV ta a govornost najbolj bremeni. Človeku želiš narediti vedno najbolje, pote V se sprašuješ, ali sem res naredila vse. Ni lahko. Že ko se peljem v n . službo, v avtomobilu premišljujem, kako je sedaj z varovanci, z Q grem od postelje do postelje. Najhuje pa je, ko ti ponoči kateri umre. stresL i Ati m« Moji otroci so še majhni, taki, ki zase potrebujejo mamo m pot f poskuša nadomestiti, vendar se vedno ne da. Zaradi vsega, nočnega, # f skega dela ter dela za praznike se pogosto počutim krivo, saj so 0 ,f majhni in vedno znova sprašujejo: Mama, ali že spet greš? Ampak » in tako mora biti. rt Po nočni službi pridem domov, spim morda dve, tri ure, vstan . takrat mi še za govoriti ni. Pri sebi opažam »luknjo« ali »belo liso«vS" nu. najbrž zato, ker možgani po napornem delu niso spočiti. Nočno delo ti vzame del tebe in iztrga del zakonskega življenja-Spalnici ne godi samo ljubljenje, je tudi prostor kjer se zakonca, ap ^ti dva z možem, pogovoriva marsikaj, tudi o tistem, kar ne moreH^š pred otroki. Če štiri noči ne spiš v svoji postelji, pa potem podn^^na tiste ure počitka, ti postelja postane tuja, hladna. Težko se spet ®, običajni ritem spanja. Prvo noč po nočnih izmenah od utrujenost""^ šenega bioritma še spati ne moreš. In komaj se navadiš, je spet"1 jo delo. Joj, to breme, ki visi nad tabo! Sedaj, ko smo mlade, če rečem štirideset, še nekako gre. kaj bomo pa pri petdesetih? gre Potem pa še nezdravo življenje, kava, morda še cigareta ... Saj*5 uaj še lažje bi bilo, če bi bile vsaj tu in tam deležne pohvale. Morda Pa . ys. le sprejeto, da bodo tudi nam delo ponoči šteli v benificirani del°v V letu 1995je ministrstvo za delo, ki izdaja soglasje le za delo žensk v industriji in gradbeništvu, izdalo 150soglaslJ . skupaj 8313 žensk, leto zatem 140 delodajalcem za 792^ n I letošnjem letu 132 delodajalcem za 6874 žensk- , Kot najpogostejši razlog za občasno ali stalno nočno delo z slovenski delodajalci navajajo: občasna ozka grla v proizv° . zahteve delovnega procesa, povečane izvozne obveznosti, K' roki, sezonsko delo, težka gospodarska situacija, kontind delovni proces, zagotovitev nemotenega proizvodnega pr°c pomanjkanje moške delovne sile. Največ nočnega dela v ind . ■ in gradbeništvu je v slabše stoječih industrijskih panog01' predvsem v tekstilni industriji. tov h; Uti Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljav g ra-šena, vendar pa je to le maska, ki prikriva snične namene. Prijatelj bo zahteval popolno giU nost in zanesljivost, od tebe pa bo odvisn boš ustregla. Toda pazi se! iteti, On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avto potihem in skrivaj bo še vedno delal pop° svoje. Toda tudi takšno početje ti bo pr^^posti0' koristi, zato se nikar ne trudi z njegovo ne VODNAR Ona: Prevečkrat se prilagajaš splošnem čeprav marsikdaj misliš popolnoma drug eCjjjo' kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvar' gt g tako, da boš ravnala, kot ti veleva zdrava P P On: Posli so se začeli obračati na bolje m f ravm odvisno, ali jih boš uspel obdržati na tre ^gvpr Prijatelji ti bodo pripravili presenečenje, šanje je, ali ti bo le-to tudi všeč. RIBI sicer s® J Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, $ 5voi požrla zaradi nestrpnosti in radovedno 0|..c0tw namenih ne govori naokrog, saj lahko pnj načrte kaj hitro spremenijo v polomijo. |etati z L On: Poslovno življenje se ti bo začelo pr P * bezenskimi priložnostmi. Pod pogoj izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obet t@rT1 po' uspeh. A ne pozabi prijateljev, ki so ti Pr gali. vestnik, 20. november 1997 irač 19 vtgan s* Mostovi... Prekmurec: Devet mesecev za popravilo mostov?! Janez: Slovenci moramo biti strpni in potrpežljivi. Poglejte, kako dolgo sva midva z Marjanom gradila mostove. Toda: korajža velja! Marjan: Kakšne mostove? Herman Serdiški Na nedavni strokovni ekskurziji ekologov v Švici je bil med najbolj “delavnimi« rogašovski svetnik Herman Kisilak. Med drugim je 'edi prevajal. Posnetek (iz velebalgovnice COOP v Baslu) objahamo, da ne bo izjavljal, da ga lokalni tednik ignorira ... ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO Radenska reklama Mehiki ni burske manjšine li ~ ■ • Visoki računalniški mojster, ki je bil v paketu Radenskega romanja v Prago, ši je pod vplivom mamljivih praških tekočin, zaželel videti slovenska tri srca. Taksist ga je namesto domov odpeljal na Slovaško (Slovensko). Tako so za radensko popotovanje izvedele oblasti v Češki, Slovaški in seveda v domačih logih. (Radensko samohvalo so morali poplačati vsi radenski turisti v praškem avtobusu news) Lj'6 Povsern apolitična. 1^^®, P° žegenj k nadškofu odpravili samo trije • • — !l„ Cki župan Anton Slavic V2el politiko svoje stranke zelo ^ .Cu- Namesto v Ingolstadt / °dpravil iskat zdomce jV Mehiko. Ob prihodu v'dno razveselil: tam je Z vami želim deliti upanja, radosti in odgovornost Geza Džuban (LDS, trobentač) si je oddahnil, saj mu v novembru ni več potrebno kositi trave na Dolenjskem. Tako lahko ob zvokih trobente spremlja ^^«1 svojega predsedniškega 1 kandidata Milana Kučana (Pa naj še kdo reče, da podpis poslanca ni več kot lojalnost svoji stranki!) - news Meršak i v ®tabu Toneta Peršaka sprva niso bili iepj-T30', ali bo obiskal Mursko Soboto. No, pa Prišel tudi v Gornjo Radgono na Leopol-čistj p 01 V Vestnikovi anketi se je deklariral kot %j. r|ek za Prlekijo. (Da bi dokazal lojalnost %št l'oreninam se ie odločil, da bo navijal za kj anje katastrskih meja na meji s Hrvaško, ^Pomenilo, da bo meja na Hotizi tekla po-tpdi °b magistralki, ki vodi v Soboto.) - Nova !_■■■■■_..! služba Zorana Thalerja Ob blagoslovitvi obnovljene slovenske cerkve v New Yorku so presenečeni TV-gledalci med mašo nadškofa Rodeta v prvi vrsti opazili bivšega zunanjega ministra. (Govorice, da bo postal Rodetov minišrant, so po naših virih neutemeljene.) - news 20 C?dsevi mladosti vestnik, 20. november 1997 Prijetna jesenska sobota Jesen je lep letni čas, posebno zato, ker dozori sadje. Vinogradniki pa imajo trgatev. Tudi nas so sorodniki povabili v vinograd. Bila je sobota. Imeli smo srečo, saj je bil lep sončen dan. Med trganjem grozdja so gospodinje prihajale med nas ter nam ponujale različno pecivo in pijačo. Pri preši so bili moški, med njimi seveda tudi lastnik vinograda. Grozdje so sproti stiskali. Med delom smo imeli tudi različne malice. Po končani trgatvi smo šli nekateri iskat kostanj. Našli smo mesto, kjer gaje bilo vse polno. Občudovala sem tudi liste, ki so bili različnih barv. Trgatve so lepe, ker srečaš veliko sorodnikov. ANA PLEJ, 4. a, OŠ Radenci Kdo je to? Kdo je ta, ki mu vedno zaupaš, ta, ki ti stoji ob strani, ta, ki mu skrbi nalagaš, in ta, ki te pred drugimi brani? Brez njega ne zmoreš, saj ga potrebuješ; z njim vse si deliš in večkrat ga razveseliš. Ko ti v šoli vse narobe gre, te on potolaži; če pa nate se dere, vedi, da te ne sovraži. Moji sošolci N razredu nas je sedemindvajset učencev. To so moji sošolci. Z njimi se zelo dobro razumem. Posebno rada imam Vanjo in Sabino. To sta moji prijateljici. Veliko smo skupaj in si med seboj tudi pomagamo. Če katera česa ne zna, vpraša drugo. Nikoli ne smeš izdati prijateljeve skrivnosti. Tudi v stiski ga ne smeš zapustiti, ker vsak človek potrebuje prijatelja. JASNA VUK, 2. raz. OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici Mladi, glasba in prijateljstvo Bilo je.zanimivo in zabavno. (Foto: J. Z.) Kdor ne pozna življenja in dela dijaških domov, se mu najbrž zdi, da so le-ti namenjeni zgolj za bivanje, prehrano in učenje dijakov v času šolanja zunaj svojega domačega kraja. Pa ni tako! Domala v vseh domovih je po-skrbeljeno tudi za pestre prostovoljne dejavnosti na športnem, kulturnem in še na drugih področjih. Večkrat imajo domovi tudi kakšne skupne akcije, srečanja ... Tako je bila minuli petek v M. Soboti tudi glasbena domia-da za severovzhodno Slovenijo, na kateri so sodelovali srednješolci iz dijaških domov v Celju, Šentjurju, Mariboru, Ptuju, Radencih, Rakičanu in Murski Soboti, kot gostje pa so nastopili tudi Novogoričani. Vseh skupaj je bilo okrog 150 in številne glasbene skupine so se zelo dobro odrezale. Prireditev, ki sojo poimenovali Mladi, glasba in prijateljstvo, je posnela ekipa nacionalnega radia iz Maribora, tako dajo bo lahko poslušal še širši krog ljudi. Gostitelji pa so pripravili za obiskovalce iz omenjenih krajev pogostitev in družabni večer. On s tabo v klopi sedi, s tabo v šolo gre, ko zaideš s prave poti, nazaj pokliče te. Oh, ti odrasli! Kdo ta oseba je? Je mogoče pisatelj? Seveda ne, to je pravi prijatelj! DARJA BLAGIČ, 7. d OŠ I M. Sobota Pošast Policisti vsi hitijo, da pošast ulovijo, a ona se jim ne da, prek mosta odskaklja. Čustva jo prevzamejo, z lepo Tanjo jo objamejo. Zdaj svobodno tam živita, od ljubezni sta svoje sita. Naše življenje je nepopolno, zato moramo neprestano preraščati sami sebe, svoja nagnjenja in svoja stališča. Kdor tega ne dela, bo ostal otrok v negativnem smislu. Na poti življenja srečujemo dobre, slabe, stare in mlade, sebi podobne in drugačne ljudi. Precej naravno in človeško je, da so med generacijami razlike, zato nastajajo nerazumevanja in prepiri. Velikokrat kritiziramo starejše, češ da nas ne razumejo in da imamo mi prav. Vendar se nikoli ne vpašamo, ali starejše razumemo mi. Verjetno mi boste oporekali: »Vi, mladi, le kaj se delate odrasle!« Pa vendar. Če pogledamo človekovo življenje, ugotovimo, daje bil človek v različnih obo-dbjih drugačen. Tudi vam je težko razumeti mlajšega človeka. Navadno se mu posmehujete, kako otročji je, a če pogledate, kakšni ste bili vi v njegovih letih, Ko se odpravljam spat SPESNILI: Tadeja Sambt, Simon Palatin, Zlatko Zadravec in Jure Pevc, 7. a, OŠ Bogojina MEDVEDEK KOPITLJAČEK - Za srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede smo izdelali najrazličnejše možičke. Še posebno všeč nam je bil tale skupni izdelek. ČLANI ročnodelskega krožka, 4. a, OŠ Bakovci Zvečer, ko se odpravljam spat, zaželim atiju in mami lahko noč. V svoji sobi imam veliko plišastih igrač. Vse jih imam rada, eno pa še posebno. To je angorska mačka. Dala sem ji ime Džina. Tako je bilo ime tudi eni od pravih angors-kih mačk, ki sem ju imela doma pred letom dni. Mačku SRLMNJL lahko usta kar zaprete. Torej pripombe čez odrasle niso iz trte zvite. Starejši pravijo, da je mladost norost. Morda je v tem kanček resnice. Pa vendar: mladost ni norost! Marje noro, da se človek telesno in duševno razvija, daje živahen, radoveden, željan ljubiti ...? Starejši se le malokdaj vprašajo po bistvu mladega človeka. Nikoli se ne zanimajo, ali mu je večerno učenje všeč, ne vprašajo ga po njegovih resničnih problemih, željah in upih; ne zanima jih, ali ima pravega prijatelja. Zato tudi mlad človek zapira svoja vrata, je osamljen, preobremenjen ... Odkrit pogovor s starši je prava redkost. Ne, starejših ne zanimajo problemi mladih, češ saj imajo zadosti svojih. Očitajo nam, da le uživamo brezskrbno mladost, ki je oni niso imeli. Sebični so, samo oni trpijo, mi pa smo dobro preskrbljeni otroci, ki še ne vemo, kaj je življenje. A ni tako! Tudi mi odraščamo, nasledili vas bomo, zato nas imejte radi. Zaradi nas bodite boljši in svet naredite tak, kakršen je bil: ne-omadeževan in lep. MAJA BALAŽIČ, 8. c OŠ Beltinci 01 RCCi IZ VRTCA 50 RASliO. PEBrMSLlu Sl SLI OGLEDAT 5L DRVI B RAZRED. SRED NJE Z NJIMI JE BILO 0> on (1) (D Katja dom ca, z, e. pije, se lahko poškoduje, zaostane v rasti... Zato pijmo raje sok! PRIMOŽ PLEJ, 4. a OŠ Bakovci (P on ir MM pa je bilo ime Džeki. Obe mački smo dali znancem. Meni je bilo zelo žal. Nekega dne pa je mama videla v Avstriji prav takšno mačko v obliki igračke. Kupila mi jo je. Posebej za njo imam glavnik, da jo češem. Ko grem v posteljo, jo vzamem k sebi in sladko zaspim. ANJA BALAŽIČ, 4. b, Podružnična OŠ Dokležovje Prijateljstvo V tednu otroka smo tudi na naši šoli obravnavali posebno temo z naslovom Če želiš imeti prijatelja, moraš biti prijatelj. V našem razredu pa smo se odločili, da bomo žrebali, kdo bo s kom en teden prijatelj. Ves teden je moral biti z njim, mu stati ob strani in pomagati pri različnih nalogah. To nam je dobro uspelo, saj so bili vsi učenci zadovoljni. Mislim, da moramo biti prijateljski povsod, ob vsakem času in do vseh. JASMINA GOMBOC, 6. raz., OŠ Puconci Opica ostane opica, četudi nosi zlate okraske. Ne pijmo alkohola! Mesec november je tudi mesec boja proti alkholu. Alkohol je zelo nevaren, še posebno za otroke. Kdor ga A | * J (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knji- II r gama in papirnica DOBRA KNJIGA M. C ▼ K/O • Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Kdo bi si mislil, da boste skoraj vsi misel oz. znani izrek Vse poti vodijo v ... dopolnili z besedo Potrošnik? Resje, v tem trgovskem podjetju so si to izbrali za svoje reklamno sporočilo, vendar pa nismo mislili tega, ampak reklo, ki izvira še iz starih časov, namreč: Vse poti vodijo v Rim. Med štirimi, ki ste res tako odgovorili, pa je imela največ sreče pri žrebanju MATEJA PODLESEK iz Gorice. Čestitamo! KUPON št. 1 1 - ALI VESTE? Ali veste, koliko let ima najstarejši olimpionik na svetu in kdo je to? Odgovore zbiramo najpozneje do 26. novembra na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Priložite (zalepite na dopisnico) tudi kupon, če želite sodelovati pri žrebanju za knjižno nagrado. q 50 NAM SADJE IN VIRAG TAMAR/ 1.B ODRANCI - G-;-, ' "h 0) C vestnik, 20. november 1997 Zlaglasbeniscem Povratek skupine Magnet Združitev mladosti in izkušenj kako to, da ste se ponovno vrnili na sceno? »V življenju včasih nanese ta-ko. da pridejo določeni ljudje ob Pravem času na pravem mestu skupaj. Nam seje zgodilo prav to' Vsi smo bili prosti in se vpra-šali, zakaj pa ne bi mi skupaj kaj naredili na področju dobre zaba-Vne glasbe. In smo začeli.« morda naredili že kakšen sv°j lasten projekt? »Posneli smo že eno skladbi-co’ imenuje se V naši vasi. Skladba sicer nova, saj je bila že na našem prejšnjem albumu. Glede kakovostno glasbo, ki se še danes pogosto vrti. Podobnih zasedb s pevko pri nas ni. V glavnem so solisti ali pa moški ansambli. Na Hrvaškem pa jih je na primer zelo veliko, in to zelo uspešnih.« ' Tudi komercialna glasba na Hrvaškem je veliko bolj na kakovostni ravni kot slovenska? Se boste poskušali dvigniti nad povprečno raven ? »Bomo. Že na prejšnji kaseti je bil naš producent Rajko Duj-mič, tudi ob našem nastajajo- ukvarjam z glasbo, smo se imenovali Magnet. Nikoli nisem nastopal pod kakšnim drugim imenoma. Poleg tega pa ime Magnet v Sloveniji nekaj pomeni, saj smo si v preteklosti ustvarili svoj prostor, in s pomočjo znanega imena nam bo lažje pri naši nadaljnji poti, poleg dobre glasbe, seveda. Povedati moram, da imamo glasbeniki podobno slovensko izkušnjo, da kakor hitro si iz Prekmurja, se moraš zelo potruditi, če želiš kje uspeti. Imamo pa tudi pravico, saj sem bil jaz ustanovni član in tudi Marjan je bil eden od prvih članov.« Poleg nekoliko starejših in izkušenih sestavljajo skupino danes »ato, daje pevka, smo naredili ■novi aranžma in delno spremeni-| ’ tudi besedilo.« b.° glasba tudi stilsko kaj zljkovaia od »starih« Magnetov? b naprej bomo izvajali naj-J značilne in uspešne skladbe v a8netov. Poleg pevke pa je no-Tst tudi ta, da nas vseh pet gla-, enikov poje. Kajti tako je lah-naša skladba bolj pestra. Lah- ,° Pa tudi bolj kombiniramo, °niu katera skladba bolj ustre-Vzorniki bi nam lahko bili So°vi fosili, ki so imeli pevko in v svoji karieri delali resnično čem projektu se že dogovarjamo. Sicer pa bomo dali vse od sebe, saj imamo dovolj elana in izkušenj, da lahko kaj dobrega naredimo.« Samo dva stara člana sta, kako to, da ste ohranili ime Magnet? »Od samega začetka, kar se > J| MUSIČ— flflSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobofa i —r n o o ^JBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. ANYBODY SEEN MY BABY - Rolling Stones Z- CONGO - Genesis 3. WALK ON WATER - Katrina & The Waves 4. CANDEL IN THE WIND 1997 - Elton John 5- ŠPICE UP YOUR LIFE - Špice Girls 6. TUBTHUMPING - Chumbawamba "■ JUST FOR YOU - M People PREDLOGI: SOME KIND 0F BLISS - Kylie Mlnogue WHEN Y0U WERE MINE - John Walte N'OUBLIEZ JAMAIS - Joe Cocker LEsTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1 ■ KO ZVONOVI ZAPOJO - Andrej Šifrer 2. POT DO SRCA - Alenka Godec in Damjana Golavsek 3. VOZIM SE - Ivo Mojzer 4. KJE DOBRI STE LJUDJE - Dolores 5. ČE ME SLIŠIŠ - Andreja Makoter ;• LATI NO - Jan Plestenjak ’• NIKOLI NE POZABIVA - Simona Weiss in Wemer PREDLOGI: NE RABIM DVEH DEŽNIKOV - Katrina BRIGA ME-SloActive ČRN TULIPAN - Big Foot Mama LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF L ljubim te - slapovi 2. VSAKO JUTRO - Vrtnica 3. LOVSKA - Ans. Lojzeta Slaka 4- KRUH PONOČI SPI - Ans. Tonija Verderberja “■ ABRAHAM - Jože Burnik s prijatelji ’■ OB SREBRNEM JUBILEJU - Šaleški fantje Z' ŠOPEK SPOMINOV - Ans. Tonija Sotoška PREDLOGI: , , „ RAD SE VRAČAM V DOMAČE KRAJE - Ans. Jevšek BELA VRTNICA - Alpski kvintet TA PRESNETA LETA - Ans. Franca Miheliča ^'"Jene kupone pošljite do četrtka, 27. novembra 1997 na naslov: Murski ’ Ul|Fa arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 47 i ^ujem za skladbo - tuja: __ L ^mača: ________ I ^rodnozabavna: ------—— ll tfte in priimek ter naslov. — Magneti so bili dolga leta prava stalnica na slovenski glasbeni sceni; ponšali so se tudi številnimi uspešnicami. Potem je nekaj časa vladala »magnetna« glasbena tišina, po dveh letih pa so se pred nedavnim spet pojavili na glasbeni sceni, z nekoliko spremenjeno postavo in prvič v svoji zgodovini s pevko, kar daje skupini, kot pravijo, nove izrazne možnosti in obsežnejši spekter repertoarja. V zasedbi sta ostala dva stara člana, poleg Jožeta Ružiča še Marjan Vidic, kateri je bil član že pred dobrimi desetimi leti, novi pa so Karmen in Jože Sreš ter Aleš Mi-holič. Pogovarjali smo se z Jožetom Ružičem. tudi zelo mladi glasbeniki. »V novi postavi nas družijo izkušnje in mladost. S tem pa imamo več možnosti, da v naš repertoar vpeljemo tudi nove stile, predvsem pa nekoliko bolj plesno glasbo. Glasbeno pa se bomo usmerili tako, da bomo lahko igrali na različnih prireditvah, od veselic pa do najbolj elitnih prireditev, torej tudi tam, kjer je potrebno obvladati in odigrati kakšne druge ritme. Klasiko, napri-mer.« Včasih je prvi prodor lažji, kot je povratek, ker že greš z določenimi predsodki... »To je res, ampak dejstvo je, da v glavnem odvisno od tega, kako delaš. In mi imamo danes toliko volje in elana, kot smo jo imeli morda takrat, ko smo začeli. Ali pa še več.