54600 NARODNO-SOLSZKE KNIGE (STEN V A. TRETJI ZVEZ. Lasznoszt vogr. krčil. Vlaildrsztva. V-BUDINI STAilPANE V-NASZTA.VI VOGK. KRAl. NAVKUPNOSZTI. 1 8 7 2 . SZLOVENSZKE NOVE KNIGE OSTENYA ZA VESZNICSKI SOL III, ZLOCS. SZPHAVLENE PO GASPAK JANOSI ERDŽMSZICO - SOLSZKOM RAVNITELI. VODANE PO VPL. VOGR. KRAL. MINISTEEIUMI VADLUVANTA I NAVUKA. Cena zvez. 28 kr. V-BUDINI. LASZNOSZT VOKE. KEAL. VLAEARSZTVA. 1 8 7 2 . i 1. Sz vel a obliiba. .Boga, moj ga sztvoritela sze bojim i molim ; domovino, prijatela za szveto recs zvolim. Postiivati scsem vszakoga vu kalcgodi sztani, szrdce mi naj i vbogoga gorecs lubi, brani. ’Z£tek postenje, szkrbnoszti scsem na aldov dati; tak nemam moje bivoszti tii ob’zaliivati. 2. Sziriuaska deklicska. Ednoj szirmaskoj deklfcski szo rano mrli ro¬ ditelje; ne je mela nikoga, ki bi za nyo szkrbo, i zato, da bi 'živeti mogla, za dojko je sla k-deei edne premoesne hrže. . . Ednok je na podokni sze- decs, britko zacsala jokati. Varavsa jo lifzna gosz- pa, pitala jo je: ,,zaka joeses, moja csi, lehko tika fali ,,Bog moj, Bog moj ! — zdehne deklicska — kakda nebi jokala, csi premiszlim, ka ma z-mene bidti! Druga, z-menom edne vrszti deca v-solohodi 6 i tam sze doszta dobra vest, jasz pa brezi navuka morem goriraszti. Kakda mam 'živeti, esi gorizrasz- tem, i drugi do doszta esednesi i priliesnesi od mene ? Sto me vzeme etak na szlirzbo ? Kak rada. bi jasz i eseresz no esi delala, da bi mi vudne szlo- bodno bilo v-solo hoditi!“ Nye miloj goszpe je k-szrdci sla to’zba sziro- tice, i eta plemenita miszel sze je pobudila vu nye prszaj: „szmilujem sze nad etim szirotnim dete¬ tom; ar je bo'za vola, da dobro esinimo z-szirota- mi. I na dobro vesiti koga, je zagvtisno najveksa dobrota, stero nyemi prikazati moremo.“ — Kak je ona miszlila, tak je i ošinila: to szirotno deklics- ko je od toga hipa v-solo posilala. Kem vecs do- broga i lepoga szejevesila tam ona, tem gedrnesa, vernesa i delavnesa je bila i pri domi, i neli vno- goga kvara je mentiivala milo goszpo szvojo, nego ji je i po gedrnoszti, delavnoszti i vrlorn oponasa- nyi szvojem doszta lepe radoszti szpravila. 3. 1* \ s z m o* Cii piszma je te, da cslovek, ka lepoga i do- broga vidi, miszli, ali praviti sese, gorizaperi, da tak naj i drugi znajo, ka je on vido i miszlo. Mo- goese nyemi je, i ozdalecs bodoesim prijatelom poszlati piszmo, ino nye i prisesztnomi vremeni prekdati, da i po nyegovoj szmrti drugi nyegove miszli esteti morejo. Ki doszta piszanya ma, hitro more piszati, ki pa hitro piše, on nemore vszakoga piszka poszebi piszati, nego nye lepo vkiipszklene, tak da edno recs z-ednim tegom szpise doli. . . . Kaksi blagosz- lov je gorinaidenje piszma za celi narod cslove- csanszki! Zdavnya szo liidje neznali piszati. Iva szo vu szpomenki obarvati steli, to szo otrokom pripo¬ vedovali, da gda szo i te goriodraszli, pa szo je i oni pripovedovali deci s/, voj oj. Csi szo z-ozdalecs bodocsimi ludmi kakse dugovanye meli, zebrane ludi szo k-nyim poszlali, da bi nyim je na znanye dali. Piszmo je vecs menye pred stirijezer letami naideno gori. Ka sze je pred temi godilo, od toga jako malo znamo ; ar ka za knige szo zdavnya piszane, i te veksi tal je vn tekaji vremena preisao, ar szo vu mali zvezki vodane bile. Dnesz ’ze vecs nemorejo vesznoti knige, ar sze z-oni iszti knig vnogo jezer zvezkov stampa, i csi ji taki doszta ’z-nyi preide, donok z-telikasi doszta i goriosztane. Mestria stam- panya knig je pred stiriszto letmi naidena gori, — od stere ni’ze na szvojem meszti gucsati mamo. 4. N a v u k. Modroszti je z-prszta nepocecao niscse, kama ga je nedjao, kincsa naj neiszcse, davno ’ze sze je to vnorikep zgodilo, ka je pecsen golob zleto lacsnim v-grlo. Zbio, zbio je Bog toga z-obema rokama, ki na diisne kincse verne szkrbi nema, i nika dobra sze nevcsi v-szvojem sztani; taksi szrecsi szvojoj szam kopa grob rani. 5. ljubeznivi prijatelje deee. Yu soli ednoga varaseka, med vnogimi dru¬ gimi deakmi je bio eden szirotni pojbies, ki je zavolo szvojega raztrganoga obleesalu vszigdar szramotno sztopo vu vucsevnico. Gdare je na sztolici szedo, bojecs je potegiivao zgornyo odetel szvojo na cotaszte lacse szvoje, da sze nyegova na- goszt nebi na pamet vzeti mogla. Nyegov szoszed je donok na pamet vzeo nyegovo mantro, i gda ga ednok nebi nazoesi bilo, na nye je vzeo premocs- nese pajdaše, ka bi vkiipdjali ’zukavce szvoje, i szirotiesi lacse kupili. Eti vszi, esese i ti najszir- maskesi szo z-ednim szrdcom duhom preči zvo- lili na to; ar szo szirotnoga pajdaša szvojega, zavolo nyegovoga krotkoga oponasanya i omur- ne gedrnoszti vszi do ednoga lubili. — Oni szo, brezi znanya vucsitela, telko penez djali vkup, ka szo nyemi ne szamo lacse, nego i prsznyek kupili. Gda bi dvoje obleesalo eto zgotovleno bilo, edno utro szo rane prišli vkup v-soli, i szmileni szoszed nyegov nyemi je nye vu imeni ti drugi z-oszvetnim talom prekdao. Szirotics je med hvale szkuzami prijao od nyi tak neesakani dar lubezni; ali szkuzili szo sze i oni od radoszti, ka nyim je od Boga dano bilo, razveszeliti osztavlenoga pajdaša szvojega. Vucsitel je ravno vu tom megnenyi sztopo vu vucsevnico, i zarazmivsi nyi plemenito csinenye, z-milim glaszom je etak govorio : „draga deca ! vu najlepsoj radoszti szte dali tal vzeti vi i meni, i na priszpodobno csinenye szte nadignoli szrdce 9 moje. Jemlite tal i potom vu potrebocsaj szirma- kov, i netrpte, ka bi li eden vcagao med vami vu nevoli!“ 6. Str k. Sto nebi poznao duge noge, szlold sinvek i lepo belo perje majocsega štrka, etoga znameni- toga prijaznivoga fticsa? Zmo'zno gnezdo szvojeon na szlemena ali rore rad szklada, gdate i na viszi- ko obstonkano drevje, da okoli viditi more po da- lees razpresztreti travniki, ravnieaj i mocsvari. Gda on vu prvom szprotoletji z-mlacsnesim vetrovjem vu zdavnye gnezdo szvoje nazapride, cela vesz ga naglasz pozdravla; ar je nyega pri- sesztje glaszitel bluzi bodocsega szprotoletja. — ’Ze nyega 'život kak znameniti je! Na dugi, erde- cse-esizmeni nogaj sze zmo'zno eoca nyegov lehki trup, steroga z-csrnim zarobleno belo obleesalo pokriva. Nyega rep je kratek, obstonkan. Ali tembole scsapinati i trdi je nyegov sinyek, steroga nyegova lepa glava, i ospicsen, nezgrbani, erdecsi klim szna/zi. Mucsecs, i plemenito sztopa on po dr’zeli szvoje lovine. Na vszakom sztopaji kumesz zdigne dugo nogo szvojo, napre drzavsi glavo i sinyek. Tak sztopa dale, dale, dokecs edne ’zabe, kiiscsara, ali kacse nevara, z-klunom, kakbisztra sztrela, za nyo popadne, zgrdbi i teesno po’zre jo. Csi ga na lovini ka gro’za, namiri sztoji, edno nogo napuni pod csrvo goripotegne, i sinyek pazno vovtegne. Nistero megnenye osztane vu etom sztani, dokecs nepre- vidi, jeli nyemi je mogocse na teli lovine osztanoti, 10 ali be’zati potrebno. Njega ’zmetno telo njemi te’zko vcsini, gorizleteti; zato sze z-ednim, drugim szkakajom i plaotom perot naszlednye li pozdigne, v-begvdari, i csi je visziko kumesz prisao, jako lepo leti do gnezda k-klepajocsim mladam sz voj im.. Štrk je jako szkrben hfzni vert: preči, kak nazapride, vozbogsa gnezdo szvoje, i csi bi gder drugi strli prevzeti steo nyemi koreni sztalis nje¬ gov, ze-vszov mocsjov ga brani i varje; z-ospicse- nim klunom szvojim i z-krepkimi perotami med sztrasnim klepanyem szeka, szmica, mlati protiv- nika, dokecs ga neorani i na tel nepresztre. Potom je hi’za i dvor nyegov vu batrivnoszti proti vsza- koj szili. Zvontoga je on miroven ftics : trpi, ka szi Vrabli i lasztvice pod gnezdom nyegovim gnezda redijo i vu miri prebivajo. Csisztoeso rad ma, stera je i potrebna nyegovoj beloj opravi: zato sze i jako cseszto kople. Pazke vreden je nyegov nagib k-lii- dem, geto szi z-punov viipaznov na sztreho nyi hramov szede i gnezdo szklade, po dvore sze szemta seta, po ogradi ’zivis bere, vu morszki va- rase pa escse i med ltidsztvom po cesztaj hodi, tak da sze ga ono ogibati more. Csi cseresz leta travnici, mlake i berecsine preszehnejo, štrk sze vu loge zoszeli, goripoiszcse vretine i jarke, i csi i tam szfali ’zivis, z-tivarismi tanacs dr’zi, i na dugo pot vandra ’z-nyimi vu morszke dr'zele. Toga hipa omurno pazijo na paj¬ daše szvoje, rone ali na potilvanve neszpodobne vkraodlocsijo, dosztakrat escse i szpokolejo. Na pot sze z-vekse sztrani v-ednom hipi genejo. Odzgora vu najvisisi dr’zelaj zraka z-dve, tre jezer sztojecsi 11 redovni serezje ji brezi pocsivanja plavajo proti Egiptomi, gde na ’zab i kacs puni ravnicaj driigo domovino szvojo majo, dokecs ji tam bodocsega leta ’zgajocsa vrocsina pa nazane’zene k-nam z-mlacsnim hladom szprotoletja. T. Na jeszen. Prazno je gnezdo lasztvice, prazno ’ze pod zasztr’zom, prazno štrka, prepelice, taletijo ete ftice z-malim szvojim seregom. Tam vu mraki dalecshie sereg ete taleti. kak krpo. ga v-zraki vidim, lehko sze mi tak li zdi ? Taletfjo, odisli szo leta tak dragi gosztje. — Haj! naszkori sznaga pola i lepota gore, dola ma naszlediivati nye. 8. SziiksavaiiTC. Miška i Jancsi szta po kratsisoj peskoj poti szeno sla grnot. Kak szta kre edne vrbacse, med szebom szi zgucsavajocs, mimo sla, Jancsi hitro sztane, doli sze prigne, i nika gorivzeme. „Ni, ni, Miška! ka szem to dobo, i kak ti je ona ’zmetna, Bog jo je dao!“ veh Jancsi. M. Oh, to je penezna mosnya! glej, glej, ka je piszano na nye! zdr’zetek 80 fl. J. Vis, kak szreesniva szva! Jeli znaš, Miška, ka jasz miszliin? Razno szi je vzemva; vszaksi 40 fl. dobi: i tak on odvezati scse inosnyo. M. Ja,nesi, Jancsi! ti szi tak denes, kak da bi te penezi naj ni bili. J. Uprav, kak da bi naj ni bili; a esidi bi pa bili, esi ne najni ? M. Csidi! tisztoga, ki je je zgubo? J. Toti, ali gde je tiszti, ki je je zgubo ? M. Midva ga gori moreva poiszkati dati. J. Ali kakda ga dava goripoiszkati ? M. Jeli szi pa ’ze pozabo, ka szo etoednok vu- csitel pravili ? — Peneze va k-veskoj oblaszti neszla; ta po varmegyevszki csesztniki i vu novi- naj vo da prekriesati, ka szo eti i eti penezi nai- deni, i ki poszvedocsiti zna, ka je je on zgubo, on je pa naza ma dobiti, kak szvoje lasztivno poistvo. J. Ka pa, esi sze taksi nebi naisao ? M. Li teda bi nama szlobodno bilo, nye za- drzati. J. Ej, Miška! jasz bi rad bio, da sze nisese taksi nebi glaszo. M. To sze komaj da miszliti; prottomi je gvusno, ka de te kvaren esese prvle zvedavao za nye, kak je midva notridava. J. Ali ti, Miška! jasz pa nika miszlim: jeli midva nebi mogla celoga dugovanya zamucsati, kak da nika nebi naisla? vem naj je tak ne- vido- M. (hitro med nyega vdarivsi): tak va to vaj a — jeli? Ar bi tovaja bila, esi bi ludszko poistvo 13 znajocs, hotecs i zkrivoma zadr’zala. To, Jancsi moj, pošteni eslovek nemore vcsiniti. J. (szaszivsi sze). Tovaja?! Bog! csi ti stimas, ka bi tatijo doprineszla, csi. . . Ali donok je nevu- godno obcsutenje — tak szem rad bio ’ze tem vnogim penezom. . . M. Radiijva sze nad tem, ka potnik nazadobi szvoje peneze. Lehko je on peski posta, ki sze zda jako eekne, i li z-tem szetrosta, ka nyemi nyegove zgiiblene peneze eden pošteni eslovek pa naza m& dati. J. Prav mas, Miška! Moje miszli szo edno megnenye na zelo pot zablodile; ali to sze vecs nema zgoditi. M. „Te pošteni sze do szmrti pos- tiije“, tak pravijo cseszto najni vucsitel med vu- csenyem, i — moje szrdce mi globoko obesiiti, ka vu tom prav majo. Naszledujva nyibov lepi i hasz- noviti navuk do szkradnyega pihanya szrdca naj- noga.“ 9. Versztvo male Juliske. i. Jnliska je komaj dvanajszet let sztara bila, i ’ze je cela 'zivazen na nye szkrb zavupana. Novoj eseszti etoj je ona jako rada bila, geto sze je med 'zivaznov najra zdr’zavala. I viditi sze je dala ge- drnoszt male vertinye ete, ar je dvor vszigdar v-le- pom redi bio, i navekse tak esiszti, kak edna po¬ metena hi’za ; pa je doszta vszake dobi sztvari ’zivelo na nyem. Csi je eslovek na nyega sztopo, 14 k a vsze za glasz je mogao k-ednomi lupi zacsiiti! Na ednom meszti szo reče hapkale, na drugom ; goszi gagale, eti kokosi kokodakale, etarn kokotje kukorekali, i na sztrehi golobje tur- b e k a 1 i, kre esloveka piscsanci i male pure p i v- kale: poprek vszake dobi pernate sztvare samrele vu plszani velki serege. Najveksa goszpoda vu celoj dr’zini etoj szo goszi, i geto szo jako parovne, szame bi rade vsze pojele, ka sze celoj ’zivazni mecse, zato te druge grizejo naganyajo, da bi je pregijati mogle od jeszt- vine. Juliska szi csedno zna djati z-zelimi goszka- mi: kak znaglies ’zibci krepsi gratajo, vozgoni celi ■sereg na trato, da szi tam travo scsiplejo. Reče i goszi vu poszebni leve noesujegjo. Etaksi levovje presztrani morejo bidti; ar reče i goszi ne- szedijo na droge (szedali), kak pure i kuri, nego na goli tle. Levovje (klonye) kur i pur szo jako lepa meszta : poprecski szo dugi drogovje zdevani od edne sztene do druge, visziko. Na eti droge sze- dijo kuri i pure. Gdete szo vu kosaraj lepa gnez¬ da dolizdevana, i vu eti lepa bela jaca. Csi stera kokos kvocse, Juliska jo naszadi, da piscsance le’ze. Juliska doszta vszake dobi kur ma, ali naj- bole krofaszte plodi. Medtem je kokot li donok najsegavesi sztancsar celoga dvora; zagvusno je on na sz voj lepi erddesi greben, viszeeso brado, cifraszti korinati rep, ali osztre osztrogvi tak segav; zato hodi on z-taksov plemenitosztjov, kak da bi celi dvor nyegov bio, niti drugoga kokota nescse trpeti pri szebi. Visziko letanye je ne mest- — 15 ria kur, li te, esi na gredaj grenoti scsejo, szi szilo delajo, da kak prek plotov zleteti morejo. II. Juliska je med vszov 'zi vazno v golobom naj- ra; i sto nebi rad meo eti lepi, csiszti i krotki sztvari. Juliskini szo pa tak krotki i prijazni vi bili, da gda je na dvor sztopila i li dvakrat szkricsala: tubi! tubi! ze-vsze krajov szo k-nje leteli i pred nyov doliszeli. Nisteri 'z-nyi szo ji esese i z-roke je¬ mali zrnye. Juliska je toti rada bila golobom poprek, ali donok je najra mela zmed nyimi te lepe bele. Mela je ona i brnaszte ino szive. N is t eri ’z-nyi szo pisza- ni bili, z-belim i csrnim ali eiglene licojne perjem. Najveksi zmed nyimi szo ti krofaszti bili. Yu vremeni szejadvi je Juliska vszigdar v-golo- becsnyek zaprla szvoje golobe ; nacsi bi oni na nyive voletali i goripobrali to vopotorjeno szemen: zvontoga bi je pa zgrabil vi fticsi zlehka tazno- szili. Csi bi etaksega hipa sto v-golobecsnyek pog- ledno, kak lepo dugo.yanye bi vido tam ! Vu szna'z- nom redi bi naisao vnogo gnezd vszeokoli, vu steri vszakom podva goloba szedita. Etiva sze v-mrazi vkupsztiszneta, da endrugoga szegrevata, i esi je jarica dve jajci zneszla, eden za drugim szedita na nyima. Po malom csaszi sze dve golivi mladi zle¬ zeta vo. Roditelje szo jako radi mladam szvojim, nye z-perotami zakrijejo i szkrbno je krmijo. Grdare mlade nateliko zrasztejo, ka bi ’ze lehko voletele, Juliska je pogledne, csi lepo lehko perje majo. Csi ga nemajo, v-kunyo je da; ar je golobe- cse meszo jako tecsna jesztvina : gdate je i na 16 plači oda. Toti je ona z-britkim szrdcom da vmoriti ali odati; ali nacsi nemore, geto bi sze oni nate- teliko naplodili, ka nebi ladala ’z-nyimi. Eden par golobov, pri dosztojnoj szkrbi, sze vu tekaji dve let na vecs kak szto naplodi. Mladi golobje sze preči, kak vozletijo za gnezdo ceknejo, csi sze taki z’nyi kuszti klanov i nog previditi da, ka szo escse mladi. -Jiiliska i na to pazi, da sze levovje i szedala ’zivazni cseresz nocsi dobro zapreta dr’zljo ; ar le- szice i torovje -— eti hudi protivnici ’zivazni — vszigdar sutajo, da bi kak notri mogli vdreti. I csi sze kak notri morejo vkradnoti, velko opiiszt- savanye doprineszejo ; escse i szove ino podgani zgrabiti i szpoklati znajo 'zivazen, naimre to menso. Ni vudne sze ona nemore brezi pazke nihati, nacsi jo zgrabim fticsi vsze taznoszijo. 10. (J o 1 6 b. Vo je sla ednofe mati, na cvetecse travnike, z-szebom vzevsa otroke. Te zacsnejo praviti, vidivsi golobicsa: „Ni! ka je tam za fticsa! ? On sze nikS neboji, i zato ta nezleti, li z-glavicsicov bilka ino z-kliincsecom kliika. Mama, kaksi ftics je to ? — jeli de on z-nami so ? „Golob je, moja deca! 'Zfvis bere tubica; ni! ’ze je nika naisao: Bog, kama de je neszao ? — Kumesz gleda golobek, i tak je szvoj falacsek. Tak csini i dobra deea: z-zahvalnim nagibom szrdca vr’ze na nebo pogled, i, kak velj nyega red, potrosi, ka dobra ma, ino Bogi hvalo da.“ 11. 'Železo i olov. 'Železo. Kaje, ka bi hasznovitese bilo eslo- veki, kak jasz ? Jeli bi on mogao kopati, orati, cimprati, csi mene nebi bilo na szveti? Ka pa szabo bi mogao szuknye zrezati i zrezane falate pa vkiipzasiti, csi nebi meo igle i skargy ? Pa z-kem bi poderali veliko drevje, i z-kem bi teszali te- szacske trame hramov i mosztov meszto 'zelezni szeker? Csi bi nyi szekere z-najdragsega zlata ino szrebra bile, nebi mogli nika doprineszti 'z-nyimi. Ki te najbogatesi cslo,yek nekiipuje zlatoga zapora i klucsa, da szi kincs ino poistvo od tatov obarvati more. Vsze to on z-’zeleza da zgotavlati... Ka pa te znamenite 'zelezne poti z-kem bi sze dale na- mesztiti? Neli nyi 'zlebicse z-mene napravlajo, nego i nyi potacse, vleke, kotle, i lance vsze z-’ze- leza zgotavlajo. Gde je on meszterszki cslovek, vert, ld mene nebi potrebiivao ? I szami piszacsov veksi tal nebi mogao brezi mene z-ocelnim perom piszati. Olov. Ej, ej! lubleni 'zelezen prijatel moj, liidje szo ’ze i te piszali, gda je ocelnomi peri esese III. 01vas6konyv (vend.) 2 18 glasza nebilo. Ne sze je lepo tak hvaliti. Ti, kak vidim, li ovak prek plecsa gledaš mene, kak da jasz bogme nikse vrednoszti nebi meo. Ka stimas, ka jeszte na etom szveti, ka sze z-ednim i drugim haszkom nebi moglo hvaliti ? Ti szi toti vise mere pohvalilo szamo szebe; ali jasz sze nescsem vn tom boriti z-tebom : medtem ti poka/zem, ka i drugi zna meti zrok, z-sorsom szvojim zadovolen bidti. Da bi ti mene ludem z-rok vzelo, vidilo bi, kak britko bi sze dosztakrat to’zili. Pove mi, pro- szim te, z-kem bi znali vnogi knige i novine stam- pati, csi olovni piszkov nebi meli? Li z-te pomo- esjov nyim je mogocse, jezero jezer prepiszkov z-nestimanov naglosztjov zgotoviti. Veri mi, brezi mene sze veksi tal ludi nebi naveso esteti i piszati. Toti zaporov, kliicsov, szeker i vlekov neredijo z-olova, ali zlevajo 'z-nyega golombise, na prepra- vlanye zgrablivi sztvari, kakti medvedov, vukov, divji szviny itv. Ka olovene golombise zednim i vu bojnaj nucajo, to je toti ’ze vu szebi zadoszta ’za- losztno; ali liidje szo sze ? ze prvle bojiivah kak bi pukseni prah i olov esese ozdalecs poznali. Med¬ tem, od sterimao mene poznajo, szo bojne nikak ne tak divje i krvi pune, kak szo predtemtoga bile. Vojnik nesztoji tak bluzi k-szvojemi protivniki, i nyega pogled ga ne dra’zd’zi nateliko, ka bi sze szpozabo z-du’znoszti cslovesztva. 'Železo. Nemaram, boj dva vu miri! Ne¬ scsem sze vecs hvaliti, ka bi od drugi pred- nyese bilo. Olov. Tak je najbole! szluzhno endrugomi z-tem, z-kem poleg premoesi i priliesnoszti naj¬ bole moremo; ali nase lasztivne vrednoszti nigdar 19 nesetujino poveksavati z-mensanyem vrednoszti drugi ludi. 12. Scsapni jahanec. Vu ednoj maloj vesznicski szo sztancsarom ednoga pogorenoga varasa almostVo poberali. — Cerkeven szlu’zbenik je od hi’ze do hi’ze so, i zvon penezni darov je i drugo kakoli dobi — gvant, szilje, szad itv rad vzeo na pomocs tim neszrecs- nim pogorenim. Edne premoc-sne i pobc»’zne rodbine vszaka, mensa veksa kotriga je poszebno prineszla szvoj aldov, vszaki poleg vole ino dobi szvoje. — Gda bi pobiravee v-hi’zo sztopo, da bi k-rokam vzeo dari szmilenoszti, vu jako dobroj voli je gezdo eden seszt let sztar pojbics na scsapnom konyi szvoj em. Pripovedavanye velike nevole ti obo’zani je mekoga szrdca dete trdno genolo : on je prehe- nyao vu zmeni, i pazko je kebzuvao na dari, stere szo vsze kotrige hi’ze z-isztinszkim taljemanyem prekdavale pobiravci. Mati hi’ze je na pamet vzela kebzuvajocse dete szvoje, i etak je govorila k-nyemi : „ka pa, szinek moj, li szamo ti nescses nika daruvati?“ — Dete je hitro goriszkocsilo — geto je medtem ko- nya szvoj ega vsze li v-rokaj dr’zalo —i vesz gvant szvoj vkiippobravse, prek ga je dalo pobiravci. Nyegova mati sze je tiho szmejala, i erkla nyemi je : „vem etak ti, dete moje, vsze tadas, i tebi nika neosztane! Ne ti je potrebno vsze tadati, nego li to, ka naj ra mas.“ 2 * 20 Dete szi je eden csaszek premislavalo, potom je pa ze-vszov radosztjov i szrdcsno k-szliižbeniki prisztopilo, prek nyemi je dalo szvojga sesapnoga konya i erklo je : „eto, ni, je, ka jasz najra mam! vzemte ga, dober cslovek, i dajte ga ednomi tak- semi pojbfcsi, steri ravno tak rad ma etakse ko- nye, kak jasz.“ Etakse csinenye tak dobroga szrdca deteta je trdno genolo pobiravca, i ne sze je mogao zadr¬ žati, ka ga k-prszam nebi sztiszno i etak erkao: „ doszta dragi darov szem dobo od dobri liidi, ali dragsega od nikoga ne, kak od tebe, mili szinek, ki szi to dao, ka szi szam najraj meo! c< 13. Si a k. »Proszim te bratec moj, neidi vszigdar naz- hrbt — veli eden sztari rak torni mladomi — bole hiti vszedale napre! “ — „Rad bi bogao tvoj tanacs, brat moj, — odgovori te mladi — da bi vido, ka i ti tak csinis. “ M eden nyidva je nemeo torni drugomi ka naocsi vr’zti; ar rak bogme sztari, mladi ra naza, kak napre ide. Ysze zaman, zavolo sztave nyi ži¬ vota nyim leže szpadne nazhrbt idti. Vu hodi nyi oszem nog nadvoje razkalane skramble nucajo, dve prednyi nog k-skargyam priglihne trde skram¬ ble pa meszto rožja pred szebe napre držijo. Ra¬ kov glavo, brbet i prszi trda szkorja pokriva, ali med rinkmi repov nyim je lehko do mesza pridti. Ali ete i varvati morejo; ar doszta protivnikov majo, esce i nyi lasztivni bratje je zlehka vmorijo 21 i potrosijo. Redovna jesztvina rakov szo : vodeni csrvje, ’zu’zevke, mlade ribe i korenye; ali nyi naj- dragsi falat je mrlina. Eto dalecs na pamet vze- mejo i escse i z-’zltka pogiibelov goripoiszesejo. Eto falingo nyi lovci dobro ponucati znajo : vn globsi vodaj je z-vonyecsov, vu piszkre bodocsov mrlinov vu vlake zapelajo, odked nega vecs oszlo- bodjenya za nye. Yu mensi potoke je je z-kamenya i bregov mogocse i z-rokami szpoloviti. Vszaki rak ma eden mali gradics pod bregom potokov i korenyom drevja. Csi protivnik prihaja, rak nyemi nesztane proti, ni be’zati neve; nego sze lepo nazhrbt vu szvoj dugi voszki gradics po¬ tegne. Eti szam z-szebom zapse vrata gradicsa, i li szvoj e skargye niha vone, kak sztrasno ro’zje. Vu nazhrbt-idenyi szo nyemi na pomocs nyegove duge ocsi, stere na vsze kraje zlehka obracsa, tak da pred szebe i za szebe vidi. Na pomocs nyemi je vu narzhbt-plavanyi i nyegov siirki rep, z-sterim ne- sztanoma i hitro pod szebe loszka. Csi je ednok vu szvojem gradicsi escse i toga najpnlicsnesega lovca do krvi zoscslple, csi ga odnet vo scse potegnoti. Dosztakrat i skargye ino noge ra tapuszti, kak ka bi sze vo dao potegnoti. Malo mara za nye, ar nyemi hitro pa nazazrasztejo. Geto szkorja raka z-vapna sztoji, nemore sze nateliko vovtegnoti, kak bi nyega odraszek Velo. Za toga volo sze on vszako leto znovics preoble- cse, szvojo sztaro kuszto szkorjo tavr’ze, i novo presztraneso dobi meszto nye. Ali ne sze nyemi je lehko z-kusztoga zakriva etoga voszlecsti. Nisteri den drese, leese szemta, szkdcse i mecse sze, do- kecs nyemi szkorja nepoesi i vonevuide ’z-nye. 22 Taksega hipa meko i gladko ko’zo ma. Zato sze pred protivnlkmi szvojimi pa vu szvoj gradics more szkriti, gde tri, štiri dni szedl, dokecs nyemi ko’za szkornaszta negrata. Rak i dvajszeti let ’zive; ali robsztva nemore trpeti. Li vu cslsztoj poszodi, med kroplivami i brezi vode sze da eden csaszek obarvati. Szamec je malo veksi, kak szamica. Eta vszako leto vecs me- nye 2,000 jajec znesze. 14. Jeszenszka peszem. Csi jeszenszki veter pride, puszti de log, puszto pole, cvet i llszt na prah razide, szmrt obleze brege, dole. Ali v-toplo szprotoletje breg i dol pa obzelenl, novi trak obleje cvetje, nova radoszt praha szinl. I ml ednok povebnemo, ta nasz pihne viher szmrti; ali z-praha pa sztanemo tam vu veesne zorje vrti. 15. Hfzne sztvare. Plodjenye sztvari je ravno tak zdavnya opra¬ vka ludi, kak polodelsztvo. Cslovek je okoli szebe ’zivocse razlocsne sztvare, i med nyimi naimre one, stere szo pred nyim ne preči v-loge be’zale, nego szo ga rade pocsakale, hitro na pamet vzeo. Vu- naszta ovca, obilno dojecsa koza i krava, trpecsa kumila, i szrdesen, segav kony szo vsze takse lti- beznive svtvare, z-sterimi szo sze ltidje hitro szpo- znali. Oni szo vidili, kak szo one nadajale z-puni vumen szvoji mlade szvoje; kostali szo i oni nyi mleko, i geto szo je za dobro, zdravo previdili, ploditi szo zaesali ete krotke sztvare... Vracsali szo nyim pokorne csrede od pase do pase, i gde szo sze du’ze mudili ’z-nyimi, satore szo vrgli. Ali naszlednye szo i pase szfaliti zacsale, ludje szo sze pa nesztanoma plodili, i tak je po csaszi i polodel- sztvo moglo pridti na pomocs ’zivlenyi ludi ino sztvari. Z-satorov paszterov szo od dna do dna sztal- nese kucse i hi’ze nasztanytivale za zemlo dela- joese vandrare; i hi’zne sztvare szo po malom csaszi ttidi pod sztreho prišle : cslovek szi je na gvtisnom meszti obszeo, hrame, dvor, ograd z-gr gi¬ bov ali tratnicov notrizagrado; okoli te szo le’zale nyive, dale vkra kre potokov ali mlak pašnik za 'živino i konye, na zreberji gor ali pod logmi za ovešene csrede. Poglavar hrže je ravnao celo dr’zino, i zvonesnye, vertinya pa celo znotresnye vertsztvo. Velike csrede 'živine, i serezje zivazni szo obilno napunyavali z-mlekom, szirom, zmoesa- jom, masztjov, meszom, bilicami itv. kamre i ku- nye, i z-vunov ino ko'zami zadovoljevali potrebo- ese odeteli i obtiteli cele dr’zine. Bog je vszakoj dr’zeli, vszakomi zraki podelo potrebne i pripravne hfzne sztvare : mrzloj i goloj ponoesi z-malim zadovolnoga zvirnoga jele- n a, vroesim peszicsnim ptisztinam ravno tak malo potrebtivajoeso kumilo, brelzinam batrivno ido- 24 cso mulo i oszla, i podnesnje Amerike goram nji krotko lamo. Najvekso szlirzbo szkoncsavajo lii’zne sztvare pri opravicaj zemle. Kak sztrasno bi bilo, csi bi cslovek szam mogao vleesti plug i kola! Kelko mamo hvaliti milomi sztvoriteli, ka nam je jarem noszecse i bremen vozecse sztvare podelo! I z-kem bi nyemi mogli ete veliki dar bole zahvaliti, kak csi szi z-hfznimi sztvarmi našimi milo denemo ino nye szkrbno hranimo. Za miloga i szkrbnoga verta szvojega je gotovo zahvalno 'zivmcse njegovo vsze prenosziti, geto te szkopi i trden nika nemore esa- kati od nyega. Kak verno dr’zinese dobroga verta je k o n y i gyunec, tak veren pomocsnik nyegov pri vertsztvi je dober p e sz — na lovini, vu sztra’zi hi’ze, ’ živin i nyiv. Hasznovita je i edna druga pa- zliva sztvar — dobra m a c s k a. Obe etivi szta ti vi najcsednesivi sztvari hi’ze; naimre psza ver- noszt, navucsnoszt i pokornoszt szi je jezerokrat priszlu’zila zahvalno posttivanye cele dr’zine. Ali sto bi mogao telike haszke hi’zni sztvari naši naprezracsunati ? Yem je vszakden vidimo vu nyi pozvanyi z-nevkleknyenov sztalnosztjov nam na haszek hoditi, i ni eden razumen nemore tajiti, ka od nyi i po nyi žive. One nasz varjejo, hranijo i odevajo. Plamine, do nebe idocse gore bi brezi hi’zni sztvari zgubile szvoje sztancsare i kak osztavlene pusztine sztale. One i tam podelijo ludem potreben ’zivis, gde je plug nigdar nehodo, i zemla kruha nigdar neprineszla. 