Anton Linhart - prvi slovenski dramatik Majhen je po številu slovenski narod, toda kljub temu se lahko in povsem upravičeno primerja z najbolj kulturnimi narodi sveta. Iz njegove srede so zrasli možje, ki so ga dvignili do tako visoke kulturne stopnje, in eden izmed mnogih, ki po svoji pomembnosti prav nič ne zaostaja za velikim Trubarjem, genijalnim Prešernom ali globokim Sodobnikom, Župančičem, je izreden mož, ki le podaril Slovencem prvo slovensko igro. To je bil Anton Tomaž Linhart, gorenjski rojak, doma iz tistega kota, ki nam je dal pozneje velikana učenosti Čopa in slovenskega Goetheja, Prešerna. V tistem času, to je v drugi polovici 18. stoletja, je živel prav tako velik mož, sam učenjak, negovatelj slovenskega jezika in Nesebičen podpornik naših kulturnih delav-cev, baron Žiga Zois. Zois je bil tisti, ki je mlademu in še ne-Izkušnemu Linhartu pokazal pravilno pot, Pot v domači slovstveni svet. Zois je prvi Uvidel potrebo, da je treba dati slovenščini trdno podlago, slovnico in popoln slovar slovenskega jezika. Težkega dela se je lotil sprva Blaž Kumerdej, tudi gorenjski rojak, Ujegovo delo pa je v Zoisovi družbi in z Ujegovimi dragocenimi nasveti nadaljeval Anton Linhart. Kakor Trubar, ki ga je dvignila na površje ^formacija ,tako je tudi Linhart živel v dobi ^elike francoske revolucije, ki je pokazala človeštvu ideale svobode, bratstva in enakosti. In duh francoske revolucije je odločilno vplival tudi na njegovo miselnost in njegov svetovni nazor. Že zgodaj se je Uavzel novih idej, zato je zapustil stiški samostan, ki je utesnjeval polet njegovega 'btha in se napotil na Dunaj, kjer se mu je 0c*prl nov svet, v katerem je v tistem času Vrelo novih idej, iz katerih se je pozneje izvila francoska revolucija. 'S nasprotstvu s Trubarjem, je bil njegov Pogled usmerjen na zapad, čeprav se je slovstveno šolal pri nemških klasikih. Ob-^tadal je poleg francoščine še angleščino m z navdušenjem prebiral Shakespeareja, 'ega še do danes neprekosljivega in edinstvenega angleškega dramatika. Sad tega študija je bila prva njegova igra, žaloigra o ’/Miss Jenny Lowe", kjer je pokazal prve svoje nazore o novi prekipevajoči dobi. , p° Zoisovem nasvetu pa je izdal še istega "®ta knjigo pod naslovom „Cvetje s Kranj-fCsga za leto 1781". V tej pesniški zbirki se Pokazal Linhart kot nežnega pesnika, z “‘Očim srcem za vse lepo in resnično. ZoiSov vpliv še ni prenehal, znova ga je 'sušal še bolj prikleniti na zdravo domače ,6mijo in na še neraziskano zgodovino. Za-J.noval je obsežno delo „Poskus zgodovine ^runjske" v dveh zvezkih. Še več, hotel je „^Ptsati zgodovino vseh avstrijskih Jugo-^‘°Vanov, na žalost pa je dokončal le zgo-sDv,it10 Slovencev, in to do francoske za-k uoe. V tem svojem pomembnem delu je ^ fcazal novo pot, kako se piše zgodovina jjg].e9a naroda. Obsojal je pretirani nacio-Ss 1Zein *n preveliko povdarjanje zaslug po-^arnezjjijj narodov, katerih zgodovinski ra-J se more gledati le v povezanosti in sosednjih narodov. tak tem P°ložil našim zgodovinopiscem da.° trc*ne temelje, ki veljajo v glavnem še Pis SS' Prel°mtl )e s takratnim naziranjem o naaniu zgodovine in spada tako v vrsto ^modernejših takratnih zgodovinarjev. hov 690Vi P°3lavitni deli pa sta igri „Župa-ženi^' in „Veseli dan, ali Matiček se k0 1 ' heteri sta prišli tudi že na slovenske Več°Ske. 0dre nista samo zabavali, mar-tudi navduševali naše, kulture lačne Ob obletnici njegove smrti 'ljudi. Sprva so povdarjali, da je igra le kopija francoske veseloigre Beaumarchais-a, pozneje pa so ugotovili, da je delo izvirno, s samoniklo predelavo. V „Županovi Micki", ki je bila sicer prirejena po igri priljubljenega