« ANRR Ansambel Toneta Kmetca Naš stari Ptuj V teh dneh je pri Helidonu izšel album ansambla Toneta Kmetca, na katerem so zbrane vse njihove najboljše in izvirne skaldbe. Album so poimenovali Naš stari Ptuj, to je tudi naslov njihove skladbe, s katero so se prvič predstavili na 1900. obletnici mesta Ptuj (leta 1965). Ljudje so pesem sprejeli z velikim navdušenjem, njihova bleščeča kariera pa je bila začrtana. Leto pozneje so posneli še prvo ploščo z naslovom Kurentovanje, in tej je do danes sledilo vsega skupaj dvajset različnih plošč in kaset. Na kaseti je zbranih dvajset njihovih najbolj popularnih skladb, med drugim lahko prisluhnete skladbam, kot so Hišica očetova, Lukarska polka, Mami, oj mami, Po hladni senci, Veseli tro- bentar in druge. Mnogi ste jih prav gotovo slišali na njihovih številnih nastopih. Na svoji glasbeni poti je ansambel prepotoval skoraj celo Evropo, nastopali pa so tudi po Kanadi in ZDA. Novice od tu... Tudi Tomaž Domicelj se vrača v zgodovino. Pred nedavnim je ponovno izdal svojo slavno ploščo, ki je v zadnem času zaradi istoimenske oddaje z naslovom Brez zavor dvignila toliko prahu. Skladbe s te plošče Špricer blues, Pogrešam te, Preveč je kartotek in druge, ki so izšle pred dvanjstimi leti, so še vedno popularne. Kako pa je z avtorskimi pravicami skladb, ki jih je Tomaž priredil za to ploščo, pa M ni znano. Q prečna starost je 19 let, ki je pred kratkim izdala svojo prvo ploščo, aktivno snema tudi videospote. Najprej so posneli videospot za uspešnico Jutranji striptiz, nastaja pa tudi za Dotik neba. Brez tega pa seveda ne gre. ... in tam Bill Berry, bobnar skupine R. E. M., se je odločil, da po sedemnajstih letih zapusti skupino. Na novinarski konferenci, kjer so se zbrali vsi člani skupine, je povedal: »Ne želim vse O Najstniška skupina Flirt, pov- življenje preživeti po hotelskih sobah.« Michael Stipe pa je ob njegovem odhodu dejal: »Zave- 2 z C/J M Narodnozabavna uganka Ansambel Tonija Sotoška izvaja skladbo Šopek spominov; ni kaj, mnogim je skladba izredno pri srcu. Izžrebali pa smo dopisnico Jožeta Volfa, Vi-donci 33, 9264 Grad. Čestitamo! Poslali mu bomo kaseto. Novo vprašanje pa se glasi: . Naštejte tri nastopajoče na prireditvi Zaigrajmo in zapojmo po |z domače? Odgovor:_______________________________________ Kupon št. 33 Odgovore pošljite do 28. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za »narodnozabavno uganko«. Jazz & Blues Las Vegasu je v 66. letu umrl legendarni kontrabasist Car-son Smith, ki je v svoji karieri nastopal z imeni, kot so Chat Baker, Billie Holliday in Charlie Parker. Rodil se je v San Franciscu in začel igrati že s trinajstimi leti. Zamenjal je več skupin, leta 1952 pa ga je v svoj kvartet povabil bariton saksofonist Gerry Mulligan. Po razpadu te skupine se je Smith leta 1953 pridružil skupini legendarnega alt saksofonista Charlia Parkerja in z njim odigral marsikatero turnejo. Po razpadu te skupine se je pridružil trobentaču Chatu Bakerju in zatem skupini Russa Freemana. Od leta 1956 do leta 1957 je sodeloval s Chicom Hamiltonom. Med drugim je posnel spremljavo za film The Wild One z Marlonom Brandonom v glavni vlogi. Eden najboljših današnjih tenor saksofonistov David Murrav se je (za njega kar dolgem časovnem premoru) ponovno predstavil z'novo ploščo, ki nosi naslov Fo Deuk Revue (Od kod prihajaš?). David Murray je ploščo posnel v Senegalu z izredno razširjeno skupino, ki jo sestavljajo Jamaladeen Tacuma, Ronert Irving III, Craig Haris, Darryl Burgee, Dieuf Dieul, Doudou N’Diaye, Positive Black Soul in Amiri Baraka. Tokratna avtorska glasba Davida Murraya sega od jazza pa vse do world glasbe in celo rapa. Osnovna ideja celotnega projekta je iskanje odgovora na vprašaje o splošni kulturni identiteti, tradiciji, koreninah in zgodovini. Znano je, da je Frank Zappa za zapustil sabo izredno veliko zapuščine, ki vedno znova predstavlja izziv za marsikaterega glasbenika. Veliko priredb, od klasičnih, jazzovskih in rocko-vskih, dokazuje izredno kvaliteto te zapuščine. Vse več je zasedb, ki se spušča v raziskovanje Zappinih mojstrovin. Ena zadnjih je zasedba alt saksofonista Eda Palerma Big Band, ki je z njo posnel ploščo s preprostim naslovom Plays The Musič Of Frank Zappa. S svojimi aranžmaji je pokazal glavne karakteristike Zappinih skladb, kot so humor, strast, ironičnost, polirit-mičnost in atonalne melodije. Izredno sta se v vlogi izvajalcev teh skladb izkazala kitarist Mike Štern in tenor saksofonist Bob Mintzer. Med drugimi pa na plošči sodelujejo še nekdanji kitarist Franka Zappe Mike Keneally, vibrafonist Dave Samuels, saksofonist Chris Potter in drugi. Bobnarja Jack DeJohnetta združujemo z nazivom pionir fu-sion bobnanja in avantgardne glasbe. Je vsekakor mož, ki se bo gotovo vpisal med legendarne —————“ glasbenike moderne improvi- damo se, da nas zapušča človek, ki je med drugim naredil skladbo Everybody Hurts.« Skupina bo kot trio s pomočjo studijskih bobnarjev delovala še naprej. Dekleta skupine Špice Girls vedno bolj zaznavajo, da obstajajo tudi meje, do katere lahko grejo. Vrhunec pa so doživele v Barceloni, ko jih je publika izžvižgala. saj niso pustile fotografom, da bi jih fotografirali. Punce se bodo morale naučiti, da so pri poti navzgor tudi padci. zirane glasbe. Po svojem sicer ne preveč uspelem prejšnjem albumu se tokrat predstavlja v dosti bolj prepričljivi obliki, in to na svojem najnovejšem projektu z naslovom Oneness. Zvest ostaja nemški založbi ECM. V tokratni zasedbi poleg Jacka sodelujejo še kitarist in basist Jerome Harris, tolka-list Don Alias in pianist Michael Cain. Ostro, močno in izredno domišljijsko bobnanje Jeka DeJohnetta ostaja še vedno v ospredju njegovih plošč. IZTOK R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. / Tokratno se glasi: Simbol Pariza. ODGOVOR:_____________________________________________ -----------------------------------------------------( Odgovore pošljite najkasneje do 26. novembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: koneetedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. /kmetijski nasveti vestnik, 20. november 1997 Ministrstvo za kmetijstvo je s sklepom zagotovilo 71 milijonov tolarjev za ureditev namakalnega sistema Ivanci Kmetijska zadruga Kaplja Skupaj naj bi namakali 70 hektarjev kmetijskih zemljišč, na katerih bi v glavnem pridelovali zelenjavo in povrtnine Potem ko so že pred leti ustanovili Pomurski namakalni konzorcij, ki naj bi vodil in usklajeval aktivnosti pri namakanju kmetijskih površin, kaže, da bo kmalu prišlo do uresničevanja prvega tovrstnega projekta. Iz naslova finančnih intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi je namreč ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v drugi polovici oktobra konzorciju izdalo sklep o odobritvi nekaj več kot 71 milijonov tolarjev za zgraditev namakalnega sistema Ivanci. V namakanje bi zajeli 70 hektarjev kmetijskih zemljišč, s temi sredstvi pa bi uredili primarni in sekundarni del načrtovanega namakalnega sistema. Vodni vir za namakanje bo obstoječa gramoznica v Ivancih, konzorcij pa si je že pridobil koncesijo za izkoriščanje tega vodnega vira. Lastniki kmetijskih zemljišč na namakalnem območju so že v začetku leta 1995 ustanovili namakalno skupnost, v katero se je včlanilo čez 50 članov, pred dnevi pa so to skupnost razpustili in ustanovili Kmetijsko zadrugo Kaplja, ki naj bi v prihodnje opravljala aktivnosti predvsem pri uvajanju namakanja in poskusne zelenjadarske proizvodnje na namakanih površinah. Čeprav so vse člane namakalne skupnosti pisno obvestili o ustanavljanju nove zadruge, se je ustanovnega zbora udeležila le peščica lastnikov kmetijskih zemljišč, tako da zadruga zdaj šteje le osem članov (7 kmetov in 1 predstavnik namaklanega konzorcija). Seveda zadruga ostaja odprta za vse, ki bi se še želeli vključiti vanjo, članski delež v zadrugo znaša 100 mark, za obveznosti zadruge pa člani odgovarjajo v višini petkratnega članskega deleža. Že spomladi naj bi uvedli poskusno pridelavo ranega krompirja in zelenjave na 2 hektarjih namakanih površin, za to pridelavo pa naj bi država prav tako prispevala še dodatne 4 milijone tolarjev. Del teh sredstev naj bi namenili tudi za ureditev razvodnega omrežja za namakanje na teh površinah, oprema, ki se bo financirala s temi sredstvi, pa bo last zadruge. L. KOVAČ Legenda: st. ob pras. - starost ob prasitvi puj. živ.- pujski, živorojeni gn./sv.- število gnezd na svinjo živ. puj./l. - živorojeni pujski na leto lakt.- laktacija ž. p./gn.- živorojeni pujski na gnezdo št. gn./sv./l. - število gnezd na svinjo na leto živ. p./sv. /I.- živorojeni pujski na svinjo na leto odst, p./sv./l. - odstavljeni pujski na svinjo na leto del. izg. - delež izgub . KD/pž. - krmni dnevi na živorojenega pujska Rezultati plodnosti so merilo uspešnosti rejcev prašičev (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V Pomurju imamo v kontroli 15 rejcev, ki se ukvarjajo s plemensko rejo. Poudariti je treba, da gre tukaj za kmetije, ki imajo v čredi v povprečju 40 plemenskih svinj. Rezultati plodnosti na teh kmetijah so zelo različni. Prav tako je treba povedati, da so to kmetije, ki se ukvarjajo z vzrejo plemenskega materiala. Tabela je zato, da boste videli razliko med rejci ter primerjavo med njimi in mogoče vami? Mere plodnosti, ki so navedene, so za kmetije, ki imajo v osnovni čredi plemenske živali pasme švedska landrace. Pri teh živalih je plodnost malo slabša in tudi drugi parametri so nekoliko slabši. Vendar pa je iz tabele mogoče razbrati, da so razlike med rejci zelo velike. Rejca številka 10 in 11 sta nedvomno med boljšimi, najslabši pa so rejci št. 3, 12 in 15. Predvsem velike so izgube in tudi število gnezd na svinjo letno ni zadovoljivo. Parametri plodnosti na pomurskih kmetijah, ki so v obdelavi za leto 1996 (križanje pasem švedska landrace x large white) MLADICE STARE SVINJE VSE SVINJE Rej. st.ob pras. puj živ. gn./sv. živ. puj./l lakt. ž. p./ gn. št. gn./ sv./l živ. p./ sv/l od.p./ sv./l del. izg KD/ pž. 1 355.6 9.2 1.7 16.3 33.8 9.38 1.9 17.3 14.5 15.8 21.2 2 358.5 7.55 1.8 17.2 42.1 9.56 1.9 23.8 16.8 8.4 21.8 3 372.8 7.71 1.7 16.3 36.3 9.88 1.8 16.8 15.5 7.6 21.7 4 363.4 10 1.8 20.1 36.6 11.2 1.8 19.2 16.7 12.8 19 5 346.6 8.64 2.1 21 34.1 10.2 2.2 21.1 19.5 7.5 17.3 6 388.7 8.9 2.2 21 33.4 9.65 2.0 18.6 15.0 19.2 19.6 7 340.9 9.4 2.1 21.5 31.9 10.2 2.2 22 20.4 7.0 16.6 8 335.4 8.67 2.0 21.8 36.7 11.2 2.1 22.4 18.4 17.8 16.3 9 357.5 9.43 2.0 22.4 33.9 11.2 2.0 21.7 20.0 7.9 16.8 10 334.8 7.56 2.1 23.8 32.6 11.2 2.3 24.8 21.4 13.7 14.7 11 340.3 8.95 2.1 20.1 27.0 9.8 2.4 23.5 21.9 7.2 15.5 12 353.2 9.1 1.8 16.4 32.7 8.9 1.9 16.6 15.5 6.7 21.9 13 358.9 8.4 2.0 22.3 37.1 11.3 2.2 23.6 18.5 21.5 15.5 14 339.2 9.8 2.0 21.0 39.8 10.5 2.3 23.5 21.6 7.8 15.6 15 406.3 8.8 1.7 17.9 41.2 10.4 1.7 17.1 15.5 9.4 21.3 Mladice so plemenske svinje, ki jih pripustimo prvič. Ob prasitvi naj bi bila žival stara od 330 do 355 dni. To je optimalni čas pripusta. Iz izkušenj v zasebni prašičereji vemo, da mladice, ki jih pripustimo pred sedmim mesecem starosti, ne ostanejo dovolj dolgo v proizvodnem ciklusu. Plodnost mladic je praviloma slabša od plodnosti starih svinj, zato je ta podatek vedno slabši. V povprečju pa je plodnost mladic na naših kmetijah dobra. Slabši so rezultati pri starih svinjah, kjer pa mora biti plodnost neprimerno boljša. Glede na to, da je to specializirana plemenska vzreja, so rezultati, 11 živorojenih pujskov v gnezdu, zelo dobri. Število gnezd na svinjo na leto pa je zdaleč pod pričakovanji. 2.2 gnezda na svinjo na leto je že zelo dober rezultat. Vendar je še vedno precej rejcev, ki tega rezultata ne dosegajo. Vzrok so predolga laktacija, predolg poodstavitveni premor. Delež izgub je tudi zelo različen in niha med 7 in 21,5 %. Vzrok za tako velike izgube so bivalne razmere plemenskih svinj, prehrana, ravnanje z živalmi, skratka vsi zgoraj omenjeni parametri. Za uspešno prašičerejo morajo rejci dosegati rezultate, ki bodo primerljivi prašičerejcem po Evro-pi. Za primer lahko navedemo rež ca prašičev v sosednji Avstriji, ki dosega naslednje parametre 2.4 gnezda na svinjo na leto 12.6 živorojenega pujska v gnezdu 13.4 deleža izgub 26.1 odstavljenega pujska na svinjo na leto Vsekakor bodo morali tudi naši rejci dosegati primerljive rezultate, kajti drugače jih bo uničila konkurenca na tržišču. Zavedati se b0 treba, da bodo le dobri rezultat' rejcu omogočili primeren standard. ZORICA ABRAHAM PA^’ dipl. inž. Kmet-ŽVZ za Po^ Žita Flisar Novak Corn belt - koruzni pas ZDA (3) (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Življenja na podeželju v Ameriki tako rekoč ni; samo tu in tam kaka farma, redka mesta pa povezujejo dolge in široke ravne ceste. Ob njih ni gostiln, samo bencinske črpalke in gostišča s hitro hrano in brezalkoholnimi pijačami, predvsem coca-colo z ledom. Hrana je napol pripravljena, industrijsko predelana in vsak košček je zavit v svojo embalažo. Producirajo velike količine embalaže in odpadkov, vendar se za to ne zmenijo kaj veliko. Energetsko so zelo potratni, vendar je energija še zmeraj dva do tri krat cenejša kot pri nas v Sloveniji. Vsepovsod imajo klima naprave. Javnih prevoznih sredstev nismo videvali, vendar nihče ne hodi povdarili, da so evropski kmetje vrtičkarji. V tem delu Amerike okrasnih, sadnih in zelenjavnih vrtov nismo videli in tudi rož na oknih ne gojijo. ziskave so na področju g®nSLja inženiringa in vzgoje ter preveri transgenih rastlin. V koru^Lj. vljajo gene drugih organizm^o ce kalčka koruze mikropfflPJLje »bombandirajo« z genom t>a. Bacillus turigiensis. Ta bakteNa v tleh in proizvaja beljakov'01 bicid, medvrsto kultivirajo in naredijo grebene, kateri so dobri tudi za zadrževanje vode pri namakanju. Rastlinski ostanki (mulč) preprečujejo zaskorjenje. Setev na grebene pa ni primerna za nagnjene terene, tam prakticirajo »No-Till«. V zahodnem delu, kjer pride- najnovejših strojev na poskusnem poligonu. Tam so bili vsi poslovno. Piva, vina in drugih alkoholnih pijač na sejmu niso točili. Pa še ena zanimivost in resničnostjo bila -med množico sodobne mehanizacije za obdelavo tal nismo videli niti enega pluga. ski morajo biti ostri, da lahko položijo seme dobro v zemljo, tako da ne ostane na površini ali med mulčem. Pravijo, daje direktna lujejo žita, le-ta zaradi močnega vetra, ki odnaša zemljo, sejejo v brazde. Harvest Days -dnevi žetve v Nebraski To je osrednji kmetijski sejem v Nebraski, na katerem so prikazani najnovejši dosežki v tehniki in genetiki. Na eni strani sejmišča je več kilometrov dolg poligon za preskušanje kmetijske mehanizacije, na drugi strani je polje z namakalnimi sistemi in predstavitev sortimenta poljščin. Več kot 400 razstavljalcev seje predstavilo na razstavišču razmejenem z glavno avenijo in 10-imi stranskimi ulica- obdelava V zadnjih desetletjih oranje množično opuščajo in prehajajo nat. i. konzervirajočo obdelavo. Oranje so opustili predvsem zaradi problema erozije oziroma odnašanja plodnih tal z vodo in vetrom ter zaradi onesnaževanja podtalnice. Ostanke rastlin pustijo na površini tal. Svetujejo, naj zemljo čim manj obdelujejo in ne premo- Vedno več je obdelave zemlje brez pluga. setev ("No-Till”) sistem, ki ga je treba obvladati, razumeti in vzpostaviti. Osnovni namen tega sistema je preprečiti erozijo, ohraniti strukturo tal, povečati organsko snov, zmanjšati zbitost tal, poveča- ti poroznost, zmulčiti slamo, medvrstno kultivirati in zmanjšati herbicide. Pravijo, da se pri puščanju organskih ostankov na površini in direktni setvi zmanjša erozija za 75 %, po 5 letih se izboljša struktura in poveča število deževnikov, ki so potrebni za vnos organske snovi in zraka v tla, po 15 letih pa se vsebnost organske snovi humusa podvoji. »No-Till« tako vpliva na pomembne stvari za preživetje človeka, t. j. zemljo in vodo. peš, vsi se vozijo z avtomobili. Tudi avtobusov nismo srečevali. Po našo skupino je prišel na letališče v Omaho avtobus iz Pennsyl-vanije, to je več kot 2000 km daleč. Z nami je prevozil okrog 3000 kilometrov. Nekaj sto kilometrske razdalje za Američane niso noben problem. Na daljše razdalje potujejo z letali. V kmetijskih državah ameriškega srednjega zahoda, ki smo jih prepotovali smo videli predvsem količino in manj kvlaliteto živjenja in bivanja, kot smo ga vajeni na stari celini. Vse mora biti veliko in na ekonomskih temljih. Večkrat so mi. Letos že 20. kmetijski sejem v Grand Islandu poimenovan kot dnevi žetve (enako kot v Nemčiji Feld Tage) je bil postavljen sredi polja in je kar za nekajkrat večji od celotnega razstavišča radgonskega sejma. Farmarji so se po sejmišču vozili z električnimi avtomobili, večje skupine pa na traktorskih prikolicah. V okviru sejma je bila bila razstava najnovejše kmetijske mehanizacije, razstava živine ter sort in hibridov semena glavnih poljščin. Obiskovalci na sejmu so naročali semensko koruzo - izpolnjevali naročilnice pri semenarskih firmah in si ogledovali delovanje kro. Z manj obelave naj bi preprečevali tudi zbitost tal na namakanih površinah in tam, kjer zemljo ravno obdelujejo s »chisel« plugi (grebači). Največ obdelajo z diskastimi orodji. Osnovno obdelavo opravijo v dveh prehodih, nato sledi predsetvenik. Setev je združena s škroplenjem in gnojenjem. »No-Till« - setev brez obdelave Direktna setev ("No-Till”) zahteva dobro varstvo pred pleveli. Sejalnica mora biti ustrezno težka ali obtežena s sodi z vodo in tudi di- »Ridge-Till« - setev na grebene V mrzlih, hladnih in mokrih območjih sejejo koruzo na grebene. Rastlinske ostanke zmulči kombajn ob žetvi. Ostanki koruzinja zadržjujejo zimsko vlago. Spomladi z zvezdastim nastavkom odstranijo rastlinske ostanke, da se tla hitreje segrejejo. Bistvo »Ridge-Till« ali setve na grebene je, da se seje zmeraj na iste grebene, na iste vrstice ali tik ob prejšnji vrstici. Na vrhu grebena se pred setvijo zemlja odgrne, da se poseje v čisto zemljino; v vrsti uporabijo her- Pioneer pridela 43 % semenske koruze na svetu Firma Pioneer ima sedež v Des Moinesu v državi lowa. Pioneer je največja semenarska firma na svetu, zastopana je v 70 državah, ima 85 centrov za dodelavo semena koruze in so 1. na svetu po prodaji semenske koruze. Uspešno gradijo svetovno mrežo dodelovalnih kapacitet in prodaje semena koruze, soje, krmnih rastlin. Pravijo, da so uspešni zato, ker dobro sodelujejo s kupci in obratno. Na ta način lahko ustvarijo profit. Seme koruze prodajajo farmerji. Pioneer jim pomaga s svojo komercialno in agronomsko službo. Najpomamb-nejša je tehnologija nato pridelek. Cilji njihovega dela so: z dobrim znanje do kvalitetnega semena on dobra prodajna služba. Osnova je raziskovalno delo, usmerjeno za potrebe farmerjev ter industrije. Imajo več inštitutov in raziskovalnih centrov, kateri se imenujejo po znanstvenikih. Glavne rasiskave so na področju genskega inženiringa in prehrane živali. Za raziskovalno delo je lani firma namenila 137 mi-Ijonov dolarjev. Najobširnejše ra- uničujejo ličinko koruzne Koruza z novim genom je odP a na koruzno veščo. Setev se^® j transgenih rastlin zaenkrat v E še ni dovoljena. af- Osnovni cilj raziskav s^Lje ske firme Pioneer je pridelka in zmanjšanje izgub-be pridelka koruze zaradi koruzne vešče so 16 % letn°ze je lekcija novih hibridov koru usmerjena na odpornost h|D na veščo. .. $' Ameriški farmarji pos^?, od-20 % površin koruze s hib° -a pornimi na veščo. Pri tudi interes za odpornost na herbicid Roundup- P°yde in pornosti na veščo, herb'c bolezni postaja vedno bolj P se-mbna vsebnost olja v zrnJ lekcija gre v smeri povečam bnosti olja nad 4 %• M55 vsebuje celo 7 % °^o Problem je erozija, Za tudi na poskusnem P°^U vjjo, zervirajočo obdelavo, je za koruzo najbolj zanest delava s Chisel plugom, P'^1 tljivih hibridih koruze je Pn