16. Mohar sztvari. Eden divji pojbar, csi je k-rokam dobo kaksoste nemo sztvar, je nad vbogov trobo, bio i mlato jo je, dr’o brezi miloszti, i grozne csemere tr 'o na nye v-divjoszti; naimre male fticse je rad mantrao, davio, i 'živim perjiese votrgao, volovio. — Jaj, ti hudi pojbar ! kak znaš to esiniti ? veri, za szvojo sztvar te On ma szoditi, koga sztvorjenye je vszaka sztvaricsica. Nebij, nederi nyi, i neboj nyi tocsa; znaš, ka i nye boli, i Bog je nyi ocsa. 17. Franklin Benjamin. Velikoga glasza mo’z Franklin Benjamin je v-1706-om leti v-Amerike Boston zvanom varasi rodjen. Njega roditelje szo razumni, delavni i po- bo’zni ludje bili, ki szo z-zlevanyem szvecs i kuha¬ njem ’zajfe iszkali porednoj dr’zini szvojoj vszak- denesnji kruh. Tak vrle roditele meti je velika szreesa; zvontoga je pa te mali Benjamin i od rodnice z-lepimi duhovnimi szpodobnosztami obda- rtivan. ’Ze vu strtom leti sztaroszti szvoje sze je naveso piszati esteti, i vsze priliesno esiniti. Njegov ocsa je mestrii podani bio, i zato je szinovi do- puszto v-solo hoditi, i zednim sze i taksa dugova- nja vesiti, na stera ga je szam neznao vucsiti; ali geto je vu onom vremeni za navuk doszta penez trbelo dati, vč ga je vzeo odnet k-szebi, da bi njemi vu mestrii na pomoes bio. Etak je ’zivo te mali Franklin do ednoga esa- sza; ali geto szi je on i drugo szpoznanje szpra- 26 viti setiivao, rnolo sze je ocsi, ka ga nebi nepre- sztano szvecse zlevati triicao. Ocsa ga je rad po- szluhno, i dopuszto nyemi je, ka bi k-ednomi stampari so, gde je kak raberajocsi i stampa- jocsi inas szlu'zo. Vu deszetom leti sztaroszti szvoje je vkraso od szvojega verta, ki szi je jako hudo djao ’z-nyim, v-eden drugi varaš je so, i tam sze je pri ednom prilicsnom stampari notrivdinyao. Geto sze je tri jako dobro oponasao, vszaki cslovek ga je lubo i postiivao; csi je pred druge priliesna pitanya djao, radi szo nyemi odgovor dali na nye, i edne, druge knige szo nyemi poszodili na cste- nye. Geto je nesztanoma piszke naberati mogao, malo vremena nyemi je osztalo na druge opravice; ali i to je tak szkrbno ponucao, da sze je ze-vsze sztrani vrli i zeveseni cslovek osznovao ’z-nyega. Nyemi je nigdar ne trbelo praviti : „ e,sini eto, ali eno“ : on je obszebi vszigdar nika csinio. Csi je zlevanye szvecs ali naberanye piszkov dano pred nyega, oboje je tak popolno dokoncsao, kak niscse drugi ne. Gdare je pa to doprineszao, drugo delo je vzeo napre, brojo, piszao, csteo je. On je ne zato csteo, ka bi sze vu cstenye fliszao, ali szi ’z-nyim vremen prekrato; nego zato, ar bi rad doszta le- poga i znamenitoga znao, ka je vu dobri knigaj piszano bilo. ¥yemi sze je li z-knig mogoese bilo vcsiti, ar sze je retkogda naisao sto taksi, odkoga bi ka taksega zvediti mogao, 9-li ki bi nyemi zna¬ menita dugovanya pripovedavao. Geto je nemeo teliko penez, ka bi szi knige kupo, k-diihovniki je so, ki je lepo kni’zarnieo meo, i nyega je pro- szo knige na cstenye. Zvontoga szi je vszakden gorizapero, csi je kakso falingo vzeo vu szebi na 27 pamet, da bi jo potom cseszto preesteti mogao, i nezabo sze od nye odevcsiti. Csi je ka znamenitoga csuo, ali v-knigaj csteo, i to szi je doliszpiszao, da csi bi je pozabo, znao bi, gde je ma iszkati. Sesztnajszet let sztar, je ’ze tak doszta znao, da je i szam piszao knige, i te je i vozostampao. Po nepresztanom vcsenve, razumnom premislava- nyi, cstenye i piszanyi sze je te szirmaski stampar tak visziko pozdigno, da je bitro szreesen tr’zec, piszmoznanec, piszacs, orszacski poszlanik, pravde- davec ino prvi csesztnik domovine szvoje posztano. On je naisao gori napravo vracsara bliszka, od steroga, kakti i drugi znameniti dugovany knig Franklina, szledi mam pripovedovati. 18 . Peszem maloga sporara. Mam jasz nemeski armalis — mestrio, pošteni sztalis ; nemestva liszt je mestria, i mestria, .. je posttenye, ne noria. Csi szem bar gdate zamazan, ni moj zamaz je ne zaman ; csi sze dela prav obe’zem, prav obe’zem, z-novcom sztanem, z-novcom lezem. Grda roka, csiszto a szrdce, zlati klucs mi odpera nye; csiszto szrdce i dve roke i dve roke, kcsemi bogsi armal od te ? 28 Nakovalo, hamrics pilo kruh da sporari za szilo: klingi, klangi, klipit, klapat, klipit, klapat, szvedocsi to mala lakat. Osi sze gda lakat pokvari, sporar jo kak znovics sztvori: on jo odpre, i pa zapre, odpre, zapre, dokecs sze neodpre, zapre. Csi je mali kliics bete’zen, sporar je nyega vracs cseden : on ga vzeme, v-ogen dene, v-ogen dene, i z-hamricsoni szklencka, szklene. Kliics i lakat vopolescsi, da sze sz veti, da sze bliszcsi — malo, csiidno dugovanye, dugovarive — i vr’ze na nye znamenye. Ka szem tak jasz ? — mali sporar ! sporar bom jasz, i ne sztolar : nemestva liszt je sporarsztvo, je sporarsztvo, za vrle gviisno bogatsztvo! — 10. H 6 r c s e k. Ete je escse husi vert na nvivaj, kak podgan pri hrami; ar je szkoro tak veliki, kak mensa macska, i escse besznesi je od nye, csi sze sto pro- tivi ’z-nyim i razcsemeri ga. Nyega je rodnica z-cstidavrednov lasznosztjov opravila gori: na licaj 29 dve velikivi zacski ma, vu sterivi szilje bere; i nyegova dlaka je cstidavredna : 'Vuto-szivi hrbet, szpodi csrne, na rebraj nistero belo krpo ma. Nyegovi osztri zobje i csamurna naturnoszt ga k-podgani prigllhnoga esinijo; vu tom je pa k-misi priglihni, ka szi sztalis na 4—5 sztopajov zdube v-zemlo, k-steromi i nasziparnico prida, kama vkupszpokradnyeno szilje szranyuje. Vu etom z-mestriov zgotovlenom sztalisi koti szamica mla¬ de, i tli preszpijo szvoj zimszki szen. Geto horeseci na vnogo plodijo mlade, i za- volo esamurnoszti je malo sztvari szme preganyati i prepravlati, escse na veksi vdarec bi bili ednoj, drugoj dr’zeli, da nebi szami z-endrugim v-nepre- sztanom boji ’ziveli. Csi sze gda dva z-nyi gder szreesata z-punimi zacskami, ete hitro vozpraz- nita, z-prednyimi nogami je klacsivsa — ar nacsi grizti nebi mogla — i preči na bitje ideta z-endru¬ gim, na Vitek i szmrt. Etaksega hipa te eden re¬ dovno szpadnoti more, i nyegov obladnik ga vcsa- szi potrosi. Csi ga cslovek preganyati zacsne, zocsi sztane ’z-nyimna zadnye noge sze opravivsi, na nyega scse szkocsiti i vjeszti ga : nyega gri z je pogtibelen. Ali zato ga nehenyajo preganyati, ar gde sze je ednok zgnezdo, sztrasno veliki kvar dela. Szirmaski lildje je eseszto vokopajo, ar v-nyi nasziparnieaj 50—60 funtov najlepsega szilja — pšenice, Vita, gyeesmena, kukoriee, i escse i krum- pisov naidejo, steroga vszako je gdate poszebi do- lizoszipano. V-zacsetki zime, gda sze na pocsinek szpravi, bi ga toti le’ze bilo v-roke dobiti, ar teda nemore vuidti i braniti sze; ali te je ’ze eden tal szilja potrošen i konec zrnya dolivcseknyen, da sze 30 nebi szkliealo : privszemtom je pa i zmr’znyeno zemlo 'zmetne kopati. Horcsek veksi tal leta szam jedmi sztoji; na jeszen szamico i mlade pre’zene, da szi poszebni sztalis i nasziparnico szpravijo. Laszna domovina horcsekov je poprav ravnica ruszkoga i polszkoga orszaga; ali na zadoszta velki sereg szo sze naplo- dili i po szrednyem nemskom orszagi i po vogr- szkoj dolini. Naimre vu dr’zeli Gothe ji je teliko, da szo ji szamo v-edenom hatari vu kratkom hipi 90,000 voszkopali. Keliko kvara szo mogli oni szamo tam vcsiniti!... Ali oni i edno dobro sztran majo : prepravlajo roscse, kobilice, miši, kacse i drugo skodlivo mlajezen, ’z-nyi ko’z sze pa dobra podmet zgotavla. 20. Štiri kokosi. V-ednoj maloj veszi szta 'živela dva polo- delca, po imeni Pavel i Peter. Pavel je za vecs dnevov dero Petri du’zen bio; ali geto szo sze pri nyegovoj hi’zi retko nahajali penezi, nenyemije mogao placsati. Kak pošteni cslovek je nesteo on, ka bi nyemi szoszed zobsztom delao, i meszto pe- nez nyemi je štiri kokosi ponudo. Peter sze je z-tem zadovolo, kokosi je prekvzeo i vu szvoj dvor je je privcsiti setiivao. Medtem szo kokosi po malom csaszi gorina- isle pot k-indasnyemi domi szvoj emi, i ta szo ho¬ dile neszt. — Pavla mali szin, Pista je szam jedmi bio doma, i zacstio je dobro poznano kokodakanye 31 kokosi; v-parmo je be’zao, iszkao je v-szlami i na-, isao je belice. »NaisaO szem je, naisao szem je!“ — veli on pri szebi, — „kak radi do moja mama, csi domo prido i nove helice naido! Ali donok, jeli mi nebi trbelo te belic szoszedi našemi prekneszti ? Kokosi szo ’ze ne nase, nego szoszedove, nyegove szo tak i belice. G dar e ka naidemo, csi znamo, csido je, du’zni szmo je n verni tadati. Kak je miszlo, tak je i vcsino : belice je v-korblee szklao, i prek je be’zao ’z-nyimi k-szo- szedi. „Bto szo belice —- veli — kare szo je, Peti baesi, vase kokosi v-nasoj parmi zneszle.“ — „Sto te je poszlao ’z-nyimi esze?“ — pita szoszed. — „Kisese ne odgovori pojbics — ocsa pa mati szta ne doma; jasz szem li tak csinio, kak szta me onedvavcsila." — „Zaka szi panecsakao, dokecsbi onedva domo prišla V — pita szoszed. — Dete sze je mtidecs odgovorilo : „Tak szem stimao, ka csi vasi kokosi tecsasz nebi domo bilo, vi bi hudo mi- szlili od moji roditelov; pa — prida szrame’zlivo — jasz szem tudi pošteni steo bidti!“ 21. Priglihe, prilicsne recsi. Dober pop sze do szmrtt vesi. Keszno je sztdroga p s za ples z vesiti. Ki drugomi dobro esini, szebi szpravla. 8 zebe postuje, ki drugomi postenge da. Zb o j ati sze ntt/rbt, paziti je potrebno. Ki p ene z nema, naj neide na plač. 32 Fticsa z-p er ja , psza s -ko s zming a, csloveka z-p a j d d s a. Dragi Jcincs je dober glas z, dragsi, kak neszč- ri vi d s z. Hudi glas z perdti rud, dober komaj Milica ta. Nekleszti dr e v a, pod sterim pocsivas. Med g g unči je lehko ime mo dr o g a szpraviti. Komi je obilen csasz, zlehka de ngemi vdszki. Boh ar je, komi nedolidja laszno. Cseden vert i szdszeda hi'zo csuva od ognga. Zmecsi vszaki pred las zlivnov hi'z o v, Ka sto noszi va szrdci, prevkli sze vu lic i. 22. S z 0. Vu dr’zeli povov sze vsze one szkopaline sz 6 zovejo, stere sze vu vodi raztopijo i laszen szoleni ’zmah majo. Etakse szo : naša vszakdenesnya szo, saliter, belolena, bridina, galic ifcv. Ali pod szoljov poprek ono szkopalino razmi- mo, stera nam hrani ’zmah da, i ny6 od vonyue obarje. Brezi ete niscse nemre bidti, niti goszpod palacs, niti kucs szirmaski sztanesar; nemore brezi nye ’ziveti vu prahi lazecsi csrvics, ni ta najveksa bivoszt ’zivocsega szveta, elefant. Brezi Szoli nebi sztala . szrame’zlxva viola, ne jezero let sztar raszt. Bivotne kotrige sztvari i naraszov bi sze hitro razpusztile, csi bi nyi 'zivis neszlani bio. Medtem geto sze nema sztvar i narasz li z-malov, vu dugo- vanyaj pred nyov bodocsi nahajanov szoljov zado- voli; cslovek nemore zadovolen bidti li z-onov, stera sze nahaja vu tali sztvari i naraszov, nyemi 33 na jesztvino vozravnani. On je od te vecs potre¬ buje : doli sze piiszti vu globocsino zemle, gde sze szo na ednom i drugo m meszti obilne nehaja, za- razmi z szkrovnoszt rodnice, ka sze z-szolene vode vretin i morja szo da szkuhati, i odlocsi jo od nye na szvojo potrebocso. Ar gde szo jeszte vu ’zaloci zemle, tam szo i vretine szolene, kak morja vode. Na etaksi mesztaj szoleno vodo vu velike kadi ali kotle pelajo, i tecsasz kuhajo, dokecs sze voda vsze voneszpari, i szo na dno neszede. Eto potom •dobro zcsisztijo i vu poszodo szkladejo : i gotova lepa, bela, kuhana szo nasztane. Vu velikoj meri nepreprihajajoesa szo sze kamena szo zove. Eta je krepka, ali ne jako trda, kak drugo kamenje, bela, plava i sziva, kak kristal (lednik) previdna. Lednik szoli obrazlto kocke ma, zato sze i kamena szo najle’ze na kocke treti da. V-ognyi praszcsi i poka, raztopi sze, ali nezgori. Vu najvisisi goraj domovine nase, vu Karpati sze-grozno doszta szoli nahaja, tak da bi ona celoj Europi sztotin dni zadoszta bila. Vu veksi szoli- naj szo od zdavnyi sztotin szolene bajce odprete, med sterimi te najznamenitese szo : v-Marmaros varmegyevi (v-Ronaszeki, Szlatini, Sugatagi i Ki- ralj r v6lgyi); v-Erdelyszkom orszagi) v-Marosujvari, Tordi, Kolosi, Dezsakni, Parajdi i Vizakni); v-Sa- rosi (v-Sovari) z-bajcne vode doszta drobne szoli kuhajo. V-Erdelyi zvon zda povedani baje esese 3t. meszt imenujejo, gde szo jeszte, i vecs kak 500 szoleni vretin i szttidencov ; zvontoga jeszo i taksi dolovje, steri szo celo pokriti z-taksovszoijov stera III. 01vas6k5nyv. (vend.) 3 34 po szpari szolene vode cele krajine obszede. Ka¬ mena szo je v-Erdelyszkom ne jako globoko v-zeinli, li na 20 — 30. sztopajov, na doszta meszti pa i es- cse vogleda z-zemle. Kameno szo z-ospicsenimi esakanmi vu dobi csetverokiiklati sztebrov i kock szekajo i trgajo vo z-szolin. Pri etom deli sze doszta drobni falaesecov raztori, stero potom kak drobno szo odavajo, ali nacsi v-peneze szpravijo. Ta najsztaresa szolena bajca je ta tordaiszlia, stero szo ’ze zdavnji rimlanci poznali; ta najbogatesa je pa ta marosujvarszka. Szolene pecsine tak eti, kak v-ti drugi bajcaj, vu obrazki cerkvi szekajo vo ; edna je ’ze od 800. sztopajov globse vozglo- bana. To voztrgano szo na krepki trleszaj z-po- mocsjovkonyev vlacsijo kumesz, i po maros vodi na ladjaj vozijo v-vogrszki orszag i v-nyega razlocsne dr’zele. 23. Mali fticsek. V-gosztom lo’zicsi mali fticsek pivcsecs lecse kre gnezda szirmacsek, sztra’zo dr’zecs okoli grma, vu sterom gnezdo z-mladicami ma. I csi hudi pojeb prihaja brodit gnezdo napre i odzaja, britko sze cekne verna mati ar nescse mladi na porob dati. Csi je pa pogubel odisla, i njegva to’zba pred Boga prišla; teda pa pivcsecs mali fticsek lecse okoli gnezda szirmacsek. 35 24. T u I i p a n. Naraszi neli z-szemena zhajajo. Viditi sze dajo, naimre med cvetmi i taksi, steri sze z-gla¬ vi e plodijo. ISlji glavice szo redovno okrogle, ali obrazko jaca majocse. Csi etakso glavico nadvoje vszecsemo ali vre’zemo, tak naidemo, ka ona z-vecs na endrugoj le’zecsi gub sztoji. Naszredi gub je sztrog glavice; celo glavico pa zvona vecs tenki lfcojni mren pokriva. Proti kesznoj jeszeni je teklo vremen. Mariko je mati v-ograd zvala. Mati je edno bremence tuli¬ panovi glavic nabrala v-fortok, da bi je escse pred zmr'znyenieov poszadila. „Ka za cvetje de z-tegla¬ vic, mama?" — pita Marika. „Jako lepo cvetje, moja csi, — odgovori mati — li pogledni dobro, ka csinim jasz z-etimi glavicami. Kaj prvi e eto Mi¬ rovno zemlo dobro rajo vcsinim, potom glaviče lepo poredi notriposzadim; ali pazim, da nyi špici kumesz sztojijo. Z-szpodnyega tala glavic do eti v-ženili, nidne kabronke korenya gnale, stere do vlago vlekle z-zemle’z-nyi zgornyega tala sze pa edna ospicsena klica piiszti, na stero csi pazko kebzdjemo, tak vzememo na pamet, ka rasztecsa klica eta prisesztno szprotolotje 'z-nye szredine edno, sztopaj dugo, okroglo szteblo ’zene. Drugi naraszov sztebla kre krajov lisztje vzeme okoli; ali sztebla tulipanov szo gola, li szpodi na nyi sze na¬ haja nisteri liszt brezi szpice. hlyi lisztje je dugo i voszko, ah kak je navada praviti : jaesno-dar- davne obrazke. Kiszalscseka meszeca sze na vsza- kom špici sztebla eden precimben, obrazko zvona kazajocsi cvet szka’ze. Eti cvetki z-seszt lisztekov 36 sztojijo, steri sze na sznnci vorazpresztrejo, i na- veesar pa vkiipzaprejo. Cvetno liszticse tulipanov je obszebi erdecse, i szpocli esrne krpe ma; ali dnesnyi den je ono ’ze po osznavlanyi belo, ’ziito, piknyaszto, ro‘ze, na- ranesa licojno dobilo. Tulipanje szo navekse vszi dopuni (grmatni). Znotra na dne cveta sze seszt velki prahsnic nahaja, z-dugimi prahsnimi zacska- mi (mosnyieami). Nvl pov je vu tre poszebni mos- nyicaj, vu steri je pogacsaszto szemen szkrito. Ali oni sze ne po szemeni, nego, kak csesznek, po gla- vieaj plodijo, stere, gdare szo zrele, voszkopamo, i na szuhom meszti dr'zimo, dokecs pa nepride vre¬ men szajenya v-kesznoj jeszeni, ali ranom szpro- toletji. Tulipanje szo z-dalesne zemle, z-A’zie prišli k-nam, vecs menye pred dvema sztotinama. Skoda, ka ete precimbni cvet nema disa ! 25. 0 k d. Ocsi sztvari szo vu vnogom nacsise, kak nase. One szo navekse na dva kraja glave; naopacsno plavaj ocse ribe obedve szta pa na ednom kraji glave. Fticsi po dve mignyenici majo, kak mi; ali vu koti ocsi majo escse edno mreno, stero med pogledom prek polojne oka venkraj potisznejo. Szlepovosesi ocsi ko’za nye tela pokriva; pavuci pa navekse oszem ocsi majo, i nisteri sztvari ocsi szo na mali szpicaj. Išiase ocsi szo jako chcavne i krhke szprave ; ali nyi moder sztvoritel je szkrbo za nyi razloesno 37 obranbo, geto je je vu z-krepkov csontov okoliv- zeto globlino polozo, cla nyim takvdaree ali szmik nemore zlehka škoditi, i da nam z-csela znoj vu nje neteese, ozmice sztanejo proti, prah pa na ozmicaj bodoese koszminye odvrne od nyi. Proti trakom szunca i misicamjemignyenice varjejo, geto sze zaperajo i odperajo. Csi nam ka vu nye szpadne, kredi szo szkuze, da je voszplavijo i oesisztijo. Pogled ocsi je jako veliki kincs za nasz, i ki je toga zgubo ino do szrnrti vu temnoszti 'živeti more, nema nikse prave radoszti: nemore sze raz- veszeljavati. z-’zirom pola, ne z-lepotov cvetja, z-dikov nebe i bliszcsom zvezd ; lepi ro’zec ga ne- prehodi z-szvojov precimbov, zorja nyemi neszveti z-szvojov zlato v opravov, i tihi mrak vecsara nev- leje tihoga pocsinka vu trudne kotrige, i nemore na pamet vzeti taljemajoesega pogleda roditelov i prijatelov szvoji. Oszlablenomi pogledi szo totivecs menye na pomocs gla’zi (ocule); ali donok je celo nacsi, csi sto brezi te zcsiszta i szvetlo vidi. Ocsi nam neli radoszt, nego i vszake dobi szpoznanye i navuk szpravijo. Li odpri dete ocsi i pogledni dobro dugovanya 'zitka, i preči csednese m a bidti. Li t akse vzeme malo haszka ocsam, stero nyi neve ali nescse prav niicati, i kak szlepo ide mimo dugovany rodnice, dobri knig i lepoga piszma. Oko neli vidi, nego i gucsi. Nvega govorenya toti neesujemo, ali razmimo je. Dobro dete z-ocsi roditelov brezi velenya zarazmi, ka oni scsejo, ali nescsejo. Pogled ludi nam na znanye da nyi miszel, ali volo. Szrdcsnoszt i bojazen, csrsztvoszt i ma- ' nyoszt, radoszt i 'zaloszt z-ocsi liidi cstemo, kak da 38 bi v-nye piszana bila. Csi komi ka ka'zemo ali pri- povedavamo, i on nasz z-odpretimi oesmi poszlusa, preči previdimo, ka sze csudiva. Csi koga na kak- sem bini zadrobisamo, i on dolipuszti ocsi, zname¬ nje szramote mamo ; prepadnyene, medlovne ocsi szo pa szvedok ronoszti, caganya, ali Mde diisne veszti. I ka mamo csiniti, da nam ocsi szvojo csisz- toeso, szvetloszt, mocs i csrsztvoszt kak najdu’ze zadržijo ? Habati sze mamo vszega hudoga, skodli- voga i pogiibelnoga, csisztocso i bogabojazen pred oesmi i vn szrdci nosziti, i vu nyi szlaboj i ronoj sztavi je na priliesnoga vraesa zaviipati. Dva. oblocseca. Znam jasz na viszikoj hi’zi dva oblocseca maliva; notri celi szvet na n vidva, vo pa Szamo H vert vidi. Pri njima e’n malar szedi, ki vszaki teg lepo vleese, kakoli on malati sese, za nvegvov rokov sze zgodi. On i miszli verta mala, esese i szkrovnoszti szrdca; neti trke k-tomi szunca, li gledaj ta — ne je sala. Csi sze vert v-hi'zi raduje. ali cekne vu britkoszti; oboje sze v-obloeseci v-traki, v-kaplicaj szkaV.uje. 89 Csi je csiszti vu lii’zi zrak, i obloka szta csisztiva; ali preči ta kmicsniva, csi gda hi’zo oble’ze mrak. I csi' verta szmrtna moka sztere i naveke vuszpi; sztere i v-temnoszt pogrozi ona i oba obloka. 21 . Zahvalni otroci. Szekacs Andrasojca je rano na tu‘zno vdovin- sztvo prišla, geto ji je bremen dve mali sziroticsov szamoj jedinoj na plecsa szpadnolo. Dokecs ji je mocs i zdravje dopusztilo, rada je szkrbno delala, za volo bla/zensztva nye szirotic; ali vnogi trud i szkrb je hitro vtrla nye mocs, i eden ’zlakjoje celo neprilicsno vestno na delo. Szirota vdovica je mirovno trpela i te vdarec, i csi szo sze ji vuszta na to’zbo odprela, li zato sze je godilo, ar je po nedelaj nemogla k-lxrzoj szlh’zbi idti, stere je vu mladoj i zdrav oj sztavi szvojoj nigdar ne rada za¬ mudila. Za toga volo je doszta jokala, i csi szta de¬ teti toga zrok zvedavali od nye, eto je odgovorila: ,,olr lublena deca moja! za kak szreesno bi sze dr'zala jasz esese i vu etoj nevolnoj sztavi moj oj, da bi mogla v-bo’zo hi’zo pridti; ali cerkev je da- lecs, jasz pa esese eti po hi'zi memorem idti. Dobriva pojbiesa nyeniva szta jo pomiluvala, i te sztaresi, Peti, ki je z-lesza vsze znao napraviti, ji je preči zaesao edna mala peska kola rediti, stera je i do szobote zgotovo.. Kak sze je radiivala 40 ta trpecsa mati, gda szta jo nye szina to naszledu- jocso nedelo zaiitra na kola poszadila i k-cerkvi pelala, gde je csula peszmi pobo’znoga ludsztva, i z-molecsov szvetov csredov aldov szvoj neszla i ona pred sztolec miloscse bo’ze. Pelda zahvalni otrokov eti je doszta nepoštene- dece oszramotfla i doszta zamtidjaveov cerkvi na. bogso pot vrnola. Od toga dneva je cela vesz hva¬ lila i postavala pojbicsa etiva, i ta neszrecsna vdo¬ vica je v-nikom nevidila zmenkanya, ar szo boga- bojecsi ludje szkrbeli za nye vszakdenesnje po- trebocse. 28. Polodelsztvo. Najzdavnyesa opravica Mdi je polodelsztvo. Obszebi vgajajocsi naraszi szo ne dugo mogli za- dovaljati vszakdenesnye potrebocse ludi; zato szo li hitro na razlocsno povanye ’zivisa miszllti mogli.. Rodnica szama nyim je kazala k-torni pot: vidili szo, ka, csi je zrelo zrnje na rajo zemlo kapalo, novo lepše klaszovje je noszilo. Potreboesa i glad. je je gnao na gotovno naszleduvanye rodnice: i oni szo eden tal zreloga zrnya potorili vu pri- pravleno zemlo. Z-toga je zelena szetva nasztanola, stera je vu szvoj em vremeni szteblovje gnala, eto. pa vlatovje dobilo, i pa to sze z-zrnyem napunilo^ Vszako vu dobro zemlo potorjeno zrno je sztokrat teliko prineszlo; ar je zemla te escse nepreszpova- vana, i moesna ino rodna bila. Ivakse gorinaide- nye! kak veliki blagoszlov bo’zi ! Poganszki na- rodje dnevov oni szo od csiida na hvalo zbudjeni, i 41 tak szo s tim ali, ka szo nyi bogovje sztopili na zemlo, da bi lildi na polodelsztvo vcsili. Zato szo sze vszi — mali i velki opraviči etoj podali. Zmed sztarimi rimlancmi szo sze ni znameniti voji sere- gov i kralovje nezbranyuvali za pliig prijeti ; zmo’zni caszarje Chine pa escse i den denesnvi vszako szprotoletje te najprve brazde szami re’zejo, i vu to m najvekse postenye i diko preszamnajo za szebe. Medtem je zemla ne povszed tak raja bila, ka bi sze z-pusztimi rokami dala delati. Na mecsenve nye trdoga lica sze je za prilicsne skeri trbelo szkrbeti. Zda szo tak z-osztrim leszom rezali diige brazde ; potom szo z-rebrami razlocsni sztvari ko¬ pali ženilo, kak i den denesnyi csinijo nisteri divji liidje. Doszta vremena je preteklo, dokecs szo pliig gorinaisli, i te je zaprva z-ednoga szlokoga lesza sztao, steroga szlokobaszti ospieseni konec szo v-zemlo prite’zili, v-nyega dugsi tal szo pa gyunce napregli, i tak szo vlekli brazde. Szledi szo meszto- etaksega lesza sztencseno 'zelezo i mala koca nti- cali. Z-etoga szo sze psznovili vsze dale, dale naši, na takso popolnoszt pozdignveni plugi. Kebztivajocsi cslovek je hitro na pamet vzeo, ka v-dugoj sziihocsi premedle narasz zemle, i po tihom de’zd’zi sze pa otavijo: zednim pa, ka kama je povoden pal vrgla, zemla je rodnesa gratala. Oboje je polodelec na szvoj haszek obrno : zemlo je vu sziihocsi polevao, naimre sztihe travnike, na nyive pa dobro zemlo i gnoj vozo. Etak je naszta- nolo polevanye z-tekocsov vodov i popravlanye z-gnojom. Zrnye sze je te’zko dalo z-rokami vomenoti 42 'z-vlatovja; i tak szo je z-botmi vardevali vomlatiti, ali z-sztvarmi voklacsiti. Med izraelom je klacse- nye bilo v-navadi; zato je zapovedao Moses, ,.kla- csecsemi gyunci nezavezati gobca. “ Mlenye zrnva na melo med dvema pogacsasztima kamnoma, je ’ze vu dnevi Mosesa znano bilo; ali donok sze je ono i celo jelo, ali v-mo'zari razno kuklo, i to prvo sze je i vu vremeni jezusovom godilo. 29. Szrecscn polodeSec. Dober je Bog, dobro mi da, pliig je moj kruh, on dobro /.na; dokecs ladam z-branov, plugom, namenim sze niti z-kralom. Komaj szunce zide v-doli, ’ze je eiig moj tii na poli: Csako, Daru mi orjeta, i jarem rada neszeta. Zcsaszoma sze szunca traki razpresztrejo vsze po zraki, vara nye skvorjanec letecs, i szpevao de, Boga hvalees. Z-menom hodi sereg fticsic, lepi, krotki pasztericsic. — Gde je cslovek v-moji leti bla’zenesi na tom szveti ? Vrane z-logov vkupletijo, i za plugom mi csresijo, da mi nyivo ocsfsztijo, ino prav rodno vcsinijo. 43 Tak 'živem jasz, tak na poli, v-szejadev vu dobroj voli, i csi vsze lepo dokoncsam, na bo’zo szkrb je zaniham. Obzelem zcsaszom pole, szetve barson jo obleje, i' prinesze zlate vlati. stere ednok z’nyec pokoszb Za nvim kakse sznopje le’zi, stero nyemi plecsa te’zi, sznopje, szad oracsa truda, z-sterim ga oblona griida! — Lepa je pola ravnica, i nye zlati kines pšenica, szveti blagoszlov oszlica, csiszti trak bo’zega lica! — 30. TVzec, kak branite! !»’zenoga. Yu ednoj svajcarszkoj veszi szta sze dva poste- niva pavra, Velten i Gaspar, pravdivala za eden travnik. Vszaki nyidva ga je za sz voj ega dr'zao, i ne szta mogla poszvedocsiti, kre steroga je pravica. Eden veeser je Velten k-szvojemi protivnlki so, ki je ravno na nyivaj delao, i etak ga je oberkao: „szoszed!“ tu je koszidev, i dobro znaš, ka szva sze midva za najni travnik escse itak nemogla zglihati. Jasz szern szodce vkiipprizvao na sztolec cantona (varmegyeva), geto szva sze midva nev- csila telko, ka bi razszoditi mogla, na steroga sztrani je pravica. Poj tak viitro z-menom pred pravdeni sztolec. “ 44 „Vidiš, szoszed — odgovori ov — pokošeni travnik mam; vremen je dobro, vutro ga neza- miidno zgrnoti morem : nemogocse mi je tak z-te- bom idti.“ „Jasz pa szodcov nemorem razpiisztiti, ar szo nama oni djali iitrasni den na razszodjenye naj- noga dugovanya, i szeno sze nemore tecsasz doli- pelati, dokecs nezveva, steroga je travnik.“ Na to je, po malom premislavanyi, etak er- kao Gaspar: ,,znas, szoszed, ka ? idi ti vutro vil eantonszko hi’zo, pripove szodcom tak tvoje, kak moje zroke, gninte), i mogocsa Szvedsztva; etak nede potrebno i meni tam bidti. „Csi mas viipazen vu meni, szoszed — veli Velten — nemaram; od toga te napre ogviisim, ka bom kre tebe ravno tak gucsao, kak kre szebe.“ Po etom zgovarjanyi je Velten pred sztolec cantona so, i pred szodce je dao tak szvoje, kak szoszeda szvojega dugvvanye i podperajocse zroke, nakeliko je od nyega mogocse bilo. Na vecsar je pa k-szvojemi szdszedi so, i etak jegovorio: ,prav¬ nik je tvoj; szodei szo ga tebi oszodili: szreeso ti ’zelem k-nyemi, i rad szem, ka szva sze ednok oesisztila od dugovanya etoga.‘ £ 31. Kakda deli szunce leto na štiri tale l Csi bi radi znali, zaka je v-leti tak toplo, i vzimi tak mrzlo, povedati vam mam. To jedino hod szunea esini. Znamo, ka szunce eseresz leta po celo drugoj poti hodi, kak eseresz zime, ka nyega traki ednok v i s z e c s, drugocs n a s v e n kaplejo 45 na zemlo, i zato gde vecs, gde menje szegreva. Cseresz zime kesznozhajaono, i rano zahaja: gdate li ob 8 vori zacsa szvetiti, i ob 4. vori ’ze doliide. Taksega hipa tak li vecs menye 8. vor szegreva zemlo, i 16. vor trpecsn nocs po’zre i eto malo to- plocso. Prottomi cseresz leta rano zacsne ono be- 'zaj szvoj, i keszno ga dokoncsa. Zda tak dugo i dobro szegreva zemlo, i kratka nocs neoszlabi na- teliko nyega toplocse. Ktomi szunce na zimo nehodi tak visziko, kak v-leti. Tem ono v-leti dobro notri szija na nase obloke, v-zimi pa niti prek szoszedove sztrehe ne- more k-nam viditi. Pa kem vise sztoji szunce na nebi, tem bole viszecs szegrevajo nyega traki, tern bole szegreje zemlo. V-zacsetki jeszeni i szproto- letja je nocs vecs menye ravno tak duga, kak den, i szunce ni tak nisziko nesztoji, kak v-zlmi, niti tak visziko, kak v-leti; zato je ne ni tak mrzlo, kak v-zimi, niti tak toplo, kak v-leti. Poleg hoda szunca modri mo’zje popolno vozvkzejo, gda sze zacsne vsaksi tal leta, i gda sze dokoncsa. Szprotoletje sze 21-a malogatravna zacsne vszigdar; teda szunce ob 6 vori zide, i ob 6. zaide : tak szta den i nocs ednakiva. Od toga dneva mao szunce vsze vise i vise hodi, toplocsa vedno raszte, i dnevi sze tekocs vtegujejo. Ivans- cseka 21-a sze leto zacsne; zda je den najdugsi; ti naszledujocsi dnevi do pa kratsisi, ali toplocsa escse li trpi. Mihaloseka 28-a dneva szta den i nocs pa ednakiva. Zda sze zacsne j e s z e n ; dnevi do vsze kratsisi, traki szuuca vszebole nasven ka- plejo na zemlo, i meszto toplocse mraz obcsutimo. Prozinca 21-a sze zima zacsne, den je najkratsisi, 4(3 mraz sze pozdigava. Od temao sznnce rane zaesa gorihoditi, dnevi sze podu’zavajo, dokecs ta vu za- csetki szprotoletja (maloga travna) den i nocs pa ednakiva. I vsze to szev-ednomleti tak godi, kakv-dru- gom, ’Ze sz. piszmo pravi : ,,poetomtoga, dokecs zemla bidti m a, szejadev i 'zetva, mraz i toplocsa, leto i zima, den i nocs nemajo henyati.