dunajskega dramatika, je postavil Linhart v igro tako izrazite slovenske tipe, z živo slovensko besedo in živahnimi dvogovori, da veje iz igre res pravi slovenski duh in domače razpoloženje. To bodo lahko potrdili vsi tisti, ki so imeli priliko in si ogledali igro. Kakor vsi naši veliki duhovi, tako se je moral tudi Linhart boriti z nazadnjaki, ki so takrat dajali ton vsemu našemu kulturnemu življenju. Zato je mogoče, da ga je obilno delo in borba tako zgodaj ugrabila. Umrl je star komaj 38 let. Vendar je Linhart postal s svojimi deli osebnost, ki bo za vedno z zlatimi črkami zapisana v naši kulturni zgodovini, saj je s svojima dramatskima deloma dal naši gledališki umetnosti trdne temelje, na katerih je zgradil pozneje naš veliki Ivan Cankar in grade še danes upapolni talenti. V njegovih delih izstopa globoka narodna zavest in tista pristna ljudskost, ki je edina v stanju vzpostaviti stik med umetnikom — ustvarjalcem in ljudstvom — uživalcem kulturnih dobrin. Vedno se je držal Zoisovega načela, da je treba pisati v ljudskem tonu in za ljudstvo. Njegove veličine se je prvi zavedal naš Prešern, ki mu je posvetil pesem v spomin in v hvaležnost. Nepisana zgodovina Že več stoletij zasledujemo v življenju narodov in držav zgodovinarje, ki so s skrbno roko zapisovali dogodke svojega časa, da bi jih tako rešili pozabi. V današnjih časihj zgodovina ni več kaj posebnega in skrivnostnega, ker so zgodovinske knjige dostopne vsakomur in se tudi v šoli vsakdo vsaj nekaj zgodovine nauči. V življenju človeštva pa je tudi marsikaj, česar zgodovinarji niso zapisali, ker ti dogodki niso imeli političnega pomena, ali pa se zgodovinarjem zaradi njihove splošnosti in razširjenosti ni zdelo vredno zapisati. Tako je prišlo v pozabo marsikaj zanimivega in za razvoj življenja različnih narodov bistvenega. — Sem spadajo predvsem razne navade in običaji ki delno med narodi še živijo, delno pa so prešli v pozabo, ali pa jih zasledimo le še v medlih obrisih v kaki knjigi ali reviji. Tud koroški Slovenci imamo veliko svojskih navad in običajev, ki prehajajo polagoma v pozabo. Prav bi bilo, da bi se teh lepih navad, ki so nam jih zapustili naši predniki znova oklenili, da tako ne bi zgobili stika s tem iz česar je prišla naša kultura in iz česar smo tudi mi zrastli. Upamo tudi, da se bo našel kdo, ki bo to „nepisano" zgodovino našega naroda prenesel na papir in nam pokazal kaj pomenijo in s čim so v zvezi navade, ki jih še od časa do časa zasledimo med našimi ljudmi. Obsekano drevo Pred meseci smo v „Kroniki" že sprožili vprašanje o važnosti in pomenu izobražen-stva za del kakega naroda, ki je pod silo razmer z državnimi mejami ločen od celotnega maternega naroda. To je veljalo za koroške Slovence po razpadu bivše monarhije in velja še danes. Del nekega naroda — recimo manjšinskega naroda v kaki državi — more ohraniti in množiti svoje kulturno bogastvo samo takrat. če mu je zagotovljena neovirana lastna izobrazba vseh plasti ljudske skupnosti. Ljudska skupnost naroda nikakor ne obstoja in ne more obstojati iz kakega posameznega stanu ali pridobitvenega sloja. Nemogoč je obstanek naroda, zlasti pa kakega dela v drugi državi, če bi se pod silo razmer skrčil na en sam stan, recimo na kmečki. Čeprav je kmečki stan neizčrpen vir življenske'in nravne moči vsakega naroda in vsakega njegovega dela, je ta stan vendar, prepuščen sam sebi, polagoma nujno zapisan smrti. Podoben je drevesnemu deblu, ki so mu oklestili vse veje in olupili lubje. Tako deblo še leta in leta stoji in kljubuje zimi in viharjem, a vsakemu je pri pogledu nanj jasno, da je zapisano neizprosnemu poginu. Življenski sokovi, ki so se