ege^ setvi »No-Till« problem do enakomernega sklopa-jevanje koruze uporabljaj® gnojili in plin amonijak, 9 rajo v zemljo. as ve ti vestnik, 20. november 1997 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO ZDRAVILNE SKRIVNOSTI Vitamini Čeprav ime vitamini to na-kazuje, pa večina teh substanc ne spada med amine - dušik vsebujoče substance. Za ljudi šote organske spojine življenjsko pomembne (lat. vita -živ-Uenje). Ker se vitamini v orga-nizmu praviloma ne sintetizi-fajo ali v zelo omejenih količi-nah in ker v organizmu zaloge zadoščajo za dalj časa, jih moramo redno dovajati s hrano. Vitamini spadajo, tako kot mno-9' minerali, aminokisline in maš-c°bne kisline, med življenjsko pomembne sestavine naše prehrane. Glede na standard in sestavo We dobi pod normalnimi pogoji večina ljudi zadostno količino vitaminov. Poznamo pa stanja, ko organi-zem ne dobi zadostne količine vitaminov: 'Povečana potreba po vitaminih v dobi rasti, v nosečnosti, med dojenjem, pri vrhunskih šport-Pikih, kadilcih in alkoholikih, 'nizka vsebnost vitaminov v hrani zaradi neprimernega načina priprave hrane ali enolične prehrane, 'motnje v absorbciji, okvare jeter 'n nekatera obolenja, ki negativ-n° vplivajo na absorbcijo, transport, vezavo na receptorje ali na presnovo in izločanje vitaminov. Posamezni vitamini se razlikujejo glede obstojnosti zaradi vpliva toplote, svetlobe ali kisika v zraku. V okviru samozdravljenja nadomeščamo vitamine v stanjih pomanjkanja vitaminov. Vitamini skupine B Sem spadajo: • vitamin B1 (tiamin, anevrin) • vitamin B2 (riboflavin, lakto-flavin) • vitamin B6 (piridoksin) • vitamin B12 (kobalamin) • nikotinamid/nikotinska kislina • folna kislina • biotin • pantotenska kislina Tem različnim kemičnim substancam sta skupna topnost v vodi in vloga v metabolizmu. Udeleženi so kot koencimi pri življenjsko pomembnih reakcijah v organizmu. Vitamini skupine B preidejo v organizmu iz neaktivne v biološko aktivno, v glavnem fosforilirano obliko. Vitamin B1 V organizmu je vitamin B1 predvsem v obliki tiaminpirofosfata in triamintrifosfata (TPP). TPP je pomemben kot koencim encimov, udeleženih pri presnovi ogljikovih hidratov. Iz telesa se izloča prek ledvic. Zdrav moški potrebuje dnevno 1.3 do 1.5 mg tiamina, zdrava ženska 1.1 do 1.3 mg. Potreba v Zveza potrošnikov svetuje Strešna kritina Da ne bo vedno vse črno, naj bo tokratni primer iz naše pisarne spodbudnejši. V naši pisarni za potrošnike se je zaradi težav s strešno kritino oglasil neki občan. Strešniki Bramac so se slabo prilegali in so se zato lomili, streha pa je zamakala. Poklical je v tovarno, iz katere so poslali na ogled komisijo za reševanje reklamacij. Taje ugoto-v'la, da ni s strešniki nič narobe - ustrezali so predpisom in stan-^ardom. Pač pa strešniki niso bili pravilno položeni. Do napak je ,°j6i prišlo zaradi nestrokovnega polaganja. Čeprav pritožba ni a Upravičena, so mu zaradi dobrega imena firme za več kot p°Mvico strehe priznali reklamacijo v garancijski dobi. Primer se je končal potrošniku v prid, vendar le zaradi dobre ''°lje tovarne. Zato naj opozorimo na naslednje: strešniki morajo bi,i Položeni v skladu z navodili proizvajalca in v skladu z gradbe-n° liziko. Delo naj zato opravijo strokovno usposobljeni ljudje -svoj mojster bodimo raje pri delih, ki so preprostejša in jih Vladamo. Vodja območne pisarne ANDREJ ČIMER Hrup v življenjskem 'D naravnem okolju So^a Podlagi omenjenih zakonov izdani številni izvršilni pre-jg '■ Med njimi je najpomembnej-aa Uredba o hrupu v narav-li m'n življenjskem okolju (Uradni WS’ št 45/95’ 66/96 >- ki losn rU9'm doioča: mejne vred- 1 ravn' hrtJPa v naravnem in Hjskem okolju, način dolo-la 'n vrednotenja ravni hrupa in JPe za zmanjševanje in pre-D0|Q?Vanie čezmernega hrupa. Sd e uredbe veljajo za zunanji Jh P’ ki ga v posameznih območ-Ijg D ravnega in življenjskega oko-<>očajo stalne ali občasne °br6l|e bruPa enega ali več virov Strnjevanja okolja s hrupom. varstva Pred hrupom DoSa °Pene glede na občutljivost h ^^ega območja naravnega hrUR lenjskega okolja za učinke Uredba določa štiri stopnje pred hruP°m glede na ob-Štirj p®’ ki jih prav tako razvršča v Prva stopnja varstva ^treJU90™ velja za območje, ki e Povečano varstvo pred l'išmcrn (nePosredna okolica bol-r5vna’ 2dravilišč in okrevališč, na-hg jp°bmočja, namenjena turiz-rekreaciji). Druga stopnja hrupom velja za ob-' Mer ni dovoljen noben po-Sn??116' ki je moteč zaradi Hk°Cania hrupa (čisto stano-°bm°čje, okolica vzgojno-^en0693 in izobraževalnega ^0 .ak Tretja stopnja varstva P So Pom veN3 za območje, /d°Pustni posegi v okolje, ni moteči zaradi povzroča obraPa (poslovno-stanovanj-točja, območja, name njena upravnim, trgovskim, storitvenim, gostinskim dejavnostim, območja, namenjena kmetijski dejavnosti). Četrta stopnja varstva pred hrupom velja za območje, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so lahko tudi bolj moteči zaradi povzročanja hrupa (industrijski, obrtni objekti, transportna, skladiščna dejavnost). Mejna vrednost ravni hrupa je vrednost ravni hrupa, določena z omenjbno uredbo za posamezno območje naravnega ali življenske-ga okolja za dnevni in nočni čas glede na občutljivost območja za učinke hrupa, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev s hrupom. Območje naravnega ali življenjskega okolja IV. območje.......... III. območje......... II. območje.......... I. območje........... Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje hrupa Lastnik ali upravljavec vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne meritve ravni hrupa kot posledice obremenitve območja s hrupom iz vira. Novi posegi v okolje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območju, kjer predpisane mejne nosečnosti se poveča za 0.3 mg dnevno in v času dojenja za 0.5 mg dnevno. Ker se tiamin skorajda ne more uskladiščiti v organizmu, je potrebno redno dovajanje vitamina B1. Pri vrhunskih športnikih in težkih fizičnih delavcih je dnevna potreba po tiaminu od 4 do 8 mg. Ker tiamin sodeluje v presnovi ogljikovih hidratov, ga potrebujejo več tisti ljudje, katerih prehrana vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Potreba po tiaminu je povečana še pri alkoholikih in akutnih obolenjih jeter. Vsebnost v hrani Največ tiamina vsebujejo mišična vlakna v svinjskem mesu (0.8-0.9 mg/100 g), s tiaminom so bogati še ribe, jajca, mlečni izdelki, zelenjava in sadje ter izdelki iz polnozrnate moke. Pri kuhanju je izguba tiamina v hrani okrog 30-od-stotna. Pomanjkanje tiamina Pri normalni prehrani pomanjkanja tiamina v glavnem ne zasledimo. Klasično obolenje pri izrazitem pomanjkanju tiamina je beriberi. Bolezen so odkrili najprej v deželah, kjer je poliran riž glavna prehrana prebivalstva. Znaki bolezni so slabost v mišicah, motnje v delovanju čutil ter koordinacijske in gastrointestinalne motnje. Terapija Za oralno aplikacijo veljajo naslednja navodila - preventivno 5-10 mg dnevno, - za zdravljenje 50-200 mg dnevno, porazdeljeno v več doz. Absorbcijo tiamina motijo anta-cidi, alkoholi in grenčine v hrani (npr. indijski čaj). Vitamin B2 Njegovo prvotno ime je bilo lak-toflavin, ker so ga prvič izolirali iz sirotke. Riboflavin se absorbira v tankem črevesju in fosforilira vflavin-mononukleotid in flavin-adenin-nukleotid, ki sta koencima različnih flavoproteinov. Flavoproteini prenašajo vodik v celični dihalni verigi, pri oksidativni odcepitvi dušika v aminokislinah in pri odcepitvi vode iz maščobnih kislin. Izloča se prek ledvic. Odrasli moški potrebujejo dnevno 1.8 mg riboflavina, odrasle ženske 1.5 mg, nosečnice še dodatnih 0.3 mg in doječe matere 0.8 dodatnih mg riboflavina dnevno. Pri kroničnih vnetnih obolenjih tankega črevesja lahko nastopi mo s sokom ravni niso presežene, in ne povečanja obremenitve s hrupom v območju, kjer je obremenitev s hrupom čezmerna. Povzročitelji čezmerne obremenitve, morajo obstoječe vire hrupa (razen prometnih) prilagoditi zahtevam o mejni ravni hrupa v treh letih od uveljavitve citirane Uredbe (do meseca avgusta 1998). Z ukrepi zvočne izolacije je dejansko mogoče doseči zmanjševanje hrupa. Nadzor nad izvajanjem Uredbe opravljata inšpekcija za okolje in policija. Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali samostojen podjetnik (odgovorna oseba pravne oSčbe pa s 50.000 SIT ), če ne opravi prvih meritev ali ne izvaja občasnih meritev hrupa. Fizična oseba se kaznuje s 5.000 SIT (kazen se izterja na kraju samem, če Mejne vrednosti ravni hrupa (v decibelih) dnevna raven .... 70.... ..... 60.... .... 55.... ..... 50.... nočna raven ....70 ....50 ....45 ....40 uporablja npr. kosilnico, škropilnico, žago pred 8. uro zjutraj ali po 19. uri zvečer med delavniki ali na praznik oz. dela prost dan, oziroma če vozi vozilo na motorni pogon brez delujočih glušnikov). (Konec) VENČESLAV SMODIŠ pomanjkanje zaradi otežene ab-sorbcije, nizko koncentracijo riboflavina pa so ugotovili tudi pri ženah, ki dolgotrajno jemljejo oralne kontraceptive. Vsebnost v hrani Vitamin B2 je skorajda v vseh živalskih in rastlinskih organizmih. Največja koncentracija tega vitamina je v ledvicah in jetrih ( 2 mg/ 100 g), jajcih (0.31 mg/100 g ), mandeljnih (0.62 mg/100 g ), zatem v zelju, mleku, špinači, polnozrnatem kruhu ... Izguba vitamina B2 pri pripravi hrane je okrog 20-odstotna. Pomanjkanje riboflavina Nastopi ponavadi le zaradi vnetnih sprememb sluznic v telesu in lahko povzroči vnetje kože in nohtov, občutljivost oči za svetlobo in pekoč občutek v očeh. Terapija Za oralno aplikacijo velja: - pri preventivi 1-2 mg dnevno, - pri zdravljenju 5-25 mg dnevno. Pri predoziranju vitamina B2 s$ urin intenzivneje obarva rumeno. (Nadaljevanje prihodnjič) EDITH JOŠAR mag. farm., spec. Zelenjava Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer jabolka 80 60 55 hruške 250 - 299 banane 144 160 169 limone 276 300 300 grozdje 600 400 400 ananas 314 - 350 pomaranče 236 300 280 mandarine 236 300 300 grenivke 236 250 250 kivi 420 400 450 paradižnik 394 300 299 paprika 340 300 299 krompir 40 50 40 solata 160 220 165 korenje 100 200 200 zeleno zelje 40 70 55 rdeče zelje 100 - 120 čebula 93 150 120 kumare 330 - 300 ohrovt 236 - 200 česen 390 400 450 cvetača 490 300 290 jajčevci 526 - 250 hren 400 - 400 jajca 20 - 21 fižol v zrnju 321 - 280 orehova jedrca 1180 - 1100 suhe lige 900 600 600 suhe slive 900 700 600 med 600 600 - lešniki - 1400 1399 NASVET TEDNA za varčevanje z energijo: Pri nas doma smo centralni ogrevalni sistem dimenzionirali na milejše zunanje klimatske razmere. Ko nastopijo ostrejše razmere, ki ponavadi trajajo največ nekaj dni v ogrevalni sezoni, vključimo posamezne peči kot dodatni vir ogrevanja. Rubriko nasvet tedna pripravljamo v okviru kampanje za dvigovanje zavesti o učinkovitem ravnanju z energijo med Slovenci. Nasvete so pripravili v sodelovanju z informacijskimi pisarnami, ki delujejo v okviru projekta ENSVET. Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v najbližji svetovalni pisarni; v severovzhodni Sloveniji sta to pisarni v Lenartu (Trg osvoboditve 7, tel.: 062 724 256) in v Murski Soboti (Staneta Rozmana 28, tel.: 069 32 733), od ponedeljka, 24.novembra, pa bo podobna pisarna na voljo tudi v Lendavi. Goveji zrezki S šampinjoni nadeti goveji zrezki v omaki Potrebujemo (za 4 obroke); 1/2 kg govejega rostbifa (kare brez kosti), 25 dag svežih šampinjonov (v poletnem času lahko uporabimo tudi sveže samonikle gobe), 3 žlice olja, 2 žlici raztopljenega masla, polovico srednje velike čebule za nadev, 1 jajce, 1 žlico gladke moke za omako, 1,5 del kisle smetane, poper, sol, žličko rdeče paprike, vejico svežega ali suhega šatraja in manjši šopek petršilja. Priprava: Čebulo drobno sesekljamo, šampinjone narežemo na tanke lističe. Skupaj rahlo popražimo na olju, dodamo šampinjone in solimo. Pokrito dušimo na nižji temperaturi, da tekočina izhlapi. Po okusu popramo. Dodamo stepeno jajce in na temperaturi toliko časa mešamo, da dobimo gosto gobovo omako. Zrezek ploščato prerežemo, da dobimo 2 tanka zrezka (to nam lahko naredi mesar). Zrezke tanko potolčemo, pazimo, da ostanejo celi. Popramo in solimo ter jih premažemo z ohlajenim gobovim nadevom. Zvijemo in spnemo z zobotrebci. Mesne zvitke položimo v ognjavarno posodo, polijemo z vročo maščobo (olje) in pri zmerni temperaturi spečemo. Vmes poliva- po potrebi pokrivamo z alu-folijo. Popolnoma pečene preložimo v drugo posodo in držimo na toplem. V omako zmanemo med prsti vejico suhega šatraja ali lističe svežega. Omako še malo prevremo in precedimo. Smetani prilijemo 2 žlici mrzle vode, dodamo pičlo žlico moke in vse skupaj gladko raztepemo. Omako podmetemo in prevremo. Vroče zvitke narežemo na primerne kose, prelijemo z omako, ki smo ji skupaj s po-dmetom dodali žličko rdeče paprike. Zraven ponudimo slan krompir in sezonsko solato. Jed lahko vključim v praznični obrok, pripravimo ga toliko, da ne ostaja za pogrevanje. Gobove jedi niso primerne za pogrevanje. CILKA SUKIČ RADENCI - V devetih mesecih letošnjega leta so imeli vZdra---- vilišču Radenska 95.446 prenočitev domačih gostov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Dobro kaže tudi s prenočitvami tujih gostov, ki jih je bilo (prenočitev) 83.308. Med tujci predvladujejo Nemci, nato pa so italijanski, avstrijski in hrvaški turisti. (G. G.) ČRENŠOVCI - Občina Črenšovci je prijavila Upravi RS za var-_J stvo narave pet projektov za sofinanciranje, in sicer: za obnovo poškodovanih delov na cesti med Gornjo, Dolnjo in Gornjo Bistrico in cestah v Odrancih, Žižkih in Črenšovcih; za izkop jarkov v Brezovici ter obnovitev mostu na Črncu v Veliki Polani. Pa rezultat? Odobrili so jim 6.700.000 tolarjev, ki jih bodo porabili za cesto med Žižki in Črenšovci in za nov most v Veliki Polani. (J. Ž.) LJUTOMER - Na povabilo ljutomerskega dekana, sicer pa župnika v Gornji Radgoni Andreja Zrima, je bilo v ljutomerski cerkvi srečanje duhovnikov. Tačas je v omenjeni dekaniji 18 dušnih pastorjev. Najprej so molili, nato so spregovorili o pomoči bližnjemu (sočloveku), dotaknili pa so se tudi dela župnijskih pastoralnih svetov. (F. KI.) IHOVA - Nogometni klub v Ihovi vodi Milan Tomberger. Ta je po- vedal, da so med člani tudi taki, ki ne igrajo nogometa, drugače pa je ne NK edini, ki združuje mlade tega kraja. Igrišče so si uredili ob križišču ceste Negova-Ihova-magistralna cesta in na njem igrajo mali nogomet. Pri urejanju so pomagali tudi starejši krajani. (L. Kr.) STANJEVCI - Soboško Vodnogospodarsko podjetje Mura je bilo izbrano za opravljanje del pri odpravi treh zemeljskih plazov v Stanjevcih. Vrednost del, ki naj bi jih opravili do konca novembra, znaša 14.000.000 tolarjev. (G. G.) — GORNJA RADGONA - Zaradi letošnje obilne vinske letine so marsikje hitro napolnili lastne sode in cisterne, tudi v podjetju Radgonske gorice. Kam pa z »odvečnim« pridelkom? Vodstvo omenjenega podjetja je najelo dodatne prostore za mošt (sedaj že vino) v Bohovi pri Mariboru. Tja so mošt vozili s cisternami. Brž ko bo v domačih kleteh spet kaj več prostora, bodo vino prepeljali nazaj in ga pripravili (tudi »rezali«) za trg. Močno se je uveljavil janževec, ki ga e včasih celo zmanjkalo, letos pa se to najbrž ne bo zgodilo. (L. Kr.) LUKAČEVCI - V Lukačevcih, eni manjših vasi v pokrajini ob Muri, so bili v letu, ki se naglo izteka, dokaj dejavni, saj so dodobra utrdili vaške ceste in tako imenovane poljske poti, »sanirali« do divja odlagališča odpadkov in polepšali okolico gramoznice. Dobro je stekla tudi akcija za asfaltiranje 800-metrskega odseka ceste od vaške kapelice do pokopališča. Še preden se bo začela (koledarska) zima, bodo postavili avtobusno čakalnico. (G. G.) VERŽEJ - Regionalna komisija Pomurske turistične zveze, ki — je ocenjevala kraje, je podelila Veržeju prvo mesto za najbolj urejen turistični kraj v Pomurju. Seznam pridobitev, s katerimi se ponaša Veržej, in ki so zanimive za turiste, bi bil predolg za objavo v časopisu, zato naj jih nanizam le nekaj: murski mlin, tri kakovostne gostilne, kmetija odprtih vrat, mesarija, spominska soba skladatelja Slavka Osterca, praznik narcis, vaški park, urejenost domačij... Veržej je tudi eden redkih krajev, ki imajo kanalizacijo. (J. Ž.) MORAVSKE TOPLICE - V počastitev praznika občine Mora-— vske Toplice so pripravili tekmovanje gostincev iz domače občine. Najbolši narezek je pripravilo gostišče Sinjor iz Martjanec, drugo in tretje mesto pa sta si »razdelili« gostišči Puhan iz Motvarjevec in bistro M iz Sebeborec. Najbolj domiselno sestavljena in aražirana darila pa so pripravile trgovine: Fema iz Martjanec, medičarstvo Jožice Celec in tkalka Elizabeta Cipot iz Moravskih Toplic. (G. G.) JANHOVA - V Janhovi na Apaškem polju so bogatejši za — 1.300 metrov dolgo cesto, katere modernizacija je stala 14.000.000 tolarjev. Dobršen delež za cesto so na podlagi pogodb prispevale domačije, ki stoje ob cesti. FILOVCI - Na regionalni cesti med Martjanci in Dobrovnikom ___J so bili do nedavnega kar štirje ozki mostovi, ki so delali voznikom nemalo preglavc, zgodile pa so se tudi že nesreče. Končno pa se je premaknilo na boljše: most pred Dobrovnikom so delavci celjskega Gradisa že razširili pa tudi ovinek ni več tako oster; ščaso-ma pa bodo končali tudi gradnjo mostu čez potok v Filovcih. Tega gradijo delavci Pomgrada Nizkogradenj iz Murske Sobote, naložba pa znaša 15.000.000 tolarjev in so jo »pokrili« z denarjem iz republiškega proračuna. Kdaj pa bodo razširili še most med Bogojino in Filovci in ozek most pri Bogojini? (G. G.) 24 televizijski spored od 21. do 27. novembra" vestnik, 20. november 1997 PETEK 21. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 12.10 Tri krone, švedska nad., 12/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.05 Komorni ansambel Slovenicum 15.35 Gore in ljudje 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Predsedniške volitve '97 21.10 Agencija 22.35 Odmevi, vreme, šport 23.20 Newyorška vročica, ameriška nan. 23.45 Holcroftova zaveza, angleški film TV SLOVENIJA 2 9.20 Mostovi 9.50 Slovenski utrinki 10.20 Resnična resničnost 10.50 Toni Morrison, angleška oddaja 11.40 Aliča, evropski kulturni magazin 12.10 Pisave 12.40 Zgodbe iz školjke 13.10 Dobili smo kino, francoski film 14.40 Frasier, ameriška nan. 15.05 Pacific Drive, avstralska nad. 15.35 Anna Maria, nemška nad., 1/14 17.05 Jeklene ptice, angleška nan. 17.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek 19.00 Znanje je ključ 19.30 Pacific Drive, avstralska nad. 20.00 Hollywodd, angleška serija 20.55 Veleslalom (ž), 2. tek 21.45 Dim, ameriški film 23.