‘‘ :n z i m n. Lubleni moj prijatel! Vu szlednyem liszti tvojem szem z-velikim nale’zom csteo, ka ti zvona sole tebi dano vremen szlobodscsine kak vugodno trošiš. Csi szo kaksi na¬ lezen prigod pripovedovali vucsitel, ali szi szam csteo od nvega vu knigaj ostenja, vardevas to po szpomenki doliszpiszati. Meo szem i jasz ete dni etakse nale’zno goridanye. Dober vucsitel nas szo nam z-edni ludszki knig szpisz zime precsteli, i veleli szo nam, ka bi i mi doliszpiszati to, ka szmo csiili, poleg nase premocsi. JSio, eti tebi poš¬ lem, lubleni prijatel, moje delo. Ka mas k-nyemi praviti ? Gdare je drevje vsze ta szpusztilo szvoje lisztje, cvetje lehnolo z-pola, i meszto nyega na obloke hfz naši ledeno cvetje raszte; prišla je i goszpa zima. Trdi szever iiicska po pusztom hatari; naimre nosz i viiha nam obesutijo nyega osztro mocs, oko nam pa komaj okoli poglednoti szme po tak beloj krajini; ar kak dalecs li viditi moremo, vsze, vsze 47 szneg pokriva. Szarno li golo drevje dr’zi vo od sznega bele korone szvoje. Kak tu'zen more bidti ete tal leta nevolnim sztvaram pol i logov! kak puszta szo pola i logovje! Zanemileszo peszmi ftic, nji gnezda sze dobro viditi dajo, ar je zvon bo¬ rovja vszako drugo drevo zgubilo lisztje szvoje. Osrsztva veverica z-veke na veko szkacse, da de ji toplese, z borojcsnim zrnjem i popovjom drevja sze hrani, i esi med vekami mrzel veter fhcska, za kuszto szteblovje drevja sze sztiszne. Szrne i zavci je tildi vkravzela zima v-szneg zakopani ’zivis ; nyidva szi z-szkorjov mladoga drevja- ali z'nyega mladjom moreta glad potisati. Szirmaski liidje z-drevja szpokapane prhlave veke berejo po loge, ar je doszta te’zkesa potrebocsa zime, csi sto v-mrzloj hi’zi more szedeti. Po vodaj velko falatovje leda plava, i csi de mraz du’ze trpo, vkup sze szpiisztijo i vode sze v-ledeno opravo obiecsejo. Zda ledeni mosztovje szklenejo vkup nvi brege, po steri i kola z-breme- nami majo prekhoditi. Veszeli sereg brodarov feze tiszka vkup na ledi z-hakli. ’Z-nyi erdecsi lic sze previditi da, kak zdravo je, na hladnom zraki bidti. Ali i na cesztaj je' csrsztvi ’zitek. Edne i druge szani sze viditi dajo, stere z-malimi zvoncsekmi ohlajeni .konji gori, doli vlecsejo. Etam szprevedni pojebje na mali szanaj vozijo szvoje male szesztrice, na velki trataj pa z-sole idocsa deca vala vkiip szneg, i torme zida ’z-nyega ali endrtigo lucsa ’z-nyim: cela bojna sztoji med nyov; i kak sze ra- diije, stero je pajdaša szvojega dobro znalo ’znyim liiesiti! Medtem szo ti najveszelnesi dnevi cele zime 48 za malo decsieo — k o le de i novo leto, gda ona od lubleni roditelov i rodbine szvoje tak drage dari vdabla. *) Etak lubleni prijatel moj, szem jasz doliszpf- szao poleg lasztivne premocsi moje zimo. Ilazmiti sze da, ka je eti edna i druga lepa nriszel z-napre- danya dobroga vucsitela našega szplezila prek med moje: ka je stimam niksa falinga ne. — — Bog Z-tebom ! isztinszki prijatel tvoj P ali. 33. V - z \ hi i. (Sztrtka.) — Zvona mrzel veter ; goszto, drobno inye mi k-obloki pluszka : zndtra dreveni cvet, kak nemile zime sztrtina i liiszka. Kak trda je zima! dvore i piingrade grozen szneg pokriva; po orszacskoj ceszti li on hodi, nad kim bo’zi szrd pocsiva. Orszaeska pot! . . gde je ? . . na polaj vu neprevidnom morji sznega ? . . . tam sze li nistera retka sztopnya pozna szemta blodecsega! — *) Vu varase i na drugi mesztaj je navada, na ko¬ le d n e szvetke i mlado lžto vsze v e osice mali boricsov 'z-e uk ranim pecsenyom, piszanimi pa- p Irmi i nisterim grosom pčnez', i zmene dugo- ranjami lep3 goriopraviti i malojdeci nasenk poszlati. Kaksi nagib je t6 za gingavo szrdee na gedrno vcse- nye i vrlo oponciirf na našo pot z’nyegvi szmileni rok. r - 44. h 6 g. Yu edne veszi kotari szo neli ogradje, nyfve i travnici, nego ilogovje; jeszte i taksa vesz, gde veksi tal kotara z-loga sztojf. Log je toti vu vno- gom priglihni k-szadovenomi ogradi; ar oba z-drevja sztojita; ali donok sze veliki razlocsek nahaja med nyima, Yu ogradi je drevje lepo poredi poszajeno, vu logi pa neredovno sztojf, kak je z-csrcsanoga szemena, ali z-korenya podretoga drevja zraszlo. Vu ogradi je naretci poszajeno drevje, da szenyega veke tem lepše morejo v6 osznoviti i toplocsa ■sz unča celo drevo ze-vsze kraj 6v doszeguje i na vekaj bodocsi szad sze vsze lepše dozori; vu loge pa drevje nagoszti sztojf pri endrugom, ar sze eto negaji za szada, nego za lesza i drv volo. Zato sze j" vu loge najra takse drevje gaji, stero dober ogen i dober lesz na eimper dava, kakti: raszt, cer, bu¬ kev, gaber, breza, i drugo etaksega szpola. Toti 'zalod rasztovoga i cerovoga drevja dobro krmo dava szvinyam; ali to je li prfsztranno dugovanye. Z-biikevce sze pa i teesni oli da zgotavlati; alf zato i, je bukev donok ne vredna takse szkrbi, kak szado- veno drevo. 5 * 68 Geto szo logovje gdete prevecs goszti (za ste- roga volo sze i g 6 s z t s e zovejo), prilicsen logar i vert je na etaksi mesztaj preretsiti, szlokobaszto drevje i nehasznovito grmovje vozoszekati, i nakrfz po nyi poti (kolnike (preszekati da. Cseden csloveli li te da dolivszecsti drevo v-logi, gdare je ono za- doszta velko zraszlo. Toti sze je toga docsakati. malo te’zko, ar lo’zko drevje zcsaszoma raszte, tak da nistero i szto let potrebuje k-tomi ; ali kem du’ze sztoji ono, tem vecs haszka prinesze p o trpe- csemi verti szvojemi. Tak pravijo, ka jeszte vise jezero let sztaro cerovje i rasztje. Razmiti sze da,, ka etakse sztaro drevje nema vecs lepe korone; ar nyega veke poszebnejo, doliszkaplejo i szprhnejo,. sztebla do pa votla i prhlava, tak da je krepsi ve¬ ter i brezi szekere dolipodere. Gdare log poderati sesdjo, vozeberejo to na doliszekanye oszojeno drevje, ali po 16 d i, ali vu celom poszekalji, i znamonye vr’zejo na nye^ ali kre poszekalja mehe potegnejo. Teda prido drvarje z-szekerami, 'žagami zaglozdami, i kalnica- mi, ki to vozravnano drevje dolipoderejo, na falate* (rile) zo’zagajo, razkalajo i prekoli v-klaftre szkladejo. Ali takse ga drevja, stero sze na cimper podera, nedrobijo, nego je na brvna i trame vosz- tesejo. Tramovje szo csetvero-kiiklati, i poleg nasz- tajov vecs klaftrov dugi. Kuszto borovje na rile zo’zagajo, i na mlinszki ’zagaj na ’zagdile, ali late dajo zrezati; z-nisteroga pa tam na meszti v-logi sindline csesejo na pokriv hramov. Z-lepoga rasztovoga szteblovja pa kadarje (pintarje) dog e,, kolarje paszpice i peszta kalajo. Najbogsi ogen ma cerovo, bukovo i gabrovo 69 drevje; medtem sze to szirmaskese liidsztvo i z-drugimi kaksimikoli drv&mi zadovoliti more; ar je lesz jako dragi, naimre na taksi mesztaj, gde logov nega povoli. Na etaksi mesztaj i z-szla- mov, lajnovjom i tratnicov kurijo. Komi je Bog lesz dao, naj ga varje i csedno vertiva ’znyim! Loge pa napusztsati, je edna prva szkrb szpamet- noga verta. Med velkim drevjem raszte i grmovje ino vszake dobi semeterje ; zvontoga jagode, maline, lesnjeci, kopinscsice itv. naimre vu bre'zni mrzlesi loge, z-steri doszta szirmakov 'žive, ki je vu varase za dobre peneze odavajo. Eden znameniti pov lo¬ gov je lo’zki szad, kakti jaboka, gruske, trnine, borojcsno szemen, glog itv. z-steroga sze jeszi preša, ali ‘žganica (palinka) ’zge i doszta szirmakom k-’zi- visi i penezom pripomore. Ali najznamenitesi na vertsztvo i tr’ztvo gledocs je ’zalod, gubacske i ■szmola, — od steri de vu szvojem vremeni i na szvojem meszti vecs pravleno. Raszte i doszta lepoga cvetja vu loge. Kak naszladen je te lepi d ! zund’zni cvet z-diseesimi zvon- csecmi i osztro-zelehim liszticsem szvojim! kak prijazniva ta mala, szrame’zliva viola z-obrazom i bpravov gucseese nedu’znoszti! — Ali naide sze eti med doszta lepim ino vugodnim navkupe i doszta pegubelnoga i csemernoga narasza, vu sterom vszaki, ki ga nepozna i kostava, zlehka miglo i mantrepuno szmrt pojel Zvon vnogoga lepoga narasza ’zive i doszta razlocsni sztvari vu loge. Eti dpi. lepi piszani me¬ talci i ’zu zevke lecsejo po nyi; etam nam pred no¬ gami eden neskodlivi biszter kiiscsar be’zi ta po 70 travi; gdete sze na esisztini piseana kacsa pecse na szunci. Ali odevsze te szo lepši fticsi, kak rod- jeni sztancsarje logov. Eti szi na grme i vekaj drevja szkladajo gnezda i obcsinszko domovino szvojo po razbesni lepi peszmaj setujejo naszladno vesiniti. Tam fucska csrni i ’zuti kosz, tam csicse- rccska repiscsica i sztrnab, gdate sze i buganye divjega goloba, csrepetanye szralce, i placsna to- ’zba grlice csiiti da. Kak veszeli i vugoden sztanek de log po glaszi eti ftic ! Jasz jako rad hodim po zelenom logi med le¬ pim cvetjem i milim glaszom ftic, i rad sze zme- nyam z-piszanimi rnetulkmi i ’zu’zevkami. Jeszte vu loge i doszta štiri noge maj ocsi sztvari; ali te szo jako bojazlive i divje. Zavci szrne, jelenye i lesziee sze zato tak bojijo, ar sze nesztanoma preganyajo ; te sztvare sze na naj- inensi viim presztrasijo, i brezi diiske v-gosztsere be’zijo. Vu naši loge prebivajo i zgrabil ve divjacsine r kakti z-pernati: orli, jasztrbje, i jasztrbeci. Te- doszta kvara delajo v-’zivazni i mladi zavcscci; ali doszta pogubelnesi od teszovucke i medvedje, steri neli sztvare opusztsavajo, nego, esi je glad ’zehe„ esese i nad csloveka vderejo i raztrgajo ga. 45. LoVjia peszem. Vu zelenom logi bi jasz T-leti prerad sztao; zele'ni log bi mi v-szenci dobro volo dao. 71 Kak, da bi mi liszt na ‘drevi, ' v-travi cvet pravo: ,,poj, sze, vandrar, pocsini szi, hlad szem ti szpravo! Na vecsici lepi ftfcsek szpevajocs szedi, kre grmicsov sze szrnicska, zavcsec vrseni. , Peszem fticska, szenca vecsic — ah, kak szladka je ! zato bi jasz v-log rad predjao sztaliscse moje. 46. Striglaca. S tri g la c a je vszem zadoszta poznana 'zti- ’zevka. Nye, pod kratkim ledernim pokrivom bo- doese zgrbane szpodnve peroti szo nazavugnyene; kosztanove dlake trup pa nakonci dvoje trnave klesese ma. Ny6 dobro pozna ogradcsar, komi dosz- takrat cvetje pokvari ; pozna jo deca, stera gda edno i drugo lepo zrelo grusko z-radosztjov po- padne gori, pa jo ta more liiesiti, ar je pnna striglac. Gdate sze escse i vtom najlepsem gosztom grozdeki naide edna i druga, i kak ga v-roke vze- memo, edna za drugov plezi vo z’-nyega. Ivak sze more csemeriti vertinya, gda v-ti najlepsi zel- jevni glavaj, gda je razpravi, ete nepozvane goszte naide! Da sze ji ogradcsar rešiti more, med cvetje gdete edno i driigo csrepnyo dene z-pa’zlom ali kopitom i drugim dugovanyem, vu stero sze one, 72 kak v-szkrivno luknyo, notripotegnejo, z-stere je potom vosztepe i szpomori. One szvetloszti nelu- bijo, redovno v-kmiei lazijo, i esi sze vudne li k-ednoj bli’zamo, preči v-luknyo hiti. Liidje tak stimajo od nyi, ka sze naj ra vu vriha potegnejo, tam mreno prejejo, v-glavo lazijo i tam szi gnezdo napravijo i mlade le’zejo, ka je potom zrok velike bolezni. Ali to je griva frlika. Zna sze toti pripetiti, ka vu travi szpajocsemi' gdate edna i druga vu viiho zlazi, ali to li zato csini, geto szkrivne luknye iszcse, ne pa, ka bi ravno li viiho rada mela i na to sztvorjena bila. Vem i druge sztvaricsice esloveki z-pripetja vu viiho, ali oko zlazijo i zletijo, i to vecskrat, kak striglace. Niti nyi szlab g 6 b c s e c nebi mogao tam doszta ško¬ diti. Medtem sze je nyi, kak drugi skodli vi i nepri- licsni sztvaricsie etaksi dobro varvati. Striglace zimo vu poknyaj szten, votlom drevji, ali pod kamenyem i podretim leszom rade preszpijo, odked li v-toplom szprotoletji prilazijo nepre. Velkoga travna mater pod kamenyem nai- demo, gde nakup szklajene drobne belo belice szvoje szkrbno sztra’zi, i csi ji je sto raztori, pa je nakiip znoszi i pazko varje. Striglac redovna krana vu dugovanyaj narasza zemle sztoji, ali ! zi- vejo i z-mlainov šztvari. Mrzli szo najra. 47. Liibezesi bli’znyega. Ednok je eden sztotnik konyenikov na vesz- nice posz'an, da bi ’zivis szpravo konyom. Vo je tak so on z-vojnikmi szvojimi, vo v-eden poszebno 73 le’zecsi, z-vekse sztrani z-drevjem obrasen dol, tarna je poszlan bio. Na pamet vzevsi tam edno ■szirmasko kueso, truple po nje dveraj, na stero vosztopi ’z-nye eden szeri postiivan sztaree. „ Ocsa, — obercse ga csesztnik vojnikszki — poka zte mi edno njivo, gde mo konyom ’zivis koszili.“ — „ Preči “ — odgovori sztaree, i pela je doli po doli. Po strttali vore varajo edno lepo njivo gjecs- mena. — „Ta bi nam ravno poleg 'zelenja bila/' — veli sztotnik. — „Csakajte malo — odgovori sztaree — drugo vam poka/zem; tak stimam, ka te zadovolni ’z-nyov. “ — Dale tak ido, dokecs k-ednoj drugoj nepridejo. Sztanejo. Vojniči preči doliobszedejo z-konjev, koszijo szetvo, na konye jo zve'žejo i naza sze vrnejo. Sztotnik sze k-sztarei obrne i szlobod vzevsi od njega, etak govori : „sztari ocsa! škoda sze nam je bilo tak dalecs tru¬ diti, ar je ta prva njiva poredno vecs vredna od ete. c — „Prav majo, goszpodne —• odgovori szta- rec, — li to je škoda, ka je tiszta druga bogme ne moja l" 48. S c s u k a. Sto nebi ka csiio od nase 'zmahne s c s u k e ribe, stera sze v-potoke i mlakaj naši plodi? Nje sesapinati, na dva kraja malo vkupprite’zeni trup je na hrbti zelenaszti, na 'zuto i csrno . mar- vanjani, na csrve pa belnati. Nje koze ni kosz- minje, ni perje, nego tenke, okrogle szpice (luszke) ravno tak pokrivajo, kak pokrivati cigel sztreho hrambe. 74 Nje glava je odzgora pogacsaszta, napre po¬ krčena ; jako velki gobec z-zgornye i szpodnye laloke sztoji, sterivi szta z-ospicsenimi zobmi na- puni obrasenivi; jezik v-gobci zaman iszcsemo; na glavi sze dve lepivi oke viditi data, za sterima szta dve luknyi, z-ro’zene dobi pokrivaloma. Tevi bi za viiha dr’zao, ki nebi znao, kcsemi szo ete liiknye. Znamo, ka je esloveki li kratek hip mogocse pod vodov bidti, potom szi odiihavati more, nacsi bi sze zaszapo. Scsuka ravno tak zrak potrebuje na oduhavanye, ali ona k-tomi po drugoj poti, ravno z-pomocsjov eti lukeny pride. Pod pokrivoma lu¬ kenj eti szo tak zvane k 1 a p a n c e, ali one crno- ’zute mesznate ikre, po steri scsuke z-notri i vo- tekocse vode zrak vdablajo ; one szi tak neodiiha- vajo na gobec i z-plucsami, nego po klapancaj, kak druge ribe. Scsuka na trupi plavanice (peroti na plava¬ nje), ali med luszke potrdjeno mreno ma; ona z-dobov szvojga trupa i z-pomocsjov eti perot zlehka plava vu vodi, kak sajka, — peroti prsz i csrva szo ji plavanice, perot repa, pa ravnacs, i edna j edina perot hrbta veternica. Da sze vu vodi gori i doli pogra’zd’zati more, kak vszaka druga riba, na to ji je plavili m eh er dani, vu ste- roga je zrak zapreti, i steri ji vdilek po hrbti ide. Osi ’ze ona na lice vode plavati scse, napne szvoj meher, na stero sze ji trup zlehkoti; csi sze pa na dno 'scse pusztiti, meher vkuppotegne i szprazni. Scsuka je ta najparovnesa i naj bole zgrabilva med ribami, vszako vodeno sztvar po’zre, stero ovladati more; ona po csiidavrednoj bisztrocsi i jalnoszti szvojoj neli vsze ribe preganya, nego i 'žabe, miši, podgani, recsice, escse i, od glada gna¬ na, szamoga kopajocsega csloveka po’zreti setuje. Vu ribnjeki edna jedrna scsuka sztrasno opusztsa- vanye zna doprineszti med ribami. Scsuke redovno vu poszebni ribnyeki dr’zrjo, z-drugimi menye vrednimi ribami navkiip, da 'ži¬ viš povoli majo. I one, kak druge ribe, sze po beli- eaj plodijo, z-steri vozle’zene, do cele gotove ribe, li escse male; ali za volo velke parovnoszti hitro- rasztejo : ’ze v-prvom leti do 8 —10, v-tom tre¬ tjem pa vise 18 — 20 palcov duge i v-tom sesztom štiri sztopaje. Gdate do 8—9 sztopajov duge i 100 funtov 'zmetne. IŠTajbogse jeszti szo te 3—4 leta sztare, stere 4—5 funtov vagajo; ali za nyi 'zmah- noga mesza volo sze nateliko preganyajo od ribi- csov, da ji etakse 'zmecsave vu naši vodaj ’ze- malo jeszte. 40. Mali zidar. Jeszte eden.mali zidar, pozna njega cslovek i sztvar laszna je nyega oprava, csiida vredna.cela szprava : hobica, kak glavnja csrna, dolamica k-nye priglihna, i, da sze kak nezama'ze, pred szebe beli sorc ve’ze. V-szprotoletje lepo, toplo je nyegvo najprvo delo, da szi lifzfesko zozfda, i te nemiluje truda, vrseni sze, lecse, drese, 76 celo krajino premecse, cerkev jezerkrat prekro’zi, „viszika je !“ tak sze toži, i komaj je be’zao kre nye, ’ze zida i na nye sztene. Szunce escse prav nezide gda on ’ze na delo pride, sztokrat glaszi zvon ’ze podne, ali lca mara on za nye ? sztokrat szunce davno zaide, cslovek, sztvar na pokoj ide, a 1 on noszi i pobera, kak da ne’ bilo vecsera. Nema skeri; — teszacs, zidar nedela ’z-nyim, — li nyegov par ; szama noszita, zidata z-szena, szlame, szteri, blata : zida fucskajocs, veszeli i neobtrudjen na deli. Zato, gda nebi ni miszlo, ka bi nyeini tak hitro slo, ’ze je pod zasztr’zom gotov mali, okrogli grad nyegov, szamo li vrata falijo, ali ka ta ’ze vcsinijo ? zacsne notri — vohoditi z-parom, i sztelo nosziti z-perja, meovja, lepo mehko (i to nyima je ’ze lehko) etak mali zidar z-parom ma szvojo hi’zicsko, szvoj dom! 77 50, Mod vremena. Neszija vszigdar szunce; gdate sziiho, gdate mokro vremen hodi, gdate szne’zi, gdate za volo goszte megle komaj vidimo. Vremen premenyava, tak, kak sors. Zrok etoga premenyavanya je na- vekse veter, steri zrak poszebni krajin vozmeni z-endrugim. .Jug redovno toplo i mokro, sze- ver mrzlo i sziiho vremen piinesze. Csi szparne letesne dni tihi veter (hlad ) vlecse, jako dobro- szpadne csloveki; prottomi gda vderjajoes zacsa pihati i s z 1 a p de, cslovek i sztvar hiti pred nyim na batrivno meszto. Szlap je vcsaszi kak rnocsen, da drevje voobracsa, i pokriv hramov dolisztrga. Velki razlocsek jeszte med ednim letesnim toplim dnevom, i med ednov zimszkov mrzlov nocjov. Na csloveka gledocs je velka vrocsina ravno tak neprenosena i pogubelna, tak velki mraz. Najnaszladnese je vremen v-letesni veesere ino iitraj, liki i v-jeszenszki i szprotolesni tihi dnevi, gdare je ne niti velki mraz, niti velka vrocsina. De’zd’z je sztvaram i naraszom jako potre¬ ben ; ali csi de’zd’zevno vremen prevees dugo trpi, nisteri naraszi sze ga navolijo, premedlejo, ali zegnilijo, i preidejo. Naimre vu vremeni oevetka vnogi i velki de’zd’z škodi povi ino szadi. (Zaka?). Cseresz leta dosztakrat dugi csasz nega de’zd’za; taksega hipa bi naraszi poszehnoli, da meszto nye- ga nebi rosza kapala. Ki letesno iitro rano voide na pole, na vszakoj travi i vszakom liszteki cveta lesesecse kaple vidi, stere sze od traka szunca kak gemant kamen szvetijo. To je rosza. Csi je ndcs nateliko mrzla, da rosza zmrzne, sz lan a de,. 78 stera je kak szneg bela, i gingave narasze popari i vmori. Meglo redovno na mokri trhvnikaj vidimo, kak belo capo, naimre po vecsere. Gdate je ona na goraj ; te sze nam tak vidi, kak da bi gore gorele. Najvecs meglenoga vremena v-jeszeni hodi, stero sze gdate ni do podneva nernore goriszcsisztiti, tak ka bi szunee szijalo. De’zd’zevni oblači szo szivi, plohe i zvira oblači pa csrni. Kmicsni zvirni oblakov sze cslovek i sztvar boji; i vredno sze ji je bojati, ar navekse tocsa ide ’z-nyi, stera dosztakrat celi hatarov lepi pov na nilca szpravi. Zvirni oblak i doli zna szpadnoti; teda de’zd’z tak ide, kak da bi sze z-lagva vlevao, tekocse vode sze pozdignejo, i cele krajine povoden obleje. Z-vihernimi oblakmi ne szamo de’zd’z, nego i bliszkanca i gr um la c a hodi. Bliszkanca je, naimre vnocsi, sztrahote puna, geto sze kak pla¬ men szipava po zraki; ali ona je i vudne sztrasna. Nye rnocs je vise mere velka, csloveka i sztvar v-megnenyi oszmrti, najkrepse drevje na szkalje razcsese, i hrame vu’zge, ali razlucsa. Ne je csudo, ka sze liidje bojijo zvirnoga vremena; ali dober cslovek sze ga nema sztrasiti, naimre ne pred nyim szkrivati, ar ga ono naide gdekoli, zvontoga gr um retkogda vdari i csloveka buje. Naj ra kap le grum na viszike plamine, hrame i drevje; zato je . v-etaksem vremeni ne dobro pod viszikim drevom sztanoti. Zvirno vremen naimre cseresz leta hodi, szneg pa redovno li v-zimi ide. Szneg tudi z-obla- kov vdablamo, szamo li, ka sze eti szpari vod ne 79 vu kaplaj, nego vu m.eovjš pusztsajo na zemlo, szemta gonyeni od vetra po zraki. Kem gosztesi do szpari, vu tem kiisem perji kaplejo na zemlo. — Grdare na szprotoletje vremen toplese gratuvati zacsne, szneg i led sze zcsaszoma raztopi, t. j. na vodo obrne. Taksega hipa sze na vodaj bodocsi led na falate szpotere, steri poredoma na lici zemle doliplavajo, i dosztakrat celo krajino oble¬ čejo. Ali nocsi szo esese i te tak mrzle, da blato do zorje zmrzne, i csi nocsni mraz i keszne napre- pride, gingavo mladje drevja i popovje cvetja, gdate i celi ranesi narasz nyiv popari i na nika szpravi. Vszaki cslovek szi taksi hod vremena 'žele, taksi se nyemi najbogsi i najcilnesi vidi. Potnik lepo vremen čele, oracs dečdč proszi na posze- jano szemen; ki z-koszidvov ali četvov ma delo, rad bi bio, da bi toplo bilo. Ali Bog vremena hod tak ravna, kak za najbogse previdi. Hod vremena niki napre nazvesztijo; eden i drugi piszacs dnevnika esese i na poszebne dni napre pove, kakse vremen de. Ali na etaksa p r o - r o k u v a n y a nikaknetrbe cimprati. Toti sze z-nisteri znameny napre da povedati, kakse vre¬ men de, i vu tom nam szkusenye i zevesenoszt dati zna i nikakse opotenye; ali ni edno te je ne celo gvusno. Znamenya prorokiivanya dosztakrat lepo vremen kažejo, i donok dečdč ide. Ar boči poti mrtelen cslovek nemore prebroditi. 80 51. Vremen odide. Beri disne roVice, gda leto pride! niicaj male vorice : vremen odide! | Zda escse szi pri moesi, — I znaš, ka te doide ? — nezapravlaj bodocsi : vremen odide! Hip vszakoga megnenya ti zlehka vuide; ’zitek tvoj je ne szenya : vremen odide ! 52. Prigod 1 ‘o’zja. Liidje szo rano obcsutili potrebocso niksega. ro’zja : ali szo sze braniti mogli proti protivinsztvi lagoji liidi i krvi’zelni sztvari, ali nyim je na szvoj ’zivis edno i drugo divjaesino bujti potrebno bilo. To najprvo rozje (sztrelbe) je tak zvana sztrela bila, i escse i zda doszta liidi li sztrelo nliea. ISTa tetive špic szo v-zacsetki ospicseno csonto djali, ali szo ji z-trdoga kamna zgotovili špic; li szledi szo ga z-’zeleza kovali. Sztrelo szo z-edne, na vu- gibki szlocsee (locen) potrdjene ’zile (sztriine) vrgli proti polo’zenomi čili. Doszta divjega ltid- sztva, i naimre csrnkavči szo tak prilicsni vu zgotavlanyi sztrel i nyi metanyi, da i velke sztvare znajo 'z-nyimi klati; z-csemernoga narasza pa tak mocsen csemer szpravlajo, da esi ’z-nyim špic sztrele nama'zejo, sztvari de escse i ta najmensa rana szmrtna. Piikse szo li pred etim okoli 400 let za- esali nucati, gdare je ptikseni prah naideni gori. 81 Te prve pukse szo z-ognyom mrsavali : vu dl szo vzeli sztvar, potom szo na mr salo privezano Garjavo plamnieo vii’zgali vu luknyo ponvice. Szledi szo ocel i kamen niieali, i tak szo zgotovili szpravo pukse, da gdare szo mrsalo potegnoli, na kokoteci bodocsa ocel je po kamni vdarila, i pe- rino ptisztila, stero je na prašno ponvico szpad- nolo, i vu cevi bodocsi prah virzgalo. Ne davno r szo escse z-etaksimi puksami sztrelali. — Zda ’ze vdarne pukse zgotavlajo. Na vosztojecsi sztrmcsee prasne luknye vu’zko (kapszulo) denejo, na stero kokot po genenyi mrsala vdari, vu’zka sze od vdarca razpocsi i vu nye bodocse perinye prah vu puksi vu’zge. Ni to je nebilo zadoszta! Yu naši dnevi ’ze tak bisztre pukse zgotavlajo, stere od- zaja nabijajo, i z-najveksov bisztrocsov sztrelajo ’z-nyimi. Jeszo i pisztole tak se dobi, vu steri obracsne cevi k-ednomi hipi vecs siiszov pusztijo, i zandrugim je z-groznov bisztrocsov vosztrelijo. Doszta szo szi mogli liidje premislavati, var- devati, dokecs szo naszlednye etakse pripravno ro’zje gorinaisli. Bar ji nigdar nebi trbelo nueati! 53. G r ti s k a. Gruske med to najlepse i najvekse szadoveno drevje szlisijo. Nyi kuszto korenye globoko ide doli v-zemlo, i z-vnogim prisztrannim korenyom i ’zilicami sze dale po nye razpiiszti; szteblo v-do- broj zemle lepo ednako raszte, visziko i krepko de, i szvoje veke dalees okoli szebe razsuri. Szkorja grusek je navekse szpokana i brasz- III. 01vas<5konyv (vend). 6 82 ldava. Prvo szprotoletje na vecsicaj popovje zaesne narasuvati, prevedno vekse gratiivati, dokecs sze naszlednje popolno cvetje osznove ’z-nyega; z-mensega i ospicsenoga popovja pa lisztje pride vo. Vszaka grumbliea cvetja z-vecs poszebni, na odlocsni sztoleseci bodocsi, csiszto-beli cvetkov sztoji. Drevo eden csasz vu precimbi cvetja sztoji, ali na mali csasz doszta zeleni lisznati bomblekov dobi steri cvetje premorejo. Lisztje je gladko, les- csecse, na diigi szpicaj temno-zelene licojne. Po- csaszi cvetje povehne, i njega lepo belo lisztjicse veter doliszpise; ali na sztoleseci cvetja sze szad- griiske osznovejo vo. Teda sze veke z-drobnim, grahe sieska obraz- ko majoesim obilnim szadom okladejo; ali etoga, gdare raszte, doszta povehne, i esese vu vremeni ocvetka doliszkaple; medtem vu vugodnom vre¬ meni donok telko osztane gori, keliko drevo li zdajati more, tak da sze pod blagoszlovom szada i veke vugiblejo, i ali sze podlo'žiti, ali k-tim krep- sim privezati morejo, da sze dolinezlamlejo. Gruske ztala szirove jemo, ztala poszusimo, ali szkuhamo. Na doszta mesztaj, gde vino ne- raszte, z-grusek, liki i z-jabok, most presajo. Velike i rodne gruske szo jako dragi kines za esednoga verta, komi one na nye obrnyeni mali triid obilno povrnejo. V-kesznoj jeszeni nyi lisztje povehne, i viher je z-vek dolizdraple; one do prazne i gole. Donok priliesen vert ’ze v-kesznoj jeszeni szpozna na ve- kaj popovje (oesi) cvetja, i napre previdi, jeli sze na prisesztno leto ma szada viipati, ali ne. Esese i v-tekaji zime sze osztra opravica - 83 szka’ziije vu drevji; nyega sztebla i veke do krepse, i novo mocs vdablajo na gonltev szprotoletja. Li poglednite edno velko gruskovo drevo. Kak csiidavredno mocs je polo’zo Bog vu rod¬ nico ! Mulicsko szemen gruske sze v-zemlo poszeja, i gingav narasz zlde 7 z-nyega, z-steroga de po nisterom leti gingavo drevo. Teda cslovek pod verno szkrb vzeme eto gingavo drevce, vcepi nyega szteblo, cepleno mladiko ali oko djavsi v-nye, i cepiko k-koleki privezavsi, mlado drevce ednaki odraszek dobi. Deszet, pa drugi deszet let mine, dokecs eto drevce szamo li szrednyo viszi- koszt dobi; i 20 pa escse drugi 20 let je potrebno k-tomi, da gruska, prigllhno k-raszte, kak zname- nye bo’ze zmo’znoszti i dobrote, vu szvojoj popol- noszti posztane pred nami! Csi sze gruska neorani, i csi je v-dobroj zemle, velko sztaroszt dobi : szto, escse i vecs let rodi. I gda nye veke sztaroszt pokvari, ali szteblo je escse zdravo, drevo sze pa pomladiti da, csi nyemi veke z-sztebla dolizoszekamo; teda s z o k - lo v j e znovics vopo’zene i mlade, krepke veke ete •escse vnogo let obilen szad prinašajo. 54. Malo drevo. (Frlika). Sztojl v-logi malo drevo, scsapinato, ravno, lepo; meszto llsztja szna zijo nye duge, kuszte, osztre igle : zato sze britko szu’zi ino etak govori : 6 * 84 »Hej! drugi pajdaske moji szo vu etom celom gaji z-lepim lisztjem oszna ženi, li szam jasz szem pozableni r ah, da bi prosziti szmeo, ka bi zlato lisztje meo !