pretakali poprej iz korenin v vejevje in s pomočjo listja pili zrak in sončno svetlobo — ti sokovi so mrtvi. Zato bo prej ali slej tudi deblo razpadlo in segnilo. Narodovo življenje je pa podobno drevesu v bujni rasti. Imeti mora korenine in deblo, veje in liste, spomladi mlado brstje in cvetje, jeseni sadje. Ce eno ali drugo pri drevesu polagoma uničuješ in uničiš, si drevo smrtonosno prizadel. Posekaj korenine, drevo se bo posušilo; osmukaj vse listje spomladi — drevo bo nujno zamrlo ... Podobno je z narodom ali njegovim delom: uničuj in polagoma uniči en njegov bistven stan, smrtonosno si ga prizadel. Odtrgaj od njega njegovo industrijsko delavstvo — posekal si del njegovih korenin; potujči njegovo obrtništvo — oklestil si mu najrodovitnejše veje; izneveri in v janičarske odpadnike spremeni njegove izooražen-ce — osmukal si mu listje, popje in cvetje. Kmet, industrijski delavec, obrtnik in trgovec, svetni in duhovski izobraženec so glavne delovne plasti vsakega naroda in vsakega narodovega dela. Iz tega sledi, da je treba vsem tem skrbeti tudi za naraščaj. Po tem takem torej niso dovolj samo ljudske šole, temveč je treba dati primerne izobrazbe tudi obrtnikom in drugim stanovom, vključno izobraženstvu. Slovensko ljudstvo na Koroškem je po stoletnem trdem boju za svoj obstanek močno podobno okleščenemu drevesu. Slovenec je ostal pod silo potujčevanja le še kmet na svoji ljubljeni, s krvavimi žulji ohranjeni in obvarovani zemlji. Industrijsko delavstvo, ki je zgubilo stik z rodno hišo, je z malimi izjemami utonilo v nemškem morju. Podobna usoda je zadela trgovca in obrtnika. Izobra-ženstvo pa ni v redkih primerih samo odpadlo od naroda in ga zatajilo, temveč se je marsikateri slovenski sin hudobno in zagrizeno obrnil zoper svoje krvne brate. Daljna in bližnja preteklost nudi dovolj zgledov. V tem je največja tragedija slovenske zgodovine na koroških tleh. Res imamo tudi med delavci, obrtniki in trgovci častne izjeme; res je tudi, da je nekaj izobražencev ohranilo ne le svojo narodnost in jezik, ampak to oboje junaško branilo in še brani. Take svetle like imamo med svetno, zlasti pa še med duhovniško inteligenco. Vsj ti zaslužijo posebno priznanje. V težkih in najtežjih razmerah ostati narodu zvest in iti zato v pregnanstvo, v koncentracijska taborišča ali celo smrt — je junaštvo. A vsi ti svetli vzgledi so pravzaprav izjeme, ki pravilo potrjujejo. Danes je na slovenskem Koroškem zdravo sorazmerje med stanovi slovenskega naroda porušeno. — Kmečkega ljudstva je nemara 90% ali še več, vseh ostalih stanov pa le nekaj odstotkov; o slovenskem izobraženstvu pa v primeri s kmetom skoro ne moremo govoriti. Kje so učitelji, kje odvetniki, zdravniki, in-žinerji, uradniki itd.? Ni jih! Kje je glavna krivda? Usodno vprašanje, ki mu je treba dati odgovora, zlasti kadar govorimo o kulturnem življenju naroda. Usodno krivdo nosi brez dvoma šolstvo, ki je bilo tako dolgo ponemčevalnica slovenske mladine. Zato lahko upravičeno trdimo, da je v dosedanjem šolstvu kal nesreče, ki je slovensko ljudstvo na Koroškem zadela, in da mora biti v bodočem šolstvu kal lepše bodočnosti našega naroda v tej deželi. Pri tem mislimo na šolstvo v vsem obsegu, kakor pride za Slovence v poštev. Pri šolstvu mora imeti ljudstvo odločilen vpliv. Le na tak način bi bilo s težavo in počasi mogoče vzpostaviti pravo ravnotežje med stanovi in sloji slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Le tako bi naše narodno drevo zopet začelo zeleneti, cveteti in roditi. —kš. Mirovna konferenca v Parim se je pričela Iz vseh delov sveta so prispeli delegati k mirovni konferenci 21. narodov. Namesto obolelega britanskega