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 0.15 Koncert Big banda POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Na nebu - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Volitve 1997 -15.00 Tarzan - 15.30 Ograje našega mesta - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz -18.00 Cosby - 18.30 Varnostniki luke -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Volitve 1997 - 21.00 Smrtonosni mikrobi - 22.00 Milenium - 23.00 Omega mož, ameriški film - 0.30 Playboy - 1.00 Brez strahu, erotični film - 2.30 24 ur. TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Domači izdajalec, ameriški film - 18.00 Družina za umret -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Nevarna Lolita, ameriški film -22.00 Družina za umret - 22.30 M.A.S.H. -23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Santa Barbara - 13.10 Sinovi neviht - 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke in mladino -16.05 Poročila - 16.15 Krivda, nad. -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju - 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dediščina: Josip Juraj Strossmayer - 20.50 Po naši lepi - 22.00 Pol ure kulture - 22.35 Opazovanja - 23.10 Tednik - 0.10 Poročila - 0.20 Oddelek za umore, nan.,- 1.10 Primer Pelikan, ameriški film - 3.25 Svet zabave - 4.05 Dokumentarna serija - 4.30 Filmska klapa - 4.55 Nepozabni filmi: Dvanajst ožigosanih, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.35 Koledar - 14.45 Vse, kar dopušča nebo, ameriški film - 16.45 Za otroka in mladino - 17.30 Acapulco z dušo in telesom -17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugoo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nad. - 21.00 Poročila -21.15 Popolna tujca -21.45 Dekleta v zaporu, ameriški film - 23.10 Princ teme, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11.10 Sa-vannah - 1 2.00 Zvon - 1 2.05 Meldije -13.00 Dnevnik - 14.00 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 Tv-doktor - 17.10 Deklamacija - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.50 Nemogoče? - 21.45 Ekskluzivno - 22.05 Keno - 22.15 Nezavest, ameriški film (čb) -23.50 McCoyTynerTrio - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30-9.00 Prenos 1. programa - 15.05 Kje, kaj? - 15.30 Orson in Olivia, risanka -15.55 Vreme - 16.00 Družinski magazin -16.30 Friderikusov show - 18.35 Strasti -19.00 Družina Onedin - 20.00 Kviz o Kodaku - 21.00 Telešport - 22.00 Aktualno -22.25 Dnevnik - 22.40 Vreme - 22.45 Črni avgust, nan. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Kolidž v Kaliforniji - 9.35 Obalna straža - 10.20 Vihar nad Florido, resnična zgodba - 11.50 Konfeti -12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Tom in Jerry - 12.55 Smrkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.20 Pink Panter -14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti -15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža -17.15 Na jug - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prija telji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport -20.15 Asterix , risani film - 21.30 Gremlini, film - 23.15 Trideset let 03 -0.15 Michael Jackson, posnetek koncerta TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Škrlatni plašč, pustolovski film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina,-13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejokvsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stari -21.20 Naš svet - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Utrip, srhljivka - 0.45 Sodna noč, akcijski film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Novo ... - 10.15 Borza - 1 0.45 Deželni magazin - 11.30 Na Saškem - 12.00 Nočni studio - 13.00 Priče stoletja - 14.15 Koncert: John Pizzarelli Trio - 15.00 Šport pod drobnogledom - 15.30 Banane - 16.30 Arhitektura - 17.15 Halo, kako gre? - 18.15 Potovanja k umetnosti: južna Tirolska - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Mesto -dežela - Avstrija - 21.00 Avstrijska železna cesta - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Festival male umetnosti - 23.20 Na plaži Belfasta, film - 0.00 Včasih me je strah - 1.35 Čas za kulturo - 2.20 Jazzfestival Leverkusen SOBOTA k 22. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 8.05 Radovedni Taček: Stopnica 8.25 Taborniki in skavti 8.45 Naša pesem 9.15 Anna Maria, nemška nad., 1/14 10.45 Hugo 11.15 Tednik 12.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, nemška nan. 14.55 Zgodbe iz školjke 15.30 Anin boj, kanadski film 17.00 Obzornik 17.10 Srečanje s kiti svetega Lavrenca, kanadska oddaja 18.05 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Resje! 21.35 Cikcak 22.15 Poročila, vreme, šport 22.45 Wycliffe, angleška nan. TV SLOVENIJA 2 13.15 Pod klobukom 14.00 Sprehodi v naravo 14.15 Dim, ameriški film 16.00 Pomp 17.00 Pacific Drive, avstralska nad. 17.30 Teniški magazin 17.55 SP v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek 19.30 Pacific Drive, avstralska nad. 20.00 National Geographic, ameriška serija 20.55 Slalom (m), 2. tek 21.45 Klavir, avstralsko-francoski film 23.45 Zlata šestdeseta: Neca Falk 0.45 V vrtincu 1.15 Sobotna noč POP TV 8.00 Pujsji dol - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 10.30 Power Rangers - 11.00 Priden kuža 3, mladinski film - 12.30 Trdnjava El Condor, ameriški film - 14.30 Highlander - 15.30 Ro-bocop - 16.30 Herkul - 17.30 POP party - -18.30 Miss Slovenije 1997 - 18.50 Vreme -19.00 Miss sveta '97, prenos s Sejšelov -21.00 24 ur - 21.30 Odpadnik - 22.30 Dolga pot domov, ameriški film -0.15 Playboy special - 1.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Zorro, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Gola resnica - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Mulci -20.00 Kaskaderji - 21.00 Organizacija, ameriški film - 23.00 Lovec na glave - 0.00 Zapp TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Sonce vzhaja, ameriški film -13.55 Risanka - 14.00 Poročila - 14.05 Mladinska serija - 14.55 Briljantina - 15.40 Televizija o televiziji - 16.20 Dr. Guinnova, nan. - 17.10 Vesoljčki v družini, otroška serija - 17.40 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zabavni program - 21.15 Izbor Miss sveta '97 - 23.20 Opazovanja - 23.55 Polnočna premiera - 1.35 Zaupno - 2.20 Psi faktor, nan. - 3.05 Svet hipnoze Paula Mc-Kenne - 3.30 Konzervirani Carrott, serija -4.15 Koncert - 4.45 Največji uspehi hrvaškega športa - 6.45 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 13.25 Koledar - 13.35 Dosjeji X - 14.20 Črno belo v barvah, ponovitev - 17.20 Morje - 17.50 Skrivnosti parapsihologije - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik -. 20.15 Zlati gong, glasbena oddaja - 21.00 Poročila - 21.15 Popoln svet, am. film - 23. 30 Potovanja: Švedska - 0.25 Oprah Show 7 V MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Ponovitve-13.00 Dnevnik-13.10 Narodna glasba - 13.35 Potepanje po deželi domači - 14.10 Chaplinove burleske - 15.25 Naravoslovni film - 15.35 VVerkfilm - 17.10 Moda '97 - 16.35 Deklamacija - 16.45 Državljan - 17.30 Reportaže - 17.55 Pojavi v živalskem svetu - 18.30 Skrivnosti možgan -19.00 Vse, kar je glasba - 19.05 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Show program - 22.05 Nebo onstran rešetk, francoski film -23.55 Koktajl-bar TVMADŽARSKA2 9.00 Računalništvo - 9.30-12.00 Narodnostne oddaje - 12.00 Zvon - 12.05 Madžarska hiša - 12.30 Macedoromi v Budimpešti -13.00 V imenu ljubezni - 14.45 Bartok: Tri burleske - 15.05 Biseri, jezikoslovni program - 15.35 Rad bi, če bi me imeli radi, Ady -16.45 Odgovarjamo na telefone - 17.00 Telešport, nogomet - 19.00 Zgodovina književnosti - 19.20 Pratika - 19.30 Familija -20.00 Vesti iz EU - 20.10 Mala gospodična Marker, ameriški film - 21.55 Reforma državnih izdatkov - 22.00 Telešport - 22.30 Klub znanstvenikov , družboslovna okrogla miza TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -9.30 Aliča v čudežni deželi - 10.05 Grisu, majhni zmaj - 11.05 Disneyev festival -12.00 Harry in Hendersenovi - 12.25 Vse v redu, Corky - 13.15 Življenje in jaz - 13.30 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira -14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.30 Specialisti - 16.25 Beverly Hills 90210 - 17.10 Trideset let 03 - 18.00 Šport- 19.30 Časvsliki- 20.15 Trideset let 03, prenos koncerta - 22.45 Smrtonosna igra, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Uživanje dovoljeno -9.30 Schinderhannes, film - 11.20 Zeleni ogenj, pustolovski film - 13.00 Poročila -13.10 08/15, film - 14.40 Junak iz Santa Clare, filmska komedija - 16.05 Gremo gor -16.30 Alpe Donava Jadran - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Belo-modre zimske zgodbe -21.50 Gledališka komedija - 22.50 Poročila - 22.55 Steenfortovi - 0.50 Sramota polka, film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Italijansko življenje - 7.30 Trikrat Grčija - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe, Donava, Jadran -10.15 Domovina tuja domovina - 10.45 Mesto - dežela - Avstrija -11.30 Pred tridesetimi leti - 12.05 Koncert: Dire Starits - 13.15 Vrtiljak šlagerjev - 14.00 Novo - 14.30 Čudoviti svet - 15.15 Televizija za ženske - 15.40 Ulična znanstva - 15.55 Ešnapurski tiger, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Kot še-sticana lotu- 18.30 Tujina - 19.00 Danes -19.20 Foyer - 20.00 Poročila - 20.15 Pesnik Wolfgang Borchert - 21.00 Pred vrati -23.40 Bulevar Bio - 0.40 Pogledi s strani -1.05 Pločevina ali cvet - 3.10 Jazz festival Leverkusen NEDELJA 23. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 8.20 Čebelica Maja 8.45 Živ žav 9.35 Spreminjajoči stroj, poljska nan. 10.00 Poročila 10.10 Umetnost petja 11.05 Divja Avstralija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 13.10 Ljudje in zemlja 15.00 Poročila 15.10 Zlomljena sulica, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nan. 17.35 Po domače 18.35 Podolgem in počez: Šempeter 19.00 Poročila 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje lota / 19.30 Dnevnik 20.10 Posebna volilna oddaja 20.20 Zoom 21.35 Predsedniške volitve'97 22.40 Poročila, vreme 22.50 Steklina, kanadski film TV SLOVENIJA 2 11.05 V vrtincu 11.35 Lahkih nog naokrog 12.20 Zlata šestdeseta: Neca Falk 13.20 Pacific Drive, avstralska nad. 13.45 Rapsodija na Paganinijevo temo 14.10 Tezej in Ariadna, balet 15.05 Agencija 16.25 Odprto prvenstvo v tenisu, finale 17.25 Košarka NBA 17.55 SP v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek 19.30 Pacific Drive, avstralska nad. 20.00 Svilena obleka, valižanska nad., 3/4 20.55 Slalom (ž), 2. tek 21.45 Alpe Jadran 22.15 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.45 Šport v nedeljo 23.30 Pihalni orkester Logatec 0.00 Tok noč tok POP TV 8.30 Zvezdne steze - 9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Power Rangers - 11.00 Herkul - 12.00 Brez zapor z Jonasom - 13.00 Miss sveta '97, ponovitev - 15.00 Robocop -16.00 Otroški zdravnik - 17.00 Radijska postaja - 17.30 Zapeljan in izdan, am. film -19.00 Volitve 1997 - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Volitve 1997... Športna scena, izmenično - 23.00 Pravica je slepa, am. film -0.30 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Zgodba Terryja Foxa, kanadski film - 18.00 Gola resnica - 18.30 Živa - 19.30 Mulci - 20.00 Proti vetru - 21.00 Kariera preko trupel, nem. film, 3. del - 23.00 Temne sence - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.05 Bajkalsko jezero, dokumentarni film - 10.00 Risanka - 10.25 Otroška oddaja - 10.40 Veselje z glasbo - 11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Lovci na trofeje, dokumentarno glasbena oddaja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Poročila -15.00 Oprah Show - 15.50 Poletni prijatelji, ameriški film - 17.20 Poročila - 17.30 Bever-ly Hills - 18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik - 20.20 Na zdravje!, nan. - 20.50 Razbijalec, ameriški film - 22.45 Opazovanja -23.15 Vizije neba in pekla, serija - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.50 Koledar - 14.00 Briljantina - 14.45 Psi faktor - 15.30 Polnočna premiera, ponovitev - 17.10 National Geographic, serija -18.05 Alpe - Donava - Jadran - 18.35 Glasbena oddaja - 19.05 Popaj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Koncert klasične glasbe - 21.15 Poročila - 21.25 Vidikon - 22.15 Zakonski pristan, humoristična serija - 22.45 Beltene-bros, španski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Otroški program -8.30 Tv-magister - 10.00 Živali iščejo dom -10.30 Odkritje možgan - 11.30 Glasbene dinastije, družina Berki - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Jani gre na dom - 13.00 Oliver Twist, angleški film -14.45 Tri želje - 15.40 Ortodoksni verski program - 16.10 Disneyjevi filmi - 17.15 Želeli ste - 18.05 Turistični magazin - 18.50 Vse, kar je glasba - 19.00 Teden in Dnevnik -20.00 Film tedna: Nič za oči, ameriški film -21.45 Odnosi, nan. - 22.35 Tonik - 23.00 Yul Brynner: Mož, ki je bil kralj, portret IV MADŽARSKA 2 9.40 Nenavadna poroka - 11.00 Telešport, rokomet - 13.00 Angleško podeželje - 13.30 Vesoljske igre - 14.00 Nepal, serija - 14.10 Neznana Budimpešta - 14.45 Ljubezen neke avstralske deklice v Rimu, film - 16.20 Musiča Historica - 16.30 Tranzit - 17.05 Obalna straža nan. - 17.50 Vreme - 18.00 Klub 97 - 18.30 Kviz - 19.00 Show »21« - 19.30 Donatoor - 20.00 Tartuffe, gledališka igra -22.20 Klip mix - 22.35 Šport TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Strah gangsterjev, filmska komedija - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Šport - 12.40 Zlo prihaja na tihih čevljih, film - 14.10 Bodiček, akcijski film -15.55 Črni gusar, pustolovski film - 17.30 Tohuvvabohu - 18.00 Srček - 18.30 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Schimanski -21.45 Šport - 23.05 Policisti iz San Francisca, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Camel Trophy - 9.30 Katoliška maša -10:15 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.30 Policijska inšpekcija 1 - 15.00 Univerzum novice - 15.25 Geierwally, film - -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Časvsliki - 20.15 Aubergerjevi - 21.55 K stvari - 23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično: Saloma -1.10 Teden kulture - 1.40 Halo Avstrija, halo Dunaj - 2.15 Dober dan, Koroška 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Medtoni - 7.45 Alpska panorama - 9.00 Cas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Smrt in dokončanje - 10.00 Nemški rekvijem - 11.15 Matineja - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Spomini - 13.45 Pozitivno proti -15.45 Čas za sneg - 16.00 Življenjski prostori - 16.30 Blues iz Kaisermuhlena - 17.15 Živalski portret - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovorvživo - 20.00 Poročila - 20.15 Čehi in Nemci -21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva -21.15 Tri srečanja s smrtjo - 23.15 Komisar PONEDELJEK 24. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 10.50 Zmenki, ameriška nan. 11.15 Napad velikanke, ameriški film 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 15.25 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Rep 17.25 Pouka je konec, nizozemska nad. 17.40 Mejniki, nemška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualna oddaja 21.05 Moja dežela, lepa, urejena in čista 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudsonova ulica, ameriška nan. 23.10 Lanski sneg, nizozemski film TV SLOVENIJA 2 11.55 Zoom 13.05 Znanje je ključ 13.35 Šport v nedeljo 14.20 Naša pesem 14.50 Obzorja duha 15.20 Pihalni orkester Logatec 15.50 Hollywood, angleška serija 16.45 Svilena obleka, valižanska nad., 3/4 17.35 Pacific Drive, avstralska nad. 18.05 Lovejoy, angleška nan. 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi 20.00 Zasebni zločini, italijanska nad., 1/8 20.50 Sloves, angleška serija 21.50 Pomp 22.50 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 POP kviz - 13.30 Morska deklica - 14.00 Športna scena - 15.30 Ograje našega mesta - I6-3 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Co-sby - 18.30 Obalna straža - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Začetnik, ameriški film -22.15 Detektivka Lea Sommer - 23.00 Na nebu - 0.00 Poltergeist - 1.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.30 Borzni monitor 15.00 Proti vetru - 16.00 Kariera preko - 18.00 Družina za umreti - 18-30 Živa 19.30 Mulci - 20.00 Paralelni svet - 20-^ Nogomet: Španska liga - 22.30 M.A.S-h-23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 1®’ Izobraževalni program - 11.30 Za otroK 12.00 Dnevnik - 12.25 Santa BarWra 13.10 Pol ure kulture - 13.40 Opera 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke in mla . - 16.05 Poročila - 16.15 Krivda, nad.,2®^' del - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 sreče - 18.35 Smerokaz - 19. 30 Dne^o 20.15 Podelitev nagrad hrvaškega 9le prenos - 21.10 Reportaža - 22.100P vanja - 22.45 Filmska noč z Whoopi TV HRVAŠKA 2 r 14.10 Koledar - 14.20 Mestece P^i 15.10 Kako se poročiti z milijonarjem,^,p film - 16.45 Za otroke in mladino - 1 kumentarni film - 17.55 Živeti z ... 'IgjO Hugo - 19.00 Županijska panorama'1 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Murpl^ j. - 20.55 Poročila - 21.05 PeklenskaPr" jK nost, dok. film - 22.05 Newyorški nan. - 22.55 Bikini - atomski park, dok- TV MADŽARSKA! q5 11.00 Disneyjevi filmi - 12.00 Zvon -Nedeljska glasba med tednom - 12.00 nik - 14.00 Narodnostne oddaje -levideo - 15.00 Prenos zasedanja pada a. - 16.00 Otroški program - 16.30 V ira®n bežni - 17.00 Za mladino - 17.15 magazini in dnevniki - 18.00 Reforma drt izdatkov - 18.05 Deklamacija - 18- jjj otroke - 18.30 Kralj pamp, nan. - 45 Dnevnik, šport - 20.00 Dosjeji X '^^0 Freijev dosje: Govoreče živali -21-35 U Szabo, gala ob 2000. nadaljevanju -Mixishow - 23.00 Snežni plaz, madžar - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 e 14.00 Skupščinski dnevnik - 15-u .7,30 danje parlamenta - 17.00 Turizem - ev-Pratika - 17.35 Odprti studio - 17 po-nik - 18.25 Vreme - 18.30 ZnansN® ročevalec - 19.00 Nogomet - 21° n« Rabin - 22.00 Aktualno - 22.25 On® 22.40 Vreme - 22.45 Črni avgust, nan- TV AVSTRIJA! 9.00 Srednja šola v Kaliforniji - 9Z -| 1.5° straža - 10.05 Bodiček, akc. .gjni' Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi 3 46 12.4OTom inJerry- l3.10Smrkci' Qlji(1n Ko so živali zapustile gozd - 14.50 - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knig jg()6 16.25 Obalna straža - 17.15 Najug -j^ns Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozn družina - 19.00 Karolina v velemestu -j, Časvsliki - 20.15 Gala športna P 21.05 Bančni trio, komedija - 22-3 - 22.45 Žrtva njegovega besa, srn J1 TV AVSTRIJA 2 9.05 Junak iz Santa Clare, filmska ko" Kti' 10.30 Bogati in lepi - 11-15 K ^.0 11.45 Vreme - 12.00 Poročila ' Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije gr Poročila - 13.10 Ljuba družina - 1 ; 0.1’ ski zdravnik - 14.45 Lipova ces Bogati in lepi - 16.00 Schiejok -g|ad® 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19 ° „ -j 5 nes - 20.02 Pogledi s strani -‘ 'orOč^ moje hčere - 21.05 Tema - 22- 3SAT 9.00 Čas v sliki - 9.05 Foyer -9. svet - 9.45 Halo, kako je? - 1°*Ki - 11.30 Tujina - 12.00 Munche" 13.30 ARD-ekskluzivno - 14 U ,5.30 koncert - 14.45 Klub seniorjev - ^1 sveti in tendence - 15.55 Zdravs jaR 16.00 Škof Ireneos na Kreti - 1 pesek ... - 17.15 Okolje - 17£’ in kič - 19.00 Danes - 19.20 Cas - 20.00 Poročila - 20.15 Samo a poro-film - 21.40 Rdeče mravlje - 22- Ril ’8 Jo Jo Ja '4, °Bi Lei V vestnik, 20. november 1997 televizijski spored od 21. do 27. novembra torek LW. NOVEMBER SLOVENIJA! 