« Vecser de, i drevce zaszpi, v-zorje ’ze na petaj sztoji; szvetlo lisztje oblacsa nye, komaj pozna szamo szebe : »sto szem? — tak szenelescsi- ni e’n bor, kak jasz,« — veli. Pride vnadrar ta navecsar, na pukli ma velki p 1 e c s a r, escse veksa nyegva brada dolitecse do podjasza : jaj tebi, mali bor, jaj ! vesz bos ti opiisztsen zda. Z-britkim szrdčom veli borics r »jaj, tota je moj zlati liscš! vmori me tuga, szramota, vmori pajdasov lepota : ah, da bi prosziti szmeo, ka bi z-gla’za lisztje meo!« Pa nyemi szen ocsi zapre; sztane v-zorje, krv vu nyem vre od radoszti, ka je celi vu gla’z preoblecsen v-teli. »Ka szte vi proti meni!« veli ovim, zviseni. Zdere sze zda z-groznim sumom, v-goraj zvir, i tere z-rumom; borics celi vesz trepecse, kak szter na vodi, drgecse : vsze gla'zene vecsiee do nyemi grive szpice. 85 'Jocsios veli borics v-doli : »jaj meni, pa szem vesz goli! vszi pajdaske szo zeleni, li jasz ne, szin pogiibleni : ■.ah, da bi prosziti szmeo, ka bi i jasz lisztje meo !« ■Szlusan borfcs, znovics zaszpi, v-zorje pa na petaj sztoji ino z-lisztjem vesz nabiti, etak kricsi od radoszti: »jasz tiidi, ka drugi, mam, — Bog, hvalo ti za nye dam!« .Lacsna koza zda prigezdi i na nyega goriszplezi, dolizgrize nyega veke, lepo lisztje i mladike, tak da pa szirmacsek bor tam sztoji, kak goli štor. Tam sztoji on, eaga dvoji i pri szebi tak govori : .3.kakste drago, lepo szi je, nebaja me tuho lisztje ; li to edno me vlecse, da pa mam — moje igle.« 'Z-placsom je on zda pa zaszpao, ali v-zorje na petaj sztao; okoli sze zgledne, i pa na trost szvoje szpiclinye ma : vesz log sze ’z-nyega szmeje: — hm! ka mara on za nye! Necifraj sze z-liidszkim nigdar, da nebos liidem na spot, i netrapis szrdca z-brigov, kak klacsarov maren plod : globse szmekne te bodel, od borojee vsze igel. 86 55. Navolim sze. Gytirko. Ka szi delao vcsera, Miška pajdaš? Miška. Ka ? jasz szem sze bogme naszmrt navolo. Gviirko? Navolo szi sze? — za bo’zo volo,. kakda sze more cslovek navoliti ? Miška. Tak, ka szem szam jedmi bio doma. Gyiirko. Tak ti zamalo moreš prestimati paj- dasivanye, esi sze preei navolis, gdare szi szam z-szebom vn liibezmvom pajdasivanyi. Miška. Ka morem, gda szem celo na szebe za¬ nihani, da vremen zaman trosim ? Gyiirko. Hah! sto bi steo zaman trositi vre¬ men, to tak drago vremen. Vem z-vremenom i ’zi~ tek odide. Vremen za kecsko moremo popadnoti, mocsno je dr’zati, i szkrbno nilcati. Zvbntoga je ’zitek tak kratki. Miška. Toti, toti; ali donok gdate nesese idti vremen! Gyiirko. Uprav, csi ga neznamo nilcati. Miška. Ali pove mi, ka znam ošiniti, csi doma szam jedmi szedim, i gledam štiri sztene hi’ze i knicsemi nemam vole ? Gyiirko vzemi szi nikse delo napre. Miška. Toti, ali da nemam nikse vole k-nyemh Gyiieko. Li zacsni je szrdcsno, kak da bi torni ravno tak trbelo bidti. Zaprva de, toti, te’zko slo; ali hajda, li hajda, li hajdal Kem du’ze bos delao, tem bole de ti slo. Po malom csaszi de ti vugodno, escse i ’zelno delo; ar nega plemenitese radoszti od dobro dokoncsanoga dela. IMsa sze ti razveszell, i volo dobi; po verno szpunyenoj opraviči de ti 87 szladki pocsinek; pocsinek ti novo mocs podeli k-novomi deli. Miška. Zahvalim ti, moj prijatel. tvoj dober tanacs; vardenoti mam. Gyiirko. JSTavolenye je pravi hudi duh, steri sze li po deli i fhszi da pregnati; i csi sze ti delo v-zacsetki taki trudavno bidti vidi, li boj sztalen, i naszlednye ti lehko bidti ma. 50. Priglšlie, prilicsne recsi. Ne je vsze zlato, Jca sze lescsi. Kem m en ge sto s z p i, tem d n' z e 'žive. Csi o g en rad mas, din rad trpi. Edna l a sz t vica nevcsini szprotoUtja. 1 puna li d m r a de prazna po dro^isi. Zakucsen je zakucsen, csi bi talci na sztrm c i sztao. Lepo je tam dati, gde niscse neproszi. S zhl d c s ep e poti za neszlcldcseno ned a j. Lepa r ecs i protivnike z mir L Dobro dl r'zineš e vszigdar naide delo. Szgm szebi je vszdhi mili szodec. J vi ds z md tengo. Lehko je or a n iti, ali ’zmetno z v r d c s i t i. Szam je s z m etlav, druge v e j a. P o m ali hodi, dale prideš. Bole je dvakrat pitat i, kak ednbk zmenkati. 57. Cslovek i sztvar. Sztvar ’zive i obszebi sze gible; nateliko je tak i cslovek sztvar. Medtem, je med cslovekom i 88 sztvarov donok veliki razlocsek. Cslovek sze dpi. neli obszebi gible, nego i obszebi csini poleg szlo- bodne vole szvoje. Človek obcsuti bolezen, bojazen, ’zalosztiradoszt; sztvar tiidi. Mstera sztvar i szka- 1 zlivati zna, ka obcsuti, kakti pesz, steri sze raduje, csi szvojega verta vara, i cmiincka, csi ga drugi pesz vje. Toti, ali cslovek obesutenye szvoje naz- vesztiti zna, ar zna g u c s a t i. Cslovsk ravno hodi, glavo kumesz zna priz- dignoti i na vsze kraje obracsati; sztvare pa proti zemli gledajo i nemorejo proti nebi szlobodno gle¬ dati. Cslovek zna gledati, slusati, kostavati, i sla- tati; vsze to znajo i sztvare; escse nistera szvar bole vidi, kak cslovek, edne druge je pa i szluh osztresi. kak csloveka. Navekse i sztvare pet csii- tenv majo, kak ludje. Medtem cslovek zna, ka szo nyemi ocsi zato dane, da ’z-nyimi gleda, viiha, da szlusa, nosz, da ’z-nyim priduhava, i z-jezikom kostava. Cslovek dobro zna, ka vszaki tal nyegovogatela obcsuti; ali sztvare to-neznajo. Jasz ’ze kak dete znam mi s zli ti, vo znam zmiszliti, kcsemi je kamenye pa 'zelezo, szilje pa szad, znam premiszliti, zaka sze mi trbe gedrno vcsiti i pobo’zno oponašati. Jasz razmim, zaka trbe vszemi tak bidti, kakjeszte, razmim, zaka ma hi'za obloke, zaka rasztejo sztvare i naraszi, zaka delajo ludje, i zaka de szirmak te nemaren i zapravlacs. •Jasz razmim, zaka nega v-zimi teliko lepoga cvetja v-ogradi i szilja na nyivaj, kak v-leti i jeszeni. Jasz previdim, zaka nemorem vszigdar tak ošiniti, kak bi sze mi vidilo; previdim, ka pokoren morem bidti mojim roditelom i vucsitelom, kakti i 89 vszem od mene sztaresim; previdim, ka pecs ne- more z-lesza bidti. Jasz na pamet vzemem. ka med sztol- com i sztolom jeszte niksa prigliha, i znam razszo- diti, vu kom szta edeii k-drugomi prigllhniva, ali ka za razlocsek jeszte med nyima. Jasz sze jako radujem, ka mi je Bog telko lepi szpodobnoszt dao, stere i dobro scsem niicati vu celom ’zltki mojem. 58. Tri pitanja. A’ zaka cslovek dve viihe, i li edne lampe ma ? — „szlusaj doszta, gucsi malo!“ moder te odgovor da. Ka pa, zaka, goszpon moder, edne lampe, dve oke ? „cseden doszta vidi, ali vsze, ka vidi, nepove!“ — Dve roke,'i edne lampe: ka pa to ma vozneszti ? — dve roke mamo na delo, edne lampe na jeszti!“ — 59. Csedna deklicska. Meo je ednok, gde je nemeo, meo je eden mli¬ nar edno csiszto i csedno cser, tak da je glasz nye csednoszti szedemkrat szedem orszagov prehodo. Zacsiio je to kral, i szposzlao ji je, ka on ma na so hi’zi szto let sztaro konopno predivo, naj nyemi je na szvilne konce szprede. — Deklicska odgovori na to, ka oni majo eden szto let sztar plot, naj da kral ’znyega zlati kol vrat napraviti, na sterom nyemi je szpreszti ma. Ar nemre 'želeti kral, ka bi nyemi ona na zbo’znom leszenom kolvrati szvilno prejo na- prela. Povido sze je krali nye odgovor. Pa ji szposle, ka ma on na hi’zi edno hudo putro, naj nyemi jo zakrpa. — Odgovori deklicska, naj kral vo da obrnoti putro; ar je ni nye sztari ocsa nevido, ka bi ka z-vonesnye sztrani krpali. Te odgovor sze je escse bole poido krali. Zda ji je pa szposzlao, ka naj k-nyemi pride, ali tak, da donok neide, naj sze nyemi pokloni, gdare pred nyega pride, ali nika negucsi, naj nyemi ddr pri- nesze, pa ne. — Na to je deklicska doma ednoga goloba zgrabila, na oszla oese szi je szela, i tak je sla pred krala, goloba pod szito podveznivsa. Gda bi pred krala prišla, ni edne recsi je nepregovorila, nego sze je li nanizila, goloba je pa od szita vo- pusztila. Tak je sla, pa ne, poklonila sze je, pa ne, dar je prineszla, pa ne. 60. V g o n i t k a. Pri ednoj viszikoj lipi je szedela edna mala ’zu’zevka, stera bi rada jela nye zeleno lisztje. Vzela sze je tak i edno celo nocs je lepo natihoma goriplezila, ravno štiri lahkte, drugi den pa dva lakta, ali nazadoli. Etak je gedrno szemta potii- 91 vala, dokees je naszlednye ravno devet nocsi na. vrih lipe prišla, i tam obszela. — Pove mi, mali cstenyar, kak viszika je bila eta lipa ? 61. Travnik v-szprotolčtji. Proti szprotoletji i travnici dolivr’zejo szvojo ponošeno- zimszko opravo, i lepi zeleni plascs vze- mejo na szebe, steroga szi odperajoese piszano cvetje lepo gorioszna’zi. Prve szprotolesne dni od vszega lepši r li¬ ker c nasztrega vo z-otavlene trate; maloszledi pride rogacsee z-troje-kuklatimi mosnvicami, i potom k a s n i k; na mokri mesztaj pa krepkoga zrasza vretivnik (mocsvarnik), oba vu beloj opravi. — Keszne pride i ’zuto cvetje: na zavitni zreber- jaj sze dalecs szka’zuje od grmovja ’zuti zvoncs- n i k; na ravnicaj sze vu velikoj vno’zini szka’ze zlata lak at ni c a, divji lili o m, berecsni s trk¬ ni k, z-szvetlim kusztim lisztjem; potom pride od piszanoga piszanese cvetje, kakti: sesava z-erde- esimi mačicami, na vodeni mesztaj zamazan p o s z- vetnik, z-razeseszanim erdeesim lisztjem; potom pa divja d e tel c a, z-meda punim cvetjem; divji k 1 i n c i, z-lepov belov glavicsicov, naszredi z-’zu- tov gombov; naszlednye koratecsnyek. Odev- sze eti sze vise kumesz vtegne bodel, z-mekim i erdecs-’zutim cveticsem. Zeleni pokrovec zcsaszoma oszlepecs razlocsna licojna obleje. Naszlednye i trava zaesne szvoja bleda sztebla gnati, geto od kolen ca do kolenea 92 pozdigava kumesz z-razlocsnim cveticsem oszna- 7 zeno korono. Yu eti gosztsaj travin i cvetja sze povszed ’zltek i csrsztvo gibanje nahaja. Vu zelen oj szenci peszem kosza i szlavicska riimi; kumesz travnikov, pod szivov nebov skvorjanec szpeva, na cvetji vesele brnijo, grilci cirpijo i metiilci plešejo, na jarkov bregi sarjavje sztojijo tu’zno krckajocs, vu szenesevni gosztseraj fticsice esiesereesejo. I deca vo-vopogledne po naszladni travnikaj; deklieske vence pletejo z-najlepsega cvetja, pojbieske pa za metulkmi i ’zu’zevkami dresejo. Medtem esi je szunce na zahodi doliodislo, bela megla sze pozdigne vu mraki. Pocsaszi zane- mi glasz ’zitka, i travnici sze vu tihoto vtonijo. Rodnica poesiva! 62. Szvetek szprotoletja. Zeleni pokrovec, piszan i cvetecsi, «siszta modra neba, zrak tihi, szvetlecsi. cveticsa kehlii, puni rosze meda, szpevajocsi ftieski miloga pogleda, ribice ’zu’zevke! ■sto vasz je poszlao dnesz, da bi sze bo’zi szvet napuno z-vami vesz ? — „Na szprotoletja den szmo prišli mi liidem novo radoszt delit, velki szvetek szvetit, szvetek, steri vszem pa po szmrti 'zitek da.“ Oh! — On, na koga glasz, veszeli dnesz vsze nasz rodnice novi mlad, cvetja dis, jiiga hlad — On boj odvsze molen, diesen ino hvalen! 93 63. Vesela. Vesela nema rada szamnoga Vitka, kak dpi. kral ftiesov, orl. Ete sze vkrapotegnovsi, szam na ti najvisisi plaminaj sztoji, i niti ploda szvojega netrpi pri szebi; ali tnala vesela sze z-na jezero je¬ zer naplodjenov dr Vino v szvojov vu ednom plit- vom košari lepo mirovno zbiva. I druge sztvare Vivejo vu tivaristvi; ali od ni edne sze neda pra¬ viti, ka bi kralevszko prebivalisese mela. Ti naj- zdavnyesi narodje szo esese nemiszlili, ka bi szi krala zebrali, geto szo vesele Ve mele esi ne krala, donok kamesi k rali e o, stera i zda tam szedi vu košari na sztolci szvojem. I previditi sze da na nye, ka je kralica; ar je z-ednov glavov veksa od ti driigi vesel, nehodi ’z-nyimi vb na delo, i gda voide z-szvoje palaese vszigdar jo velki sereg szpre- vaja. Eti nyo szprevajajocsi dvornici szo troti (szamei), malo vekse od ti delajoesi, steri glava je kusa,' kak ti ovi, Valca nemajo, i vu deli tala ne- jemlejo. — Medtem te delavne-liki sze dobri podlo- Vancov dosztaja — kralieo szvojo jako lubijo i postsujejo. Csi kralica merje, celo liidsztvo sze zaesne plakati, i csi sze nezmore mlada kralica, stera bi na meszto te pokojne sztopila, cela ob- esina sze na szmrt cekne. Brezi pravde ni edno kralevsztvo nemore go- risztati; zato i malo kralevsztvo szkrbni vesel ma szvoje pravde. Nyi pravde szo toti ni v-knige neszpi- szane, niti ji nevest niksi moder vuesitel, i one je donok dobro znajo. One tri glavne pravde majo, kak- ti: red, esisztoeso i delavnoszt. Kak esed- no bi esinili liidje, da bi-sze ete troje pravde-dr Vali l 94 Cela obesina kosarov z-vees zlocsov sztoji. Yu najvlsisi zlo e s szamakrallca szllsi; potom je zlocs troti, v-ednom košari okoli jezero, nasz- lednye zloes delaj ocsi ali pripravlaj oesi vesel, steri je najvecs. Ete szo to ti te najmense, ali donok i te najszkrbnese. Komaj sze narodijo, i ’ze za delo szegnejo, i vszaka tak gedrno i priliesno dela, kak sterakoli sztaresa. kak da bi, bog zna, kak dugo ’ze po deli bodila. I kojno cimpra szi vszaka szama noszi, stera vu prahseci cvetja sztoji, i k-steroj zlehka pridejo. Gretojenyl celi trup, vo ne vzevsi niti ocsi, z-nldnim koszminyem obrasen, gdare po kehlii cvetja lazijo, prahsec ete sze nyim na koszminye zgrabi. — Preči, kak szo sze z-cveta vopriklatile, prahsec z-keficami na nyi nogaj bodo- esimi z-szebe szkrbno doli-i vkiippometejo, i z-dve- ma prednyima nogama v-ednom megnenyi na male golombisezvalajo, potom ete hitro med zadnye noge popadnejo i domo neszejo. Z-eti zgotavlajo szvoje sesztero-kiiklate voszesene hfzicske, tak zvane gy ar- p e. Medtem z-c-vetnoga prahseca nigdar nebi voszk bio, da vesele nebi sz voj i voseseni napravnic mele, vszaka poszebi vu ’zalodei. Zato po’zerajo one ete tnale golombise, da sze vu 'zahjdei voszk szpravla ’z-nyi, steri potom med krajmi c s r v a (trobuha) vu mulieski kaplicaj naza vociiri. Ete kapliee pa szkrbno vkuppoberejo, vu male golombise ome- szijo, i brezi vsze mere i rovatanya szvoje vorcavne hrzieske szpravlajo ’z-nyi. Po malom csaszi vecs szto etaksi hi'zicsk sztoji gotovi; ali i delo od rane litre do kesznoga vecsera nepretrgnyeno i bisztro teese; vszakomi delavci je, kak vu kaksoj velkoj napravnici, vozravnana nyegova opravica: ta edna 95 cvetni prahsee noszi, ta druga voszk raztapla, nis- tera sztene gladi, vszetecsasz, dokecs varaš gyarp gotov nesztoji. Na voszk pocimprani nezracsunani hižicsk eden tal kak kamre živisa niicajo, kama szi na zimo med i kruh szranyujejo. Med z-cvetja lfzejo z-ježicsecom i v-mosnylesko, vu nyi trup polo¬ ženo vkupszpravlajo, odnet pa na gobcsec v-gyarpe pusztsajo. Grdare szo gyarpe napunile, zamažejo je, da prah nepride notri. Kruh szi pa tak zgotavlajo, ka cvetni prahsee z-medom vkupzmesajo i vu po- szebne gyarpe szklaesijo. — Kak drago je cvetje! ono nasz razveszeljava z-szvojov preeimbnov licoj- nov i naszladnim disom, v-leti, zimi vesele hrani, nam pa zdrav szad prinesze na zreloszt! Vu varasi vesel sze nenahajajo szamo hrambe živisa, nego i nasztave plodjenya. Poredi sztojijo one male sesztero-kuklate hižicske, vusteri sze telko szkrbni veselic narodi i gorizhrani. I za mlade troti jeszte tam nistera hižieska, stere szo od ti ovi malo vekse. I eseri kralice majo szvoje palaese, toti malo, ali od ti drugi doszta prednyese, ne kiiklate, nego okrogle i vekse, — kak sze kra- levszkoga roda prisztaja. Szama kraliea sze rada zdržava vu onom tali varasa vesel, vu sterom szo mladieski nyihovi. Z-plemenitimi sztopajmi sze seta ona tam z-celim dvorom szvojim, szkrbno pogledne hižicske poredi, i esi je stera prazna, preči edno malo belo jace znesze v-nyo. Vu tekaji dve meszecov do 12,000. jajee zna zneszti, i zato je i jedrna mati (matica) cele vu ednom košari bedoese držine; ar ni troti, ni delajoese vesele meneszejo. Po nisterom dnevi 96 eden mali c sr vic s pride vo z-jaca. Geto je ete ne tak prilicsen, kak goszanea, ka bi szi po rojsztvi preči znao szvoj ’zivis poiszkati; te delavne vesele ga zdaj ati zaesnejo, i tam na meszti vu hfzicski ga krmijo. Po oszmom dnevi delavne vesele zaprejo hfzicsko csrvicsa z-voszesenimi dvercami; ali on je te ’ze celo dor&szao, i ne nyim ga je potrebno vecs krmiti. Teda szi esrvies lepi beli gvant szetse z-mrele, i medtem sze nesztanoma ltobacavsi po nye, notri sze zaszucse, i tam sze na g 6 s z a n c o obrne. Po vecs menye 13. dnevi predere mrelo, preje voszesena dverca, i kak mlada vesela pride vu tivaristvo vesel. Rodbina ga z-velkov radosztjov gorivzeme, gladi, obima, i vorata med piszano cvetje; nistere nyemi hfzicsko lepo vozesisztijo, on szam pa po deli hodi. Gdate i gosztje prido k-veselam, dpi. miši, mol, ali liidszke vesele (roparje); ali z-te ni eden nepride z-dobrim nagibom. Mis bi rada szladki med lizala, mol pa szvoja jaca sese v-gyarpe neszti, da sze nyemi mlade majo z-kern otdvlati, roparje pa celi košar okradnoti setujejo. To vsze dobro znajo vesele; zato k-dveram košara sz tr a/z o posztavijo. Ali esi protivnik donok kak notri vdere, sztan- esarje košara teesasz nedajo mira, dokees protiv- nika ali nepre’zenejo, ali nebujejo, ka sze eseszto pripeti. Mrtvo telo vmorjenoga protivnika z-vel¬ kov precimbov obladnoszti vleesejo vo z-kosara. Nyi ro’zje je ’zalec, steri je v-ednom malomtoki, i vkup je szklenyen z-ednim esemernim meherom, za ravno steroga volo je ’zalec i esemeren. Eto ro’zje one neli proti protivniki, nego gdate i proti endrugoj niicajo ; ar nakonci leta raesun dr’zijo 97 z-szebom, i nepotrebne jedce doliszpomorijo, i zmed temi najprvle troti, steri mrtva tela doszta- krat vu celi kupe le’zijo zvona kosarov. Niti szam ’zitek tak szkrbno zdajani kralev- szki goszpodicsin je ne vn batrivnoszti, csi szo kra¬ ke vrszt zadobile; ar bi vecs kralic nateliko naplo- dilo liidsztvo, ka sze nebi moglo szpravlati vu maternom varasi, i zima bi nyemi glada sz urt pri- neszla. Nistera kralica povr’zti more materni varaš, dragi sztanek ocsakov, i drugo domovino sziiszkati. Eden lepi topel prepodnek sze tak na pot vzeme ta sztara kralica, k-nye prisztopi, steroj sze vidi i, tak odidejo. To je to znamenito van- dranye liidsztva — pusztsanye roja, odle- teesi sereg pa — roj. Ta mlada kralica z-timi drugimi delaj ocsimi v-kosari osztane, i novoga roja mati de. Pred zimov delavne vesele poesivat ido, i notri sze zaprejo. Csi je zima ne prevecs mrzla, dobro jo vopresztojijo, ali csi je mraz velki, zadrevenejo, gdate nateliko, da sze vecs gorineo'zivejo. Zato ludje, proti mrazi cspvati morejo košare. Gda mlaesno szprotoletje z-szvojim cvetjem pa pride, vesele znovies zaesnejo delo; nemarajo, csi nyim je z-’zivisa preminoesega leta nika neosztalo ; vem je nyim vugoden cimper; celi njd ’zitek vu cimpranyi i szpravlanyi pretecs^. I nam sze eden pun košar z-3. fiintmi voszka, i 30 — 40 funtmi meda omil- java leta dni. III. 01vas(5konyv (vend.) 7 98 64. Veselic a. Csi sze nova zorja, novi den prepoesi, nepozna veselica vecs poesinka nbesi; ide leti ona od cveta do cveta, eti sze po goraj, tam po dole szkita. Vsze kehlie cveta szkrblivo obhodi; kak rada je, csi v-nyi pralisec meda zbrodi! i nevcaga, csi ga malo naide v-ednom, ,,z-maloga de doszta!“ muvi pri poszebnom. Hej, da lepo peldo dava mala vesela! da bi sze vsza deca od nye vesiti stela, ino vszakden rano z-meke posztele sla! kelko lepi zlatov bi ona te naisla! — 65. Ka vesi veselica ? Da bi vesela znala govoriti, stimam, ka bi nam mela praviti, pravila bi: kelko je ti manyi, ki lecajo vu szvojem pozvanyi! jasz z-cveticsa na cveticse szedem, i povr’zem, stero prazno naidem. Hudo je med liidnii nezbivanye, hiida jalnoszt, krvi prelevanje, hudo, ka sze taksi nemiluje, ki za celo obesino aldiije: — jaj, csi sze mi tak nebi zbivale, kaksi sors bi na szel>e esakale! ? — 99 66. Z-krajcara de ihanski. Vu nasoj veszi sztoji eden sztari eslovek, ki je ednok veski szodee (ritar) bio; cela vesz ga je ■e d e s Sandor bacsi zvala. Ete Sandor bacsi je na sztaroszt dolipovedao z-szodszke cseszti, i celo vremen szvoje z-tem troso, ka je esze i ta so, i ne sze je moglo goditi takse dugovanye, vu sterom on nebi znao dobroga tanacsa dati. K-etomi Sandor baesii je so ednok eden nje¬ gov bratanec, i pred nyega davsi szvoje dugova- nye, szto rhanski ga je proszo na poszodo. Sandor bacsi je zvontoga jako dober eslovek bio, i doli je preesteo vesaszi te prosene peneze na szto. Nje¬ gov bratanec je je 'ze vkup zaesao pometati, ali eden krajcar je nikak na tla szpadno. Sandor bacsi sze je doliprigno, ka bi ga gorivzeo, ali bratanec uyemi je pravo, ka sze naj nemantra za tem ne- volnim kraj čarom, kare je li nika ne. No, Sandor baesii je netrbelo vecs; peneze je do ednoga 'zu- kavca nazadjao v-lado, i erkao je bratanci, ka nyemi on bogme neda ni ednoga piszanoga pe- neza, kak taksemi csloveki, ki krajezara nežna postiivati; ar do-veli —- z-krajčarov rhanski, i kakda bi nyemi je on gda mogao nazadati pri tak- soj pameti. I nyegov bratanec je-z-najveksov szra- motov brezi penez mogao domo idti. Tak bogme, tak je vestno Sandor bacsi; i jas/, tiidi pravim, ka je esedno vesino : ar szvoji penez on nigdar nebi nazadobo od taksega csloveka. 7 * 100 67. P a t u k. Pavuk je povszemvszega odurjavana sztvar r doszta sze ji ga i boji; pa je on jako csiidavredno sztvorjenye, niti privszemtom ne’zive zaman na szveti. On dpl-ne dve, nego oszem oesi ma; i zato je ne cstido, ka tak hitro vara male muhe, stere sze nyemi vu vlak zapletejo. Toti, ali muha escse vees oesi ma, i donok nevara vlaka, steroga ju protivnik ravno proti nye vorazpresztro. Z-toga lehko previdimo, ka eslovek nepotrebuje szamo oesi, nego i razum i trezno pametilvanye, esi szreesno sese napreidti vu ’zitki i esi sze nesese vu nevolo zapleszti. Kak nidno tenke szo niti pa- vucsine, stere ete priliesen tkalec od edne sztene do druge tak hitro potegne! I donok modri tak stimajo, ka szo ete tenke, z-prosztim okom komaj videne niti nikak ne szamo ednoga, nego vees,. poprav doszta vrihov delo. Eta ni dna preja sze z-etak talom zgotavla : na trupi pavuka navkiip seszt mozolcsecov jeszte, z-steri k^ednomi hipi vleesejo niti, tak preja ravno sesztjezer vrihov more meti. Z-toga sze i to zarazmiti da, ka zaka je preja pri vszoj szvojoj tenkoszti donok tak mocsna, da nyd mester celo batrivno drkati more po nye, i vu viheri mirovno szedeti szme na deli szvojem. Cslovek neve, ka bi csiidivao bole, jeli priliesnoszt mirovno delajoesega mujsztra, ali mo- droszt vszamogocsega Bogd, ki za vsza szkrbi, i ki je vu telo edne sztvaricsiee telko esudavrednoga znao polo’ziti. „Vsze to je lepo dugovanye — stima nisteri cslovek — szamo da te pavuk nebi esemeren bio! “ 101 Zato i gde ga vara, ogne sze ga, ali esi to nemore, zaklacsi i buje ga. Ali kakda sze more praviti, ka Je nas pavuk csemeren? jeli je ’ze sto vido, ka bi gda sto mro od nyega ? Escse i tak pravijo, ka ga v-A’zii i drugi tali szveta ludje na kruh mažejo, kak zmocsaj, i tecsno ga pojejo. Na zdravje nyemi bojdi, ki ga rad je. Zvontoga sze vsza szkrb i opravica pavukov li nateliko vorazpresztera, da szi 'zitek obarjejo, vszigdar li za szebe szkrbijo, i nikoga neobsalijo. — Ka pa te nedu’zne muhe zaka lovijo i kolejo ? Toti! ali eslovek kelko nedu’zni sztvari, kelko le- poga narasza neopuszti, li szamo zato, da szi telo krmiti more! Pa pavuk privszemtom z-szvojim vmarjanyem velko szlu’zbo prika’zuje i nam, geto zvon nepriliko delajocsi teliko jezer komarov i drugi pogtibelni ’zu’zevk szpolovi i szpoltole; i tak doszta taksi ’zu’zevk veszne, stere bi escse gingave szetve nase celo fundale. Ednok je eden rob nateliko vkroto ednoga pavuka, da szta szi nyidva celo prijatela gratala: csi je eslovek glasz dao od szebe, pavuk je preči k-nyemi prisao, i tak je szirmak rob vu britkoj .sztavi szvojoj nistero veszelo voro v’zivao vu tivd- ristvi pavuka; ali eden nemilosztiven sztra’zar temnice je to na pamet vzeo i nebo’ze pavuka Je bujo. Eden drugi rob je pa to szkuszo, ka pavuci popolno znajo napre na znanye dati premenyava- nye vremena; vido je lepra, ka szo ednok vszi pa¬ vuci napreprisli i delali, drugi hip sze je pa ni eden nedao viditi; gde szo nemarno, gde pa gedrno tkali; gdate szo kratke, gdate pa duge niti preli; 102 ednok szo niti bluzi k-endrtigoj vlekli, drttgoes pa dalevkra, tak da je naszlednye gvusno znao pove¬ dati, ka za vremen de, — veterno, ali de’zd’zevno, toplo ali mrzlo, sztalno ali premenyavaj6cše. Neli szam pavuk, nego i nyegov vlak je hasz- noviti. Csi na novo rano essizto pavucsino denemo, krv sztane i bolezen henya. Medtem paziti more¬ mo, da pavucsina nede prahsnata i grda; ar teda prah i ru/žnia escse i poveksa bolezen rane. J Ze z-razlocsne obrazke pavuesin sze vgoniti da, ka vnogi dob pavuci morejo bidti. Jeszte i taksa dob, stera szi netcse vlaka, nego z-szkaka- jom zgrabi porob. Na szprotoletje, i escse bole na- konei leta vu szuhom vremeni vidimo, ka nezra- csunano doszta pavucsine viszi vu zraki, drevji i hrame; na jeszen szo pa nyive cele ’z-nyov prevle- csene. Zdavnya szo neznali, odked je ta vnoga pavucsina; dnesz ’ze znamo, ka jo niksi mali csrni pavuci predejo. Kak doszta ji more bidti, ka teliko preszti znajo! Ali jeszo med pavukmi i csemerni, dpi. tak zvani te ran tel, steroga vjedec je tak pogiibelen^ da cslovek od nyega i mreti zna. Vu toplesi tali podnesnye Amerike sze zdr’zava. eden veliki pavuk, steri sze ’ze nezadovoli z-mu- hami i komarmi, nego drobne fticse lovi, i csi je zgrabiti more, vcsaszi je zadavi i krv nyim vo- poceca. Steri je bole csudavreden, jeli te velki pavuk, ali pa te mali fticsek ? 103 68. S z r s e n. Szmekne konya szrsen, 'zalec nyemi piiszti, kony pa szrsnye z-brszom zmozno odgovori; na to etak veli konyi spotlfvo ov: ,,pomale, odicsen jahanec vitezov! pridi ti na pamet, ka jasz peroti mam, i od niksi konyev sze zbrszati nedam; moli sze mi lepo!“ Konya je ne ono, i moli sze nyemi, naj csemeren nebo: „vis, — veli szrsen zda — za to te pohvalim, da szi sze ponizo, vecs te neobsalim.“ 69. li o 'z e c. Vu letesnyem de’zd’zevnom vremeni, zaiitra ali proti vecsarom, csi szunce na zocsi sztojecsi de’zd’zeven oblak szija, jako lepi piszani kolobar vidimo na nebi. To je ro’zec. Zgornyi tal kolobara je erdeed; potom narancsen i szvetlo-’zuti; nadale zeleni, moder, i szpodi lila lieojne. Vle v-edno kupico vodo, deni jo na eden vlom- nik beloga papira, posztavi ga na szunce i pogledni ga : ka vidiš odzaja za kupicov ? Ali pogledni z-mlinszki kol strkajocso vodo, gda szunce tamta szija: kak lepe trake mecse na deszke zatrnye i kraje mlina! Ro’zec vszigdar tam nasztane, gde sze trahi szunca od kaplic vode nazavlomijo i na lieojne razpravijo; i tak je te lepi ro’zec na nebi nika drugo ne, kak na oblaka vodeni kaplaj vlom- leni trahi szunca. Sto bi tak rnogao vervati, ka bi tam, gde ko¬ nec rozea zemlo doszegne, zlate szklece bile, ali 104 ka bi tam bodocse cvetje lepše dišalo, ali pa, ka bi ro’zec vodo mlak i potokov vu oblake goripotegno ? I to salo scsejo norcsekom v-glavo zmlatiti, ka csi sto pod ro’zcom prekide, z-pojeba de dekla, z-dekle pojeb. Ali kakste dalecs de so sto pod ro’zca, nigdar ga nedoide; ar je on li prikazen, i csi na drugom meszti sztanemo, indri ga vidimo. Gldare szunce vise sztoji, kolobar rozca je mensi, gdare pa szunce k-obrocsi nebe bli'ze szpadne, ro- ’zec de vsze veksi i redovno dvojni, te zgornji siirsi, ali bole bledi, i licojne sze vu nyem v-zaobr- nyenom redi szka’zujejo. Gdare vu szveti pripovesztaj tak cstemo, ka je Bog po potopi ro’zec na zalog mira dao ; pod tem to razmimo, ka je z-razhajajocsi oblakov szi- jajocse szunce ro’zec prineszlo napre, steroga je Noe za znamenye prehenyajoesega trpecsega dezd za dr’zao, i Bogi hvalo dao. 70. Plemenita szrdcsnoszt. Gda bi velki Lajos kral vu napolszkoj bojni prilicsen brod iszkao na ednom potoki, szam je gezdo na nyega breg, i tam je naisao ednoga mla- doga Szeredai Ferenc imeniivanoga vojnika szvo- jega, ki je ravno szvojega konya napajao. Kral ga je oberkao : ,,szinek, pra — szedi na konya i pla¬ vaj vu vodo, da viditi morem nye globocsino!“ Goszpodne, moj kral — odgovori Szeredai — jeli me nevnesze z-szebom eta prevecs bisztra voda ? — „Neboj sze, szkocsi szrdcsno v-nyo!