zunanjega ministra Ernesta Bevina je prišel v -Pariz ministrski predsednik Attlee. Pozdravni nagovor je imel francoski ministrski predsednik George Bidault. Nato se je vršila volitev začasnega predsednika. Delegati so izvolili tudi odbor, ki bo sestavil dnevni red, kakor tudi izpraševalni odbor, ki bo proučeval predloge raznih delegatov. Konferenca 21. narodov pa ne bo še končna mirovna konferenca. Ne bo obravnavala ne Nemčije, ne Avstrije in ne Japonske. Konferenca nalaga delegatom, da proučujejo osnutke pogodb z Italijo, Bölgarijo. Madžarsko, Romunijo in Finsko, ki so jih velesile pripravile. Ob začetku konference bo 21 narodov odločilo, če bo sprejet poslovni red, ki so ga skupno predlagale Združene države. Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza. Mirovna konferenca 21. narodov se bo mogoče razširila na 25 narodov, ker so Luxemburg, Mehika, Albanija in Egipt zaprosili za pripustitev k pogajanjem. Obsežni in težavni program, ki ga imajo delegati 21. narodov pred seboj, bi lahko razdelili v tri glavne skupine: 1. Obravnavanje vseh vprašanj, o katerih so se štirje zunanji ministri že zedinili. 2. Obravnavanje problemov, ki so ostali nerešeni pri konferenci zunanjih ministrov. 3. Zahteve malih narodov napram Italiji in vazalnim državam. K problemom, ki jih zunanji ministri niso rešili, spadajo predvsem: Prosta plovba po Donavi, italijanske reparacije Albaniji, Grčiji, Jugoslaviji in Abesiniji in končno vzpostavitev svobodnega zračnega prometa v Romunijo in druge balkanske države. Pričakujejo, da bodo poedini narodi, ki so udeleženi pri konferenci predložili sledeče zahteve: Jugoslavija bo zahtevala „manjšo popravo meje" na avstrijsko-jugoslovanski meji. Razen tega je maršal Tito v svojem govoru v Dubrovniku apeliral na „vest pariške mirovne konference" in izrazil nado, da bodo popravili odločitev štirih zunanjih ministrov zaradi Trsta in sicer v prid Jugoslaviji. Tudi Italjani bodo skušali predložiti novo gradivo, da bi dosegli v svojem smislu povoljno spremenitev odločitve o Trstu. Češkoslovaška bo zahtevala prevzem klau-sule v mirovno pogodbo z Madžarsko, po kateri bodo prepeljali nazaj 200.000 Madžarov, ki žive na Češkoslovaškem. Razen tega zahtevajo Cehi majhno popravo meje pri Bratislavi. Grčija siavija iz strategičnih vzrokov ozemeljske zahteve Bolgariji. Poljska bo zahtevala reparacije v znesku 20 milijonov dolarjev od Madžarske in Romunije, kakor tudi manjši znesek od Italije. Madžarska zahteva pregled odločitve o odvzemu Transsilvanije in vrnitev enega dela province z mestoma Oradea in Satumare. Dalje morajo biti zajamčene pravice madžarskih manjšin vf Čehoslovaški. Fozoime mir»VRe konference V Luxemburški palači v Parizu je bilo še pred kratkim več sto delavcev na delu. da pripravijo zgodovinsko zgradbo za mirovno konferenco, na kateri bo 21 narodov podpisalo mirovno pogodbo z Italijo. Madžarsko, Romunsko, Bolgarijo in Finsko. V največji naglici so preuredili slavnostne dvorane ,, v konferenčne sobe, namestili udobne naslanjače in velike svetilke in v splošnem poskrbeli za najpotrebnejšo udobnost udeležencev. Palais du Luxembourg so zgradili v 17. stoletju. Prvotno je bila palača namenjena kot bivališče kraljevski družini in dvoru, pozneje pa je služila tudi kot jetnišnica, sedež vlade in končno do leta 1940 kot sedež francoskega senata. Med zadnjo vojno so imeli nemški letalski častniki skozi štiri leta tu glavni stan za zapadno fronto. Italijanske odposlance bo spominjal pogled na stebre in dvorišče na Palazzo Pitti v Firenzi, vendar pa je poslopje po vsej raz-podelitvi in predvsem s svojimi vogalnimi paviljoni z visokimi strehami