9.55 Lovejoy, angleška nan. ”■45 Holcroftova zaveza, angleški film ‘■30 Podolgem in počez: Polhov Gradec ■00 Poročila 3'05 Lingo 4.55 Po domače 555 Mostovi 700 Obzornik 7'0 Taborniki in skavti io a5 Pobe9 iz Jupitra, serija 8.00 Po Sloveniji “■40 Kolo sreče ”■15 Risanka ^0 Dnevnik ”■05 Povečava kOO Studio city ‘•00 Odmevi, vreme, šport 740 Martin Luther, nemška nad., 4/5 '5 Svet poroča ^SLOVENIJA 2 Sobotna noč Dlan v dlani Recept za zdravo življenje Newyorška vročica, ameriška nan. Sloves, angleška serija Alpe Jadran Zasebni zločini, italijanska nad., 1/8 Simpsonovi Havajski detektiv, ameriška nan. Prisluhnimo tišini Pacific Drive, avstralska nad. Nasvidenje, Amerika, am.-poljski film Darilo Dunaju, portret Christe Ludvig Opus •Hip IV ’®00 Santa Barbara - 11.00 Ograje naše-Resta - 12.00 Na nebu - 13.00 POP f' 13.30 Glavni kuhar - 14.00 POP par-l ' 15.00 Tarzan - 15.30 Urgenca - Santa Barbara - 17.30 POP kviz -C®9 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 ?l’'e - 19.30 24 ur - 20.00 Ko pade zi-a’ ameriška drama -21.45 Sedma nebe-inn^^'30 Obraz tedna - 23.00 Na nebu - Poitergeist - 1.00 24 ur gajba 24 ur, pOnovitev - 9.30 Borzni monitor . 3.00 Reševalci - 16.00 Družina za umij 16.30 Nogomet: Španska liga -। '00 Družina za umreti - 18.30 Živa -h'30 Mulci - 20.00 Severna obzorja -‘®0 Družina za umreti - 22.30 M.A.S.H. 1 3-00 Reševalci - 0.00 Živa '4.00 '4.30 '5.00 '5.25 '6.25 '6.55 '7.40 '8.05 9.00 9.30 °.00 ".55 22.55 [Hrvaškai Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 । °čila - 10.05 Izobraževalni program -Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 nad. " 13-10 Santa Barbara -IhrvjiK pQročila - 14.00 Podelitev nagrad Ladj®9a gledališča - 15.05 Za otroke in 1'7Ono'15-45 Izobraževalni program -'8.3*5 । ^ška danes - 18.00 Kolo sreče -'Ojc^^ko naprej ... - 19.30 Dnevnik -20.4k , a" v dokumentarna oddaja -!3.1O r Osprediu * 22.35 Opazovanja -1fi0. Ulmska noč z VVhoopi Goldberg: Kla-v Ce. ameriški film - 0.55 Poročila J^VASKA 2 OpjKoledar - 14.45 Filmska noč z Who-‘ 1625 Za OtrOke " 17’00 »imanah' nad. - 17.45 Prizma, mednarod-'iis|$ azin ' 18.35 Hugo - 19.00 Županj Panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 ^■20b '30 Bolnišnica upanja, nan. -v Poročila -21.30 Črno belo v barvah LADJARSKA! ^m6ra®ka TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Wn ' nan- - 10.15 Ponovitve - 11.10 'a akademija - 12.00 Zvon - 12.05 '7Oo?e skladbe - 13.00 Dnevnik -Nu r sedanje parlamenta - 16.30 V % 'kjbezni - 17.00 Sotrpini - 17.15 1 'oii^v '4$ Regionalni dnevniki - 18.00 t'30k kronika - 18.20 Za otroke -%^kralj pamp, nan. - 19.30 Dnevnik, ^IstjA20'00 Urgenca, nan. - 20.50 Krimi-'■OjT" ma9azin - 21.25 Publikum -'■Ž5t °Vn na zidu, madžarski film (čb) - e'ešport - 23.55 Dnevnik ^OZARSKA 2 Prenos 1. programa - 8.30 Za-<'s0 narlamenta ‘ 16.20 Euroklick -X^evnik - 17.00 Uzun Koj, dolga m l°Qii Derrick, kriminalka - 18.35 .Hg a ' 19-05 Mojstrovine - 19.15 Za - Družina Onedin - 20.00 ,20.25^'akmovanje, gospodarski magazin i ^rof ®nski magazin - 21.00 Znanstve-% Levaleč - 21.25 Reforma državnih 21.30 Telesreča - 22.00 Aktual-25 Dnevnik - 22.45 Universitas IRIJA 1 ?i|ornir^' Program - 9.15 Srednja šola v ? g^J1 ' 9.30 Obalna straža - 10.15 l'2.15' Pustolovski film - 11.50 Konfeti |Mq a. Deklica s čarobnimi močmi -V5kn°m '.n Jerry ’ 13-10 Smrkci ‘ S° zapustile gozd - 14.50 Asr ~ Zdravnica iz strasti - 15.40 Kni-V 'Bn^'2® Obalna straža - 17.15 Na Ipo Glej, kdo tam razbija - 18.30 ■^0 Ca',azna družina - 19.00 Varuška -VHh V sliki ~ 20-15 Poročena z mori-res' zgodba - 21.50 Lorenzovo 'Cna zgodba - 0.05 Nori mesec, TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 08/15, film - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.300gled - 23.00 Oddaja o kulturi: Divje noči, film - 1.40 Dobrodošli v interaktivni Avstriji 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Okolje - 10.15 Umetnost in kič - 10.45 Slike iz Avstrije - 11.30 Evropski magazin - 12.00 K stvari - 13.10 Tema - 14.00 Glasba iz alpske dežele -15.00 Dolga pot v Cardiff, film - 16.30 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Užitek na dober nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Smrtonosna igra, film - 22.00 Poročila - 22.25 Zadnji kurir, srhljivka - 0.10 Nemška demokratična republika na majhnem filmu, prvi del SREDA , 26. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 10.20 Havajski detektiv, ameriška nan. 11.10 Nasvidenje, Amerika, ameriško-polj-ski film 12.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.10 Resje! 15.35 Srečanje s kiti sv. Lavrenca 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Klic dobrote, prenos iz Celja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Grace na udaru, ameriška nan. 23.10 Dečki v rjavem, angleški film TV SLOVENIJA 2 11.00 Svet poroča 11.30 Prisluhnimo tišini 12.00 Darilo Dunaju, portret Christe Lud-wig 13.00 Opus 13.55 National Geographic, ameriška serija 14.45 Studio city 15.30 Martin Luther, nemška nad., 4/5 17.00 Pacific Drive, avstralska nad. 17.35 Hoganova druščina, ameriška nan. 18.05 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Pacific Drive, avstralska nad. 20.00 Liga prvakov v nogometu, Bešiktaš -Bayern Munchen 23.30 Film o pianistu, kanadska glasbena oddaja POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Na nebu - 13.00 POP kviz -13.30 Obraz tedna - 14.00 Sedma nebesa - 15.00 Tarzan - 15.30 Urgenca - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Posvečeni, ameriški film - 22.30 Prijatelji - 23.00 Taksi -23.30 Na nebu - 0.30 Poitergeist - 1.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Severna obzorja - 18.00 Družina za umret - 18.30 Živa -19.30 Mulci - 20.00 Nove supermanove dogodivščine - 21.00 Vesoljski bojevniki -22.00 Družina za umreti - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA! 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Savannah, nad. - 13.10 Santa Baržara -13.55 Poročila - 14.00 Potepam se in snemam - 14.45 Risanka - 15.05 Za otroke in mladino -15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Glas domovine - 19.30 Dnevnik -20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub -21.20 Kultura - 22.25 Opazovanja -23.00 Filmska noč z Woopi Goldberg -1.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.30 Koledar - 14.40 Klarino srce, ameriški film - 16.25 Za otroke in mladino -17.10 Savannah - 1,7.55 Ta leta ... -18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Banan ni, nad., zadnji del - 21.15 Poročila -21.30 Ples s tujcem, britanski film - 23.20 Koraki, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11.05 Nan. - 12.00 Zvon - 12.05 Narodna glasba - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Izobraževalni program -15.25 Vino in oblast - 15.55 Za otroke -16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Služba Alfa - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle -17.15 Regionalni dnevniki in magazini - 18.00 Verski program - 18.20 Za otroke -18.35 Kralj pamp, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Pal Rockenbauer, in memo-riam - 20.40 Nogomet, Barcelona - Newca-stle - 22.50 Svet v slikah - 23.25 Pazi na svojo ruto, Tatjana, finski film (čb) - 0.25 Telešport - 0.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30-9.00 Prenos 1. programa - 14.35 Spored Andreje Szeneš - 15.20 Zamejski Madžari - 15.50 Dnevnik - 16.00 Tv-film iz Adyjevih novel - 17.10 Vreme - 17.15 Madžarska danes - 18.00 Rokomet, Madžarska - Švedska - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Grški magnat, ameriški film -21.45 Klip mix - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.40 Vreme - 22.45 Maščevanje na vrhu Eigerja, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.35 Srednja šola v Kaliforniji - 9.55 Obalna straža - 10.40 Ko-lumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Tom in Jerry -13.10 Smrkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Na Jug - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve -19.30 Čas v sliki - 20.15 Liga prvakov, nogomet - 23.30 Elita morilcev, srhljivka -1.30 Sramotna polka, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Geierwally, film -10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsakdan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Mož za mojo ženo, filmska komedija -22.00 Poročila - 22.30 Križem kražem -0.05 Teddy Kollek - 1.00 Dobrodošli v interaktivni Avstriji 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Veselje do potovanja - 10.15 Užitek na dober nemški način -10.45 Slike iz Nemčije - 11.30 Sosedje -12.00 Zvezdan ura filozofije - 13.00 Dnevnik - 13.15 Mona Liza - 13.55 Zdravstveni nasvet - 14.00 Disko - 14.45 Voda mi že teče v grlo - 15.30 Moderni časi - 16.00 Ličilo za mačote - 16.30 Severno morje -17.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva -17.15 čas za sneg - 17.45 Na poti v Avstriji - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Lamorte, film - 21.45 Luknja -22.00 Poročila - 22.25 Dve minuti in pol, film - 0.10 Nemška demokratična republika na majhnem filmu, drugi del ČETRTEK 27. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 10.50 Hoganova druščina, ameriška nan. 11.15 Dečki v rjavem, angleški film 12.35 Divja Avstralija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Klic dobrote 15.55 Novice iz sveta razvedrila 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Denver - poslednji dinozaver 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.30 Frasier, ameriška nan. 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Odstiranja 0.15 Tednik TV SLOVENIJA 2 12.55 Filmski triki 13.20 Film o pianistu, kanadska glasbena oddaja 14.55 Grace na udaru, ameriška nan. 15.20 Šport (nogomet) 17.00 Pacific Drive, avstralska nad. 17.30 Tri krone, švedska nad. 18.20 Dogodivščine iz živalskega vrta 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific Drive, avstralska nad. 19.55 Superveleslalom (ž) 21.10 Gibljive slike 21.40 Sladko življenje, italijanski film POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Na nebu - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Razprtije - 15.00 Tarzan - 15.30 Urgenca - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby -18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom -21.00 Obalna straža ponoči - 22.00 Prijatelji - 22.30 Taksi - 23.00 Na nebu - 0.00 Poitergeist - 1.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Nove supermanove dogodivščine - 17.00 Vesoljski bojevniki - 18.00 Družina za umreti - 18.30 Živa - 19.30 Mulci - 20.00 Pot do slave, ameriški film - 22.00 Družina za umreti - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Savannah, nad. -13.10 Santa Barbara - 13.55 Živa resnica -14.25 Poslovni klub - 15.05 Za otroke in mladino -15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Hrvati v ogledalu - 19.30 Dnevnik -20.15 Hrvaška in svet - 20.45 Mafija, dok. serija - 21.30 Z namenom in razlogom -22.35 Opazovanja - 23.10 Kraljevske skrivnosti, ser. - 23.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.45 Koledar - 13.55 Filmska noč z Woo-pi Goldberg - 16.25 Za otroke in mladino -17.05 Savannah - 17.50 Smerokazi, religijska kultura - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X - 21.20 Poročila - 21.35 Frasier, nan. - 22.05 Kje je ta veliki sever, finska drama - 23.25 Filmi Douglasa Sirka: Kapitan Lahkonog TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 1 2.00 Zvon -12.05 Vedno zelene melodije - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Izobraževalni program - 15.25 Vino in oblast - 15.55 Otroški program - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Tv-doktor - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Življenje, ki ga je treba rešiti - 18.20 Za otroke - 18.30 Kralj pamp - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. -20.40 Dobri ljudje, italijanski film - 22.25 Meje strpnosti - 22.55 Chaplin in glasba TV MADŽARSKA 2 5.30-9.00 Prenos 1. programa - 16.30 Ljudje v naravi - 16.50 Dnevnik - 17.00 Poročilo s seje vlade - 17.30 Šport in odkritje - 18.25 Praktika - 18.30 TOP 40 -19.00 Fotografski magazin - 19.15 Za otroke - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Sre- RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 643 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga.jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1,osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč-SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi-09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu-- 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 1 0.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14 00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od dnjeevropski kulturni magazin - 20.50 Inte-roperetni gala - 21.40 Domoznanstvo -22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.45 Gable in Lombard, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.30 Obalna straža - 10.15 Nove pustolovščine s Flipperjem, pustolovski film - 11.50 Konfeti - 12.40 Tom in Jerry -13.10 Smrkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Na Jug - 18.05 Veleslalom za moške, prvi tek - 19.00 Suzana - 19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Komisar Rex - 21.05 Superveleslalom za ženske - 21.55 Liga prvakov, posnetki tekem - 23.40 Črno ogrinjalo, pustolovski film -1.15 Smrt v rdečem jaguarju, kriminalka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ešnapurski tiger, pustolovski film - 10.35 Bogati in lepi - 11.10 Dežela danes - 12.30 Ogled - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Narodnozabavna glasba - 21.05 Vera - 22.00 Poročila -22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 1.05 Čarobni svet meteoritov 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 čas za kulturo - 9.45 Čas za serviranje -10.15 Čas za sneg - 10.45 Slike iz Švice -11.30 Orientacija - 12.00 Pogovor -14.00 Veselite se severa - 14.45 Njegov čas - 16.30 Čudoviti planet — 17.15 Novo... - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Guba Libre, film - 21.45 Bobov rojstni dan, risani film - 22.00 Poročila - 22.25 Stranski skok v smrt, film - 0.00 Nemška demokratična republika na majhnem filmu, tretji del mevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 1 0.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv-12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -1 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža'- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 26 atira vestnik, 20. november 1997 Lendavski /i&iecč Pozdravljeni! Ste v zadnjem..Vestniku mogoče pogrešali Pereče in se vprašali, zakaj jih ni bilo? Prav na dan, ko jih običajno pišem, je bilo martinovo, torej dan, ko človek mora pokusiti mlado vino. To se nam je ponujalo na vsakem koraku, kakor tudi vabilo, zapisano po slovenskem reku: »Jaz sem dobro, dokler ti mene zmoreš; kadar pa jaz tebe - gorje tebi!« In zgodilo se je ravno to: podobno kot nešteto drugih sem po nekaj kozarčkih tudi sam omagal in nisem bil za nobeno rabo več. Pa pustimo mlado vino (ne pa tudi mladih žensk!) V Lendavi so predstavili knjigo o Židih oziroma Judih, ki stajo napisali dve ženski. Mi, starejši ljudje, se spominjamo predvojnih Židov, ki so imeli v naših krajih trgovine. Sicer za nobenega ne vem, da bi bil izkoriščevalski, zato se mi zdi neprimerno, da ljudje tu in tam pravijo za koga, ki je podjeten, daje kot »Židov« (oderuški). Bog jim odpusti grehe! Čujem, da Dolga vas ni več znana le po mejnem prehodu, čez katerega romajo tudi slačipunce za naše »pikove dame«, ampak da so tam nekje v okolici odkrili podzemno kulturno dediščino (lonce, grobišča itd). Me pa res zanima, kdo je tisti, ki je šel to odkopavat, saj mora biti očitno sovražnik našega župana Jožefa I., ki si tako prizadeva zgraditi lendavsko obvoznico. Ti mo-tika-kopači so vsaj za nekaj mesecev, morda celo let, preprečili prihod buldožer-ko-pačev, zato bo cesta obvoznica najbrž še dolgo ostala pobožna želja. »Cukrovico« pa smo le pospravili z njiv in jo navozili na deponije, kjer tu in tam še čaka na prevoz v tovarno sladkorja. Zanimivo (tudi žalostno) SEcndave, ka bt napnavili v ton časi nouvi moust psejk i stenaave, na m napnavivi v ton časi nouvi uUihe, šteti je itak ptedvideni v toj nouvoj L"H JnDoi hd tlMŽonefonn/1 hn hi to ho dnnhndihli avtocesti nej daleč od vajenskega, pa bi te po dognaditvi toga, tej pet o h/4—^z-T TER NAS ODNOS DO KTERIJ M B SETI L ^ou, ka je gačetek ptedvofifne kampanije pa desetdnevno uUaJitinovanje sfeofto v iston časi bifcu, je po ^Befekovon mišfenji nej slučaj, Piki jako dobito {kiip i paše, ^Vse vilice mafo na omamo pa na pijanost, n Sni so omamfeni pa pijani od ktščenja vina pa s{a- i urjenja svetnika ^Uartina, eni so pa omamfeni od ge?je | po sfevi pa oMasti, pa dosego toga ciČja ptipovidav-I fejo takse povestice, kak či bi mafo bifij od k/tščenoga | mošta omamfeni a& kak se po mode/mo ptavi, dtogej/iani, ! pftut moj pajdaš ^ela. i 'STak so nan fekat tildi v nekšoj omami obečavaft poslanci ptfe kak so biftj gvo^jeni, ka nan med d/tiijgin tildi avtoce- I sto g/tilitajo v te naš gakotni, od matičnega jedta sfabo viden k/taj. Samo vse kaj:, ka je d/toga bila p/iemočna, pa g avtoceste nede nika. QeJa tou skfepa po ton, ka so gaptUi cesto med ^Dok^egovjon pa jejon, ka do pitej idnonk, 'Boug gna gda gačnod obnavCati pet mostoi^ na I ton odseki, pa de gavofo toga ta cesta edno feto gap/tejta. Oln pa po svojoj gchavoj pameti mis^i, ka či bi ovi gai- । stinsko gda namejnift avtocesto delati od DUa/tikota do mosto^ med ^ajejon pa ^okfegoojon napaaviCi. čTak ne bi btbelo ge itak pteve^koga ptometa ešče bole »ga/tibati« ga cejfc leto p/tejk mosto^ pH Qadencaj, pa p/te^k ceste v nasipi med njimi, šteta se itak sakši čas čista ^kiip siijne. TKa bi taksi p/tog/tam biiu najčednejši ešče genske piti I mlejki gnajo, či ga pa oui tan ggo/taj ne vejo, je pa tou I pak, ka mij eti avtoceste nemo vidli, ptavi moj pajdaš I Qela, pa ma sko/to sigdat pta^. BOŽIDAR RADOŠ, dr. stom. UVODNE MISLI Deset let sem živel ob neozdravljivo bolni ženi. Z njo sem delil bivanjsko grozo, strah pred koncem in skromno upanje, da nemara le ni vse izgubljeno. Skupaj sva gojila vero, da bo medicinski vedi pravočasno uspelo odkriti odrešujoče zdravilo. Njena smrt je pomenila streznitev in hkrati občutek olajšanja, da se je vsaj za njo končal neenakopraven in že ob začetku izgubljen boj. Medicinska izobrazba, ki sem je bil deležen ob študiju stomatologije, mi je omogočila precej neposredno spremljanje vsega dogajanja ob zdravljenju najprej Hodgkinove bolezni in pozneje proti koncu še karcinoma želodčne sluznice, ki je bil posledica prvotnega obolenja in za njo dokončno usoden. Pri zdravljenju ženine bolezni so bili opravljeni vsi trije standardni in najpogostejši posegi zdravljenja malignih obolenj, najprej operativni, potem obsevalni in ob vnovični ponovitvi Hodgkinove bolezni še aplikacija citostatikov. Skupni namen in cilj vseh postopkov je seveda uničenje vseh bolezensko spremenjenih celic. Samo ta dokončni uspeh zagotavlja popolno ozdravitev. Neposredno in od blizu sem opazoval ugodne in neugodne stranske učinke teh postopkov in ji s skromnimi možnostmi poskušal lajšati