“ — veli kral. Mladenec je v-tom megnenyi 'ze v-nye bio; ali ona 105 ga je vesaszi z-konya vneszla, i on je toti gdate na nye lice prisao, ali pa sze je vu valovje progrozo. Na oszlobodjenye mladenca kral zda zosztrogva szvojega konya i vu vodo sze vr'ze; ali komaj je escse med valovje prisao, i doli je vnesen i on z-ko- nya. Szpozabivsi sze plemeniti poglavnik z-lasztiv- noga 'zitka, popadne toga pogrozenoga, i szrecsno vopriplava ’z-nyim na breg vode. 71. Neba. Nebo povszed kumesz szebe vidimo; kak ne- premerjena glob sze pod vezne ona na nasz, i tak sze nam vidi, kak da bi vu velkoj daleesini zemlo doszegnola. Ali da bi ta sli, gde sze nam neba na dalesni goraj pocsivati vidi, i tam bi jo tak visziko naisli, kak vu doli, i tak szivo, kak da odetec ku¬ mesz na nyo gledamo. Dosztakrat jo oblači prevze- mejo ocsam našim, gdate pa vu tali. Retkogda sze pripeti, ka je oblak nebi pokrivao, ka bi celo csiszta bila. — Vudne zvon oblakov szamo szunce, gdate i meszec vidimo, vnocsi pa meszec i zvezde. Szunce nam z-szvetlosztjov szvojov oszlepuje ocsi, csi v-nye gledamo, meszeca i zvezd szlab medel poszvet pa kakste dugo brezi škode gledati moremo. Szunce sze nam takse vidi, kak okrogli zlati tanyer, i tak veliko, kak meszec; pa gviisno zna¬ mo, ka je ono obrazke gombnika, i doszta, doszta vekse, kak meszec. Mense sze li zato vidi, ar je sztokrat dale od nasz, kak meszec. Od szunca szvetli i topli trahi kaplejo na zemlo, i ’zitek ino blagosz- lov vlevajo vu vesz narasz zemle. Ivama eti trah - 106 kapiejo, tam je sz n ni z a vi tj e, kama pa oni pridti nemorejo, tam je szenca i hlad. Szenca je k-onomi teli priglihna, stero trahe szunca zasz- tavla; ali ne vszigdar tak velika, kak ono telo, od steroga zhaja. Toti je szenca g o m b n i k a vszigdar okrogla; ali szenca koleka ino torma gde dngsa, gde kratsisa, kratsisa od szamoga koleka, ali torma. Szunce nesztoji celi den na ednom mesztk Tak sze vidi, ka zaiitra na ednom kraji nebe gori- zide, potom sze vise, vise pozdigava, i gdare nam je szkoro kumesz glave prišlo, doli sze zacsa nagi¬ bati ; ali ne tamta, odked sze je pozdignolo, nego proti zocsi bodocsemi kraji ; navecsar pa celo lehne. On kraj nebe, gde ono zaiitra zide, sze zhod, gde zaide, zahod, gde pa najviše sztoji, p 6 d n e zove. Zhod i zahod szta ravno zocsi z-endrugim, i csi cslovek pravo roko proti zahodi, levo proti zhodi vtegne vo, obraz nyemi nad podne szpadne, za hrbtom nyemi je pa ponoc-s. Zaiitra na zhodi zide gori szunce, navecsar na zahodi ide doli, opodne na podnevi sztoji, ali na ponocsi sze nigdar neda viditi na nebi. Gdare szunce goripride, naša tenya na zahod szpadne, gda pa doliide, tenya na zhod sztoji, opodne pa ravno nad noes. Ali to nigdat nevidimo, ka bi nam tenya nad podne szpadnola. Kem ni’ze sztoji szunce, tem dugsa je tenya, i kem vise je ono, tem kratsisa je eta. — Jeli bi mi znao pove¬ dati, gda je naj kratsisa tvoja tenya? Proti vecsa- rom je tenya maloga deteta dugsa od torma. Gdare szunce zahaja, na zahodi neba erdecso, gdate zelenaszto-’zuto licojno dobi. To je vecser- nya. Zaiitra je tildi ravno taksa neba, ,gda szunce 107 zidti sese. To je z o r j a. Med dnevom i nocsjov je mrak. V-mraki nevldimo dobro, zato nam je ne~ szlobodno teda ocsam szile delati. Ki v-mraki cste,, piše, rovata,-ali siva, oesi oszlabi, dosztakrat na celi ’zitek gledocs. Ki s ter e sztvare li v-mraki idejo z-meszta, kamcsi te szo najcsrsztvese, kaliti : piro- ’zlek, szova, roscs i ivanscsiea. Csi je szunce zaislo i nocs prišla, na nebi sze zvezde szka/zejo, najprvle te najbliszcsese, potoni te szlabesega liscsa, v-nezra'esunanoj vno‘zinoszti. Dosztakrat szveti i tihi meszec, i teda pravimo, ka je szvetla nocs. Tihoga poszveta meszec le’ze gledamo dugo, kak szunce. Ki li eden i drugi den pazko kebzuje na meszec, na pamet vzeme, ka on meszto i obrazko nesztanoma premenyava: gdate sze tak szka’ze na zhodi, kak okrogli szrebrni ta- nyer, gdate kak po tanyera, gdate na zahodi kak tenki szrebrni szrp, gdate ga pa celo nevldimo. — Prebrodmo 'ze eto premenyavanye nyegova posz¬ veta malo bole nabluzi; zacsnimo sze tam, gde sze neda viditi. Eto premenyavanye sze mlad me- szeca, szam on pa mladanies zove. Malo szledi sze on po zahodi szunca vu obrazki szrpa na zahodi szknze, i na levo zaobrnyene roge ma. Teda pravi¬ mo : mladanies je goriprisao. Potom nyega szrp nesztanoma raszte, vsze vise sze bidti vidi na nebi, dkecs ga po szedem dnevi, od mlada raesu- navsi, navecsar nad podne nevidirno; nyega pravi kraj je celo preszvetsen. To jenyegaprvi strttal.. Odtemao pa vszakden veksi gratuje, i na tjeden dni ga na zhodi vidimo; gdare szunce zahaja, on go- riide, celi preszvetsen, celo nocs szveti, i zaiitra na zahodi doliide. To je p u n. Odtemao oddna dodna 108 keszne pride gori, i njega okrogla obrazka de vsze mensa, tak da de ga ze e’n tj eden li edna polojna preszvetsena, ali zda ’ze ne, kak pri prvom strttali, ta prava, nego ta leva polojna, t. j. z-na levo obr¬ njenimi spicmi. Etaksega hipa okoli ponocsi pride gori, i vurani iitraj szveti, i med zhajanyem szunca de bledi. To je szlednyi s trt tal (sztarics). I te de nesztanoma mensi, dokecs po szedmom dnevi, pred zhajanyem szunca, kak tenki szrp, pa gorine- pride i pa de mladi meszec. On je toti i te na nebi, ,szkoro vcsaszi gori-i doliide z-szuncom, ali da je z-kmicsnim krajom obrnyen k-iiam, nemoremo ga vidi ti. Eto esetvero preobrazi vanye szvetloszti szvoje meszec vu vecs menye 29 X A. dnevi dokoncsa, tak i avno vu tekaji ednoga meszeca. K-punovomi sze gviisne temnese ali szvetlese krpe szka’zujejo vu meszeci, v-steri dremarje gde cslovecsi obraz, gde na szvoj bot naszlonyenoga pasztera, gde pa edno lepo predecso deklicsko sti- majo viditi. Ali vsze te krpe szo li grozne plamine, dolovje i globocsine, z-sterimi je zgoranye lice me¬ szeca okladjeno. Te neprebrojeno vnoge zvezde sze kak mense vekse iszkre bidti vidijo, i eti ino tam, raz- locsno obrazko majo. Odete szo tak goszte, da nyi poszvet vu beli liscs raztecse, takaj i eden celi ■etaksi beli liscs, kak e ! n voszki dugi p o d j d s z, vi¬ dimo prek po nebi protegnyen, steroga m 1 e c s n o ceszto zovejo. Nistero zvezdo i dete pozna. Ki zna, v-steri kraj szpadne ponoes, on je vemda ’ze vido oni szedem zvezd, stere sze navktp velka kolnica, ali ponocsnica zovejo. Z-ete zad¬ njimi potacsmi vu ednakom tegi sze viditi da na 109 konci ruda te male ponocsnice tak zvana krajna zvezda. Vesznicsarje pa dobro poznajo to lepo kokojsesico, kakti i te esese lepše koszce, zorjanszko i vecserasno zvezdo. Zvezde redovno zdrzijo szvoj sztan k-endrugoj. Te sze sztojecse zvezdezovejo. Ali poznamo i takse stere szvoj e szoszede povrnejo, k-drugim blodijo ali vandrajo prek. Etaksa je ta lepa szvetla vecse- rasnica, stera preči po zahodi szunca goripride, zvontoga pa, kak zorjenica, v-zorje szveti. Te takse sze b 1 o d d c s e ali v a n d r a j 6 c s e zvezde zovejo. — Kak drago je, ka dober Bog nas kmicsne nocsi gde po tlhom meszeci, gde po vnogo jezdr lepi zvezdaj preszveti! — Moli, szrecsen vandrar, nyegvo modroszt i lubezen, stera sze i til vu taksoj veli- koszti szka’zuje! 72. Mčszec, kak ovcsar. Csida je ta lepa csr^da etain ? — sto je paszter nye ? — sto drugi, kak tihi meszec, ki jo na nebi pasze. V-temnom mraki tam vu zraki sze da on ’z-nyov viditi, na paszterszki bot szvoj szlonyen krotko pred nyov hoditi. Ar vsze kare szo kre nyega tam povszed raztorjene, — vnogo jezer szvetli zvezdic vsze szo ovce nyegove. 110 Mile, krotke, i podane szo one vsze, vsze nyemi, kak pokorna lepa deca rediteli szvojemi. 73. Zvezd e. Szvetli szun je poleg reda potiivao tam po zraki. —• ,,Oh zlati szun! mi mo z-tebom potiivale v-oblaki —“ govorijo nyeini zvezde; on pa odgovori : ,,nedte ! ogen szem jasz, vo bi vam szpokale ocsi od 'za rja ve moje hale. Idejo k-meszeci zvezde vu tiho temnoj nocsi: — „mili goszpon — govorijo sztanovse ’z-nyim zocsi — dopiiszti nam ti pri szebi pot szkoncsavati po nebi, tvoj pogled nam neszpraV.i vo oesi“ 1 ’z-nyim hodijo po kmiesnoj nocsi. Oh zvezde! oh meszeca mili trak! vecsne szvecse nocsi! kak lepo preszvetite vi mrak, gledecs z-nami zocsi! szvette na čili be’zaja v-szlednyoj nocsi let tekaj a, gda vandrarom placsria vora pride i lepi szun vecs gorinezide. lil 74. Paszterics. JEdnok je eden paszterics med z- drevjem obrasenimi gorami na lepom cvetecsem poli ovce paszao. Eti ga je naszladna okroglina i lepi szpro- tolesni den nateliko obajao, da je vu dobroj voli pleszao, i od nyegovi kvalek celi log cinkao. Pog- lavnik orszaga je z-pripetja vu onoj krajini ravno lovino drzao, i vidivsi p oj bara vu tak dobroj voli, k-szebi ga je dao prizvati, i etak ga je oberkao: „zaka szi tak dobre vole, szinek ?“ — Pojbarec je ne poznao poglavnika, i etak nyemi odgovoro: „zaka nebi bio dobre vole, geto mi je tak dobro, da je, ni szvetli poglavnik nas ne bogatesi odmene.“ ,,Uprav? — veli poglavnik — rad bi csiio ka vsze mas.“ Pojbarec je etak odgovoro: „szunce na lepoj szivoj nebi ravno tak milo szija meni, kak našemi poglavniki, breg i dol sze ravno tak lepo zeleni i cvete meni, kak nyemi. Moji dve rok nebi dao ta za sztojezer hranski, i mojivi dve oke ni nebi zmo- gao vesz nyegov kincs dolikupiti. Zvontoga vsze mam, ka 'zelem; ar ne'zelem vecs, kak ka potre¬ bujem. Vszakden sze naszitim, mam pošteno oble- csalo, i za mojo verno szlirzbo vszako leto telko penez dobim, kelko mi je ravno zadoszta. Jeli tak morecs praviti, ka bi poglavnik vecs meo ?“ Milosztiven poglavnik sze jezaszmejao, szpoz- nati sze dao pojbareci, i etak erkao: ,,prav mas, dobro dete moje! zda ’ze i to szmes praviti, ka je poglavnik szam na meszti nihao recsi tvoje. Boj vszigdar dobre vole, i nigdar te naj nika nemesa vu niksoj zadovolnoszti ! £< 112 75. Gliszta (csrv.) Gliszta, zvon dugoga tela, nema jako, z-kem bi sze hvaliti mogla; ar nema niti nog, ni vuh, ni ocsi, gobec ji je pa tak szlab, da ji je li dobro rajo ženilo i gingavo korenicse mogocse jeszti, i nacsi bi pri toni najtecsnesem ’zivisi glad mogla trpeti. Medtem szi pri etoj najnevolnesoj sztavi li donok pomocsti zna. Gdare szezemlo jeszti navoli, vu lepi tihi nocsaj sze vopotegne z-szvoje luknye, vrbovo prhlavo lisztje iszcse, i notri je szpotegne vu szvojo luknyo, ali szamo li nyega szpice, geto celoga lisz- tja nemore na voszki trnac szvoj zvlacsiti. Gdare szpice lisztja prhneti zacsajo, te prhlavi tal lepo dolizgrize, i med gri’zenyem cele piisle dale, dale notrivlecse, da szi ve'cs i vecs novoga 'zivisa szpravi. Csi gliszto prav prebrodimo, tak naidemo, ka vu nye k-vretenci priglihnom teli nega nikse csonte, kak vu teli zdajajocsi sztvari, i fticsov, nego zcela. z-szami rinkov stoji. Edna odrasena gliszta po 150.—160. etaksi rinkov ma. Zato sze celi on zlocs sztvari; k-steromi gliszte szlisijo, rine s ni sztvari zlocs zove. Csi taki gliszta ni nog, ni peroti nema, donok sze zna nikako gibati, stero vu tom sztoji, da sze z-pomocsjov rinkov dobro vkiippo- tegne, potom ravno tak i naprepotiszne i vovtegne. Zato pravimo, ka gliszta lazi. Na onom konci tela, gde szo rinki trdsi, ma eta sztvar glavo. Csi sze gliszta na dvoje vszecsč, on tal, gde je glava, ’zive, te o v pa veszne. Gliszta sze v-de’zd’zevnom vremeni i eseresz noesi seta vo z-kmiesne k&mre szvoj e. Csi bi tak sto ete rovajoese csrve z-ograda szvojega vo steo 113 iztrebiti, pred szuncom bi mogao to csiniti; ar csi taki ni nevidijo, ni necsujejo, vszako trosenye do- nok hitro na pamet vzemejo, i preči se vu luknje potegnejo. One niti velike szuhocse, niti velkoga mraza nemajo rade. Zato sze vu vrocsem leti na tri štiri, v-trdoj zimi pa escse i na deszet sztopny vu zemlo nakopajo. Grliszta je jako rodna sztvar : po hrzenoga zrna velka vnoga jaca szvoja na kupcsec szklade i z-lasznimi nitami notrizaplete. Mala glisztica, gdare sze zleze, szamo 92 rinka ma. 76. Bogato sztane, szirniasko le’ze. Davno, davno, escse v-1535-om leti sze je go¬ dilo, ka szta dva varaskiva meszterszkiva csloveka na vesznieo k-ednomi bogatomi pavri sla pšenico kii- piivat. Yu tisztom vremeni je velika dragocsa bila, i onedva szta znala, ka on paver vsze nasziparnice pune ma szilja. Proszila szta ga tak gvusno mero; ali on jo je tak drago drzap, da szta szirmaka tiva meszterszkiva csloveka telko nemogla za nyo dati. Premiszlite, dober zemlak, — velita oviva kak lepo je szilje na poli! po stiraj tjedni de povszed obilna ’zetva, pšenica de doszta tonyesa, zaka scsete vase blago escse du'ze v-nasziparnici držati. Prav mata — odgovori paver — na nyxvaj je jako lepo szilje; ali pridi szamo edna tocsa, konec je vszoj diki. Jasz zadr’zim moje szilje v-naszi¬ parnici, tam je na gvusnom meszti. Na to szta tiva szirmaka ’zalosztno d orno sla. III. 01vasokonyy (vend). 8 114 Ali gela bi doma pripovedovala, kakda szt?* hodila z-pavrom, ka szta nedobila pšenice niti za gotove peneze, — zvirno vremen sze je vleklo prek kumesz one veszi, i v-edno visziko hrambo je grum vdaro. Nasziparmea i hi’za je v-ednom hipi gorela, i pred nyov je eden javkajoesi cslovek sztao : to je te bogat paver bio. Y-ednoj kratkoj vori je celo szirmak p 6 sztao ! Na nyivaj bodoese szilje je pa Bog z- ! zirovnim tecsasz ribali, bruszili, dokecs szo ne takse skeri napravili kakso szo ’zeleli vu potrebcsini; lesz szo pa z-kamnom ali morszki csig koricem sztrugali, i z-groznov ’zmecsavov szo sze mogli trapiti pri mantre punom deli szvojem : dosztakrat szo le- tadni delali z-ednov j ed inov napravo v. Tim prvim ludem je sztrasno te’zko bilo ka taksega napra¬ viti , ka mi ’ze nalehci zgotovimo, csi li prav scsemo. Eden tal potrebni skeri dnesz ’ze kredi nai- demo, i za peneze dobimo. Toti nemoremo to po- vszed, gdete ni za peneze ne— Ki ’ziveti scse, on. szi szam more te najpotrebnese skeri zgotoviti znati, da szi vu potrebi ’z-nyimi zmocsti zna. Robinson nigdar nebi mogao na szvojem piisztnom zatoni obsztati, kama ga je morszki szlap vovrgao, da szi vu detinsztvi szvojem velike 122 prilicsnoszti nebi o s z v o j o. On je tam szam je¬ dmi bio; vsze szi jo szam mogao pripraviti, csi je nesteo od gladi vesznoti. Szrecsa za nyega, ka je vn vnbgom prilicsen bio! Drugi neprilicsen eslo- vek bi po nisterom dnevi preidti mogao. I torni najszirmaskesemi pavri je doszta me¬ stne potrebno znati, csi "živeti sese, i veksi tal ji jo uprav i zna : vnogi szi znajo kola, pluge, brane, csi sze pokvarijo, preči popraviti, nisteri je i zno- vics napraviti; znajo hrame cimprati, z-blata biti, pokrivati, brusziti, plote, kose pleszti itv. Na vnogi mesztaj nase domovine znajo z-rogoza i szlame posztele, sztolce, krscsake, z-sibja lepe košare, kor- ble i korblacse pleszti, z-lesza korita, krnice, gra- ble, raszoje, szklece, 'žlice, spule, škafe, lagve, ko¬ lovrate, escse i lepe sztvare zgotavlati; i vsze to ti najprosztesi liidje. Kelko vecs bi mogli ti zevcse- nesi znati! 82. Priglihe, prilicsiie recsf. Is z t i ne g o v o r eny e je ne cslovecse zdenije. Mu c si jezik, n eboli glava. Csevkeiange doszta plev ma. Bo g si je eden mir od szto boj n. V-dugoj pravdi sz o dec dobi. Doszta vidi, c suj, malo gucsi. Med s z eh en kony z-kiszildka ma hrbet. Bogse je malo las z n o ga, kak pa doszta ludszkoga. Z-’zukavcom sze prisparajo zlati. Vszdki z-szebom noszi szodca. V one pompa, doma lumpa. 123 Veksi je din, kak pecsenya. Verta oko podkrmi konya. Ki v-leli neszprdvla, v-zimi nezap. r d v l a. V-bocskori iszkati , i v - c si s m a j trositi zna postenye szpraviti. Im cvHnoj poszteli šze je bojati trmja. Po peszkem szprdvleno i po peszkem veszne. Nezvdnomi goszti je za dvera m i klop. 83. (iiiezdenye Me. Ftiee szi gnezda szkladajo i vu te le’zejo vo mlade, ino szi je hranijo gori. Li szama kukuca vu ludszka gnezda szkriva szvoja jaca i z-drugimi ftiesmi je da vole’zti i gorihraniti. Ali vu eimpra- nyi gnezd i nyi mesztami sze veliki razlocsek i premenyavanye nahaja. Bre'zna lasztviea (klasz- tur), veselar i ledenar szi globoke luknye kopajo pod brege vod, na steri dno nistero vecsico drmo- ’zja vr'zejo i tam le'zejo. Ftiesi detelnoga szpola i szove v-Mknyaj drevja majo gnezda; lasztvice szi je pa z-blata pod zasztrz ma’zejo; vodeni ftiesi je z-sarja, szmudja i travm, drobni szpevajocsi ftieski z-mehora (bradinya) i korenya v-paszike, grmovje, ali na zemlo, szinice i 'ziiti koszovje z-meovja na- rasza zgotavlajo z-esiidavrednov mestriov. Vune je na konce vek viszikoga drevja obesavajo; szrake, vrane, kovranye i zgrablivi ftiesi szi je z-veja i ko- renya, redovno med veke viszikoga drevja nano- szijo vkiip, gde sze li 'zmetno da do nyi pridti. Nisteri ftiesi szi je pa v-poknye szten ali peesin i na sztreho hramov szkladajo. 124 Gdare je gnezdo gotovo, veksi tal fticsov szi je znotra z-nikim podmecse, da de lepo gladko i meko. Koszovje szi je z-prhlaznov podmetavajo, stero vem da z-szlinami prikelijo doli, szrake je z-blatom omalzejo, repiscsice pa z-koszminyem podmeesejo. Vodeni fticsi, naimre ti plavajocsi szi je z-lasznim perjem podmetavajo; vrabli cote, prejo, papire, perje, i vsze, ka je meko, nanoszijo vkup, ali vkri’z, brezi vszega reda redijo gnezda szvoja. Lehko ji parovnyaci za volo fszkanya vno- goga 'zivisa nemorejo v-bogsi red posztaviti. Reje gnezda sze ni eden ftics nevcsi od dru- goga; toga mestna je vszakomi prirodjena. Nyega najprvo gnezdo je ravno tak z-mesztriov szpra- vlano, kak to najszlednye, i vu vszem csiidavredno. Ali ono je ravno tak i dobro, — ne je ni prevecs velko, ni malo, zadoszta krepko na szvoj cil gle- docs, zadoszta meko i toplo malim mladam. -— Escse sze je ne prav odprelo szprotoletje, i ’ze ko- vran i orl szkladati zacsne szvoje gnezdo. Z-oni ftic, stere szo preminocso jeszen v-toplese dkzele odletele, najprvle (’ze vu zacsetki maloga travna) nazapridejo bebicke, skvorci i nisteri vodeni fticsi; potom pridejo koszovje, csaple, szloke; keszne pa štrki, ’zarjavje, divje goszi, reče, 'zime, szlavieski. Maloga travna ’ze doszta fticsov gnezda ma; kovranye i muvarje ’ze i mlade majo. Velkoga travna pridejo brgleszke, kukuce, grlice, lasztvice, prepelice idv. Szamo li ’zxiti koszovje, ribicske, vcselarje i trsztni szpevajocsi fticsi sze do riszal- scseka mudijo nazapridti. Vu tom meszeci ’ze vszaki ftics ma szvoje gnezdo. Preči, kak je gnezdo gotovo, mati neszti 125 zacsne. Racsun, velkoszt, licojna jajee je pri raz- locsni razlocsna. Jaca szo z-trdim vapnatim liiscsi- nom obvzeta, brezi dver i oblokov. Znotra vu nyi je bela i ’zuta kojna; ta ova sze belojna, eta pa 'zucsak jaca zove. Na ednom kraji 'zucsaka sze viditi da edna mala bela krpica, kak lecsa. To je tak zvana k 1 i c s i c a, z-stere sze mladicsek oszna- vla. Eta je z-belojnov i 'zuesakom obvzeta, da mla¬ dicsek szvoj ’zivis ma, dokecs ga mati vonezle’ze. Klicsica sze po szedenyi i szegrevanyi matere osznavla i vozleze. Gdare sze je mlada popolno •osznovala, razpocsi luscsino jaca, i pivkajocs na- prepride ’z-nyega. Nye szkrbniva roditela jo po ednoga hipa v-gnezde krmita i zdajata, i gdare je zadoszta krepka zraszla, na peroti jo pusztita, da szi szama iszcse szvoj potreben ’zivis. 84. iiepiscsica z-mladami. V-nasem ogradi je eden ftics letao, i tam na ednoj jablani je nSszao, i esi je voleto, nazli je prisao, ali vszigdar li na tiszto jablan sao. Dugo szem sze jasz nad tein csiidivao, gori szem plezo, i gnezdo szem naisao; pet mladi je meo v-nyem ftfesek, od steri szem jasz preči glasz dao mojoj materi. I pravo szem, ka bom csakao eden csasz, i gdare perje dobijo, teda jasz ednok nevedocs v-mraki nad nye vdere'm, i z-materjov vred je vsze vopoberem. — 126 Skoda mi je to bilo povedati; ar kak szo me zda pokarali mati, nyi tihi sztalis zaka, pra, razbijam; szlobodscsino kak nyim povrnoti mam ? — Kcsaszi je pokrio nebo mrak opodne'; groza obide csloveka, sztvar vudne, trescsi ednok, zvir zacsne zda trobiti, ino tocsa med szlapom, rumom idti. Nebo’ze fticsek, kak szein ga miliivao! ocsi szem ’z-nyega vzeti vecs nemogao : doli sze sztiszne vu gnezdo z-mladami; — ka je vsze to med telkimi grozami P! Nagible sze szun vu milom poszveti; ali mojemi ftieski vecs neszveti : pogubo ga je, pogubo grozen zvir, naveke vuszpao szirmacseka viher. Gdare je mlade szili podneszti steo, i pod perdti szvoje nye szkrite meo, ne, ne je mogao vuidti ni szam szmrti, od tocse je vesz grozno vkiipesztrti. Mlade szo vemda za te vdarec znale, ar szo prot’ meni kliince odperule. — ,Mama — velim — ka de z-szirotic eti?“ „Szinek! domo je moreš ti priheszti; Midva vaje doma gorihranila, midva je proti vszoj szili branila : na najno szrdce je Bog nye polo’zo ; szpunva nad nyimi sz veto volo bo’zo !“ Privabile szo sze k-nama v-krotkoszti, i proti szo mi be’zale v-radoszti, gdaste szem v-hi’zo prisao vbogim dvorit, naimre konopno szemen lacsnim torit. 127 Ednok, gda bi z e prav znale letati, naisao szem oblok odpreti nihati; idejo zbogom lepe moje ftice : — kakse radoszti den za moje szrdce 1 85. Pot vii gore. 1. Vapnatica. Eden varaski goszpod je ednok z-tremi szinmi szvojimi voso vn bluzi bodocso bre’zno i z-drevjem obraseno krajino. Varaski pojbfeske szo z-velikov radosztjov potil vali po sztrmni goraj i dole; ne szo sze mogli zadoszta esudivati nad pusztnimi pecsinami z-edne, i nad grozno velikimi gosztsami, csisztimi potokmi ino lepimi vretinami z-druge sztrani. Po hodi edne i druge vdre, kak szo sze po drugorn kraji gore dolipusztili, sze je druga b r e - ’zlna vlekla pred nyimi z-pretrganimi pecsinami i gdete obrasenimi vrihmi szvojimi. Pod gorov je lepa vesz la’zala, vu steroj sze je ozdalecs edna cerkev belila. Po malom csaszi szo k-ednoj hame- noj bajci prišli. Gedrni te’zaci szo eti kamenje trgali, stero szo potom na falate trli, i v-taligaj dale vozili. Nasi potnici szo pri ednoj poszebnoj hrambi sztanoli. — „To je v apatnica, ali taksa pecs, vu steroj vapno ’zgejo — veli ocsa — eti do- liszkladajo kamenye, i vu eto pecs je zdevajo. Nega povszed etakse pecsi, zato tam kamen v-grabe ali na kupe szkladajo, pri obojem szpodi prazne presztore nihajo, med kamenyem pa voszke luknye. Vu luknjaj ogen nalagajo, steri vecs dni 128 gori. Visziko kumesz idocsi plamen vovdere med kamenyem, i kamenye de Garjavo. Na to voda i vogelna kvasa, stera sze vu vszakom vapnom kamni nahaja, du’ze nemore v-nyem osztati, vo sze pre’zene. Plamen sze kak lehki szpar z-csrnim dinom zmeša i kumesz v-oblake pozdigne. Gdare je ’ze vsza voda i kvasa volehnola ’zganyar vapna vgasznoti da ognyi. Medtem mrzlo razhladjeno kamenye escse du’ze szkumne za vodo. Csi bi vi ’ze’zgano vapno du’ze steli vu rokaj dr’zati, ali bi szi je celo k-lampam priteknoli, hitro bi pecsecso bolezen obcsutili. “ Teda je ocsa eden falacsek ’ze- 'zganoga vapna djao na eden kamen, po kapli je vodo pusztsao na nye, i kaditi sze je zaesalo, z-vel- kov vrocsfnov vrelo i na nidni prah razislo. — „Z-etaksega praha sztolar jako kelje szpravla — veli nadale ocsa — zmeša ga z-kravjim kiszelakom, i z-tern zmeszom krepse zakeli vkup deszke, kak z-pravim keljom. Vidite etam eden kup vapna; kamenye sze je razpusztilo : jeli znate, za kak zroka volo?“ Pojbicske szo zavadili, i ocsa je etak dokoncsao szvoje recsi : „polodelec etaksi vapni prali na nyivo zvozi, i ’z-nyim, kak z-najbogsim gnojom, nye rodecso licojno vsze rodneso vcsini. Zidar pa ’ze’zgano vapno vu k-tomi zgotovleno lado ali grabo zdeva, i k-ednomi hipi zadoszta vode vleje na nye, stero vapno med cvrenyem i vrenyem v-szebe vzeme. Voda sze tak pari i vre, kak da bi pri ognyi bila, vapno sze pa kakti szku- ha. To je gasenye vapna. Po gasenyi sze vecs vode nanoszi na nye, i tak de, kak mleko, vapna ’zupa ’z-nyega, stera sze zcsaszoma sz e d e. To je pogaseno vapno, stero zidar ztala na belje- 129 nye, ztala z-peszkom zmešano, na m ort pri zida danyi i gladjenyi hramov niiea. 2. ’Zganye vdgelja. Nasi potnici szo med razlocsnim omurnim zgovarjanyem globse, globse sli v-edno jako lepo biikonyo, ozdalecs szo cstili trup szeker i hitro szo prišli na edno meszto, gde szo niksi drvarje ravno gosztso poderali. Ne dalees szo vidili, ka je csrni din so ku- mesz. Z-p tiske poti szo na eden stirki kolnik prišli, steri je z-drmo’zjom bio pometani i od vogelnoga praha, celo csrni. Proti nyim szo z-vogeljom na- klajena kola sla, za sterimi szo konyarje 4—6 ko- nyev gnali, steri szo po dve košari z-vogeljom na- punyenivi neszli. Dosztakrat szo cstili ’ze pojbieske od zamazani vogelcsarov; kak szo sze zda radti- vali, ka szo je z-liea na lice vidili! — I, vidi, ’ze szo na meszti ’zganya, pred nyimi je ta kadecsa, obrazko vrlhnika majoesa grmada (mile), okoli nye szahavi vogelcsarje, ha nistero szt<5pnyo nyl karam (hiita). „ Vidite, deca moja, — veli ocsa — vogelcsarje szo dnesz v-zorje szklali vkup eto grmado z-lepo ednako szkalani bukovi prekol, dva reda na špic posztavivsi kumesz na endrugoga, i z-tretjim szo ji nagnyeno temen dali; eti i tam pa luknye (jeszki) nihali, da bi din vo mogao. Potom szo pa celo grmado vszeokoli z-zemlov i tratnicov okali, i teda szo naszredi vu jami ogen nalo’zili pod nyo. Ali ogen nemore plama piisztiti, ar tratni pokriv odvrne zrak, po mali luknyaj pokriva pa tak malo zraka ide notri, da sze ogen li na- mali pusztiti more. Etak de z-drv zcsaszoma v 6 - III. 01vas(5konyy (vend.) 9 130 gelj e v-znotresnyem tali grmade, i csi je ’zganye dokoncsano, i ogen je vgaszno, gdare, sze vogelj e raskladi, liki szte vidili, na kola je szkladejo i k-’zeleznim klepacsom (hamrom) zvozijo, v-kovacs- nice kovacsov, sporarov, ali drugi z-ognyom dela- jocsi mesterszki ludi. Pojbicske szo z-radosztjov poszlusali razkla- danye oese; dobrovolni vogelcsarje szo nyim pa vsze pokazali : szvoje skeri, liiito, lepe košare i f korble, z-sterimi vogelje na kola noszijo, pa kose, stere szo med gorenyem grmade pleli. Naszlednye szo nase trudne potnike doliposzadili i z-szvojov liiblenov palinkov, z-pajanim kruhom i pisza- nimi pecsenyami je gosztili. Ete piszane pe- csenye sztojijo z-edne giibe mesza, z-edne gube szlanine i z-edne giibe luka, ali gob, steri oszek vkupzmesajo i tak na ra'znyi szpecsejo. 86. ¥ - l e t i. (Sztrtka). Puna ocse blagoszlova — puna vlatovja je nyiva ; riimiti ma peszem ’zn.yec6v naszkori veszelo nad nyov. Csakajte, naj du’ze varje zemla korSno szvojo : vem jo tak tebi obarje, oh cslovek, za szkrb tvojo. Gora, sztrmec sze zeleni z-trszticsem za praha szini, naduhva sze grozd od mosta, z-kem sze szrdce rado trosta. 131 Dobro bratvo viipati da, preša dugo škripati ma; breg i dol de od radoszti cinkao v-hvalekaj mladoszti. Ka ti je dol, breg prineszao, da bi je obarvati znao : sznopje pod dober pokriv szklao, most v-esiszto poszodo zlejao ! Norcsek je, ki tii vecs 'žele, kak nvenii i nyegvim trbe, da v-miri biva z-dr’zinov i zadovolno ’zive ’z-nyov. 87. G o h e. Gobe naimre cseresz letadnl i v-szencsni goszt- saj rasztejo. Sznocskar sze je namehorni, mokri mesztaj escse edna nedala viditi, i dnesz ji ’ze po szto sztoji tam. Te najvekse szo na dva, tri pednye viszike, ali bogsi tal ji je mensi, doszta pa komaj telisi, kak eden csonkel prszta. Szpodi vszaka goba ko c en ma, kak szaro, zgora pa okrogli krscsak; korne, sztebli, vekam, lisztji, cvetji ni glasza nega. Krscsak ravno na szari szedi. Znotra vu krscsaki nezracsunano doszta gub (grb) ma, stere szo napuni pri endrugpj, i od szredine krscsa- ka do kraja povitja tecsejo. Ka eti nezracsunane ocsi ali szemenca vidimo. Ka szpodnyem tali niste- roga krscsaka sze meszto grb luknyice nahajajo. Z-grb i luknyic vu szvojem vremeni drobno sze- mence csrcsl, z-steroga do nove gobe. Doszta gob preclmbno llcojno ma : nisteri krsesaci szo erdecsi, ’zuti, szivi ali csrni, kakti i nyl kocenye. 