popolnoma francoskega značaja. Gotovo je bil namen francoskega stavbenika, da spoji italijanski in francoski gradbeni slog. kajti zidal je po, naročilu Marie de Medici, vdove Henrika IV., ki je bila rojena v Firenci. Ime nosi palača po lastniku starega gradu, vojvodi Pi-ney-Luxembourg, od katerega je Maria de Medici kupila zgradbo leta 1612. Pestra vrsta najrazličnejših, zgodovinsko več ali manj pommembnih osebnosti je šlo preko stopnic Luxemburske palače. Za princi in princesami iz časa krinoline in napu- drane lasulje so sledili revolucionarji: Danton, Camille Desmoulins, Hebert so bili tu kot jetniki, a tudi Josephine de Beauharnais, poznejša Napoleonova žena in francoska cesarica. Napoleon sam je imel tu svoj sedež, dokler se leta 1800 ni preselil v Tuilerije. Danes se je stare luxemburske palače polastila moderna tehnika z zvočniki in mikrofoni. Sivo zidovje pa je okrašeno s pisanimi zastavami 21 narodov. Odposlancem, ki korakajo po stopnicah, pogrnjenih z raznobarvnimi preprogami, skozi špalir republikanske garde, se nudi edinstven pogied: povsod blesk in sijaj, veliki kristalni lestenci, slike Rubensa in drugih velikih umet-nkov in kipi najznamenitejših francoskih kiparjev. Ponovno bo vstopila Luxemburška palača v zgodovino človeštva. V njenih prostorih bo 21 narodov potegnilo zadnjo črto pod vojno, ki je bila doslej najstrahotnejša odkar stoji svet. BYRNES JE GOVORIL V Parizu je govoril ameriški zunanji minister Byrnes, ki je med drugim rekel: „Danes živimo kot svobodni ljudje, ker svoboda, za katero smo se borili ne velja samo nam, temveč vsemu človeštvu. Po šestih letih vojne, si človeštvo ne želi nič drugega kot vrnitev k miru. Mi želimo, da se naši vojaki vrnejo v svojo domovino in k svojm družinam. Demokracija ne more biti predpisana in priučena z bajoneti", je povdaril Byrnes. „Kakor prinaša teror zopet teror, tako lahko tudi dobra volja vzbudi novo dobro voljo." Ob koncu je zunanji minister povdaril, da se nameravajo razgovarjati o bodočem miru, ne pa delati načrte za preprečitev ponovne vojne TRYGVE LIE V PARIZU Kot prvi častni gost na mirovni konferenci, je prispel v Pariz glavni tajnik Organizacije Združenih narodov Trygve Lie, ki je najprej obiskal francoskega ministrskega predsednika iz zunanjega ministra Bidaulta. De Ganile in Bidanlt Preteklo nedeljo na predvečer otvoritve pariške mirovne konference je govoril v Bar le Duc, malem mestecu v Neuse, general de Gaulle. Zavzel se je za tesno sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo, da bi s tem zopet vzpostavil ravnotežje sil na svetu, ki se pričenja deliti v dve polovici. Kratko dobo pred de Gaullom je izjavil francoski ministrski predsednik Bidault v St. Etienne pri Lionu, da so sklicale velesile konferenco 21 narodov v Parizu, ker so mnenja, da ima Francija ključ za mednarodni sporazum v rokah. De Gaulle je zastopal mnenje, da je pogodba med Francijo in Veliko Britanijo glede bodočnosti Porurja in razdelitev njegovega premogovnega zaklada potrebni predpogoj za resnično harmonijo britansko-francoske politike. Pozorni opazovalci so občutili resnost, s katero se je zavzemal za britansko-franco-sko koalicijo ter jo predstavljal kot osnovni faktor za utrjevanje in mogoče tudi za ohranitev miru. De Gaullovemu govoru je prisostvovalo okrog 60—70.000 ljudi. Množica je odobravala njegova izvajanja glede potrebe, da se prepreči osnovanje združene nemške države, njegov apel za tesnejše sodelovanje med Anglijo in Francijo in njegovi odobritvi nadzorovalnega načrta Združenih držav Amerike za atomsko energijo. De Gaulle je zahteval, da bo sestavljalo Nemčijo v bodoče 9 zveznih držav, ki bodo mejile