življenje, ki je bilo kdaj komaj še vredno tega imena, pa kljub vsemu vedno toliko dragoceno, daje bilo trpljenje smiselno. Pozneje, po ženini smrti, mi je njena sestra pripovedovala, da ji je žena enkrat takrat, ko je zbolela, zaupala svojo željo, da bi preživela vsaj deset let. Danes imam občutek, da sta se njena prikrita želja in izjemen trud vseh zdravnikov, ki so med boleznijo skrbeli zanjo, združila in ji res podaljšala življenje skoraj natanko za dest let. Vsem, ki so skrbeli zanjo, sem za to iskreno hvaležen. je, da so kontrolorji »priznali« visok odstotek primesi (blata) tudi tistim vzrocem sladkorne pese, ki sojih ljudje populili ročno, jih očistili.... seveda v upanju, da bo zato pesa tudi uradno bolj čista. Ni se ravno splačalo. Nov dokaz, da skoraj ni več pametno ničesar počenjati »peš« (ročno). V Lendavi se je neki dan prevrnila cisterna. Iz nje ni iztekala nafta, ampak »neznana« snov, ki pa bi utegnila ogroziti ribe v Ledavi. Ribe? Saj ji je tako malo, ko pa po potoku čestokrat priteče iz Murske Sobote »neznana« snov in jih pomori. Kdaj drugič (prihodnjo jesen) naj bi se prevrnila cisterna z moštom, saj je skrajni čas, da ga donegu-jemo v vino v domačem vinogradniškem območju, ne da ga prodajamo drugam, kamor ga potem vozijo s cisternami. Sicer sem slišal, da so spet ustanovili neko lendavsko-ma-riborsko navezo, nič pa ni znanega, ali bo iz te »moke« kaj »kruha«. In ker sem že pri vinu (tokrat pa ne v rožicah), naj še zapišem, da mrzlično iščem staro palasko (sodček). Menda iz vinske kleti svojega vinograda ne bomo smeli nesti (brez papirjev) več kot 12 litrov vina. Dobro je to: bomo vsaj večkrat šli v gorice! NACI Zaj, da so tej predbožični svetki bilij, ka smo tudi mij pavri nej saki den šli na njivo orat pa sejat, smo prišli večkrat fkuper pa si od sefelej pogučavali. Vinci sousid, šteri pri ton sikdar glavno rejč ma, se nej mogo non ovin po-toužiti, ka gaje preveč pri srcej prijalo, ka nemre razmiti, ka mij mali narod, šteri nas somo v svetskon gledanji za edno prgiščo geste, mamo za svojega predsednika osen lidij, šteri bi tou radi bilij, sten ka nikelko ešče nej kcoj prišlo, cejla Amerika, f šteroj je dosta vekši držat od naše male fkup združeno, pa somo trij, da so volili. Kak te zaj naš prousti človik zna, koga naj voli? Nej bi rad volo tiste, ka so vo s komunizma prišli, nej bi rad volo tiste, šteri se naoupak ščejo obrnouti, nemre vorvati ten, ka je za njej nikdar nej čuo somo zaj, pa ka te naj zaj napravi? Pa nemre razmiti, ka ništerni šteri ščejo predsedniki biti, morejo par gezero podpiskof meti, ništerni pa somo trij podpiske vas Kovetof! Ge je pa te zaj ta velka enakopravnost, štero ešče naša ustava notri spijsano ma? Smo zaj te rejsan tak kak grbanji, ka so eni pravi, drujgi pa pejski? Po ton guči so te malo čednejša dela naprej zeli pa te do velkoga skon-čanja prišli, ka se zaj najbole splača črvive džaboka pouvati, štere so zaj najboukše plačane. Pijtan te ges Vin-ceka, kak je tou v gnešnjen modernon svejti mogouče, vej pa črvijvo džaboko nonč svinja nešče gesti, či njej f ko-ponjo sijpleš, vij pa pravite, ka se tou lejko oda. Pomali, pravi Vinci, vij Janči tou ne razmite, ka je gnesden najbole drago tisto, ka je od sefelej strupof nej zagiftano, tou cejli svejt drago plača pa tak tuj črvijva džaboka. Tou znamenuje DRUŽINA KMETIC Riše in piše: I. Ban^j ZsTAR.1, OPROSTI Ul, ALI 2A MF BOŠ SANO PHAJ VIDO, ŠNOFO PA 00. 1—- / GE2IK PosUJŠO _______________________________________________________ (1. del) Že med ženino boleznijo in po njeni smrti je sapio v bližnji okolici, kjer živim, in med ljudmi, ki sem jih poznal, umrlo toliko bolnikov zaradi malignih obolenj, da sem globoko prepričan, da obolevnost za rakastimi obolenji postopoma prevzema razsežnosti sodobne epidemije. Smrtnost zaradi teh obolenj je trdno na drugem mestu za boleznimi srca in ožilja. Ob splošnejšem upoštevanju preventivnih postopkov in ukrepov, ki jih že dovolj dobro poznamo in ki skrbijo za bolj zdravo srce in žilje, bi rakasta obolenja v tej statistiki kaj hitro prevzela prvo mesto. Izjemen porast teh bolezni, ki se iz leta v leto povečuje, poskuša medicinska veda pojasniti z znanimi in z velikim konsenzom sprejetimi razlogi. Povečanje življenjske dobe posameznikov zvišuje starostno mejo. Čedalje več ostarelih ljudi povečuje biološko verjetnost obolevanja. Eksplozivno povečanje števila prebivalcev na planetu in ekološki problemi ter zagate, ki jih povzroča sodobna civilizacija, vplivajo na čedalje hujšo izpostavljenost eksogenim kancerogenim dejavnikom. Mislim, da sem navedel vsaj oba največkrat citirana in ključna vzroka, ki sta vsak zase dovolj tehtna in terjata vso znanstveno pozornost. V enciklopedičnem priročniku Imunologija avtarja profesorja Marjana Vozelja je definicija preobrazbe normalne celice v maligno. Avtor pove, da lahko nastane spontano z naključno točkovno mutacijo ali preureditvijo gena, ki jo inducirajo kemični, fizikalni ali virusni karcinogeni. Avtor opiše tudi splošne značilnosti tumorske celice. Celica ni več zmožna odgovoriti na regulacijske signale, ki vzdržujejo normalno razmnoževanje in obnovo tkiva, avtomatično se razmnožuje brez potrebe po zunanjih signalih, invazivno se razmnožuje prek normalnih tkivnih pregrad; celice se metastatično razmnožujejo po vsem telesu in pri tem uporabljajo predvsem krvne in limfne poti. So mono- PiS/HO mojemi poslanci Drag/ moj Kovet/ telko, ka so tej džaboka nej bilej škro-plene, zato ka či bi tou bilej, vnjij čr-vouf nebi bilou. Ka se pa te zaj s tej džabok dela, pijtan, pa mi te pravijo, ka naša država tou vo v Avstrijo oda, uni stoga legvar skujajo, naš narod pa te ide ta pa ton tal legvar kujpi. Ali najbole velki hec pri ton je tou, ka so tej črvijve džaboka, štere nas goričan-ce koštajo somo telko, ka je moremo fkup pobrati pa ta odpelati, ove raven-ce pa, šteri kukorco ta odavajo, ta do-sta košta prlej, kak so jo pripouvali, da jo pa ta odpelajo, dobijo menje kak mij za črvijva džaboka, pa te zaj naj štoj povej, geje pravica. Pravice nega na cejlon svejti, pravi Vinci, ka naša država že nikelko lejt gučij, ka si paver more nikšo dodatno zaposlitev iskati zviin zemlej, torni pravijo dodatne dejavnosti na kmetiji. Tak je tudi krstna botra njegve dicej gor prišla, ka bi njej tolar zvun štale pa njive preveč praf prišo, cilou zaj, ka ma dva mlajšiva ka f šoulo odita, pa je zato letos pravoga hijpa posadijla v ogračeki nikelko korin, ka bi je naj za sejsveco-vo, da narod kipuje tou za na grobe, odala. Tou njej je preveč lipou zraslo, pa je furt Boga molila, naj slane nede, ka bi njej tou vničila, ali kakši den prlej, kak bi tou odati mejla, je malo nej na rit spadnola, ka sta se na dvorišče postavila dva moška z olstikami pa pravla, ka sta po zapovedi države prišla njene ko-rine gor pijsat, ka pri ton odavanji nikelko procentof more fkraj državi dati. Malo je falijlo, ka bi jo boži žlak trufo, ali zavolo paverskoga poštenja je pistih la, ka sta svoje delo opravila. Pa se te zaj mij si pijtamo, ali je toj državi nej zadosta, ka davek od katastrskega dohodka plačamo, ka nas ešče sefelej formo ščej vo počesati, či so tou f toj Lobloni vo zbrodili, zakoj pa te ton v njuvi bližanji vesnicaj, ge P" sakoj kuči pijše »PRODAJAMO KROMPIR«, pa si cejla Loblonaza30 tolarof nakujpi krumpiče za cejlo zijmo, čiglij so na plači enouk drakši, nejdejo inšpektori okouli pa od sake kile nikaj ne prosijo za tou lačno državo? Zakoj te somo sikdar mij, šteri smo že s ten, ka smo daleč od gnejzda oblasti do ma, biti šenkana birka? Pijšen Ti zato zaj, ka ne vdrgen f felej tute, štere gučijo, ka se ništern med našimi Kovetami za tej voljjWe odavlejo, ka naš narod takse te vec^' gvušno nikdar ne bi volo. Prijdi na Martinje na mošta kos a vanje v našo Soboto. Te pozdravla 1™ Janči Borojčnjek s čurg°v F Čurgovi, pred Martinjin I9 / NAVILA V ORADJU PRVI k)A DROGO STRAN 2oRAN£ JE 2HA60VALEČ, Po2o£, PUlPkA^t v A Si MouHi V Ho} 2FJTO« st se 7A(fTO z /- KAK JE KMETlt ATAETO ' >. BEGAJ TRPAJ' razvil6^ klonskega izvora, čeprav se ob povečanju tumorske gmote r notipska in fenotipska heterogenost. Obstajajo razlike v men1 antigenih glede na nespremenjene celice istega tkiva. Definicija preobrazbe in opis splošnih značilnosti tum°rS ^jo^ sta zgledna primera eksaktnosti medicinske misli ob koncu >z ga se stoletja. Ob prebiranju tega sem popolnoma začutil vzP .^ts^ cinske vednosti, ki seje zgodil v času, odkar sem zapustil s predavalnice. Mislim, daje predvsem imunologija doživda tejši teoretični razvoj, ki ga najbrž dolguje podobnemu raZ lekularne biologije. ^j-t, sr O ženini bolezni in izgubi, ki mi jo je povzročila njena^Ljeri1’5^ pisal, da bi razumeli notranjo nujo, ki meje gnala k nespr'Ja z Nesprijaznjenost z njeno smrtjo je povzročila nesprijaznjen0' terimi uveljavljenimi resnicami, o katerih sem pravkar g°v ^11’ goče bom povedal natančneje, če rečem, da meje gnala k ^jtolj* datnih, novih pojasnil, resnic in argumentov zanje. Saj s° meljna spoznanja, o katerih govori profesor Vozelj, zarad> z dorečenosti in eksaktnosti preprosto nedotakljiva. P1!, Še med ženino boleznijo mi je prišla v roke knjiga Pr0. ^ji^l1’[|j fa Capre The turning point. Navdušil me je s svojim' 1 |0 Mladinska 5, 9252 Radenci, razpisuje prosto delov- 1,0 mesto VEDEŽEVANJE - TAROT Imin 156 *■* NON STOP vodje kuhinje v dijaškem domu VEDEŽEVANJE - TAROT 1min 156 sit NON STOP i °9oji: gostinska smer, V. stopnja (gostinski poslovodja ali finski tehnik ali tehnik kuharstva) in vsaj 8 let delovnih Usenj v gostinstvu. Pr'čet®k dela je u. 1993. razmerje bomo sklenili za določen čas, t. j. do 15. I ' 998, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Iz 0 Izdati naj priložijo k vlogi potrdilo o izobrazbi in podatke °sedanji zaposlitvi. Pr" i^.ave pošljite v roku 8 dni po objavi, kandidati pa bodo o 1 obveščeni v zakonitem roku. DE FACTO - Zapiranje terjatev (možnost premostitvenega posojila) - Odkup terjatev In odkup čekov - Preverjanje plačilne sposobnosti podjetij - Posredovanje posojil pravnim osebam in s. p. - Posredovanje posojil posojilodajalcev - Posojila ob zastavi vrednostnih papirjev - Finančno svetovanje - Računovodstvo za d. o. o. in s. p. - Borzno posredovanje Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 VINOGRAD, 33 arov,m Gomila pri Kogu, prodam. Tel.: 062 716 050, Balažič, m 16046 V Selu ob asfaltirani cesti ugodno prodamo 270 trsov laškega rizlinga z zemljiščem, primernim za počitniško hišico. Informacije v Tešanovcih 5 a ali tel.: 48 315. STAREJŠO HIŠO v Markišavcih prodam. Tel.: 27 573 ali 24 942. m 16078 GRADBENO PARCELO ali hišo v bližini mestnega parka v M. Soboti, kupim. Tel.: 27 185. m 16079 NJIVO, 25 arov, primerno za vinograd, ob asfaltni cesti v Bogojini, prodam. Tel.: 26 329. ml6083 Enosobno stanovanje v Vrtni ulici 3 v M. Soboti, 29 m2, prodam. Tel.: 21 406 po 18. uri. ml6086 MEŠANI GOZD, 32 arov v Bokra-čih, in gorilnik za trajnožarno peč na olje, prodam. Marija Verban, Kajuhova 20, M. Sobota, tel.: 24 435. m16090 GRADBENO PARCELO na Vaneči, lepa lokacija, 1300 m2, ugodno prodamo. DILL d. o., tel.: 32 322. ml6092 STANOVANJSKO HIŠO, novejšo, v Kramarovcih, komfort, vseljivo takoj, ugodno prodamo, obročno do 4 let. Dill, d. o. o., tel.: 32 322. ml6094 STANOVANJE, dvoinpolsobno, v središču M. Sobote, prodam. Tel.: 31 962 od 17. do 20. ure. m 16099 GRADBENO PARCELO, 570 m2, z urejeno dokumentacijo v Beltincih, prodam. Franjo Sušeč, Tel.: 42 460. ml6100 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 56m2, v centru Ljutomera, CATV, telefon, centralna, prodam. Tel.: 82 983. ml6102 VRSTNO HIŠO v Černelavcih, vseljivo, komfort, prodam. Černelavci, Slovenska 37, tel.: 22 920. ml6117 ENO IN POLSOBNO STANOVANJE v Ljubljani, 38 m - odprto -zaprtim balkonom, prodam' I el.: 061 149 3017, zvečer. ml6124 DVA HEKTARJA ZEMLJE s kmečko hišo in gospodarskim poslopjem blizu Kapele prodam. Tel.: 062 631 256. ml6135 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel: 24 157. ml6140 GARSONJERO, 30 m2, prvo nadstropje, v Razlagovi 12 v M. Soboti, ugodno prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje. Tel.:31 139 čez dan, 22 883-zvečer. ml6149 ČASE 72 KS, Torpedo Adriatik 55 A, Zetor 7745 A, 72 KM, Steyr 540, 430, 288, 180 T in motor za IMT 577 in TAM 2001 prodam. Tel.: 57 162. ml6056 TRAKTOR in drugo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Tel.: 57 193. ml6O82 TRAKTOR IMT 549, 370 delovnih ur, prodam. Tel.: 41 006. ml6108 NAKLADALEC in puhalnik za seno, prodam. Tel.: 48 315. ml6067 TRAKTOR TD 48-06 C z originalno kabino in dve malo rabljeni gumi, 10-75-15, po polovični ceni, prodam. Partizanska 30, Bakovci. ml6139 kmetijski pridelki ZELJE za kisanje prodam. Tel.: 70 169. ml6134 razno Preklicujem veljavnost HK št. 6580-5 od HKS Panonke, Ernest Benko. Do-majinci 41. ml6053 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 28285-5, izdane pri HKS Pa-nonka na ime Marija Glavač, Muzge 1, M. Sobota. ml6055 DELNICE PID B G-serije odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 575 287. m 16060 HLADILNIK IN ZAMRZOVALNO OMARO ugodno prodam. Tel.: 21 944. m 16068 HRASTOVE PLOHE prodam. Tel.: 49 227. m 16089 NEMŠKO PODJETJE S SEDEŽEM V MARIBORU POGODBENO ZAPOSLI ZASTOPNIKE IZ OBMOČJA PREKMURJA ZA PRODAJO EKSKLUZIVNIH SVETOVNIH VIN. PISNE PROŠNJE NAM POŠLJITE PO TELEFAXU 062 622 206. INFORMACIJE PO TEL.s 062 622 210. kmetijska mehanizacija KURILNO OLJE Tel.: 45 283, 0609 635 548 NOVO! Traktorja Steyr M 9094 A in M 9086 A, po zelo ugodni ceni in traktor RX Torpedo 120 KM, traktor BREZPLAČNA V 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 KUPUJEMO RABLJENE LADE SAMARE IN NIVE Ekonomika vojne in revolucije - v Sloveniji in zarotniki ali o koreninah slovenske pomladi Janez Šušteršič X/ Uudmi krožita dve različni zgod-ikfL.ah kako je prišlo do pokončanja KeZ,ria v naših krajih. Ena je epska, že Prav herojska: v njej nasto-so P°8umno nasprotovali ;akor,u (ežimu, se mu upirali, kjer in Sin' b’l° mogoče, ter bili dovolj 'S l’ tečni in intelektualno prepričlji-\ 0 na koncu sprožili plaz, ki je s filivj odnesel stare oblastnike. Razu-da sta veličina in blišč, ki ju JU0 herojskim dejanjem posamez-v, odvisna tudi od pripovedo- 1 he *n njegovega pesniškega ali S okusa. Vendar so to podrob-A/1 ne spremenijo osnovnega dej- Vse takšne zgodbe sodijo v isto AA8 Vrsta zgodb je zarotniških. Te Sejejo, daje skupina ljudi, kije A desetletjem v rokah vso ob-L%K°v'la’ da se njen položaj ne-'krha in da države preprosto ne iSs^goče voditi na enak način. Atji? b> čakali, da jih dogodki Mkc’ S° raJe on' skušali prehiteti ^1^'Samiso spodbudili najprej re-.d'vi°) privatizacijo, nato pa še AdaCA0 in osamosvojitev. Vse samo ' si pridobili ugled, ki jim je ernokratičnih volitvah prinesel toliko glasov, da lahko še vedno vplivajo modri in pogumni fantje in dekleta, pa na politične odločitve in se - če nič dru- *"'4i voriam™ Kučanu in Drno-gega - zavarujejo pred morebitnim rčVan-šizmom novih oblasti. Razpravljanje o tem, katera zgodba o koreninah “slovenske pomladi” je pravilnejša, se gotovo zdi precej abstraktna in nekoristna reč. Vendar ni tako. Kratek preudarek nam pokaže, da izbira med ponujenimi zgodbami - ali, učeno povedano, interpretativnimi okviri - precej določa dojemanje sodobne slovenske politične scene. Ljudje, ki verjamejo v epsko zgodbo, tudi danes še zaupajo svojim herojem in jih tudi volijo. Takšna privrženost je seveda najmočnejša pri tistih junakih, ki svojo politično podobo tudi danes načrtno gradijo na svojih zaslugah iz pomladnega časa, torej zlasti pri Janši in njegovih napihnjenih razum-niških oprodah. Vendar pa je gotovo tudi na drugi strani, zlasti pri liberalni demokraciji, spomin na čase civilne družbe pomembno določilo sedanjih bratovščin in privrženosti. Še bolj diametralno pa se razlikujejo ljudje, ki namesto v epsko verjamejo v zarotniško zgodbo. Če se jim zdijo zarotniki po definiciji slabi fantje, potem še danes v vsem, kar se zgodi, vidijo dolge prste udbomafije. Če pa se jim tudi danes verjamejo Kučanu in Drno- zdijo komunistični reformatorji politično všku in ju s ponosom volijo. Če zdaj morda že verjamete, da bo na primer za spremljanje politike v času predsedniške volilne kampanje pomembno razumeti, kakšni razlagi zgodovine verjamejo posamezni govorci, pa vam najbrž še vedno ni jasno, kaj bi k temu lahko dodal ekonomist. Ekonomisti ponavadi namreč ne pišemo o politiki, ampak o gospodarskem dogajanju, in ko ga skušamo razlagati, si ne pomagamo z nobeno od opisanih zgodb. Če na primer opazimo, da so cene avtomobilov padle,-tega ne bomo pripisali herojskemu boju zveze potrošnikov za nižje cene niti ne zaroti, ki bi jo skovali v upravi kakega velikega avtomobilskega koncerna. Spremembe cen in druge gospodarske pojave skušamo raje razložiti kot nenačrtovane posledice številnih med seboj nepovezanih in neodvisnih odločitev posameznih igralcev na gospodarskem trgu. Le v nenormalnih razmerah, ko je na primer zelo malo ponudnikov ali pa v dogajanja na trgu neposredno posega država, bomo pomislili, daje cena morda rezultat načrtnega dogovora ponudnikov ali vnaprej premišljenega vladnega ■ ukrepa. Ameriški ekonomist Gordon Tullock, eden od utemeljitev tako imenovane ekonomske teorije politike in nesojeni Nobelovec, je prepričan, da je z ekonomskim načinom razmišljanja mogoče bolje razumeti tudi takšne pojave, kot so revolucije, državni prevrati in vojne. Po njegovem mnenju v običajnem pisanju politologov prevladuje romantični pogled na revolucije, ki jih - glede na vrednostno oceno njihovih rezultatov - razume bodisi kot zmago dobrega nad zlim, junakov nad zlobneži, ali pa kot zmago slabega nad dobrim, zarotnikov nad poštenimi vladarji. Tullock pa nasprotno dokazuje, da se revolucije in prevrati lahko zgodijo, ne da bi jih kdo vnaprej načrtoval ali usmerjal. Vsak posameznik se glede na okoliščine odloči, kaj je zanj najboljše ravnanje, in pod določenimi pogoji je rezultat teh neodvisnih in nepovezanih odločitev lahko vnaprej nenačrtovana revolucija. Knjiga “Družbena dilema” (z zgovornim podnaslovom “Ekonomika vojne in revolucije”'), v kateri Tullock razloži in s primeri ponazori svojo teorijo, je pred kratkim izšla tudi v slovenskem prevodu v knjižni zbirki Krt. Čeprav knjiga zaradi svoje starosti ne govori o Sloveniji -omenja pa Tita in Rankoviča -, je njeno sporočilo nedvoumno: poleg epskega in zarotniškega pogleda na zlom socializma obstaja tudi še drugačen, lahko bi rekli ekonomski pogled. Ni posebej presenetljivo, daje prav pri Krtu pred kratkim izšla tudi knjiga “Generali brez kape", ki je skoraj gotovo prvo delo o slovenski pomladi, ki v svoji zgodbi ne opeva herojev niti ne razkriva domnevnega ozadja, velikega načrta ali zarote starih sil. Njen avtor, Prekmurec in novinar Mladine Ali Žerdin, pravi, da je želel napisati knjigo, ki bi bila kar najbolj natančna in verodostojna kronika dogajanja v času slovenske pomladi, zlasti v povezavi z Odborom za zaščito človekovih pravic, ne pa iskanje ozadja ali novih interpretacij. Kot pravi Žerdin, ozadja takratnega dogajanja preprosto ni, je le dogajanje samo in njegova lastna, notranja logika razvoja. Tale zapis je skromen poskus, da bi ob izidu dveh pomembnih knjig - ene, ki ponuja teorijo, a ne govori o našem času, in druge, ki govori o našem času, a ne skuša ponuditi teorije - zgradili most med njima. V nekaj nadaljevanjih vas bom skušal prepričati, da se je lahko slovenska pomlad zgodila, čeprav je ni nihče vnaprej niti predvidel niti načrtoval, še manj pa usmerjal. Pogledali si bomo glavne igralce, ki so nastopali v tej veliki zgodovinski drami - oporečnike iz civilne družbe, reformatorske komuniste, pa tudi jugoslavanske generale in povsem običajne ljudi. Pokazali bomo, da je njihovo ravnanje razumljivo, ne da bi jim pripisali jasnovidnost ali zarotništvo, in kako je součinkovanje njihovih potez lahko pripeljalo do tistega, čemur lirično rečemo slovenska pomlad, epsko zlom socializma, prozaično pa kar tranzicija. Prihodnjič: “Nevidna roka v politiki” 28 vestnik, 20. november 1997 Preklicujem veljavnost št. žiroračuna št. 3-513, izdano pri HKS G. Radgona na ime Darko Zupančič, Lutomer-ska c. 12, G.Radgona. m 1606 3 KAVČ, razstegljiv, ugodno prodam. Tel.: 65 355. ml6107' ELEKTRIČNI RADIATOR Pilips, še pod garancijo, ugodno prodam. Tel.: 56 484. m!6109 VELIKA IZBIRA IN SERVIS HARMONIK in ostalih instrumentov. Tel.:41 lll.ml6112 ODKUPUJEMO DELNICE Kerne Puconci, Radenske, Pomgrada, Telekoma, Gorenja. Tel.: 61 363. ml6122 Preklicujem veljavnost 1. in 2. in 3. letnika strojno tehnične šole v M. Soboti, Robert Litrop, Partizanska 18. Turnišče. ml6126 DIFERENCIAL od tovornjaka, nosilnosti od 4 do 5 ton, v voznem stanju, kupim, tel.: 77 180. ml6133 SINTETIZATOR prodam. Tel.: 48 201. Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Beltinci, letnik 1989/ 90, Dušan Arvaj, Ravenska 81a, Beltinci. m 16136 HLODOVINO, smreka, bukev, hrast, jelša in bor, odkupujemo. Tel.: 063 754 343. ml6143 delo ZAPOSLIMO ZIDARJE, TESARJE IN KERAMIČARJA. Možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 684 637. ml5962 Zaslužite 80.000 SIT mesečno. Naslovljene kuverte z znamko pošljite: Franc Rajner, Krog, Murska ul. 67, M. Sobota, ml6101 POMOČ STAREJŠI OSEBI ali delo okrog hiše in v njej nudim. Tel.: 21 002. ml6106 ŽENSKO ZA DELO V PICERIJI pogodbeno zaposlim. Tel.: 23 684. ml6115 DEKLE ZA DELO V STREŽBI in kvalificiranega kuharja iščem. Tel.: 57 058. ml6116 2.000 DEM zaslužka na področju direktne prodaje. Možnost redne zaposlitve. Tel.: 0609 632 978. ml6123 V OKREPČEVALNICI zaposlijo natakarico. Tel.: 42 302. ml6127 NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA iščemo sodelavce za razvoj novih projektov. Nudimo prostor in opremo. Tel.: 27 396. DEKLE ZA POMOČ v gostinstvu, s končano srednješolsko izobrazbo, zaposlim. Tel.: 27 396. ml6137 DVA KVALIFICIRANA MIZARJA za določen čas, z delovnimi izkušnjami. zaposlim. Mikloša Kuzmiča 24, M. Sobota, tel.: 32 966. ml6142 GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, na deželi, iščem. Naslov in telefon v upravi lista. ml6152 storitve KRATKOROČNE KREDITE nudim. Garancija po dogovoru, Tel.: 041 694 084. ml5970 ANTENE z montažo. Satelitske od 31.900. Zemeljske 16.800. Dogra-dnja POP TV, Kanal A, VIVA, Madžarska 2. TAF, Trnje 61, tel.: 70 O21.ml6O22 SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO OZVATIČ TROPOVCI izvaja manjša gradbena dela, adaptacije, barvanje fasad, vsa slikopleskarska dela. Posebna ugodnost izolacijskih fasad s 5 cm stiroporjem je 3.500 SIT za m2. Možnost obročnega plačila. Tel.: 46 483, 041 694 650. ml6096 NEMŠČINO uspešno inštruiram in prevajam. Tel.: 27 183 dopoldan, 23 038 popoldan. ml6119 Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pa pusta, sama tam stoji. Oh kako boli, ko tebe draga mama več med nami ni. ZAHVALA V 75. letu nas je po kratki in težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, prababica in tašča Sidonija Fujs MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. PRER0K0VAHJE z vedeževalko. POKLIČITE O9O 4315 Na podlagi 20. člena Statuta občine Puconci (Uradni list RS, št. 34/95 in 4/97) in v skladu z določili 37. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor Občinski svet občine Puconci objavlja SKLEP 1. člen Javno se razgrneta kartografsko gradivo in osnutek odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Puconci. 2. člen Gradivo iz 1. člena tega sklepa se razgrne za 30 dni od dneva objave v prostorih sedeža Občine Puconci. 3. člen Podjetja, društva, civilnopravne osebe in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pismene pripombe na sedežu Občine Puconci, Puconci 80, 9201 Puconci. 4. člen Ob javni razgrnitvi bodo organizirane javne razprave. Datum in kraj bosta objavljena pozneje na krajevno običajen način. 5. člen Ta sklep se objavi v Vestniku. , Branko Drvarič, dipl. oec. Puconci, 24. 10. 1997 - predsednik Občinske sveta Številka: 371 - 113/97 Branko Drvarič, I. r. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA Odšel si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla. A v naših srcih še živiš, čeravno leto dni v grobu spiš. Ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 23. novembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Aleksander Kerčmar iz Križevec v Prekmurju Prisrčna hvala vsem, ki mu poklonite cvetje, prižigate sveče ali z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji najdražji Odšel si tiho brez slovesa, ko sonce zatonilo je. Smrt te vzela je prerano, v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA V 26. letu nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric roj. Perš iz Šulinec 36 N globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Iskrena hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in Pogrebništvu Banfi. Zahvala velja tudi internemu oddelku v Rakičanu za zdravniško pomoč. Drago Dervarič iz Puževec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družini Bertalanič, Suzaninim sosedom in sorodnikom iz Cankove, sodelavcem Pomgrada in Mure. Zahvala velja g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala gasilcem in obema govornikoma za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z žalostjo v srcu njegovi najdražji Ljubemu Dragu! Nikoli nisem dovolila, da bi te, dragi, izgubila. A usoda hotela je tako, da to, kar najbolj sem ljubila, za vedno sem izgubila. Tvoja Suzana Smrt se je izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 71. letu nas je zavedno zapustil naš dragi oče, dedek, tast, brat in svak Boltižar Raduha iz Žižkov V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, svete maše, dobre namene ter vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivom KC - Dermatološki kliniki in Veletrgovini Potrošnik, d. d., PE Kovina. Iskrena hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Tibautu za poslovilne besede ter Pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči njegovi najdražji Dedek, pogrešali te bomo tvoji vnuki Tatjana, Darja in Boris Povsod smo skupaj tam, kjer je tvoja ljubezen. V SPOMIN 18. novembra 1997 bo minilo šesto leto, odkar se je ustavilo plemenito srce naše ljubljene žene, mame, sestre in babice Dragice Gona iz Dobrovnika Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, se je spominjate in prižigate sveče. Njeni najdražji Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi. Na poti k delu, si omahnil, padel kot jesenski list. Ni časa bilo se posloviti, že morali smo se ločiti. ZKANMlA V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Matija Kuzma iz Trnja 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosed01?' prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkihsl ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za sV° maše, vence, cvetje in sveče. Hvala g. kaplanu in g. župniku Jožetu Hozjanu za pog^1 obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Terezij1 Bedernjak za ganljive besede slovesa ter gasilskima društvoma iz Trnja in Črenšovcev ter Pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči: žena Marija, sinova Ignac in Ivan z družit,an,lt ■ y Tiho, mirno in brez slovesa nas F 51. letu za vedno zapustil dragi m° ' oče, dedi, tast, sin in brat ZAHVALA Anton Lorbek iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik0 ' sosedom, znancem in prijatelje, ki so nam v teh najtežji trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in 'ZLta, sožalje. Zahvaljujemo se Pomurki - Mesni industriji M- 8° je, Mesariji Hanžekovič ter posebna hvala pogrebništvu Kom Žalujoči vsi njegovi r Težko je pozabiti človeka, ki bil ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega- N SPOMIN Te dni mineva 5 let, odkar nas je zapustila naša draga z mama in babica Etelka Kolmanko iz Korovec s6Z ■ Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko 1 dobro mislijo ustavite ob njenem grobu. Njeni najdražji vestnik, 20. november 1997 29 Moral si ti umreti, da zaradi bolezni nehal si trpeti, zdaj ne trpiš več, oče, zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli. /X\\\X\.X V 63. letu nas je zapustil naš oče, dedi, tast in brat Franc Kovačič iz Vanča vasi 55 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom. Prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem Bliska - livarna - proizvodnja, hčerkinim in sestrinim sodelavcem iz Mure, sodelavcem iz Doma starejših in osebju pljučnega oddelka v Rakičanu ter Pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 64. letu zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, svak in brat Štefan Zver iz Odranec Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki so nam stali ob strani in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli Pisno in ustno sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala kolektivu Mure TŽO 325. brigadi. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede in Pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi. Bilo lepo je - prelepo, skalilo srečo je slovo. Slovo za nas, najhujše zlo, spoznali smo, da tebe, dragi oče, več ne bo. ZAHVALA ^4. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, zet in sorodnik Koloman Sapač iz Zenkovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Usedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih Kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče j,ter v druge namene in ga pospremili na njegovi zadnji poti. rena hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in njihovemu govorniku, P ravniškemu osebju internega in pljučnega oddelka bolnišnice v Ličanu, gospodu za odigrano Tišino, hčerkinim sodelavcem iz Mure ter Pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila dobra žena, mama, stara mama in sestra Marija Benko n, iz Rogašovec boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem rednikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v jg^ežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno a'le ter darovali za svete maše, vence, sveče in dobrodelne namene. ;la gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete Gostinke, pevskemu zboru PKD Rogašovci, kolektivu p°djetja Solidarnost, Varstveno delovnemu centru in Pogrebništvu Banfi. < - Z žalostjo v srcu tvoji najdražji Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 67. letu zapustila draga mama, tašča, stara mama in sestra Marija Šeruga iz Pečarovec 92 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebno hvala g. župniku Andreju za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Hvala tudi dr. Leonu Langu in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustil naš oče, dedek in brat Jožef Svetec iz Trdkove Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Pogrebništvu Maje in dr. Kiršnerju. Žalujoči: sin Viljem in hčerka Ana z družino Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. Vendar ti nisi umrla, ti boš umrla, ko bomo umrli mi. ZAHVALA V 76. letu je prenehalo biti srce naše drage žene, mame, babice in prababice Verone Premoša iz Mlinske ulice 3 v Turnišču Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli besed? sožalja. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, sodelavkam oddelka 12-237 iz Planike, Pogrebništvu Banfi in gospe Miri za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. v V 69. letu nas je zapustila dobra žena, skrbna mama, tašča in babica ZAHVALA Marija Gaister iz Lendave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji ob slovesu izkazali spoštovanje in pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za ustne in pisne izraze sožalja ter za darovano cvetje, vence, sveče in prispevke za humanitarne namene. Žalujoči mož Franc in hčerka Marija z družino Oh kako je hiša prazna, odkar vaju v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pusta, sama tam stoji. Oh kako boli, ko vaju več med nami ni. V SPOMIN Minili sta dve leti od takrat, ko nas je zapustila naš dragi oče, dedek in pradedek Vendel Andrejek iz Martinja 35 in draga mama, babica in prababica Ana Andrejek iz Martinja 35 22. novembra bosta minili dve žalosti leti, odkar ni več naše najdražje mame, babice in prababice. Dnevi minevajo, vendar žalost in bolečina ostajata v naših srcih. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in s svečko ali s cvetjem počastite njun lep spomin. Vajini najdražji Zaspala mamica si zlata, zaprla svetle si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to želimo ti prav vsi. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila dobra mama, stara mama, tašča in prababica Marija Čeh iz Nedelice 55 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami. Hvala vam, za izražena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter za svete maše in dobre namene in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ter osebju ZD Turnišče in Pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in brat Alojz Muhič upokojenec Metalne Maribor iz Dokležovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, vence, cvetje in sveče ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna hvala sestri Antoniji za vso pomoč in nego v zadnjih tednih njegovega življenja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospe Zverovi za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. DRAGIMA Mariji Dervarič iz Kruplivnika in Jelki Šarotar iz Murske Sobote ob 4. obletnici njunega večnega odhoda z ljubeznijo v spomin Vsi njuni 30 vestnik, 20. november 1997 O OBIŠČITE Cente R NAS! ODSLEJ NAJVEČJA TRGOVINA ZA OTROKE V AVSTRIJSKI RADGONI V NOVIH PROSTORIH NASPROTI CERKVE oz. POLEG LIBRA. VESTNIK IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ Knauf- 84 339, 84 356 KARBA, mge., Ljutomer MU VE. d. o. o., varstvo malih živali na vašem domu ali pri nas. Tel.: 27 613,24 309. ABA OPTIKA Murska Sobota (tržnica) objavlja prosto delovno mesto: OPTIKA, izjemoma tudi PRODAJALCA NEŽIVILSKE STROKE za določen čas, s polnim delovnim časom, zaradi nadomeščanja delavca na služenju vi >-jaškega roka. Od kandidatov pričakujemo ustrezno strokovno izobrazbo in vsaj enoletne delovne izkušnje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: ABA OPTIKA, Gosposka 27, 2000 Maribor, v roku 8 dni po objavi. Informacije po telefonu 062/223 661, 226 682. Delovni čas: delavnik 10.00 -17.00 Vsa vozila boste lahko preizkusili, naši prodajalci pa Vam bodo svetovali in odgovarjali na Vaša vprašanja. Z Vami bomo v novembru: torek, 25.11 . MURSKA SOBOTA__ AGROSERVIS-AVTO CIT d.o.o., Kraška 58 Prinašamo Vam varnost, udobje, ekonomičnost in dobro ceno. Jumpy, Jumper CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo BODITE PODJETNI, POSTANITE USPEŠNI, OGLAŠUJTE V VESTNIKU g EXPRESS FOTO Q Franc Bolta, s. p. Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice biro d o o UUTOMER 069/81-773,84-652 r TESARSTVO - OPRAVLJAMO VSA TESARSKA IN KROVSKA DELA - polagamo ladijski pod, stropne in talne obloge in vse drugo. ' izposojevalnica poročnih in slovesnih oblek, poročni servis ♦ BOŽANOVIČ A Trgovsko In promedM podrtje MURSKA SOBOTA d.o.o. KknnUko ♦, 9000 MunRo Sobota Tal.0*,/22-,S7;2ax. 22-SS« TUROPOUE d.o.o. ul. Zoranu Vslnaria 13,9000 Murska Sobota, tel.: 26 580 KROVSTVOM Branko BELEC Cvetkova 23, M. Sobota tel. in faks: (069) 31 355 mobitel: 0609 643 851 »ROŽA« ZVER Kmečka 4, Beltinci, tel.: (069) 41 542 9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE TER MONTAŽA ■< STIHU velika izbira in ugodne cene SERVIS, POPRAVILO in PRODAJA TEHTNIC Dušan Štrakl Ul. ob kanalu 22, Murska Sobota, tel./ faks: (069) 32 486 na 6 mesecev M ,1 na 12 mesecev na 24 mesecev TOM+ 8 TOM + 8,75% SE VAŠI NAČRTI URESNIČIJO TAKOJ! PROS Abanka d.d. Ljubljana 1 . - POTROŠNIŠKI GOTOVINSKI KREDITI Poskrbimo za VARNO in UDOBNO POTOVANJE in POČU- S TJE s kombijem VW CARAVELLE do 8 oseb oz. prevoz to- FH vora do 1000 kg. BEAT s. p. Pokličite: (041) 641 050! KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 KUPUJETE STANOVANJE, GRADITE HIŠO, S STANOVANJSKIM KREDITOM V ABANKI Ugodna obrestna mera: TOM + 9,5% letno Rok vračila: do 10 let BREZ DEPOZITA ZA NADALJNJE INFORMACIJE POKLIČITE ODDELEK KREDITIRANJA v Ljubljani 06112 51 413, v Mariboru 062 213 582, v Kopru 066 38 010, ali katerokoli enoto Abanke v Sloveniji. MALE OGLASE, MALE OGLASE, MALE OGLASE TOM + 7,5% fiksna obrestna mera TOM + 9,75% spremenljiva obrestna mera Avtoservis HIMELRAJH Kapelska c. 21 9252 Radenci 069)65 517 695117 NAROČILNICA - PV Podpisani (ime in priimek): Flamin MSd.o.o. Naslov: Pošta: 21 DAEWOO Vse lastnike vozil DAEWOO do konca novembra vabimo na BREZPLAČNE PREVENTIVNE PREGLEDE pred zimo. Rezervacije po telefonu 65 517. □ Želim postati stalni naročnik Luninega koledarja (označite s križcem) Datum: Podpis: ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. SLOVENSKI LUNIN KOLEDAR 1998 Leto 1998 bo v znamenju Merkurja, ki je bil po astromitološkem izročilu bog trgovcev in prevarantov. In ker se Slovenci radi ukvarjamo s trgovino, si pravočasno zagotovite Lunin koledar Mete Malus. Poleg setvenega koledarja, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenje živali, hujšanje, dnevna opravila ter neugodnega časa za operacije vas bo letos koledar razveselil še s horoskopom in najugodnejšim časom za ljubezen. Koledarju bo tudi tokrat priložen kupon, ki ga lahko izpolnite z osebnimi rojstnimi podatki in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno izračunala, v katerem znamenju je bil Merkur, ko ste se rodili, in vam pojasnila, kaj to pomeni, kako vpliva na vaše življenje po delovni in čustveni plati, ter vam namignila, na kaj ne bi smeli pozabljati aii česa bi se bilo koristno odvaditi, da boste izrabili vse dobre vplive Merkurja in se ogibali njegovim manj prijetnim pastem. Cena koledarja je 840 SIT, za stalne naročnike pa je 15 % cenejši (v ceno nista všteta 5 % prometni davek in poštnina). Če želite postati stalni naročnik, označite to na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti s priloženo položnico za plačilo. Vse naročilnice sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna c. 14, 1000 Ljubljana, (061) 173 53 60 ali 24 ur na dan po telefonu (061) 173 53 79. SLOVENSKI Č^LUHIM koiepaR1998 DOMAČA PRATIKA %rvis HIMELfi bimo Vas, dai embra 1997 ajno mesto za prodajo servisiranje zil QAEWOO v Radencih. ________,____ pridružite _NA DNEVIH ODPRTIH VRAT v petek, 21.11.1997, od 13°a do 17°° in v soboto^ 2^.1^ od 8° do 12°°! Presenetili vas bomo z IZJEMNIMI OTVORITVENIMI POPUSTI - tudi do 3,000 DEM! TOKO LINE, D-DOMŽALE, SLAMNIKARSKA C. 1' 1230 DOMŽALE razpisuje prosti delovni mesti v novi trgovini v Murski Soboti za nedoločen čas 1. poslovodjA Pogoji: izo- - V. stopnja strokovne brazbe , , - 2 leti delovnih izkušeni - državljanstvo RS _ 2. PRODAJA^ Pogoji: jZo- - IV. stopnja strokovn brazbe .. M' - 6 mesecev delovni" šenj - državljanstvo RS _ Nastop dela je mogoč .e-Ponudbe z navedb0 danjega dela pošljite slov: TOKO LINE, D. D., 0 Slamnikarska c. 1. 