9 * 132 Nistere gobe szo jako oszitne, teesrie, zdrave ali 'zmetne cere, kakti szo : mlecsi, pe- csarke, grbanyi, szivke, borovke, i pod zemlov rasztecse leszice. Ali nyi veksi tal sze neda jeszti, i escse i esemerne ino pogubelne szo, kakti takse stere szo erdecse z-belimi piknyami, gdate J zute, kakti rescs, sostar, gdate skar- latno-’zute, gdate szivo-zelene, biiesnatoga po- vitja itv. Dobre gobe je ’zmetno razpoznati od csemer- ni; medtem szo pogubelne vsze one, stere 1) po lomlenyi ali rezi li hitro csrne ali zelene gratajo; 2) obilno mlecsne, i 3) vu sztaroszti csrno-’zup- nate. Poprek : esemerne, ali kamesi menesne gobe najra v-mokri loge i na taksi szenesni mesztaj rasztejo, ltama szunce nemore szijati i zdrav zrak pridti; geto prottomi te zdrave naimre visisa, veterna i esiszta meszta hibi j o. Csemerni gob szaga je nevugodna, kost krepek, sziihoni, na stere muhe rade szedajo i rade je jejo; prottomi te do¬ bre lepi dis i naszladen ’zmah majo. Csemerni gob licojna je redovno osztra, bela, ’zuta, modra, ze¬ lena, ali oesrna, koeenye i grbe zamazane, ali szive; ti dobri meszo je pa poprek belo. — Ki bi sze z-gobami oesemero, preči more vraesa pri- zvati; teesasz pa z-’zajfov dobro zmešano vodo, ali ka taksega piti, po kom vo more metati; jeszia pa i oszolene vode sze trdno ma varvati. Ravno zato i ono szolino ali jeszi, vu sterom szo gobe prane, vo trbe vlejati. Gobe szo redovno meszne, prhke; ali jeszo i ’zilave, kak leder, kakti szo : na drevji ali prhla- vom penyovje — naimre na rasztovom, bukovom 133 i drugom kusztom, sztarom storovje — rasztecse. Ete szo ne za jelo, nego za kresz dane ludem. 88. Mali lmszar. Najlepse ro’zjeje szabla; yis, vojnik sze ’z-nyov opravla, csi sze nyemi bliczcsf v-roki, plamen gori v-nyega oki. Jasz szi bogme szablo zve’zem, csi bom veksi, huszar bodem : konyi kupim lepo vuzdo, i na nyega lepo szedlo. K-szedli 'zamatni pokrovec i szrebrne ’zvale v gobec, da sze mi kak szunce szveti : poka’zem to vszemi szveti. Kony mi cuker dobi gdat.i, csi de lepo znao pleszati; csi de mi pa nemarno so, osztrogev ma vzeti za to. Csi bojna pride od koga, gori sze vr’zem na nyega, i vopraszcsim k-pogiibeli, kak vrocsa iszkra z-oceli. Osztrogvi do mi cinkale i jahanca pod’zigale, na osztro zbrušena szabla sze pa kak zvezda blicscsala. Jahanec, kak divji sarkan, de mi szrdcsno varvao szvoj sztan, i, kak da bi peroti meo, nad protivnika leto treo, — 134 Tecsasz treo i tecsasz praszkao, dokecs vert tam nede szekao, gde krala i domovino vzeti majo pod lovino. Gde etakse bitje varam, ta vdarim, kak grum : ka maram za moj Vitek, za mojo kr v ? — drobiti mam, kak szmrten csrv. Csi bom i jasz szmrti porob, piszati majo na moj grob : >Vrli vojnik je bio ete mali huszar, niscse ga zvon szmrti neobladao nigdar.« 89. Vretine mleka. Voda z-vretin ciiri, oli z-repiscsice, lena i drugi priszpodobni naraszov razdruzganoga sze- mena, mleko pa z-vumena krav, koz itv. Krava dobro ’zupnato travo je, stera sze v-nye Valodci na szladko mleko obrne, i to sze v-nyd vumeni vkupszpravi. Malo tele preči kak sze szkoti, zna sztati, hoditi, ali travo jeszti ne; tem prilicsne ceca szladko mleko z-vumena (ceckov) materd! Szledi csi de malo vekse, kosta i edno, drugo betvo trave, ali szena. Medtem gdate pa ceca, dokecs sze zcsaszoma trave, szena, detelce i druge krme do¬ bro jeszti nenavcsi; vertinya nyemi tildi vsze me- nye mleka niha, gda doji, da tem vecs dobi za dr Vino, ali na odajo. Z-ednoga tala mleka i szme- tano, zmocsaj, kiszilak i szir szpravla. Zvon kra¬ vjega sze niica i vnogi drugi.vumenni sztvari mleko. Koza, birka, i kumila tildi szladko, maszno mleko ma. Oszelnic mleko vracs dosztakrat vu prszaj be- 135 te’znim kak vrasztvo zrendeMje. Escse i konyszko mleko nueajo : Kalmuk zvani narod z-etoga nikso k-palinki priglib.no pitvino zgotavla i pije. Dalecs prek morja, v-Ameriki, jeszte edno drevo, tak zvano kravje drevo, steromi esi sze prevrta szteblo, lepo belo mleko tecse ’z-nyega, stero je jako tecsno i zdravo (kak pri nasz mezga breze). Induske po vecsere k-etomi drevi pridejo z-dinyenov poszodov szvojov, i puno jo napiisztijo z-otavlajocsov pitvinov. Ono je prava obesinszka poszoda, 'živa i nigdar ne prazna, ar kak sze vo- szpije, preči sze pa, szama odszebe naza napuni. Jeszte zvontoga esese doszta vees narasznoga mle¬ ka; ali kakste lepo belo szi je nistero, ne je dobro jeszti. Z-mleeseca tekocse mleko je nevugod- noga ’zmaha, mezga maka je pa onda csemer- na; i peszke mleko tak preje ko’zo, kak da bi jo pesz zgrizao, li na nyem vivoesi mladi me- ttilci je eecajo brezi škode, nam bi sze jezik i lam- pe szpiscsile od nyega, v-’zalodci bi pa peesecso bolezen obcsutili. Red rodnice je, ka je ne vsze dobro vszakoj sztvari, nego nyi velikomi seregi je po esredaj, nisterim escse i po ednoj drugi, drugi naraszov drugi, drugi ’zivis vozravnan. 90. Vesela i golob. Po cvetji je ednok vesela med iszkala, ino nedovedno vu potok szpadnola; vara z-veke golob nye pogiibel, moko, i vr’ze ji hitro v-potok edno veko, vesela na nyo szplezi, i vo po nye pride, ino tak na dobro szrecso szmrti vuide. 136 Ravno ete golob je po malom csaszi pa na tiszto veko voprileto eszi; pride sztrelec, z-puksov ’ze na nyega meri, i dolisztreliti szirmaka nameni : ali tiszta vesela nyemi v-obraz zleti i na noszi nyemi oszter 'zalec piiszti, on pa z-pravov rokov hitro ta popadne, medtem poesi piiksa, a’ siasz inam szpadne, i golob taleti... Tak je dobro delo z-obe sztrani 'zelen dober konec melo. Nedajte neszrecsnim v-nevoli vesznoti; drugim prikazan dar i vam ma liasznoti : dnesz szi ti podpora szirmaka v-eaganyi, vutro de lehko on tvoj trost vu plakanyi; dao je Bog taksi kines i torni vbogomi, z-kem on szlulziti zna torni bogatomi. 91. Potdcsnica (riba). Deca sze rada mudi pri kristal-csisztom po¬ toki, i gleda, gleda vu vodi plavaj oese bisztre ribe. Vise na bregi potoka szedi ribies, v-rokaj szvoj hakel dr’zi, pogled je na vodo vrgao. Zda potegne za ’znyoro hakla, vovleese hakel, i vidi, riba sesuka na nyem! Deca tabe’zi, da vidi, ka je zgrabo. Kak lepa riba! nye liiszke sze leszesijo, kak esiszto szrebro, zgora nye hrbet je malo brnaszti, z-esrnimi krpami; rebra szo 'zuta, csrvo belo, z-le- pimi erdeesimi, vu modre rincsice szklenyenimi piknyami. „Gledajte esze, deca! — veli z-radosztjov ribies — eta lepa riba je potocsnica. Viste, esese i zda odiihava z-klapancami na dva kraja glave. Na ete klapance vleese z-notri i vo- 137 tekocse vode zrak, kak vsze druge ribe. Precstimo, kelko plavanic ma. Navkiip seszt : dve pod podve¬ zom klapanic, dve na csrve, to szo nye lopatice, edno na hrbti, to je nye veternica, i edno k-rasos- kam priglihno perot na repi, z-sterov sze ravna. Ali gledajte, kak osztre zobe ma na kraji obe la- lok, escse i cseliiszti i jezik ji je z-drobnimi zobmi oklajen. Zobje potocsnice szo krepki, ar ona neli muhe i csrve, nego i male ribe je. Ali denmo jo ’ze v-eto csiszte vode puno skafico; ar riba li vu vodi more 'živeti, vu zraki za mali csasz veszne. Potocsnica sze li vu friskoj, csisztoj vodi bre¬ zni potokov, jarkov i mlak zdrzava, mocsvarne i grde vode nema rada, bisztro kak sztrela plava vu csiszti i kameni vodaj, nidni szluh, pogled i pridii- hav ma. Kak na bregi vode koga na pamet vzeme, preči sze pod kamenye szkrije. Gdare muhe i ’zu- 'zevke sztra/zi, polakta visziko szkocsi kumesz z-vode. Nye meszo je jako nidno i tecsno, zato je drago kupujejo od mene. Skoda, ka ona od edne sztopnye nezraszte jako na vekse. Yu mlakaj Helvecie i karpatszki plamin sze i deszet funtov 'zmetne nahajajo. 02. Vosrszkiorszas:. Vogrszko vladarsztvo vu podne-zhodnom tali Europe, v-mlacsnom zemlopaszi 6082. csetvero- kiiklati mil presztor obvzeme. Ete lepi falat zemle je naša domovina, i pod koronov sz. Stevan krala je z-eti naszlediijocsi dr’zel gruntan, kakti: z-Vogr- szkoga — i Erdelyszkoga — orszaga, z-Horvacskoga 138 — Slavonszkoga — i Dalmatinszkoga — zaveznoga orszaga i z-vojnikszke krajine. Najszlednyi kraj domovine nase nad ponocs (szever) je Polica gora v-Arva varmegyevi, nad podne (jug) koncsni hatar Dalmaeie, zahodni kre Fiume morszki breg quarneroszkoga krila, nad zhod podne-zhodna krajina Erdelya. Ete velki falat zemle csi je taki nevorcaven, donok edno celo vcsini, tak da niti vogrszko vladarsztvo neide da- lecs notri vu szoszedne drizele, ni tiszte v-eto. To odnet zhaja, ka szo nyega hatarje, zvon maloga razlocska, rodnicsni : vu tegi bre’zin ali tekaj i vod sztojecsi. Kak nevorcavna je nase domovine obrazka, ravno tak premenlivo je nye lice. Z-edne sztrani jako viszike, szkoro z-sztalnim sznegom oklajene plemine, z-druge sztrani dalecs trpecse ravnice sze naidejo vu nye, stere komaj na edno i drugo sztotno sztopnyo le’zijo vise lica morja. Kak z-mestriov zgotovlene sztene sze vlecsejo ete bre¬ žine okoli po hatari orszaga, na steri sze eti i tam, kak krepke mocsine, pozdigavajo viszike sztrmne pecsine. Medtem nemoremo praviti, ka bi ete sztene tekoese i nepretrgnyene bile, one szo prottomi, naimre kre zahodne sztrani domovine, jako sztrgane. Tam szi je vtrgnola pot velika voda Dunaja, Lajte, kamcsi Mure, Drave i Szave, da bi v-ete orszag prektekle. Na podne-zhodnom vogle orszaga szo pa edna vrata odpreta, po steri veliki Dunaj vszo vodo nase domovine vonesze z-szebom vu zhodne drizele. Tal ete mocsne sztene od ponocs-z&hoda, po- noesi i zhoda je K k r p a t brežina, na stere vekaj 139 toti najvlsisi vrihi jeszo, ali nye nad podne i zahod nagnyena zrebeija sze namali nrze i ni’ze plisztsajo doli na ’z-nyov szoszedno ravnico. Domovino našo nad podne, i escse bole nad zahod opasuvajocse gore szo konesne veke z-szoszedni dr’zel k-nam prihajaj ocsi Al pesov. Med etimi pusztnimi pecsl- nami, i med 'z-nyl notri do Dunaja tekocsimi nl- ’zno-zrebernimi okroglimi gorami Bakohya, stere obilen narasz i naimre lepo drevje pokriva, sze oszter razlocsek nahaja. Ete z-povedanov bre’zlnov okolivzeti falat ze- mle, vovzevsi bre’zno ravnico Erdelya, meszto edne grozno velike krnice mamo preszamnati, stero na levom bregi Dunaja Cserhat, na pravom pa Vertes iBakony gore na dva tala szekajo : te zhodni tal je ona velika vogrszka ravnica, stera sze Dolina zove, te zahodni mensi tal je pa vu lepi dole z-ravnicami szoszedni dr’zel vjedlnan. Nase gore sze toti nemorejo z-kaksov groznov viszikosztjov hvaliti, ar na ponocsnom i podnes- nyem glavnom lanci Karpatov je li nyl nisteri sztrmec (gerlachfalvszki, lomnicszki, jegvolgyszki, i erdelyszki Neboj) vlsisi od 8‘,000 sztopny; ali vu nyl znotresnyem tali i zreberjaj je jako doszta bo¬ sega blagoszlova. Nase zlate i szrebrne bajce szo te najkogatese v-Europi; vu dugovanyi 'žvepla, meda, 'zeieza, olova, belojne, salitra itv. nam je nepotrebno inam idti; mramora, kamenoga vogelj a povoli mamo, marmaroske i erdelyszke bajce szo nepreszehnyene; zreberja gor naši, naimre vu po- nocsni, zhodni, podnesnyi, vojnikszki krajlnaj, i prek Dunaja na Bakonyi szo z-groznimi gosztsami oklajena. 140 Nepreszehnjene vretine tekocsi vod omaga szo gore Karpata; ali, kak szmo vidili, od zahoda i z-tiihinszke zemle idejo esze one. (Stere ?). Vsza tekocsa voda orszaga proti podnevi i zhodi ide, liki i dolovje, po steri tecsejo. Z-toga sze previditi da, ka sze pravi Vogrszki orszag na podne-zhod nagible, prottomi Erdelya nagibanje ravno z-njim zocsi sztojecso dob dr’zi. Vsze tekocse vode Diinaj nesze vo z-szebom z-orszaga; li dva potoka dr’zita nacsiso pot, Poprad i Dunaj ec, steriva na ponocsnoj sztrani Karpatov nasztaneta, szama proti ponocsi tecseta vo z-orszaga. Zvon tekocsi vod je i vu sztojecsi vodaj bo¬ gata naša domovina. Poleg lepoga Bal a tona jeszte vu nasoj Dolini i doszta mlak, mocsvarov i bereesine; ali da szo ete poprek ne jako globoke, bogati narasz vgaja vu nyi. Ktomi i na visziki zre- berjaj ino vrihi Karpatov bodocse csiszte mlake z-lepimi ribami obiljavajo, liki i nyi kristal-csiszti potoči. (Med Sopronom i Rustom bodocsa Fert6 mlaka je pred nisterim letom vopreszehnola, ali szvojo vodo^pa nazadobila). Csi je lice orszaga razlocsno, razlocsna more bidti i nyega rodecsa zemla. Velki ravnic lice na- vekse z-rodne zemld sztoji, stera je eti i tam pe- szecsna; naime ta zgoranya ravnica szkoro grivo ’zirovno zemlo zdr’zava; dolina je vu nisterom tali za volo be’zecsega (tekocsega) p e sz k a ne¬ rodna. Najvekse peszecsne pusztine med Dunajom i Tiszov jeszo. Na bre’zni mesztaj je zemla poprek kamena, stero i pszi obcsutijo; ar csi sze tam cslo- 141 vek pred lajajocsim pszom doliprigne, i roko proti zemli vovtegne, eta csemerna sztvar cmunckajocs vkrabe’zi, geto dobro zna, ka te banttivan potnik ta,m kamen naide, z-sterim szvojo pravico braniti i zadovolscsino szi szpraviti ma. Prottomi na rav- nicaj jeszo taksa meszta, gde cslovek, kak dalecs viditi more — liki pravimo — niti za peneze, ali vrasztvo nebi naisao ni falacseca kamna. Csi je Erdely za rodnicsni zrokov volo mrzlesi, kak bi poleg szvoje lege bidti rnogao; Vogrszki- orszag, i naimre nyega dve ravnici szta doszta toplesivi, kak bi sze to poleg presztornicsne lege csakati dalo. Toga zrok je to, ka etivi dve ravnici prevecs globoko le’zita, i kre ponocsi viszike gore Karpatov vetrovje od nyidvi zadr’zavajo i vrocsino podnesnyega szunca nazabijejo, i na nyima dr Vij o, kak da bi celo edna grozno velika cvetna hi’za bila. Odteč sze razmiti da, ka gdare na zahodi vu szdszedni drzelaj grozdje toti dozori, ali kiszilo je, i szlabo vino prinesze, teda na zahodnom kraji Vogrszkoga orszaga tak velikoga glasza rustko i sopronszko szladko vino vgaja. Prek našega hatara sze dinye li pod gla’zom dozorijo; na krajini Vogr¬ szkoga orszaga, v-Pozoni pa cele gore szkladajo ’z-nyi na plači varasa. Medtem nega vu celom orszagi povszed etak- sega blagoszlovnoga zraka. Gdare vu vecs krajina j escse i ovesz komaj zreloszt zadobi, naimre poleg Karpatov, i od szada z-sale tak pravijo, ka ga z-ognyom szlame zorijo; teda v-Banati i Horvac- skom orszagi nad podne ris k asa lepo ozreli, escse i grmovje pamuka dobro vgaja, i povanye szvile vnogo rok flisza, i vnogo szirmakov hrani. 142 Geto szirmasko liidsztvo ponocsni dr’zel grozdje i mandale li po glaszi pozna, i ovszeno ali hrzeno melo z-krumpismi mesa i na kruh meszi; sztan- csarje vogrszke Doline z-csiszte pšenice peesen beli kruh jejo, po malom trudi te najplemenitesi szad obilno povajo, i na zreberji plamin to najdragse vino szpravlajo, i cele loge kosztanovja gajijo. Na ravnicaj i ta najtrdsa zima komaj dva meszeca trpi, i gdate szneg komaj dva tjedna pokriva zemlo, ali celo voosztane; tam zgora na Karpati prot- tomi cele tri strttale leta nesztanoma kuriti trbe, i vu szevernesi i globsi dole ’ze mihalscsek meszeca novi szneg szpadne na lanszkoga. Na teli vogrszkoga vladarsztva szkoro 16 mi- lionov liidsztva ’zive vu miri i bratinszkom jedin- sztvi. Etoga szkoro edna polojna szo vogri, ti drugi pa : toti, vlahi, nemci, raci, horvatje, rusznyaci, szlovenje. Jeszte i nika malo talianov, ciganov, escse i francirzov. Najnabluzi szo i izraelitje dobili pravice porgarsztva. 93. Sto je bio Irpad. (Sztrtka). Poglaviti eslovek je bio Arpad ocsa, Arpad, Ugeka vniik ino szin Almosa; medtem jeli znate to, bo’za deea, vi, sto je bio on vitez, ki sze Arpad veli ? — bratci! eto ime csi te gda szlusali, kak da bi vu cerkvi aldov aldiivali, odkrijte szi glave ! ar to, stimam, znate, ka vi domovino vašo po nyem mate. 143 Lepa ženila je Vogrszki orszag, znamo ; eti od Boga vecs blagoszlova mamo, kak bi po pravici to szami 'želeli, i kak bi miszliti i prosziti szmeli: ete z-mlekom, medom tekdcsi Kanaan, gde sze pod vlatovjom vugible zemle sztan, i gde plamen gori v-telkom grozdji, szadi — ete dom hvalimo zmo’znomi Arpadi. 94. Liibino domovino! Bog je nam lepo, ze-vszem obiljavajocso do¬ movino dao. — Eta lepa domovina ne’zele drugo od nasz dece szvoje, li to, da jo z-szrdca lubimo v-nye dobri i hudi dnevi. Ali z-kak talom trbe k-domovini liibezen pri- ka’zlivati ? Osznovlenici sze z-trdnov gedrnosztjov majo vcsiti; ar mocs brezi razuma malo vala, i zato prav veli prllicsna recs : „vecs z-pametjov, kak z-mocsjov! <£ I csi potom z-Boga pomocsjov gorizrasztejo, i od perot roditelov sze oszlobodljo ino sze szami za szebe szkrbeti majo; naj sethjejo vu zebranom sztani szvojem mogocs hvalevredni bidti. Te zevcseni naj prav zevcseni bo, da po obil- nom navuki szvojem na haszek more bidti tak sza- momi szebi, kak domovini. Meszterszki cslovek naj mestrlo szvojo tak razmiti i pelati setuje, da z-mesterszkimi ludmi drugi osznovleni dr’zel neli ednaki bidti, nego sze i vise nyl pozdignoti more. I vi, mlade cserl domovine? jeli nemate na 144 tom bidti, da vu onom pozvanyi, vu stero vasz je Bog posstavo, bla’zenstvo razsilrjavate ? Bojdte ednok angelje varivacske porodov, i navcsite nyi mladicske : kakda trbe domovino lu- biti i za nyo sze truditi. Ki z-Bogom, razumom, i delom zacsne opra- vice szvoje; nema on zmenkanya viditi : pa li pre- mocsni podlozanci vcsinijo bogato i odicseno do¬ movino. Kaksa szramota bi bila, csi bi liiblena domo¬ vina naša, pri vszem bogatsztvi' szvojem, po ne- znanoszti i vtraglivoszti podlo’zancov szvoji donok vu szirmastvi otvarjati mogla! Jeszo dr’zele, stere je podlo’zancov razum- noszt i pascslivoszt od domovine nase bogatese vesinila, csi szo taki od Boga z-telikimi darmi ne blagoszlovlene, kak domovina naša. I eta domovina je zdavnya edna ti najoszno- vlenesi i bogatesi drzel Europe bila; ali oni grozni vdarci, steri szo nyo nesztanoma dohajali, naimre vise 150 let trpecse torszke bojne szo vsze fundale, i sztari ocsaei naši szo osznovlenoszti i bla’zensztvi novi temel polo J ziti mogli. Ocsevje naši szo doszta csinili i csinijo za cvet domovine nase, ali escse szo itak nemogli tak dalecs pridti, ka bi ona na tak viszikoj sztopnyi osznovlenoszti i bla’zensztva sztala, na stero bi sze ji pri ladanyi teliko darov rodnice pozdignoti po¬ trebno bilo. I od vašega razuma ino szrdca esaka domovina, da te i vi vszi ednok na tom, da Vogr- szki orszag po vasz vise drugi orszagov osznovlen, bogat i odicsen bode. , Steri vogrszki rodnik sze ze zato nebi pascso, 145 vszigdar zevcsenesi, csednesi, i osznovlenesi bidti, da ednok lliblenoj domovini tem vekso szlu’zbo zna prika/ztivati ?! Napre tak, dale vu vcsenye — z-Bogom, ra¬ zumom i gedrnosztjov! 95. Z d ii h a v. Lepo zmozno domovino szi mi tl, moj Bog, dao, i, naj jo jasz gorecs lubim, trdno zapovedao. Ocso, mater zgiibiti znam, ali csi moj dom, moj sztan mam, csi szern gli mali pojbicsek, ne szem vbogi sziroticsek. Ki pa szvojga doma nema, csi bar ocso mater ima, on je vbogi szirotlcsek, kak brez’ gnezda mali fticsek. 99, Mliezen domovine. 1. Kameny Simon. Hunyadi Janos, te velki i zmozen voj, je do¬ movino našo proti torkom dosztakrat obrano, i nad pogtibelnim prottivnikom etim odicseno oblad- noszt zbojiivao. Prigodilo sze je pa ka je v-1442. leti na szprotoletje Mezidbeg, zmozen torszki voj, v-Erdelyszki orszag vdr'o i z-ognyom, ro‘zjorn ga III. Olvasokonyv (vend.) 10 146 — opiisztsavao. Segav voj ete sze je li Hunyadia bo¬ jno, njega je steo ’zivoga ali mrtvoga v-roke do¬ biti. Doli je tak szpiszao pred timi najszrdcsnesimi vojnikmi szvojimi Hunjadia trup, opravo i konja, i zapovedao je, ka bi ednako nad njega trli. Vogr- szki szpodnji voji szo to zacsiili, i eden ‘z-nyi, Kem en j Simon je goridjao pri szebi, ka Hu¬ njadia, i ’z-nyim vred domovino obdržati ma. Te je na trup gledocs jako priglihni bio k Hunjadii. On je tecsasz proszo Hunjadia, ka vu blfzajocsem bitji naj vozmeni ’z-nyim opravo i konya, dokees je Hunjadi naszlednje poplisztiti mogao. Med bi¬ tjem je vszaka sztrela, vszaki mecs proti Hunvadii obrnyen, ali zaman; drugi plemeniti vitez je zda gori mogao brati sztrele protivnika, stere szo ga hitro i vuszpale, i 'z-njim vred tri jezero zname¬ niti v Ojnikov. Trobi od radoszt-i torszki sereg nad oblad- nosztjov szvojov; ali ta je ne dugo trpela; ar je te pravi Hunjadi v-onom megnenyi nad njega vdaro i po malom csaszi ga je popolno zbio i vkiipszpotro, tak daje i szam Mezidbeg z-,sz voj im szihom vred tam povrgao zobe szvoje. Er del j je zda szlobod- scsino szvojo, zvon viteztva Hunjadia szmrtnomi aldovi Kemeny Simona hvaliti meo, na stero ga je velki duh lubezni domovine nadigno. 2. Dugovics Titus. Tork je v-1456. leti z-150 jezer seregom i z-300 stukmi pa pri Belgradi posztano. Hunjadi nyemi je vees, menje 60 jezer vojnikov hitro pro- tipelao, i z-pomocsjov szvojga prijatela, Kapisztran -Tanosa, ga je i zbio ino tak v-Belgrad notriso. 147 Medtem torci novo vojszko dobijo i nad grad z-ne- zasztavlenov szilov vderejo. Eden tork je 'ze i go- riszplezo na szteno mocsine, i gori je steo poszta- viti torszko zasztavo. Medtem eden vogrszki vitez, Dugovies Titus, sze na njega vr’ze, i geto ga z-ro’zjom obladati nemore, popadne ga, i me¬ tati sze zacsne ’z-nyim. Ali tork je tak mocsen bio, da ga je z-mocsine nemogao doliszunoti. Dugo je trpelo metanye. Dugovies vidivsi, ka torka naesi nede mogao o vladati, vkiippobere celo sz voj o rnocs, popadne torka, i z-szebom vred ga dolipo- tegne vu globoesino mocsine. Eta lepa pelda pa bud Hnnjadia i Kapisztrana novi ’zitek i duh vleje vu vogrszke trudne vojnike, i torka zmo'zno zln'- jejo. I tri je tak zmo’zna rama goreese lubezni k-domovini csiido opravlala. 97. N a I) ii d. Za domovino 'živeti, aldiivati i trpeti, za nye volo vsze zgubiti, i vsze szrdcsno prenosziti, vsze, vsze gorialdiivati, ni 'zitka nemiluvati, — verte bratci, vsze to szo takse du'znoszti, stere ogviisajo glasz nemrtelnoszti, narodov postenye i blagoszlov v-grobi, kakste vasz blatijo v-’zitki manyi robi. 10 * 148 98. ]9atyas k ral. Steri vasz nebi esuo glasza Matyas krali, kf sze kak pravicsen od vsze dobri hvali? Za 20 let štiri sztotine preteesejo, kajeonmr’o, i ludsztvo ga i dnesz szpomlna. Jeli, bratci moji, ka je to najlepsi najem vrloga poglavnika? Ete Matyas kral je doszta velki bojn bojiivao,, i ze-vsze je z-obladnoszti dikov so domo. Zmed etimi bojnami szo naimre one jako dugo trpele, vu steri sze je z-Podiebrad Gyiirgyom, cseszkim kralom bojiivao, steri je ravno tak od naroda szvo- jega liiblen vitez, i moder poglavnik bio. Yu ednoj t;ti bojn je eden ttihmec Matyas krali obetao, ka Podiebrada pogubi, csi nyemi Matyas za to 5,000 zletov najem da. Matyas je tak stimao, ka tiihinec vu bitji bo- docso szmrt ma v-miszli, i obecsao nyemi je, ka nyemi escse vees ma dati, csi to doprinesze; ali znati je ’zelo, kakda ma to vcsiniti ? Ov je dugo miszlo, ali ne je mogao druge poti' naidti, kak csi Podiebradi csemer da szpiti; ar je vido, ka z-ro'zjom do poglavnika od lasznoga liid- sztva nateldko liiblenoga nikak nede mogao pridti. Kak je to Matyasi vonazveszto, ete nyemi je ka taksega vcsiniti omurno prepovedno. »Ne z-esemerom — veli on — nego z-ro’zjom sze bojujemo.« Z-ednim je pa i opomeno csehszkoga kraki, ka naj szkrb ma na szebe, ar ga pogubiti scsejo. Viste, prijatelje moji, za etaksega djanya. volo je Matvas pravicsen zvani; ar je prav veliki poglavnik i k-protivnikom szvojiin plemeniti. 149 99. Matyas kral v-Gomori. Velko gosztsenye je dao ednok Matyas kral v-Glomori. Zasztavna i visna goszpoda orszaga je na obedi bila pri nyem, i naszladno je teklo razve- szeljavanye; ali celo necsakan konec je melo. Po obedi veli kral, naj ji vszaki motiko vzeine v-roke i naszleduje nyega, ki je ’ze te v rokaj meo szvojo motiko. Gfoszpodi sze je toti ne nika dobra zdelo ; ali da szo oni csudne muhe krala ’ze poznali, i protipraviti neszmeli, vzeli szo szvoje motike, i naszledtivali szo krala, ki je ednako proti vrehi so ’z-nyimi. — »No, moja goszpoda! kopajmo edno malo, nede nam na škodo edno malo gibanye« — veli kral, kak szo v-gorice prišli — i szam je zmo’zno aacsao napre kopati, goszpoda pa, ka szo mogli nacsi, za nyim. Ali ni ednok szo ne voszkopali, i goszpoda szo sze ’ze tazobrnoli od truda. — >Te’zko je, jeli?« — pita kral, naza sze zgledno vsi. — »Te’zko je bogme i. jako trudavno, szvetli goszpon! « odgovori goszpoda z-ednim glaszom. — „Viste, prijatelje moji! — veli nyim mi- losztiven kral z-karajocsim glaszom — vi po niste- rom megnenyi zatriidite i donok szte neszmileni vasoj drzini i kmetom, ki do vecsara vlecsti mo¬ rejo tak te’zki jarem. Zda ’ze z-lasztivnoga poznate te’zkdcso vszakdenesnyega dela; viipati sze szmem, ka te szi od etimao nacsi dj ali z-vam podvrženim szirmaskim ludsztvom. “ Vecs etaksi plemeniti peld bi sze dalo z-zitka Matyas krala napreprineszti. Za etaksi nyegovi 150 del volo nyemi je posztavo gori nyegov zakvalen narod on nemrtelen szpomenek, z-od steroga odi- csenesim je ni eden narod neposttivao lublenoga krala szvojega, gda je vu szrdce vszakoga podlo- ’zanea orszaga eto vredno i veliko recs isztine szpi- szati dao : Mr’o je Matyas kral, tota je pravica!“ 100. Vogrszki porgar. (Sztrtka). Vogrszki orszag je moj dom, rodjen, hranjen szem vu etom ; tli ma szvoj sztan moja veka, szlobodscsina ino dika. A’ li tak szem pravi vogrin, csi me neru’zi niksi bin : eden Bog ino eden kral, toga csesztiti je moj tal. Nedrevenem, szkrbno delam r darov bo’zi nezapravlam : hej, da bi vszi tak ošinili, kak szrecsno bi mi hodili! Domovine je vsze, ka mam ; csi tak ’zele vsze ji tadam : te’zkocs nerivam na driige,, rad je noszim brezi brige. 151 101. Pošteni paver. Pod torszkim ladanyem v-Vogrszkom orszagi (1541 — 1686) gda sze je i te najszlednyi torszki stacunar za »milosztivnoga 8 dao zvati — sze je prigodilo, da je eden szirmaski paver notri naisao pridti k-ednomi etaksemi milosztivnomi torszkomi stacunari. — »Milosztiven goszpon! eden cent szoli bi po- trebiivao v-kamni. Krava mi je bete’zna, i nye bi jo rad dao lizati; zvontoga mi jo i na hfzni niie trbe. 8 — Szirmak vogrin! tak szi tl velki szirmak? No, eto szta dva kamna, steriva ravno eden cent zadeneta. “ — »Bogme szem szirmak, milosztiven gosz¬ pon! komaj telko mam, ka bi sze najo. Proszim ji, milosztiven goszpon, naj mi szoli nedr’zljo drago. — »Dobro, nebo’ze paver, neszi jo za eden marjas. 8 — „Zahvalim, milosztiven goszpon! ali zda nemam teliko, ka bi jo vo mogao placsati; po ’zetvi jo popolno vo mam placsati.* — „No, dam ti jo i tak; ali ka pa, csi me znoriš, szirmak paver? Jasz ni to neznam, kak sze zoves. Ali znaš, ka? neszi szi ta toga ednoga, i toga driigoga nihaj tli v-zalogi.“ I tak je vcslno paver : odneszao jepocenta szoli, i to drugo polojno je tam niliao v-zalogi za celo. Jeli je ne csiiden zalog bio to ?... Ali zato je szirmak donok prineszao v-szvojem vremeni ceno szoli. — Dana recs postenoga csloveka je gvilsen zalog, najbogsi contractus (zaveznik). 102. Piisztma (dolina). Od ’zlaka imenitoga tokajszkoga vreha doli do Belgrada, od Pesta do erdelyszki gor sze edna neprevidna ravnica vlecse — ta velika vogrszka pusztina, ali dolina (dolnye). Mi szi toti, csi je od pusztine recs, redovno golo i od darov rodnice prazno zemlo miszlimo; ali pod imenom vogrszke pusztine celo drugo moremo razmiti. Isztina, i eti piisztin eden tal z-szuhoga peszka sztoji, i truden potnik po hodi celoga dneva komaj dobi eden na¬ pitek dobre vode, komaj naide edno vbogo drevo, vu steroga szenci bi szi pocsino; ali nyi veksi tal je donok zevszemi kincsmi rodnice bogato blago- szlovlen. 'Zitek daruje etoj neszkoncsanoj ravnici kra- licsna voda D ti n a j a, stera sze po nye zahodnoj i podnesnyoj krajini dolivala; naimre pa tiha Ti- s z a, stera od szevra proti podnevi tecse, i szkoro na dva tala jo kala, i z-szvojim szlocsenyem 1 vo- polevanyem nye bre'zno krajino rodno vcsini. Ya- rasov i vesznic toti malo vidimo na dolini, i na- vekse dalecs razno; ali vszi eti szo veliki i jako naplodjeni, z-szto i szto sztanyami po nyi mile zemle trpecsi hatari. Ki po pusztinaj eti potuje, ztala velike i Mi¬ rovne travnike, naklacsene z-plasztmi, ztala duge redi psenicsni kopi ma pred szebom; pri nisteri ravno zda krmi sztara prepelica szvoje pivcsecse mlade, na drugi nemi orl pocsiva po bogatom obedi. Ka visisi mesztaj ogrogli kupi sztojijo; etam tecse po vsze kraje klacsenye na hitro zrav¬ nani gyiimnaj; mali paverszki poj bar bisztro ’zene mlatecse konye z-dugim bicsom szvojim, csrsztvi grnacske med szternimi i plevnimi oblakmi obra- csajo grumble (sajbe). Razliicsani marofje, ali tak zvane sztanye sze vidi ti dajo vu mddroj dale- csini, okla j ene z-zimszkov krmo v. Ete sztanye szo redovno hrambe vertsztva, sztaliscsa dr'zine i csesztnikov, i ovcsarnice. Okoli nyi sze razpreszte- rajo nyive : ravno zda orjejo to csrno melno zemlo pod szejanye. Dale idocs po pusztini, lehne dobra, obilna zemla, k-taksoj pusztini pridemo, k-steroj je Bog delo i znoj szkleno, gde sze komaj vidi szled cslo- vecse roke i noge, ar ga nidni be’zecsi peszek preči zagliha. ’Zuti presztor sze vtegne tii vo, na sterom sze komaj nistera szter viditi da, li nisteri sztrmec peszka ka’ze eti i tam nikse premenyavajocse lice. Ozdalecs sze kadi ror edne i druge szamne csarde (piisztinszke krcsme), ali edna vboga csiga vteguje dugi sinyek szvoj. Dale mala topolova gosztsera; potom na nfzisi mesztaj moesvarne mu’zd'zine, bogato raszteese trsztje, vu sterom sze vu miri gnezdijo divje reče, mu var (boknyaros) itv. Tam szo te lepe precimbne csrede (gule) gyiincev, z-klafter diigimi rogmi, pri steri sztoji gulas, v-masznoj szrakici, i siirki lacsaj, z-nakuszti nama¬ zanimi szpletenimi vlaszmi i zaszukanimi baju- szami; v-rokaj ma rasztov bot, na levoj sztrani cifrasztoga gabana nyegovoga viszi presita doha- nova zacska z-dugim remenyem i nyegova liiblena 'zvegla. ’Z-nyim hodijo nyegovi pajdaske, teleta velikoszti beli kondraszti esuvaszke (pszi), steri sze, esi tiihmee nehodi vu krajini, ali vuk nesuta za csredov, tiho vtegujejo kre verta szvojega; ali kak krotki szo oni zda, ravno tak divji szo, esi sze razdra’zd’zijo, i ravno tak szrdcsni, esi na nye za- vupano gulo braniti morejo. Znamenita dika piisztine je po nye hodecsa ve¬ lika ovešena e sr e d a, stero segavi ovcsarje med dudanyem paszejo i na oszli szedecs vracsajo; na- dale nezraesunani serezje szviny z-szvetlo balto po mesterszkom obracsajocsim kanaszom. I lepi vogrszki konyev domovina je eta ravna piisztina, liki i nye vertov, pravi koreni vo- grov, ki szo, esze pridocs, naimre nyo obszeli. Na n\ e prebivajo celo leto ti divji meneske, steri sze li vu prevecs velkom mrazi zaperajo vu lehke stale. I kak divji je menes, tak liiti je i nyega paszter, te imeniti c s i k 6 s (’zrebetar), koga dr’za- nye je eta neszkonesana ravnica. On na konyi 'žive i na konyi szpi, i li ovak zametavajoes sze zgledne na szirmake potnike. Nyega oprava je : moder prsznyek, plavna szrakiea, i stirke lacse; med za- frkocsen krscsak szi deva pipo. Ki je gdaszveta vido piisztinszkoga konya vn nyega celoj divjosz^i bezati, nyega bi groza obisla. escse i miszliti, ka bi sze k-etak divjoj sztvari bli’zao. Ne tak 'zrebetar! On toga najdivjesega, ’zrebea zeberevo, zanko nyemi vr’ze na sinyek T doli ga presztre na zemlo, i na nyega sze vr’ze. Beszen 'žrebec etaksi kak divjacsina vderd ’z-nyim prek po mdnesi po nekoncsnoj piisztini, csikos ga z-ednov rokov za grive dr’zi, z-tov drugov pa, kre nyega z-korbacsom treszka, i ta divja sztvar tecsasz be’zi, dokecs od truda dolineszpadne ino sze nevkroti i nepoda. 103. Segavo ’zrbe. Drese ’zrbe po trataj z-segavim brszanyem, i tak sze hvali noro z-cacavnim hrzanyem : -Iha! — haha! — nyihaha! decsko more bidti, ki bi etoga hipa na mene szmeo szeszti! “ Zacsuje to 'zrebetar, hitro v-rokav szegne, i 'zrbeti na szinyek szpono vopotegne. Vr’ze sze, kak biszter bliszk na nye, pipo ’za’zge, bodne je z-osztrogvami i szkrivno sze szmeje. Be’zi ’zrbe po trataj, peni sze celo vesz, strasno je mantra, tira r sporara beszen peszr *) Kaplejo ’z-nyega pene, trepeesejo noge; zaman proszi sonanye : ono sze li ’zene. Trdi decsko je esikos; ’zrbe teesasz gro’za, dokecs vkiipe neszpadne pod nyim, mila ko’za! ') Sporara peez = osztrOgvi. Segavo zrogacse zda on z-rincsnatim bicsom : „ne je — p ra — vitez vsaki, kije vitez z-kricsom!“ 104. Jancsi, popadni doli krscsak! „ Jancsi podadni doli krscsak!"—tak je mela šego praviti ednoga szabola vdovica malomi szi- novi szvojemi, gda je kaksi liidszki cslovek po ve- szi so. I Jancsi je dolipopadno szvoj krscsak, i tak sze je navado, da je k-vszakomi csloveki prijazniv i na szlu’zbo gotov bio. Veksi tal vesznicsarov je grobianszki i neo- ^znovlen bio; pa grobianca niscse nelubi, kakste bogat szi je. Prijaznivoszt, gotovnoszt na szlu’zbo nam vszakoga prijatela vcsini, pa nasz nekosta niti penez, ni truda. Csi je ttihmec prisao vu vesz, Jancsi je prvi bio, ld sze nyemi je poklono; ti drugi szo tak sztali tam, kak grivi peny6vje, i ne szo mogli do- livzeti krscsakov, kak da bi nyim k-glavam pri- keljeni bili. Gdate je eden i drugi tiihinec pot zvedavao; veszcsarje szo li zijali na nyega, ali szo pa csobe ’zmikali; ali Jancsi je preči ta hito, lepo odgo- voro, i tak dalecs ga szprevodo, gde je ’ze ne vecs zavdariti mogao odprave poti. Zato je dosztakrat bogplati dobo; ali senka je za to nigdar ne- . steo vzeti. Ali ka sze godi? Jancsi je 16 let sztar, kre¬ pek i mocsen pojeb gratao, z-derov je iszkao kruh 157 k-hi ! zi, i za volo nyegve gotovnoszti je vszem ra¬ zumnim prijeten bio. Edno nedelo po podnevi je on z-veszcsarmi pred ostariov szedo. Eti varajo ozdalees ednoga sztaroga, goszpoda, ki sze je po nameti proti veszi setao, No zda! eden zalejani ficko pred toga pos- tiivanoga sztarca sztopi, grozno juvcse, trobi, i zacsne sze nyemi spotariti; ti drugi szo pa z-pu- noga grla ropili nad blaznim grobiansztvom nje¬ govim ; na stero Jancsi taszkocsi i toga zalejanoga ficka nasztran szune, toga sztaroga goszpoda pa k-duhovniki szprevodi. Potom komaj po strttali vore ropaszata dva hintova z-goszpodov i goszpami. Pavri szo z-ocsmi, gambami zijali; naszlednye eden ’z-nyi goriszkri- esi : „to je zagvtisno nas zemelszki goszpod! viste, v-kastel da tirati!" — na stero je vszaki dolipo- padno szvoj krscsak, — ali keszno, — hintov je ’ze pri k as teli ropaszao! I oni szo proti kasteli man- digali, ozdalees zijavsi za timi notriidocsimi. Preči i te sztari goszpod voide z-farofa, i ednako sze proti kasteli drži; duhovnik pa i Jan¬ csi ga szprevajata. Szam zemelszki goszpod je bio on, ki je kak vojnikszki csesztnik vu tekaji diigi let v-tuhinszkom orszagi szlu'zo i zda je domo prisao. Jancsi, kak osznovlen pojeb, sze je goszpo- dini nateliko povido, da ga je preči v-novo opravo dao preoblecsti i kak dvornoga huszara ga je k-szebi vzeo; on je pa z-szvojov prijaznivov go- tovnosztjov nateliko dolizavezao vszakoga razum- noga csloveka, da ga je nyegov goszpod za cseszt- nika szvojega dr’zanya posztavo, i nyemi, kak 158 redovnomi i vernomi csesztniki vu szlednyem szkoncsanyi szvojem eden lepi grunt zrendeliivao. Jancsi sze je o'zeno, i po pascslivoszti ino spa- ravnoszti je najpremocsnesi gratao vu celoj veszi. Veszcsarje szo pa previdili, ka je on vsze to szvojoj prijaznivoj gotovnoszti meo hvaliti, i od onoga hipa szo deco sz voj o i oni na to lepo jakoszt vucsiti dali. Csi to nede hasznilo, ni škodilo nede — szo miszlili pri szebi. I csi sze je li eden grobian naisao med szinovmi nyihovimi, szkricsali szo na nyega, kak Jancsia mati : „ popadni doli krscsak! £- 105. Pokloniti sze je dosztojno. Ki krscsak noszi na glavi, nema nyemi škoditi to, bognie, csi ga gdate z-postenja prizdigne. Ki pa hobo ma, i tak jo sona, da je pred kimkoli prizdignoti neszrae ; meszto glave prazno tikev ma, — to naj ve. 100. C i g a n y e. Dobroj voli i jalam podani ciganye naši szo vecs menye pred stiriszto letami prišli v-nas or- szag. — Nyi korena domovina je Prednya Indija na podnesnyem tali zdolnye Azie. Zaka szo povrgli oni gnezdo ocsakov szvoji, je ne znano; ali od ste- rimao med nami i z-nami ’zivejo, vszigdar sze tak držijo szvoje nove domovine, vszigdar ravno tak jemlejo vu nve dobro m i hudom sorsi tal, kak mi. Nyi veksi tal zda 'ze na sztalni szvoji mesztaj prebiva; ali malo ji neszlediije i dnesz ’zitek vand- rarsztva. Eti poszlednyi — ti nigda — satorszki na jako niszikoj sztopnyi bsznova sztojijo; z-celov dr’zinov szvojov po orszagi vandrajo, gori-gori- posztavijo szvoje veterne satore na ednom i dru- gom prelogi ali goszecsoj trati, ne dalecs od varasa ali vesznice, i tam sze zdrzavajo, dokees nyim sza- mim i nyihovim konyom dobro ide. Etaksega hipa nyi najjalnesi tal razno ide po veszi, omela, rešeta, lakati odava, i szvedre ali kotle proszi na popravek i krpanye; eden tal pa Vdvis kodiva, ali, gde more, kradne; escse drugi tal pa prerokuje zlehka vervajoesim liidem, i gde je mogoese, escse i dobro znori vsze, ki sze ’z-nyim v-recs piisztijo. — Na ednom meszti sze nemudijo dugo, ar edno vesz hitro vopocecajo, kak saski, i teda hitro vkiipppberejo szvoje satore ino male skeri (kotle, piszkre, szklece, vrese itv.), cote i na lose szvoje h ari ne (zbo’zne konye), ali kola je szkladejo. Male roj k e (otroke) szvoje v-kanyere zdevajo, i na szedla ali materam na pleesa je zvezejo, gde oni lepo gezdijo. Voji serega szo redovno mozki rodbin, nye naszledujejo vsze kotrige drzine, stere peski idti morejo, kakti : 'zenszke, dekle, veksi poj barje, i ki kotel, ki omelo, ki pa rešeto nesze v-rokaj, i pela na vajati edno (lehlco vkradnyeno) prasze. Pipo, ali kamesi pipaszar vszaki ma v-zobe, z-steri cele megle pusztsajo. Osi je trdo vremen ali trpeesi de'zd’z doide gder na poli vandranya, preči dolipoberejo z-kol szvoje droge, v-zemlo je zbijejo, na nye potegnejo szvoje poriv a ve, i tak szo gotovi satorje, vu 160 stere dolizdevajo szvoje rojke. Z da sze pa znovics zacsne prirodna dob nyi ’zivlenya : eden tal sze ji po veszi raztori za ’zivisom, te drugi veje, drmo’zje i gnoj pobera vktip i ogen nalaga med dverami satora, pa drugi kove, krpa itv. Zda ’ze eti oszta- nejo, dokecs sze ta morejo kocsariti, ali sze inam neodposlejo. N vi najveksi protivnik je zima; zato pravijo: „deszet zim je ne telko vredni, kak edno leto!" Edna obranba nyim je etaksega hipa mati zemla, vu stere krilo sze proti velikomi mrazi zakopajo, globoke luknye szi zvrtavsi vu satori. Na sztalui mesztaj sztojecsi ciganov racsun sze je naimre, od sterimao sze od orszacske oblaszti na to primarjajo, lepo poveksao. Eti sztanki szo redovno na konce vesznic, vu varase pa celo dale vkra, vu tak zvani ciganszki vilicaj. Hi’ze ciganov szo navekse jako proszte, dosztakrat li z-zemle na- szipane, z-tratnicov oklajene i z-bodelom obrasene votle gumile, ali repnice (putri), vu stere po ednoj luknyi ide notri szvetloszt, po drugoj pa, zednim i na dveri din vo. Poglednimo vu eden etaksi putri (kubu); kaksa je nyega znotresnya licojna! kaksa oprava! posztela, sztolec, szto, — vsze li proszta, puszta zemla, na steroj družina szpi, je, szedi i dela! edna i druga sztriigacsa, na zteroj con- dre viszijo, v-ednom koti ognyiscse, kahle i ko- vacsniea. Eti ogen gori steroga proszti meh fuda i neti, nakovalo, hamrieske, falatovje 'zelezja le’zi razlucsano, z-steroga vajda cveke, potkovi, kle- scse, nogacse ponvi, i drugi drobiš kleneka. Ali zvon etoga prosztoga drobisa, szo ciganye i na vszako vekse delo prilicsni; oni szo naimre 161 imeniti kovacske, ki i varasko kaksegodi delo do¬ bro napravijo. V-erdelyszkoj zemli ciganye napra- vlajo te najbogse szekere, i szrpe; doszta ji vrla rešeta, mekle, košare, korblaese, lopate, raszoje, grable, korita, ’zliee itv. zgotavla, ali cigel bije. — Ali najbole csiidavredna je nyi prilicsnoszt vu ein- korni (mu'ziki). Na vszakoj skeri cink orne i brezi vszega znanja znameny glasza, vszako noto tak popolno, k-szrdci i duhi gucsecs, znajo i v-tom naj'zmetnesem nasztaji napredati, da je i ti naj- zevesenesi cinkornaske esildivati morejo. I Ysze to nisteri ’ze vu detinsztvi. Vogrskoga naroda lepe korene note szo naši vrli ciganye obarvali i na takso popolnoszt pozdignoli, da je i ti najplemeni- tesi narodje zemle z-csiidom i dopadnenyem neza- dolejo radi poszluhsati. Ka vsze naši ciganye — zvon vise povedane mestrie i einkorne — esese radi majo, to je li pri- sztranno dugovanye. Radi sze na konye noszijo, i radi ’z-nyimi tržijo. Doszta priliesni kupecov (kiipcov) sze hahaja med nyimi. Cserebero (cembo- membo) jako radi majo, i csi vu toj haszka ne- majo, gda je mogocse, esese i brezi doptisztsenya za konya szegnejo i tagezdijo na nyem. Csiijte od toga edno malo pripoveszt; Povido sze je eden lepi kony cigani, i on je teesasz nasztregao, ’zmirio za nyim, dkoecs ga je med skrepce nedobo i k-szebi nevesekno. Ali szre- esa nyemi hitro p. v. hrit pokAze : na pamet szo vzeli, ka cigan čila za konyom, i pazili szo na nyega. Na poti szo za nyim gezdili, doisli ga, i pred szodca posztavili. Szodec je toti nedvojio vu tom, ka je konya dugovanye tatfa ; ali donok je III. 01yae6konyv (vend). 11 162 cigani — vemda li za volo šale — szlobodscsino dao, da sze naj brani, csi sze more. „0h! — odgovori cigan — to je meni jako lehko, goszpon szodec; jasz szem etoga konja nevkradno. Jasz szem sze v-logi po kolniki sitao, i konj je poprecski po njem sztopo. Csi szem sze njemi napre trio mimo idti, teda me je vjo, csi pa odzaja, te me je brszno. Tak geto szem sze ga niti napre, ni odzaja ognoti nemogao, prek nyega szem mogao szkocsiti. Ali, jaj ! na neszrecso : na nyega szem szpadno, i bezati je zacsao z-menom, i lehko bi me v-Diinaj vlekao, da me na dobro szrecso eta goszpoda nebi doisla i ’z-njega nezdignola!“ Ciganye szo radi cifri, i naimre piszanoj i o s z t r o licojnoj opravi. Premocsnese ciganice er¬ decse szilknye, i z-szrebrnimi ali zlatimi ’znyorami obšite plecske, pa erdecse csizme z-viszikimi pe¬ tami noszijo; moški pa on da erdecse prsznyeke i 'zute lacse. — Kak kincs rodbine, escse i satorszki ciganje szrebrne ali zlate kupice noszije z-szebom; zvontoga mo'zki na prsznyeki velke okrogle szre¬ brne gombe, ’zenszke pa na sinyeki diige vence z-prebiti szrebrni penez. 107. Mali bereš. (Sztrtka). Neszedf segave huszar na jahanci, kak mali gyiincsarek na szvojoj lesztvici; notri je ’ze zvozo on szeno na stale, zda z-praznimi koli voide na sztanje. 163 Seszt precimbni gyiincev sze pred nyimi seta ; najnapre hajszanyi z-velkim zvoncom cinka : kaksi zvonec je to ! i kaksi nyega glasz ! — grivi zvon bi bio on na vesznicaj za nasz. Kricsi mali gyiinesar : „0selo, Csako, liaj no!“ i naprevzenie z-kol velki bics pošteno; dva ldaftra ma bicsnyek, szani bics pa na nyem tri, tak treszka ’z-nyim, da sze vszemi szveti grozi. 108. Vola i nagih. Vola i nagib 'žene csloveka na vsze veliko i lepo. Osi bi sze naisao taksi cslovek. vu kom nebi bilo vole i nagiba, on bi li poleg tela 'živo, — li jo i pio bi, kak goszanca, ali prilicsnoszti i szpoz- nanja szi szpraviti nebi znao... Etaksega csloveka na dobro szrecso nega na szveti; ali jeszte doszta taksi, ki li szlabo scse, i zato vu vszem pomali, kak rak ide napre. Ki mocsno, gotovo volo, ’ziv i velki nagib ma, on vsze zna vcsiniti, ka je csloveki mogoese. Mocsne vole i mocsnoga nagiba cslovek v-ednom tjedni vecs doprinesze, kak te szlabe vole vu let tekaji. Szlabe vole cslovek te'zkesi del nigdar ne- more opraviti, te mocsne vole pa vszigdar pride k-cili szvojemi. Vu zacsetki ete sztotine sze je eden Korosi Csoma Sandor imeniivan mladenec vcsio vu nagye- nyedszkoj visnoj soli, ki je mocsno steo zvediti, jeli tam, odked szo ocsaci esze prišli, escse i zda sztojijo vogri, ali ne. I da je on k-tomi mocsno volo meo, z-velikim trudom, sztroskom szi je vsze 11 * 164 ono prigodno i telesno szpoznanye szpravo, vsze one tiihlnszke 'zmetne jezike sze naveso, steri szo> nyemi na nyegovoj velikoj poti potrebni bili. Na pot sze je vzeo z-Nagyenyeda i so je zovkraj A’zie; pa je teda tak dalees potil vati nezreeseno doszta truda i sztroska, rnantre i sztradanya kostalo, tak da szo sze i ti najbogatesi ltidje komaj ta prikla¬ tili : ar je te esese ’zeleznoj poti i szopotniki ni glasza nebilo pri nasz. Korosi szi je velki glasz szpravo i na domovino je diko prineszao. (Vucs. naj i od Columbusa i drugi moosne vole mo’zov ka pripove deci). Obladnoszt vojszke neviszi od raesuna vno- ’zine, nego od nye mocsne vole. Veliki Hunyadi Janos — liki szmo 'ze esuli —je z-deszetjezer vogr- szkim seregom trlsztojezer torkov znao zbiti i razegnati. 109. Kriva szrame^livosžt. M a r i. Dobro utro, Orzika, dobro utro! O r ’z i le a. Dobro iitro Mari! M a r i. Proszim te, zaka szi nesztanola vesera, gdare szem za tebom kricsala? Or’zika. Vidila szem dve’zenszki z-tebom. Mari. No, sterimao sze ogibles ti ludi? Or ; zika. Neogiblem sze ji bogme jasz, ali szilno pot szem mela. Mari. Edno megnenye bi ti sztanoti donok mogoese bilo. Or’zika. Ali vis, eden vres vode szem ne- szla, pa ti me je szram bilo. 165 Mari. Hahaha! szmejati sze morem : jeli je pa uprav szramotno, eden vres vode neszti ? O r 'z i k a. Toti je; ka stimas, na ceszti ? Mari. Kcsemi szo nam po roke; Delo je nig- dar i nindri ne szramotno, csi je ne hudo; ali ka je nase dni vnoge dekle szram delati, to je ’ze uprav szramota. 0 r ’z i k a. Ali vodo nosziti! — to sze donok li hlapic prisztaja. Mari. Jeli neznas, gde je prisao vkup Abra¬ hama szin, Pzak z-Rebekov ? Or’zika. Znam dobro, gda bi ravno eden vres vode neszla na pleesaj. Mari. Tak je, eden vres je prineszla, zajela ga je, i piti je dala ’z-nyega hlapci. O r 'z i k a. Pa kumilam tiidi. Mari. Vidiš! pa je nydni oesa bogat cslovek bio : vnogo szto hlapcom je zapovedavao, pa Rebeka szama je tudi doszta hlapic mela. Sto bi mogao tak vtragliv bidti, ka bi szi vszigdar z-dru- gimi dao szluziti ? Or’zika. Prav mas, Mari! nede mene vecs szram delati. Mari. Niti je ne drugo to, kak kriva szrame’zlivoszt. Vem esi bi vsze tak slo, ni edna dekla nebi neszla z-sztiidenca kupico vode be¬ te znoj materi szvojoj; — ar sze ji to lehko nebi pripravilo! — 166 110. Priglihc, prilicsne recsi. Najbčgsa je edndka pot. I to le lik o je ? z m etn o torni, ki nescse. ’Zmdhnise je, k-csemi po t r u d i prideš. Ki pita : j el i ti trle? nedd rad. I)obrotivnoszt nika nede mensa, esi na nezahvdl- noga szpddne. Boide sze poistvo, csi sze k-nyemi nepridev a. J dl n o s z pr d vi eno nepride ua drugo koleno. Eden krivi ’zukavec s z to pravicsni p o’zre. Nekupi za r h d n s k i, ka za groš kupiti moreš. Zadoszta bogat je, ki je nikomi ne d n'z en. Zlehka ’žive, ki malo potrebuje. Kaksi je poklon, taksi je p Idtibb g. Hudo gledalo je pr Hi z d v ang e. Stera kokos doszta kr dkriv a, malo ne s z e. K v dr vcsirA csloveka c s c dno g a. B ritko je trplenge, a’ szladki ngega s zdel. Na nagnyeno szteno sze nenaszldmjaj. Ki nekosta b ritko g a, nepozna on s zla d k o g a. Bole je s z p odi zaesnoti, pa z g or a dokonesati. 111. M u h a. Komaj sze naide prosztesa i tak povszed raz¬ tepena ’zu’zevka, kak je naša poznana muha. Eta batrivna i neszramna sztvaricsica sze povszed notri pritiszkava, gde eslovek, sztvar, ali kaksa hrana jeszte — vu hize, kunye, kamre, stale itv. Povszed je okoli nasz, nesztanoma sze je moremo hraniti i ’zivis nas proti nye zakrivati. Ona nasz 167 z-sz voj im nepriliesnim muvlenyem i gri'zenyem nesztanoma preganya na deli i pocsivanyi, i d ono k jo ji malo szpozna nateliko, ka bi jo doli znali szpiszati. — Na nye glavi vidimo dve oke, dva slatajocsiva e s ep a, i eden odiihavaj ocsi nosz. Nyene velke ocsi szo csiidne szprave, stero je v-nye celoj bivoszti li z-poveksavajoesim glazom mogo- ese prebroditi. Obojivi oke z-4000 ikrie sztojita, stere vsze szo okrogle, i meszto ravno teliko ocsi sze dajo preszamnati. Poleg etakse szprave je mu¬ ha szpodobna z-naesi celo negenvenim okom szvo- jim na vsze sztrani viditi. Na eseli ma esese tri proszte prisztranne ocsi. Csepa z-tre csonklov szto¬ jita, steri naj szlednyi sze z-nidnim, lepo perota- nim scsetinyem szkonesa. Konec nye nosza dve mesznivi csobi ma, sterivi szta na eecanve jako pri- licsnivi. Nye trup je z-drobnim scsetinyem obra- sen, stero sze, z-poveksavajoesov cevjov gledano, kak szloka sila viditi da. Z-ny6 skramblov sze gviisna kelnata mezga cedi, z-stere pomocsjov mu¬ ha po ti najgladsi dngovanyaj — obloke, gledalaj — laziti zna. Nye nenaszladno brnenye, stero sze med letanyem esiiti da, z-bisztroga vu vrteli szte- bla perot bodoesega ribanya zhaja. Muha po 60 — 80 jajec nesze, vu gnoj ali rajo ženilo je szkrivsa, gde sze vu 12 — 24 voraj ’ze vozle’zejo. Te zle’zene mlade szo jako parovne, i hitno rasztejo, po 14 dnevi sze vu lasznoj ko’zi na csrve premenijo, z-steri pa vu takaji 14 dnevov gotove muhe pridejo napre. Geto muhe vszako leto štirikrat le 7 zejo, zato sze vu tekaji ednoga leta na takso vno’zinoszt naplodijo; niti sze mi od nyi vno’zinoszti nebi obraniti mogli, da ji nisteri ftiesi 168 nebi prepravlali : naimre kuri nyi vno'zino jajec i csrvov fundajo vu gnoji. Na jeszen, gde sze mraz zacsinya, lehnejo muhe, li vu topli hrzaj osztane edna i druga; te lehnvene li na toplo szprotoletje pridejo pa napre. 112. Puszti zdenec. Dalecs vkra od veszi, proti zahodi je velka ravnica, i proti zhodi; tam pri peskoj poti edna prhlava csiga gleda kumesz, kak tifzna glava : hej! dokecs szo bogsa vremena tekla, vnoga poszdda je ’z-nye zdenca vlekla napitek, i truden potnik v-nje szenci sze cseszto otavo v-teli i szrdci; zda je ’ze preszeno nye sztiidenec, nenaide tii hlada vecs tiihinec, szama sztoji csiga ponošena i od vsze lepote opusztsena; ’ze sze i ftics boji szeszti na nyo. — Yu zviri vremena vsze takse bo! — 113. Eden kral Svecie. Ednok je III. (tretji) Gusztav, kral Svecie, po ednoj szvojoj veszi prekgezdo, gdare je ravno leto i szparno vrocse vremen bilo. Pri sztildenci je edna kepesna paverszka deklicska sztala i vodo zaji- mala. „Dobro dete moje, daj mi eden napitek vode“ — veli 'zeden kral. Deklicska je ta be’zala z-szvojim vresom, i z-szrdca rada je ponudila krali otavno pitvino. Vrlo na szlu’zbo gotovo dete szi 169 ti — poj z-menom vu varaš, dobro de ti tam! “ — „Nemorem, dober goszpon. — oddovori deklicska — ar mi nevolnoj bete'znoj materi moj oj dvoriti trbe.“ — „ Materi? — veli kr dl, — a’ gde szo tvoja mati, szirocse? — „Eti ravno vu toj prvoj kucsi" — odgovori deklicska. Kral je notriso ’z-nyov vu kucso. Edna be¬ težna sztarica je le'zala tam na pusztoj szlami, i nesztanoma je gecsala od velike bolezni. „ Jako te milujem, dobra sztarica" — veli plemenitoga szrdca kral. /fak je, dober doszpon. miliivanva vredna szirota i bete’zna szem jasz — odgovori sztarica — preidti bi mogla, da mi eto dobro dete moje nebi dvorilo : povrni ji dober Bog nye vernoszt. “ Szkuze szo sze valale doli po szirote szuhi, bledi licaj pri recse eti, i szam kral sze je zaszlcuzo. Veszelivi szta gratali obe vu szreesnom megnenyi etom, ka nyima je kral poredno sumo penez nihao, i zvon- toga eden grunt daruvao, zednim pa obecsao, ka sztarici do nye szmrti vszako leto gvusno pomocs, nye cseri pa vu szvojem vremeni zarocsek dati ma. Potom je recsi szvoje etak dokoncsao : „naj- jaksega mladenca orszaga mojega szi vredna, moja csi, geto mater tvojo nateliko lubis i postujes. Jasz szem vas dober kral. Bog z-vami! “ 114. Megla, rosza. de’zd’z, zvir. Vu toplom leti nevidimo nase szape; ali v-mrzlom vremeni sze nam nika, kak din, mino ta pred ocsmi. Ravno to vidimo kumesz kropa, gda vu piszkri vre. Vu obojem prigodi szpar vode mrzel 170 grata, vgoszti sze, i tak nasztane — megla. Me¬ gla tak z-mulicskoga mehera szpara sztoji. Morje, vode i mlake sze nesztanoma parijo, ka mi li v-mrzlom vremeni vidimo. Z-etoga vnogoga szpara de vsze megla. Dosztakrat naveesar, gdate i zaiitra sztoji etaksa megla knmesz vod. Zaiitra etaksi me- herje escse veszelo plešejo vu eiirecsem potoki; ali da sznnee nesztanoma pecse, naszlednje de nyim teszno to malo korito; zato nevidocs idejo knmesz i vu mlacsnom zraki viszijo. Medtem sze sznnee nagne, i zrak razhladi; na stero szpari vode gori- oblecsejo szvojo vecserasno opravo : megla do. Doszta 'z-nyi na travo i lisztje cvetja szede, zno- vics do kaple, i rosza sze zovejo. Male ’zu’evke, cvetje, i grmicske pa tak miszlijo : to je pra naša otavna pitvina. Medtem veksi tal megleni szparov sze po moesvarni travnikaj, mlakaj i tekocsi vodaj dale vlecse, i kak bela ponyava vu dole doliszede. Ki po gosztoj megle hodi, obraz, oblecsalo, obiitel de nyemi mokra i mrzla. Nezracsiinano doszta mu- licski megleni mehercsecov ga oltolivzeme, steri szo tak lehki, da je najmensi hlad zraka dale ne- sze; ali csi sze ji doszta vktip szpravi, velka dugo- vanya znajo opravlati. G da nocs mine, tihi i hladen rani veter vkiip- zgniica megleni pokrovec travnikov i mocsvarov, steri sze szledi, kak viszecse ponyave, nli tormi dina kumesz vu zrak pozdignejo. Trahi zhajajo- esega szunca sze na nyi nazavlomijo, i tak oni zda ’ze pod szlvov nebov razlocsne oblake obrazijo; nikeliko mensi oblacsecov nasztane pod nyimi, tak da gdate i szvetlo sznnee celo zakrijejo. 171 Szunce sze prevedno vise i vise pozdigava, i' oblači sze vkiip zacsnejo szpravlati, nji bela, bleda licojna sze premeni, tak da naszlednye csrno-modri obraz dobijo. Li kre kraja szo beli oni, taksi, kak grozne plamine, steri vrihe szneg pokriva. Z v i r i grumlaca sze blida. Oracs proti domi obrne napre¬ dene gyiince szvoje z-pliigom; naraszi sze vehne- jocs nagnejo, fticsi cagajocs iszcsejo batrivna meszta, i lasztvice sosnyajocs lecsejo pod kmics- nimi oblakmi. Zda eden bliszk vderč vo z-grum- ble oblaka, zmodno treszcsi i vsza troszecsa grumlaca ropasza po celoj okroglini. Trepeta- jocs gledajo ludje vo na obloke : jeli sze je nevu- dgala kaksa hramba, ali je nezlamao vkiip g rum steroga dreva. Y-megnenyi sze szpravi vkiip edna csreda megleni meherov v-kaple, i diroven de zdd idti zaesne na dedno zemlo. Logovje, nyive i sztvare sze otavijo po tom blagoszlovi nebe. — (tdare sze prevecs hitro prevecs doszta megleni me¬ herov szpravi vkiip vu csrnom oblaki, i k-ednomi hipi sze na kaple obrnejo i z-viszine kapati zacsajo, i csi med kapanyem zrak razhladijo, k-fezebi vze- mejo i etoga szpare, i tak prevedno rasztecs, kak potoči szpadnejo doli; to sze de nezove vecs deddd r nego sz padaj oblaka. Ete veliko opiisztsava- nye dela; ali na dobro szrecso li retkogda pride z-takdamajocsov szilov, nego redovno li natihoma kaple na zemlo, kak nye pravi blagoszlov. 172 115. Knfzni Kolman. Dnesz ’ze i dete zna, ka compernie nega, niti ji je nigdar nebilo. Naisao sze je toti zdavnya eden i drugi szlepar, ki sze je zato dao vo za comper- .nyeka, da bi szlabe pameti Itidi na szvoj haszek mogao nticati, i ’z-nyi peneze, ali ka drugo znoriti. Zdavnya szo escse vervali etaksim zapelavcom : pred szodszki sztolec szo je posztavili i ’ze’zgali. Escse je ne szto let, ka szo i v-nasoj domovini ’zg&li com pernice. Viste, pa je Vogrszki orszag 'ze pred oszem- szto letami meo ednoga mo droga i zevcsenoga krala, ki je proti compernicam — geto compernie nega — prepovedao pravdo zacseti. To je Kolman kral bio, ki sze knfzni Kolman zato zove, ar je vu zevcsenoszti veliko radoszt meo; ali on je i nacsi pokazao, ka je vreden imena knfznoga, t. i mo- droga mo’za. On je bio lepra on vogrszki kral, ki je domo¬ vini szvojoj morszki breg szpravo, geto je Dalma- cio podzajao. I to je veliko dugovanye bilo; ar kakste szi je Vogrszki orszag bogat i obilen bio, bogatsztvi szvojemi je prave vrednoszti szpraviti brezi trztva li nemogao — tr’ztva najveksa i lehka pot je pa morje. Razmiti sze tak da, ka csi je podzajenye bre¬ ga Dalmacie velko dugovanye bilo, z-ne mensov te'zkocsov je hodilo nyega obarvanye; ar je i ta zmozna Venecia za szvojega držala breg ete, i za nyega volo sze je z-Vogrszkim orszagom v-bojno zaplela. Ednok, gda bi Kolman proti Venetom v-bojno 173 so, sze je nyegov kocsis zapojo, i gda bi konji na, pamet vzeli, ka kocsis nelada z-ciiglom, vneszli szo- ga i naszkakok szo be’zati zacsali. Medtem eden szaracen (torszke vere arab, k£ je teda v-Vogrszkom orszagi doszta bilo), kak szlu zbenik krala, je hitro napregezdo, krala z-kol dolipopadno, za ciigel zgrabo, i tak krepko ga dr’zao, da szo konyi sztanoti mogli. Tak je podneszao on z-nazocsibodosztjov diiha Kolman krala gviisnoj szmrti. Ali i kra.l nyemi je za to zahvalen bio, ar nyemi je v-Horvacskom orszagi velika imanya da- riivao. Od nyega szo zhajali Vragovicske, ki szo sze neszpozabili z-pelde ocšakov, i verno szo szlii- ’zili domovini, szledi szo pa i baronsztvo dobili. 