1 Domžale, .. tel.: 061 711 004 vestnik, 20. november 1997 Zi apovednik KINO Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota V četrtek, 20. novembra, si ob 17 uri lahko ogledate ameriško filmsko komedijo Bean, ob 19. M pa ameriško znanstvenofantastično dramo Stik. V petek, 21. novembra, ne bo kinopredstav, v soboto, 22. novembra, pa je ob '7 uri na sporedu najprej Stik, °b 19. uri pa še Bean. V nedeljo. 23. novembra, je program ravno obraten, tokrat pa bo predstava tudi v ponedeljek, 24. no-vembra, in sicer bo ob 17. in 19- uri nastopil gospod Bean. Kino Gornja Radgona Konec tedna bo minil v znamenju dveh filmov, in sicer bo ameriška srhljivka Oboževalec na sporedu v petek, 21. novembra, °b 19., v soboto, 22. novembra, ob 20., v nedeljo, 23. no-vembra, ob 20., in v ponedeljek, 24. novembra, ob 20. uri; v pe-tekob 21., v nedeljo ob 18. in v Ponedeljek ob 18, uri pa ameriška komedija Moder v obraz. Kino Ljutomer 'Petek, 21. novembra, in v ne-Mo, 23. novembra, ob 19.30 si lahko ogledate slovenski film Herzog, v soboto in nedeljo ob '715 pa ameriški znanstveno-'Pntastični film Peti element. Gospod Bean je zares priljubljen pri naših gledalcih, saj ste vsi vedeli, da se v svojem najnovejšem filmu odpravi v Los Angeles. Rovvan Atkinson pa je prinesel srečo Teji Zmazek, Gajševci 14, 9242 Križevci pri Ljutomeru, ki si bo lahko zastonj ogledala film po lastni izbiri. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Katera ameriška športna panoga je osrednja tema ameriške srhljivke Oboževalec? Naj vam malce pomagamo: v filmu z originalnim naslovom The Fan nastopata Robert De Niro in Wesley Snipes. Odgovor:------------------------------------------- Odgovore pošljite do ____ 25. novembra na naš naslov. Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 36 kino SVETI JURIJ V PREKMURJU - V PGD Sveti Jurij nenehno skr-____ bijo za izboljšanje tehnične opremljenosti. Pred kratkim so se odločili, da bodo podvozje mercedesa »nadgradili« s 5.000-litrsko cisterno za vodo, rezervoarjem za penilo; montirati pa bodo dali tudi vodni top ter še kar, kar je potrebno za prevoz ljudi in opreme in učinkovito zoperstavljenje ognjenim zubljem. Načrtovana dela naj bi v zimskih mesecih opravil najugodnejši ponudnik, predvsem pa strokovnjak. (G. G.) VERŽEJ - V župniji Veržej, ki združuje vernike Banovec, Bunčan ____ in Veržeja, so odprli večnamenski prostor z veliko dvorano in učilnicami. Gre za prizidek ob starem župnišču. Blagoslovil gaje pomožni škof dr. Jože Smej. V novih prostorih bo dovolj prostora tudi za župnijsko Karitas, človekoljubno organizacijo Kolpingovo zvezo, za skavte, pevski zbor in druge. Gradnjo so omogočili domači verniki, dobrodošli pa so bili tudi darovi iz tujine. In veliko prostovoljnega dela so opravili. (J. Ž.) Internet je... Ja, češi do 10.12.1997 izmisliš duhovit odgovor na vprašanje Kaj je internet? in ga na razglednici pošlješ na naslov: Slovenija Online, 1106 Ljubljana Pohiti! Čas je za odkrivanje realnih in navideznih svetov! Na potovanju po internetu se ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le oblici najbližjo teletrgovino, kjer ti bodo postregli z vsemi informacijami o priklopu, ali pokliči na brezplačno telefonsko številko: 080 876; ^0 Slovenija Online » Telekom Slovenije V 80 sekundah okoli sveta Nagradna i$ra te v stiki in besedi čaka tudi na na3i spletni strani: http://www.siol.net ’ Renault Ii novice I... „ I PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V petek, 21. novembra, bo v predprostoru grajske dvorane ob 18. uri pozno jesensko popoldne z literaturo, glasbo in fotografijo Piišpek zeleni. Ob fotografijah Cvetke Juh-nov boste lahko prisluhnili prozi in pesmim Štefke Bohar. POTRNA (LAAFELD): V petek 21. novembra, bo ob 19. 30 uri v kulturnem domu KD Člen 7 otvoritev razstave fotografij, inštalacij in tekstov Trem ljudem pripovedujem svojo zgodbo. GLASBA MURSKA SOBOTA: V petek, 21. novembra, pa bo ob 19. uri v dvorani soboškega kina letni koncert Marko bande z gosti. Nastopili bodo Vlado Kreslin, Kociprova Jožek in Janček, Bogdana Herman, Cimbalova muzika iz Češke, Posodi mi jurja, Kristina Šuklar in Marica Maučec. LJUTOMER: Koncert pianistke Tanje Šterman bo v soboto, 22. novembra, ob 19.30 uri v dvorani GŠ Slavka Osterca. LENDAVA: V gostillni Kančal bo v četrtek, 20. novembra, ob 20. uri kocertTamasa Kančala. PREDAVANJA MURSKA SOBOTA: Predavanju z barvnimi diapozitivi in glasbo Čar severa lahko prisluhnete v sredo, 26. novembra, ob 19. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav. Predavala bo Marinka Jerič. OTVORITVE RADENCI: Likovno razstavo akademskih kiparjev Matjaža Počivavška in Iva Prinčiča bodo odprli v petek, 21. novembra, ob 18. uri v galeriji muzeja Radenske. LENDAVA: V četrtek, 20. novembra, bodo na lendavskem gradu ob 18. uri odprli razstavo 25. mednarodne likovne kolonije. Ogledate si jo lahko do konca decembra. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galerijii Murska Sobota si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Vojka Pogačarja iz Maribora. Na ogled bo do 30. novembra. MURSKA SOBOTA: V galeriji zavarovalnice Triglav pa je na ogled razstava likovnih del slikarske kolonije, na kateri so sodelovali Martina Fajt, Apolonija Simon, Črtomir Frelih, Marjan Gumilar, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Zmago Jeraj, Janez Knez, Franc Mesarič, Franc Novinc in Vladimir Potočnik. Kolonijo je organiziralo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, umetiški vodja pa je bil Nikolaj Beer - Miki. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Evgena Titana Nemir v naravi in družbi. Razstava bo odprta do 12. decembra. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled rastava stalne zbirke sodobnikov, ki jo posreduje Mednarodna galerija iz Dunajske Srede na Slovaškem. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava likovnih del Viviane Furlan. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 5 11 3 0 ' 4 23 SNAŽILKA SNAŽILKA; določen čas 6 mes.; do 21.11.97; POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, GRAJSKA 2, MURSKA SOBOTA KONFEKCIJSKI POMOČNIK ROČNA DELA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 21.11.97; INDIP, PROIZVODNJA OBLAČIL IN DEŽNIKOV D. D. , INDUSTRIJSKA 2, LENDAVA -LENDVA; št. del. mest: 4 MIZAR MIZARSKA DELA; nedoločen čas; ostali pogoji: SAMOSTOJNOST; do 21.11.97; JERIČ VLADO S. P. IZDELOVANJE PREPROSTIH LESENIH PREDMETOV, KROG, PLEČNIKOVA ULICA 42, MURSKA SOBOTA ŠIVILJA STROJNI ŠIVALEC; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 21.11.97; INDIP, PROIZVODNJA OBLAČIL IN DEŽNIKOV D. D., INDU- STRIJSKA 2, LENDAVA-LENDVA; št. del. mest: 6 VELIKA NAGRADA RENAULT Flis 6% POPUST ZA 6 ZMAG! Vsi modeli na zalogi imajo od 17. do 30. novembra 6% popusta! Sodelujte v । nagradni igri v našem salonu. Vsak drugi kuponček lahko prinese / nagrado: svinčnik formula 1, zimsko vetrovko Renault - in celo originalno čelado Jacquesa Villeneuva! Zmaga je vaša. {^ROSERVIS d.d. Urska Sobota 9000 Murska Sobota, Kroška ul 58 1 « telefon: (069) 21 630 telefaks: (069) 21 322 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV PRODAJALEC; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; do 21.11.97; TOKO LINE D.D. DOMŽALE OBRAT DROBNA GALANTERIJA, ŽIŽKI , ČRENŠOVCI KUHAR NATAKAR NATAKAR-KUHAR; nedoločen čas; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK; do 25.11.97; INFO-PETRIS MARIBOR GOSTILNA PRLEK, CIRILA JUREŠA 1, LJUTOMER KUHAR KUHAR; določen čas 2 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 25.1 1.97; DERVARIČ TANJA S. P. OKREPČEVALNICA BISTRO, CANKARJEVA ULICA 58, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKAR; določen čas 3 mes.; do 21.11.97; BAGOLA ERNEST S. P. ZIDARSTVO, TESARSTVO, KROVSTVO-GOSTINSTVO, CANKOVA 87A, CANKOVA ELEKTROTEHNIK SERVISER FOTOKOPIRNIH STROJEV; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - pisno; znanje programskih orodij: Windows; do 21.11.97; MINICOMD. O. O., VEGOVA 13, MURSKA SOBOTA KOMERCIALNI TEHNIK POSLOVODJA; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; do 21.11.97; TOKO LINE D.D. DOMŽALE OBRAT DROBNA GALANTERIJA, ŽIŽKI , ČRENŠOVCI EKONOMSKI TEHNIK PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POZNAVANJE OSNOV VVINDOVVS, PAKET OFFICE 97 ALI 95; do 25.11.97; ATRIUM-NOVIINTE-RIERI D. O. O., PREŠERNOVA 28, LJUTOMER DIPLOMIRANI VETERINAR VETERINAR; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik -govorno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: VVordstar - urejevalnik besedil; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, ZAŽELJEN STROK. IZPIT; do 06.12.97; ŠANTL, VETERINARSKA AMBULANTA D. O. O., BOLEHNEČICI 40, VIDEM OB ŠČAVNICI DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 25.11.97; OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE URBANISTIČNO NAČRTOVANJE IN PLANIRANJE V PROSTORU; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Autocad; do 21.11.97; ZEU - NAČRTOVANJE INŽENIRING D. O. O., STANETA ROZMANA 5, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR UREJANJA KRAJINE PRIPRAVNIK - KRAJINSKO NAČRTOVANJE IN PROJEKTIRANJE; določen čas 12 mes.; znanje programskih orodij: Autocad; do 21.11.97; ZEU -NAČRTOVANJE INŽENIRING D. O. O., STANETA ROZMANA 5, MURSKA SOBOTA; (*) Zadnja stran Roža meseca"] Araucaria - sobna smreka Najpogostejša vrsta je Araucaria exelsa. Njeno domače okolje je v Čilu. Pri nas je priljubljena lončnica. Listi so igličasti, temno zelene barve, srpaste oblike in 1,5 cm dolgi. Čepa listi dobijo rumenkasti nadah, sklepamo, da ji prst ne ustreza ali je izsušena. Če jo imamo na pretoplem, rada povesi iglice. Zato ji pozimi najbolj ustreza temperatura 3-10° C. Potrebno je večkratno zračenje, vendar moramo ob tem paziti na mrzel prepih. Poleti jo lahko postavimo na balkon ali teraso, vendar zaščiteno pred žgočim soncem. Nekateri jo celo presadijo poleti na vrt, pozimi pa jo imajo zopet v stanovanju kot sobno lončnico. Slabo pa prenaša večkratno prenašanje brez razloga. Vsakih 2-5 let jo spomladi presadimo v mešanico listovke, ruševke in malo peska. Razmnožujemo jo s pod- taknjenci. Poleti potrebuje mnogo vode, pozimi pa le malo. Najbolj zaželene so sorte, ki imajo simetrično oblikovane iglice. Rastlina dobro prenaša suh zrak, in jo tako lahko postavimo v prostor, ki je centralno ogrevan. Vendar pa je istočasno občutljiva na prah, zato jo moramo večkrat rositi z mlačno vodo. Ob rahlem dežju jo lahko postavimo ven, vendar pa pazimo, da ne pride do sončnega ožiga. Najbolj pogosti škodljivci so volnate uši. Te so zelo trdožive in ponavadi navadna sredstva proti ušem niso dovolj učinkovita, zato s čopičem razde-remo gnezdo volnate uši in učinek zaščite je takoj boljši. Kot sobna rastlina zraste do stropa, v idealnih pogojih pa v Čilu zraste v visoko drevo. Najbolje uspeva kot samostojna rastlina. V cvetličarnah jo dobimo v različnih velikostih, od 30 cm naprej. Araucaria exelsa - zimski iglavec raste počasi in jo lahko uporabljamo namesto novoletne jelke, vendar nikar ne obešajmo težkih obeskov in lučk, saj le-te posmodijo iglice. Tudi z različnimi lahkimi trakci jo lahko zelo lično okrasimo. Lepo raščena sobna smrečica je okras vsakega stanovanja. Zaradi njene nežnosti in ljubkosti se uvršča med zelo priljubljene sobne rastline. Največkrat jo najdemo v velikih sprejemnicah ali prostornih in svetlih dnevnih sobah. . OLGA VARGA Male živali pritegnile precejšnjo pozornost SKUPAJ PROTI | KRI t Ml fNALUl ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI — SODIŠINCI - Občinska ga- silska vaja, ki je bila v Sodi-šincih, je uspela. Najdlje uro potem, ko so sprožili alarm, so prišle enote iz najbolj oddaljenih društev občine Cankova -Tišina, in na kraju dogodka so preizkusili delovanje brizgaln. Prav vse so vžgale, čeprav je bilo tisti dan hladno - kar nekaj pod ničlo. Vajo so si je gledal tudi župan Alojz Flegar. (F. Ku.) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 18. 11. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 18. 11. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.342,4431 1.327,00 1.344,00 Francija 100 2.821,4169 2.761,10 2.824,90 Nemčija 100 9.448,5012 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,6488 9,35 9,67 Švica 100 11.615,9874 11.413,10 11.676,50 ZDA 1 164,3472 161,20 164,10 Rezultati žrebanja pravilnih rešitev nagradne ankete, ki smo jo opravili ob otvoritvi Mestne hranilnice, in to 6. novembra 1997. V anketi je sodelovalo 87 občanov. Komisija je izžrebala 3 anketirance, ki so pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje (pravilni odgovor: Prva predhodnica Pomurske banke je bila ustanovljena leta 1874) in bodo prejeli nagrado po 10.000 tolarjev. Izžrebani so bili naslednji: Anica Lukač, Lipovci 54, Manuela Grah, Vidonci 129, 9264 Grad, Marija Gašpar, Lendavska 13, Rakičan. Izžrebani bodo nagrade prejeli po pošti. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje. V dvoje je lepše Vse natakarice se dobro poročijo, ko pa imajo pred točilnimi mizami toliko občudovalcev. Je namreč množica lokalov, kamor hodijo fantje in moški - večina ne toliko zavoljo dobre pijače in jedače, ampak »zaradi kelnarice.« Tatjana Šadl iz Večeslavec je nazadnje delala v bistroju Kuzma na Cankovi, Milan Gomboc s Sotine pa je bil pismonoša na pošti Cankova. Tudi on jo je hodil »gledat«, morda celo največ, ko pa sta si bili firmi (bistro in pošta) tako blizu. Dekle je bilo zbegano, komu od snubcev dati srce, kajti vsak človek je po duši dober. Pa vendarle je največ sreče imel prav vztrajni Milan: pred kratkim sta se poročila. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Rogašovcih, cerkveni poročni obred pa je opravil Predsednik puconskega občinskega sveta in direktor Kerne Branko Drvarič -Prelestni je dobil ponudbo za odkup in vnaprejšnje plačilo dveletne proizvodnje Kerne od Geoplina, samo če dovoli vrtanja za centralno slovensko skladišče plina brez odškodnin občanom. *** pertočki župnik Jožko Vinkovič. Na gostiji, ki je bila v Majcenovi dvorani v Rankovcih, se je zbralo 82 svatov. Seveda niso le dobro jedli in pili (ter nazdravljali mladožencema), ampak so se izkazali tudi z lepimi, predvsem praktičnimi darili, ki dobro pridejo v novem gospodinjstvu. Tatjana seje namreč preselila h Gombocovim na Sotino, kjer sta jo tast in tašča sprejela z odprtimi rokami. Imela sta namreč tri otroke; dva sta se že poročila in odšla zdoma, ostal pa je najmlajši in celo bala sta se, da bo ostal »ledik in fraj«. K sreči ni bilo tako in dobil je simpatično ženo, ki mu bo čez nekaj tednov povila otroka. Ni važno, ali bo deklica ali fantek, glavno je, da bo in da bo zdrav. - Š. S., foto: I. Juhnov Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota je ob koncu tedna v prostorih prve osemletke pripravilo tradicionalno, tokrat že 12. po vrsti zanimivo razstavo okrog 500 primerkov najrazličnejših malih živali, last več kot 50 članov društva. Prevladovali so okrasna perutnina, kunci, golobi, razne pritlikave živali itd. Poleg tega pa so na temo malih živali razstavljali otroci, in sicer risbice in izdelke. Soboško društvo, ki ga ves čas uspešno vodi Feri Glažar, si od leta 1985 dalje prizadeva za ohranitev in kakovost pasemskih malih živali, v sodelovanju z vrtci pa skušajo vplivati na pravilen odnos in ljubezen najmlajših do živali. Ob tej priložnosti so pripravili tudi društveno tekmovanje gojiteljev pasemskih malih živali. Najboljše med njimi so prejele laskavi naslov prvaka pasme ali barve. Organizirali so tudi srečelov. MILAN JERŠE, foto: JURE ZAUNEKER PODGORJE - Mesec požarne varnosti so v sektorju Apače sklenili pred gasilskim domom v Podgorju. Tam je bila namreč vaja z motorno brizgalno mokre izvedbe in metanju torbice na cilj. Najbolje seje odrezala ekipa PGD Lešane. V Očeslavcih pa je bila sklepna vaja za območje gasilskega sektroja Negova. Tam so namreč preverjali sposobnost gasilcev pri dovajanju vode iz doline na hrib. Svojo sposobnost so učinkovito demonstriurali gasilci gasilskega centra iz Gornje Radgone. (F. KI.) GORNJA RADGONA - Glavna trgatev na ob- močju vinogradniškega okoliša Radgonsko-Kapelske gorice je sicer končana, vendar so tudi letos nekateri vinogradniki pustili nekaj grozdja za pozne trgatve. Tako bodo imeli v podjetju Radgonske gorice trgatev še 6. decembra, Kupljenovi iz Očeslavec bodo spet trgali grozdje 13. decembra, na lucijino, v Vinogradništvu in vinarstvu Kapela pa bodo imeli naslednjo trgatev šele 24. decembra, kajti tudi letos želijo pridobiti božično vino. (F. KI.) Ex direktor soboškega Agromerkurja - podjetja z infuzijo - Ivan Burgermei-ster se odpravlja za direktorja tovarne odpadkov v domače Puconce. Tam bo začel s proizvodnjo bioplina in je že napovedal konkurenco Geoplinu, ki trži ruski in alžirski plin. *** Franc Šlihthuber - Dolnji je sedaj, ko je sklenil pakt s petrovskim ideologom Bencikom - Bencinsko pumpi' co, prišel navzkriž z gornjimi, Sulinčani. Ti mu zamerijo, ker je prešprical tekmovanje v metanju čez Pi’n' džo in jih nategnil pri 9ra' dnji letališča za helikopter. *** v ponedeljek neposredno po zasedanju parlamenta w I bo razpravljal o lustracij'; / se bodo na obletnici I vsi nekdanji slušatelji sističnega središča, ki predaval Lujz Peterle-i’3' stno očiščeni. *** Ciril Pucko - Levo krilo b° na priporočilo obrabni ministra Tita Turnška-Ha' vbice odšel na izpopblhie' vanje iz vojaških vešcin v Izrael, da bo potem la^0 nastopil funkcijo vojaške^3 atašeja v Budimpešti *** Jeno Sapač - Brzi je zakupil nekdanji živinski trg pred soboško Pano11' ko, kjer bo razprodal & preostanek pomurski11 kmečkih interesov. Cen® so določene v funkcija^ Do sedaj je prodajal P'®^ politične borze in ostal br®z regionalnega kapitalske^3 sklada, brez Panonk®_ ostal bo brez zbornic®J, na koncu še brez svet1115 ke funkcije. Vlada je P0^, dila, da novih podsekr farjev ne bo zaposlila. *** Radgonski posvečene' izračunali v imenu svojih V lilcev in jim predlagali. n si vsak sam na svojem rišču postavi čistilno nap vo in se tako zahvali za P rova sredstva, kiso ji®1 la odobrena za gradnjo s pne čistilne naprave. S t so županu Vodeniku sP dokazali, da nima PraV’ se bori za skupne inf® se. *** Lendavsko podjetje alias Sakač ingenirin^, je po pozitivni izkušnjiz jemom Naftine družb prehrane že Pon^^af-vzame v najem celotno to in s tem Petrol reši s cijskih skrbi, državo P® biranja davkov, ki jih ° (L. djetje zelo vestno Pla^udil Ob Nafti je Petrol P° pe, v paketu Satriz, saj v ^i trolu ni več kadrov. . potrebovali speciah^ 5i pripravniška znanja, k' p jih pridobivali v omeni podjetju. j sesedaA