1S6. Z eb ran k a. Poszveti, oh vogrin, domi vsze nagibe prsz tvoji! Hudo szrdee, vtepen duh je, koga domovine szvoje Kibav nemre zvii’zgati. 117. l*iro’zlek. Piro’zlek. Zaka sze me bojiš, mali prijatel moj ! ? Lehko me za hudoga dr’zls ? pa nikoga ne- obsalim. Poj bli’ze, i gledaj mi szrdcsno v-ocsl! Poj bi c s. Kem aram. Ali pove mi prvle, ka za ocsaren plascs mas na plecsaj ? lehko ti je mrzlo ? 174 P ir. Nemorem tajiti, ka szem zmrznjen, i zato celo zimo szpim; ali z-etim ocsrnim plascsom sze neodevam, nego lecsem. To szo moje lederne peroti, stere z-nogami i prsztmi vorazpreszteram, i znam 'z-njami letati, kak fticsi z-pernimi pero- tami. V-hodbi i bezanja szem nepriliesen, i na tle szi nemorem jako zmoesti, zato sze obesavam za trame. Doliszpadnoti sze pa nebojim, ar sze z-osztri- mi skrambli prednja nog mocsno zgrabim. Vu tom sztani vesz den pocsivam, i pod sztrehov, v-cer- kvaj. tormi, votlom drevji, rori i drugi kmicsni i topli kote szpim. Pojb. Ka pa, jeli neogladis, gda vszigdar etak viszecs szpis ? P i r. Ka bi neoglado! medtem ne opodne, nego navecsar obedivam. Kak znaglics mrakne, vorazpresztrem lederne poroti moje, plavam vu zraki, skodlive 'zuzevke, nocsne mettilee, i komare szi lovim k-vecserji. 'Zmah vszigdar do))er mam, i z-poroba mojega szi eden falacsek i domo neszem vu csobno turbo mojo. Lehko previdis z-toga, ka szem jasz hasznovita sztvar, i nisteri neszpametni litdje me nepravicsno preganjajo i mantrajo. 118. Z e m 1 a. Ka zemla vise mere velka more bidti, to hitro zapopadnemo, csi prav premiszlimo, kak doszta vesznic i varasov, kak vnogo orszagov i drzel, i poleg te kelko tekocsi vod, mlak i veliki morj sze nahaja na nye. Ali ka kakso obrazko ona ma, to mi obszebi nikak nebi mogli zgruntati. Ka kaksa je stera sztvar ali narasz, hramba ali edna velka gora, to gvusno znamo povedati, ar vsza ta vidi¬ mo. Toti; ali zemle nemoremo vuvszem viditi; csi bi taki na vrih te najvekse gore plezili, i li teda bi szamo eden mali tal nye previdili. — Medtem szo zevcseni mo’zje za mocsni zrokov volo poszve- docsili, ka zemla nevtajeno okrogla more bidti, i ka je tak ona eden grozno veliki gombnik. Eto stimanje zevcseni mo'zov i mi gvusno oszvojiti moremo, tecsasz, dokecs mo szi je szami razklaszti szpodobni. Razmiti sze da, ka je lice zemle ne celo glad¬ ko; vem vidimo, kak viszike gore, i poleg te kak globoki dolovje jeszo na nye. Privszemtom szo ete viszike gore, k-veiikoszti zemle primerno, donok li taksi drobiš, kak edna mulicska ’zu’zevka na ednoj grozno velikoj grcskoj dinyi. Geto na zemli vszake dobi ludje sztojijo, i zvontoga szo nyo potiivajocsi mo'zje ze-vsze sztrani prebrodili; tak dnesz ’ze vecs, menye znamo, kaksa je nye licojna,. Razumni mo’zje szo i nye obrazko zgotovili, stera je k-nye popolno priglihna, szamo ka je jako mulicska k-nye primerno, kakste velka szi je : eta obrazka zemle sze gl ob ni k zemle zove. Drugi szo pa dolizmalali licojno zemle na papir, ali platno : eti rovatke zemle sze pa t e 1 c e zemle zovejo, i nye kep ka/zejo. Na etaksi teleaj, kakti globniki, gdete na piszano zmalane krpe vi¬ dimo, druge velese krpe szo pa ali celo bele, ali na szvetlo-modre zmalane. Te piszane krpe szulio zemlo, te modre szuho zemlo opasuvajoese vode, ali morje obrazijo. Szuha zemla sze na pet talov deli, steri sze 176 tali zemle, gdate i tali sz veta zovejo. Vszaki tal szveta ma szvoje lasztivno ime. On tal, steri je na zhodnoj sztrani globnika te najmensi, je Eu- ropa, vu steroj je i naša domovina. Na etoj sztrani zemle ležijo escse trije tali szveta, kakti : A ’z i a, Afrika i Ausztralia, ali prav erkoes: Oceani a. Na drugoj sztrani globnika vidimo Ameriko, ali prave erkoes: Columbio. Na szuho zemlo zmalani csrni (gdate modri) i szloko- baszti tegi tekoese vode kažejo. Zvon szuhi talov szveta, stere na vsze kraje voda vzeme okoli, jeszo i drugi mensi : to szo tak zvani zatonje vu morji. Medtem na globniki zemle zaman iszesemo varase i vesznice, hrame i loge dolizmalane; naj¬ više imena orszagov i varasov naidemo na nyem. Vem bi taksi globnik, na sterom bi poszebni orsza- govje i vesznice dolizmalane bile, zgotoviti celo nemogoese bilo; ar bi eden taksi globnik szkoro tak veliki mogao bidti, kak velika je szama zemla. Li z-ednoga prosztoga pogleda globnika zemle na pamet vzememo, ka. szuha zemla ze-vszemi vek- simi i mensimi zatonmi navktipe komaj vesini eden strttal cele zemle, te drugi tal voda pokriva, tak da na zemli uprav niti nega tekocs szuhe zemle, li grozno veliki zatonje i pozatonje. Na szuhoj zemli bodoese gore z-najtrdsega granit- kamna sztojeese peesine vesinijo, stere sze i ko¬ rene gore zovejo. Vu te sze cin, 'zelezo, i lepi kri- stalje nahajajo. Nevszusene vretine plemeniti medili szo i loj c sne gore. Z-temi sze v apne gore premenyavajo, vu steri zvon vapnoga kamna i mramor jeszte. Na zreberji ete bre’zine szo obszele 177 one m e d s z e d e, stere z-redov na endrugom le- ’zecsega p e s z e c s n o g a spl aj ut noga kamna, gipsza i kraj de, takaj i zmozni baje kamna i szoli sztojljo. Ete medszede delavni bajcarje za volo vu nyi bodocsega vnogoga meda, b e 1 oj n e, na- imre pa kamenoga vogelj a i szoli na vsze sztrani szemta preluknyajo; na nyi szo i velke vrednoszti vretine szoli i vracsni kopelnic (toplic). Gore nam i od toga dajo zuamenye, kakse sztvore szo 'živele na zemli vu zdavnyi vremenaj; geto vu ’zaloci gor nahajamo one sztvare, ali nyl esonte, z-tala v-kamenye zaprete, z-tala na kame- nye obrnyene. Eto p r e k a m n e n y e tam le’zl na dne morja liki i vu utrobi gor, naimre pa vu bre¬ zni liiknvaj, stere, kak mrtvecsne kripte (grobi), szkrbno varjejo csiidavredne obrazke zdavnyi sztvari. Yeksi tal prekamnenya z-cslg, ali tak zvani koritni sztvari, poleg nyi razlocsnoga szpola, sztojl. stere gdete kuszte giibe, indri pa cele brege i sztrmee obrazijo, med sterimi doszta taksi sztvari prihaja napre kaksi zda ni te najneobtrudnesi zbrodjavec nenaide 'zivcesi. Tam jeszo esonte grozno velikoga mammuta, ali najzdavnvesega elefanta, i zda neszpoznani szpolov medveda. I ka je najveksega csiida vredno, etakse esonte ravno vu oni tali zemle nahajajo, gde zda one sztvare ni- kak nebi mogle ’ziveti. Sztvare topli dr zel szo na mrzli szeverni krajinaj naisle szvoje grobe. Z-bre’zin sze pozdigavajo ogen vometa- joese gore (vulkanje), stere ogen i din, kak obla¬ ke lucsajo vo z-szebe, i 'z-nyl votekoesa 'zarjava troszka (lava) gdete cele drzele v-pogiibel po¬ lil. Olvasokonyv (vend.) 12 178 sztavi. Vu Europi szta dve etaksivi gore, k akti Vezuv ino Etna, obe v-talianszkom orszagi. Vode ino ognja csiidno gro’zanye je vu goraj velke globline (bre’zne luknye) prineszlo napre^ stere szo z-csudavrednimi globmi szvojimi gdete na mi le zemle vovtegnyene. Vu bre’zni luknyaj ’z-nyi globi nakrapliivajocsa voda gdete csiida- vredne obrazke prinaša napre — vsze kamene r stere navekse tak viszijo doli z-globi, kak ledeni cucki z-sztrehe hramov. Jako prav sze zovejo eti cucki nakrapliivajocse kamenye, geto z-taksi kaplic nasztanejo, stere z-peesin nakraplu- jejo, i na kamen sze obracsajo. Na zemli najvees visziki gor v-Azii i podnes- nyoj Ameriki jeszte, z-vnogimi, z-vekivecsnim sznegom oklajenimi vrihmi. Medtem je li ta najvi- sisa plamina zemle Himalaja vu podnesnyoj Azii. Ete od edne mile zemle dobro visisiva vriha lverest i Davalagvi, szta grozniva pogledi csloveka. Med gorami Europe, je ta najvisisa Montblank zvana plamina, na krajini Szavoye i Talianszkoga orszaga, Visisi gor domovine nase imena ’ze dobro more znati vszaki, ki je ete kratki szpisz pazko precsteo. 119. Szkifajocsi Bela. Szkitam sze po vsze dr’zelaj, le’zem, sztanem v-britki szkuzaj, neznam, gde bi szi pocsino, nepozna me, nelubi me niscse, ka bi me obino. Nemrem szi zgiicsati nika, nerazmijo mi jezika; i csi me nedo razmili, kakda bi mi vu nevoli pomocs prikazati mogli! — Zemla domovine moje kak dalecs je lice tvoje ! dalecs szem jasz, dalecs bom so, ali szrdce moje veke z-tebom, i veke tvoje bo. Csi gda zaprem moje ocsi, pri tebi szem, tak sze mi zdi, pri tebi szem vudne, v-kmici, na bre’zmi, vu dolini, na lepoj tvojoj ravnici. 120. Sztanci zemle. Jeli szi ’ze pitao szunce, kama ide vszaki ve- cser, gda sze za gore szkrije ? Jasz tak dr’zim, ka i za gorami sztojijo liidje, i k-nyim hiti ono, i szija i tam na travnike, pola, cvbtje, varase i vesznice. Ali jeli szi li ednokrat pitao potok, steri eti pri nasz dolicuri : kama be’zis moj prijatel? — Ete nigdar nema pocsinka; dolibe’zi vu vekse vode, i vjedinavsi sze ’z-nyimi, poleg lepi varasov taide celo do morja. Ali jeli szi ’ze vzeo na pamet, kak lecsejo na jeszen szemta, kumesz tormov lasztvice, i vu modrom zraki etak cvikecsejo : ,,pqjdmo! pojdmo na pot!“ Vecs szto mil zemle je duga nyi pot, prek po dalesnyi orszage i visziki bre’zinaj proti toplesim dr’zelam. Da bi sto eto pot szkoncsavati mogao vu 12 * 180 tivaristvi szunca po goraj i dole, ali potoka do morja, ali lasztvic vu toplese dr’zele : kelko vsze bi vi do ino esiio! Arje okroglina zemle puna vsze- ga premenyavanya. Vnogo jezer ludi sztojl na zemli, i nyi trup i licojna je razlocsna. Bele koze i erdecsega obraza liidje, kak szmo mi, sztojijo v-Europi i nad zhod vu velkom tali A'zie, i escse i vu onom tali Afrike, steri k-nam najblfze szpadne, doszta sze ji je pa v-Ameriko zoszelilo prek, kakti i nisteri v-Ausztralio. Vu veksem tali Afrike dla- naszte glave, razplusztsenoga nosza, kondraszti. vunati vlaszi negerje (csrnkavci) sztojijo, v-Ame- riki kuferni indianje, v-A’zii goszti csrni vlaszi, ’zuti mongolje, ki ocsi szo jako medlovnoga po¬ gleda, i v-Ausztralii csonkaszti i divji m aloj ge prebivajo. Vu vrelom opaszi zemle li na najvisisi plami- naj szne’zi; tam je drevje vszigdar zeleno i liszt- nato, i vu loge nesztanoma csevkecsejo i hrabu- csijo od piszanesi piszani papagaji, i razlocs- noga szpola opice; zemla je ’zirovna, tak da razlocsen szad rodi, brez’ toga, ka bi cslovek do¬ szta mogao v-nyo szejati, ali szaditi. Ali vu loge i csemerne kacse sutajo za cslovekom, oroszlanje, i tigriske i druge zgrablive sztvare escse i nad ludi vderjajo. — Vu mrzlom opaszi zemle prottomi je zrak escse i borovje pogiibelen, zemla nerodna i puszta, tak da vecs mil zemle ide potnik, brez’ toga, ka bi csloveka naisao. Ali tam Bog vu loge vszake dobi koszmate sztvare hrani, z-steri ko¬ dami sze liidje proti trdomi mrazi kak z-bundami i jopami ali mentenmi branijo. I csi je taki mraz veliki, donok sztancsarje radi prebivajo tam, ar vszaka dr’zela ma toti szvoje te’zkocse, ali i szvoje radoszti. Bog je to modro nasztavo tak, da ni eden tal zemle nebi brezi sztaneov osztao. 121. ^*dare je zorja lepa. Nebeszki otee! oh, kak lepo je szunce, gda erdecsa zorja od lepoga, z-zlatom nasitoga povisza vosztopi, i vu dike opravo oblecseno, na zemio mili pogled vr’ze! Vsze sze po nyega trahi znovics otavi, i na csrsztvi ’zitek zbudi. Ah, kak lepa je eta zemla, gdare sze vu szvetle trahe szunca preeimbno oblecse i z-tak odiesenim licem pred pogled vandrarov sztopi! G-emant sze nelescsi tak vu dragom prsztanki, kak edna kapla rosze na liszti cveta, i te najbogatesi kral sze neoblacsa tak szvetlo, kak eden zmed cvetjem pola. Telko lepote, taksi blagoszlov vidivse, z-hva- lodanyem poklekne doli pred tebom dete tvoje, i nenaidivse recsi, z-sterov bi obcsiltenye szrdca szvojega vo moglo povedati, vu tihoj cseszti vlejd vo pred tebom aldov szvoj. •• Goszpodne! sto bi znao tebe z-vrednim talom moliti ? sto bi znao ka tak velikoga miszliti, ali govoriti, ka bi li eden mali trak tvoje dobrote i dike vu szebi zdrzavalo ? Donok mi je potrebno vopovedati, ka obcsutim, ka sze nemre szpravlati vu szrdci mojem, ka ono obcsuti. Ftics szpeva, log sumi, gore, kak ednok te- liko oltarov, sze kadijo tebi na diko! I jasz te mo¬ lim, i molecs obcsutim, ka szi bluzi k-meni. Amen. 182 112. Z viša vaj mo Goszpodna. Sto bi znao pregovoriti, Bog, tvojo lepoto ? na nebi i zemli zaman iszcsem tvoj kep, i diko ! rosze kapla ? de’zd’za krapla ? lepa zorja ? csiszti jarek ? pola kincs i dreva lisztek ? oli! — i szunca zlati trak je eti li kmicsen mrak. — Doiiszpadnem, Bog, pred tebom, doli; diko tvojo duh moj klecsecs moli. Sto bi znao pregovoriti tvojo zmo’znoszt, oh Bog ? bivoszt vnogo jezer szvetov je delo tvoji rok : na tvojo recs vno’zino szvecs nzsztane, gorecs vu zraki v-nocsi temno-kmicsnom mraki, zanemi oblakov zvir i morja grozen viher. Doiiszpadnem, Bog, pred tebom doli, diko tvojo duh moj klecsecs moli. Sto bi znao pregovoriti, Bog, tvojo dobroto ? — blodecsemi szam podeliš k-povrnenyi roko; ti napojiš i o’zivis a-de’zd’za kaplami ženilo, i rajo, rodno vcsinis nyo, z-cvetjem szna zis nye lice, i razveszelis szrdce. Doiiszpadnem, Bog, pred tebom, doli, diko tvojo diih moj klecsecs moli, 183 123. Vorcanje varvanya zdravja. Nemas vekse dobrote na zemli, kak veszeli duh vu zdravom teli; rano pazi tak na to oboje, da sze ognoti mas keszne tuge. Vrelo tecse escse kr v v-deteti, zato n e ve za zdravje szkrbeti, vnemar, ali neznano je kvari, i zlehka je naveke po’zari. Csi tak dragi kincs te Veles obarvati, naimre eto modroszt mas naszlediivati : 1. Vu jeli, pili. Zdravoga razuma glasz vu vszem naszleduj, i reda rodnice vu nikom nezbantuj, lubi mertiicslivoszt, jej i pi li telko, kelko Vivot dr’zi, i ne gut zavelko, ar csi vise mere Valodec naklades, ali plucsa z-vrocsov pitvinov obeVges, rano potoris v-nye' szemen vsze ronoszti, i rano pretrgnes nit ’zitka bivoszti; za mladoszt je naimre hienata pitvina pravi csemer — duše i tela sztrtina — kak v-stero cepiko sze hudi csrv szpravi, bledo, szlabo vcsini — celo jo zapravi; škodi nezreli szad, parovnyakov jelo, ki nemro csakati, ka bi prav ozrelo; doszta je csemerni gob, tak li takse jej, stere dobro poznaš, i z-te li edno, dve; prevecs maszno hrano, meki i topel kruh, pa vnogo zacsimbo, kak skodlivo, miruj; medtem vu jesztvini preberati neszmes, jej vsze, gda szi lacsen, li z-mertukom, ka jes, naimre csi sze ti da, ka uprav najra jes, nigdar szi 'zalodca z-tem napati neszmes; veri mi, ne je tak, ka bi ti pra vsze to, ka ti 'zmahno szpadne, vszigdar zdravo bilo, 184 ar csi sze z-kemkoli parovno o'zmetis, ze-vszem tem szi zdravje i 'zitek pogubiš.. Vretin, i sztiidencsna csiszta hladna voda vtisa 'zej, otavi medlovnoszt 'života; zato ti je ona i ta najzdravesa, obcsinszka pitvina, ino najtonyesa : medtem prevecs mrzla nema ona bidti, naimre kak zahican nemas ni te piti. Vrasztvo za sztarce je, i krepka pitvina trezna mera csiszto szpravlenoga vina razveszeli szrdce, 'zalodec szegreje, jakoszt biidi, csi sze neniica na grehe ; ali grivi csemer je deci 'žganica, ar nye tak vrelo krv escse bole hica, po’zari zdravja cvet, i szkopa rani grob : ah, kelko ji szpadne nye na placsen porob!.. Medtem gdate, csi je voda ne prav zdrava, sze szlobodno deci kato vina diva, csi sze zmeša med nye nikeliko vode ; etakse neskodi, ar krvi ne’zvu’zge. 9 . Vn szne. Potreben je szen na mocsi ponavlanye : nucaj nocsne vore li na nye vdablanye, i retkogda trosi nye z-verosztiivanyem ; pa ni te nigda ne z-blodnim nroriivanyem ; vnogi norcsek cseszto ni oesi nezapre, celo nocs hrabucsi, szkacse, zeva i ’zre r niki pa pri knigaj i novinaj szedi, ali na trdi szto nagnovsi glavo, szpi : vszi etaksi, kak cvet, v-lici prebledijo,, ino, kak szkiisnyave, po zemli plezijo. Seszt, ali szedem vor je zadoszta szpati zdravomi csloveki; edno ma pridati sztarec, dete, potnik, roni i bete’zen, ar sze tem csesztokrat pretrgne nocsni szen ali ki sze du’ze vtegiije v-poszteli, manyi gingavec de vu duši i teli. 185 Na mehki blazinaj neszpi, ni pod perjom, nego li pod kusztim i hladnim pokrovcom, steri te zadoszta brani proti mrazi, na te vorcan y-zimi ino v-leti pazi; vudnesnyi szen je pa za bete’zne, sztare, cecatjo decsico, vaktare, klaesare. 3. Vu zraki. Vu hi’zo szi vszakden csrsztvi zrak napiiszti, ar je te zdavnyi ’ze pokvarjen, necsiszti; veri, kakste szi je lagov te vonesnyi, bogsi je on vszigdar, kak pa te znotresnyi: v-zimi szi obloke notrizadelati, je telko, kak hotecs szi beteg szpravlati. V-hi’zi dr’zanoga vogelja oszter szpar je ’ze vnogim posztao betega, szmrti ’zar ; kahle v-kakste mrazi naj nedo 'zarjave, ar sze moti v-glavi, i pogubi zdravje. 1. Tu oblecsali, giban]i, Noge vszigdar tople, glavo pa hladno me,, pokrite nedr’zi nye v-hi’zi, ni vone, naimre podmetano i krzleno hobo tak prestimaj na nye kak velko hudobo ; oblacsaj sze poleg nasztajov vremena i ne poleg šege manyega plemena; v-mrazi topel, v-hici pa hladen gvant noszi r ar je razmrazenye 'zalodca sztrtina, i velki betegov najprva vratina; medtem sze ni eti necekni tak nigdar, ka bi szi gvant na gvant oblacsao li vnemar; i z-tem bi sze gviisno szam rad jako kvario; csi bi sze pred vszakim hladom na toplo szkrio> k-vszakomi zraki sze rano mas privcsiti, ali to szpametno, ne vnemar, csiniti : hodi vszakden kato, ar ki zmirom szedi, on szi krv zasztavi i 'život o’zmeti... Zobov szi necsiszti z-iglov, rasoskami, 186 li v-’zebki dr’zanov szlamov, i perami, ar csi szi zobe li maloka pokvariš, nezreeseno mantro i bolezen sztrpis ; na to gledocs nepij na toplo mrzloga, niti protitomi na mrzlo toploga. Jako skodlivo je, vrelo hrano jeszti, escse skodlivese, na nyo preči piti... Ki sziilie lesnyeke z-zobmi vnemar tere, kak doszta ednok za to trpeti more !. .. Nekvariszi pri poszveti szvecse ocsi, ni pri szunca osztrom trahi i szvetlocsi, ar znaš, ka szo ocsi na sztezi 'zitka tvoj najdragsi kincs ino eden jedini voj ; ka eti za radoszt ma te temni bohar ? mrtev, mrtev je on, kak 'zivocsi romar... Nedi naglo na lilad, gda szi escse vrocsi, nepij preči, niti sze dolineszlecsi; tak, csi brezi driske na bre’zino be’zis, zmu’zd’žis plucsa ino sziihi beteg dobiš ; hotecs sze pokvari, ki vnemar zdigava i od nediihe szi komaj odiihava : z-mraza preči k-vrocsim kahlam nigdar neidi, li szemta po hi’zi hodi, ali szedi, nacsi ti zlehka mraz pod nojete zaide, naseszt, kasel dobiš, i beteg te naide. 5. Vit naklonosztaj. Zlehka pokvarijo zdrdvje naklonoszti, zato nyi besznocsi ciigla nepopiiszti, ar csi ti v-nyi szili prevecs zevre gda kr v, popari ti ’zitka cvetek, kak hudi csrv; vari sze csemerov i velke bojazni; ar csi ti nefunda te bin vsze viipazni, pokvari sze po nyem diise, tela sztava, i romar otvarja pod nyim, kak szkiisnyava. ali ni driigoga neszagaj, da niti on nema bojazni placsen porob bidti: .szrd i nevoscsenoszt ti v-szrdci naj neAre', 187 da te ete hudi satan kak nepoVre, vise postuj zdravje i duše veszelje, vise mir i pokoj, kak vsze kincse zemle, i csi ti te vtaji i vzeme sors i szvet, nevcagaj, — ne szo ti oni duše poszvet; viipaj sze su Bogi, on ti je povrne, i, csi szi ji vreden, tam bdgse da za nye ; takaj, csi te beteg vu posztelo vr’ze, szloni sze na nyega, on te nepovr’ze, ali oni skeri nigdar nezannidi, z-sterimi bogsati scse on sztan tvoj hudi : blodi, ki sze vnemar na nyega zaniha, ali vuvcom, babam, neznanim v-roke da, i neiszcse vracsa vu vszem prilicsnoga, i ne poVelavca dobicska gniisznoga; vem mi i vu Vitka mensem dugovanyi iszcsemo zevcsene vu szvojem pozvanyi, i ne neobhodne, ki vecs zapravijo na koj sze podajo, kak pa popravijo ; kak bi mogli Vitek taksim v-roke dati, ki, ka bi csinili, szami nemro znati ? Naszlednye pošteni i poboVen Vitek je eti za vsze nasz veliki dobicsek, veliki on pokoj, dušne veszti on mir, steroga nemoti niksega zla vicher... To szo one mocsne sztojecse podpore, na stere szloniti ki sze zna i more, sztati ma v-tekaji dugi i lepi let, ■sztati v-csrvztvoj mocsi, kak zdrav i niden cvet. 188 Nadavek. 124. Togonitna pitanja. 1. Po poti, kre poti goszpodinje szkacsejo. Ka je to ? 2. Gde koszijo szeno? 3. Kama ide dete, deszet let sztaro ? 4. Csi sze gorivzeme, breesi, pa csi sze doli- dene, tildi breesi. Ka je to 1 5. Sto zna vu vszakom jeziki guesati? 6. Zaka sze nebere od piszanoga konya vama ? 7. Csi eden kebel pšenice treszeti grosov kosta, ka de valao eden cipot za tri groše ? 8. Zaka kopajo gorice? 9. V-logi raszte, po vodi hodi, vu palaesaj duše noszi ? 10. Pod ednini klobukom ji i jezero sztoji? 11. V-zimi, v-leti sze kiiri, i nisese sze nesze- greva pri nye ? 12. Gde szmo, csi szmo ne niti notri, niti vone ? 13. Duhoven szpodi, duhoven zgora, med nyima pa nediihoven ? 14. Be’zi, be’zi csoka, i napuni csreva? 15. Tesztovi, punici, trem popom, seszt ko¬ punom kelko nojetov je dano ? 189 125. Zavadke, vgonitke. 1. Gde z-podmoja, gde z-palacse na oblocsec vokukucse. 2 . Csi nevidim, gorivzemem, csi pa vidim, dolidenem, 3 . Na obcsinszka meszta sze cseszto vosetam, ali moje hi’ze nindri tam nenibam. 4 . Ide, be’zi, nesztane, znag le’zi, gorinesztane, kro’zi, donok tak osztane. 5 . Eden mrtev ftics sze kople v-csrnoj vodi, csrne sztopnye niha na belorn, gde hodi. 6 . " Jezero metiilcov brez’ perot prileti, eden mo’z pa med nye brezi nog pribe’zi, i brezi lamp je vsze poje i pogubi. 7 . Na krvi ide, krv nesze, szamo pa donok nema nve. 8 . Ide posta, neposzlani, tanesze liszt, nepiszani vu novi grad nezidani. 190 9. Preči te vje, kak nasztane, kak vje, z-nicseszom posztane. 10 . Najprvle zeleni gvant na szebe vzeme, potom beloga, pa toga dolidene ino meszto nyega oblecse 'zutoga, naszlednye premeni toga na modroga; li v-etom je zdrava, ali vu vsze ovi naimre malo deco zlelika v-grob szprevodi. 11 . Nema nog, donok more idti, ni sztopnye neszme muditi, vszaki hipek v-racsun vzeme, k-nyemi nika nepridene, ni vkravzeti nika nemre, csi nescse zgubiti mere ; nocs i den vkiipeszklene, i na tale razdene. 12 . Dvanajszet konyev vlecse nyegva zlata kola, konye ete szam ’zene od dola do dola; stirideszet oszem nog majo konyi nyegvi triszto sesztdeszet seszt cvekov pa konyev potkovi : kocsis, pojbar tirata vszeszkosz endrugoga, gde hica, gde mraz mantra toga i ovoga. 191 — Zdr’zetek. Poleg' priglihe dug-ovany. Versuske szo z-* oznamenyeni. I. Szpiszi, malanya. Sztrana Piszmo. 6* Štrk. 9 Versztvo male Juliske, Gdspar i Kovdcsi kn. cst. . 13 ’Zelezo i olov, Szeltzsam Karol .17 Rak, Gdspar i Kovacsi .20 Hfzne sztvare, Gdspar i Kovdcsi .23 Horcsek. . ..28 Szo.. . . . 34 Tulipan, Gdspar i Kovdcsi .35 Oko, Prve len. flisz. vu jez i cst. . .33 Kakda deli szun. leto na štiri tale, Gdspar i Kovdcsi 44 Zima (liszt).46 * V-zimi (sztrtka), Aramj Jdnos .48 Zimszki ’zitek ftiesov. 51 *Piisztina, v-zimi, Petof Sdndor .53 Vuk (liszt).59 'Zitek narasza.62 Haszek narasza, Solszlc. leni’z . 64 *Szadoveno drevje, Vajda Peter .66 Log, Gdspar i Kovdcsi .67 Striglaca, Szente Jo’sef .71 Scsuka.76 Hod vremena, Gdspar ,i Kovdcsi .77 192 Sztrana Griiska, Druge kn. flisz. m jeziki i cst . 81 Cslovek i sztvare, Gaspar i Kovacsi .87 Travnik v-szprotoletje, Wagner Henrik .... 91 Vesela, Gaspar i Kovacsi .93 Pavuk, Gdspae i Kovacsi .100 Ro’zec . 103 Neba, Gaspar i Kovacsi .105 *Meszec kak ovesar, Hoffmann .109 Gliszta (esrv), Gaspar i Kovacsi .112 ’Zaba . . . 115 Kukorica, Gaspar i Kovacsi .118 Gnezdenye ftiesov.123 Pot v-gore.127 1. 'žganje vapna, j Gds j Kovdesl ■ ■ ■ ■ 2. zganye vogel] a, I x .... 129 Gobe, Gaspar i Kovacsi .131 Vretine mleka, Wagner Henrik .134 Potocsnica (riba), Gaspar i Kovacsi .136 Vogrszki orszag, Gaspar i Kovacsi .137 Piisztina (dolina).152 Ciganye.158 *Mali bereš (sztrtka) Petofi Sandor .162 Miilia.166 *Puszti sztiidenec, Vdrosmartg Mihal .168 Megla, rosza, de’zd’z itv. Gaspar i Kovacsi . . . 169 Piro’zlek, Gaspar i Kovacsi .176 Zemla, Gaspar i Kovacsi .174 •Sztanci zemle, Druge kn. flisz. itv.170 II. Frlike i prlpoveszti. Liiknyaszti lesnyek, Szendreg Julia .54 *Fr. od maloga dreva, Euckert .83 Csedna deklieska.89 *Szrsen, Kis Jdnos .103 *Zvezde, Arndt (Gyiday Pdl) .110 * Vesela i golob, Kis Jdnos. . . 135 *Segavo ’zrbe, Dienes Lajos .155 193 TO. Pripoveszti, napred£nya. Sztrana Szirotna deklic,ska, JRechov . 5 Liibeznivi prijatelje dece, Boros Mihal . 8 Szkiisavanye. 11 Scsapni jahanec, Peti Jossef . ■ .19 Štiri kokosi, Duhoven liincs .30 Zahvalni otroci, Boros M. . 39 Branittel protivnika.43 Kodiski pojbics, Peterfg Sandor .49 Liibezen bli’znyega, Duhoven liincs . 72 Z-krajcara de rhanski, Elekes Kalman .99 Paszterics.111 Bogato sztane, szirmasko le’ze.113 *Repiseica i nye mlade, Riickert (Felcetc M.) . . . 125 *Mali huszar, Dienes Lajos .133 Jancsi, popadni doli krscsak, Zschoclce Henrik, (Gds- pdr i Kovor,si) .1.56 IV. Prfgodna. Franklin Benjamin . 25 Polodelsztvo, Gdspar i Kovdcsi . 40 Prigoda ro’zja, Zeyk Mildos . 80 Plemenita Szrdcsnoszt, Szilugiji S. .... . . . . 104 Naprave (skeri) itd..121 *Sto je bio Arpad? Petofi S. .142 Liibezen domovine.145 1. Kemeny Simon.145 2. Dugovics Titusz. Prve kn. fliss. itd: .... 146 Matyas .kral, Szilagyi S. . 148 Matyas kral v Gomori, Boros M . 149 Pošteni paver, Nedelne novine .... ... 151 Eden kral Svecie .l. . . 168 Knfzni Kolman, Szildgyi S . 172 V. Vucsecsa. *Vcsenye, Czuczor Gergelg . 7 *Golob, Gdspar i Kovdcsi . 16 — -. . 1Q 194 Sztrana *Vremen odide, Kis Jdnos .80 Navolim sze, Oeser .86 *Trl pitanja, Lorincz Endre .89 *Ka vesi vesela, Fekete M. .89 *V-leti, Tompa Mihdl . .130 Llibmo domovino ! Mocsi ,Antal .143 Vola i nagib, Zeyk Miklos .163 Kriva szrame’zllvoszt, Oeser .164 *Vorcsnje obar v. zdravja, Fdy Andr ds .183 A l. Prlglike, prllicsne recsl. Vu stiraj szkleni, szedemdeszet . . . 31, 87, 122, 166 ATI. H valčke, peszmi. *V-jeszeni , Petofi, S . H *Jeszenszka hvaleka, Erdehjj Jdnos . 22 *Peszem maloga sporara, Lmdcs Pal . 27 *Mali ftlcsek, Kunoss Endre .34 *Szrecsen oraes, Fekete M. . 42 *Peszem Palia, Piozgomji Jdnos .58 *Peszem vukov, Petofi S. .62 *Lo’zna peszem, Gyulai Pal .70 *Szvetek szprot, Fekete M. . 92 *Dobro iitro, PHeffenbach (Szdsz Karol) .... 140 *Hvaleka ’znyecov, Tompa M .120 *Nabiid, Pacsdmji .447 , *Vogrsžki porgar, Gzuczor Gergehj . 150 *Zebranka, Bajza J. .173 *Szkltaj6csi Bela, Tompa M. . 178 Vlil. Detecsi szvet. *Hohar sztvari, Bozgonigi Jdnos .25 * Veselica, Dienes Lajos .98 *Pokloniti sze je dosztojno.158 195 IX. Pobočni gldszi zdiihdvje. Sztrana *Szveta obliiba, Gaspar i Kovdcsi . 5 *Zdiihav, Dobos Jdnos .145 Gdare je litra Lepa, Dobos Jdnos .181 *Zvisavajmo Goszpodna! Prve kn. flisz. itd. . . . 182 X. Vojgmike. *Dva oblocseca, Drve kn. flisz. itd.38 *Mali zidar, Fekete M. .75 Vgonitka, Gaspar i Kovdcsi .90 Mdavek. Vgonitna pitanya 1 — 15.187 Nyi razklad : 1. ’Zaba. 2. Nindri — li travo. 3. Vu edemnajszeto. 4. Lane. 5. Naglasz. 6. Ar vert plaesa. 7. Tri groše. 8. Ar ji nemrejo orati. 9. Ladja. 10. Mak. 11. Pipa. 12. Na pragi. 13. Szedlo. 14. Spula. 15. Szto stirideszet oszem. Zavadke, vgonitke, 1 — 12.188 Nyi razklad : 1. Ori. 2. Liiknyaszti lesnyek. 3. Pu’z. 4. Tekocsa voda. 5. Pero. 6. IVJeszec i den. 7. Szedlo. 8. Voda, lisztje, zaton. 9. Iszln-a. 10. Szlive. 11. Vora. 12. Kocsis i konyar, szunce i meszec.