na vzhodu na Odro in na zapadu na Ren, ter da pride „Arsenal” Porurja pod mednarodno nadzorstvo. Uradni pariški krogi niso izdali k temu govoru nobenega komentarja. Povdariii so samo, da sledi de Gaullov načrt za Nemčijo smernicam politike, katero je že večkrat napovedal ministrski predsednik George Bidault. Francoski ministrski predsednik Georges Bidault je izjavil pri svojem govoru, ki ga je imel v nedeljo ob priliki zborovanja bivšega uporniškega gibanja v Saint Etiennu v bližini Lyona, da mora biti trud za mednarodno sodelovanje mišljen pošteno, če hoče, da bo kronan z uspehom. Dejstvo, da Francija ne zahteva ničesar drugega, kakor temeljna poroštva za lastno varnost, je storilo Francijo za pripravno državo, ki je lahko gostitelj mirovne konference. Odkar pa so spoznali, da ni na svetu za nobeno državo varnosti, če je Francija ogrožana, se to dejstvo še bolj utrjuje. Bidault je povedal, da je bila Francija prva država, ki je izdelala načrt za rešitev nemškega vprašanja v interesu miru. Bidault se je dotaknil v svojem govoru nemškega vprašanja in povdaril, da je bila Francija vedno pripravljena sodelovati na lojalen način pri upravi zasedenih ozemelj. Francosko-poljska pogodba Poljski namestnik zunanjega ministra bo prišel v Pariz, da podpiše z francoskim ministrskim predsednikom Bidaultom pogodbo o prijateljstvu med Francijo in Poljsko. Pri pariški konferenci štirih zunanjih ministrov, so mislili, ko si je Bidault dvakrat prizadeval pridobiti Molotova za kompromisni projekt, da je prešel v moskovsko taborišče. Francosko-poljska pogodba o prijateljstvu pa jim ne daje povoda za vznemirjanje. V svojem političnem odnosu se sklicuje Bidault na poštenost obeh narodov, da bi preprečila ponovni vzpon nemške moči. Pogodba obljublja tudi izmenjavo kulturnih odno-šajev med obema narodoma. V Varšavi bi s Francijo radi podpisali zavezniško pogodbo in na samo navadno pogodbo o prijateljstvu. Vendar si ne dela Francija nobenih iluzij glede sedanje poljske zunanje politike, kateri vlada volja Moskve. Zato ima bržkone nova pogodba za Francijo v političnem odnosu samo malenkostno vrednost. Za 200 šilingov v Ameriko V Ameriki so začeli uresničevati načrt, katerega je med vojno izdelal Paul Chap-man. To so novi orjaški parniki, ki bodo lahko v treh dneh prepluli Atlantik. Načrt takšnega parnika nam kaže, po kateri poti hočejo iti. Predvsem so izpustili velike društvene dvorane in plesišča v višini treh nadstropij. Predvideno je 4500 kabin za po dve osebi in 1000 kabin za po eno osebo. V celem bo ladja lahko sprejela okoli 10.000 potnikov. Kabine so zelo majhne, v enem kotu se nahaja prha, a nad vsako posteljo telefon. Najbolj čudovito izgleda zunanjost takšnega parnika. Izgleda bolj matična ladja za letala kakor pa potniški parnik. Iznad palube, na kateri je spravljeno na stotine rešilnih čolnov z motorjem in oddajno postajo, se nahaja še ena paluba. Ta je popolnoma ravna brez vsakršnih nastavkov (kakor jambori in zračnih cevi), tako da letala lahko tudi med plovbo pristajajo. Oba velika dimnika bodo lahko po potrebi odstranili. Hitrost te ladje je predvidena na 36 do 38 morskih milj na uro. Dolžina ladje znaša 380 metrov. V vsaki kabini bo t. zv. Pugnet-ventil, ki bo v slučaju požara napolnil prostor z vodo. Na tretji palubi se bo nahajala pošta, tiskarna za časopise, telefonski in radiotelegrafski urad ter policija. Veliko prostora zavzemajo strojnica in kuhinja. Kuhali bodo za 12.000 oseb. Kuhalniki na tok bodo 40 metrov dolgi. Iz tega prostora bodo avtomatsko posluževali v ljudske restavracije. To je prvič, da so poizkusili napraviti ceno potnih stroškov brez prehrane. Sam prevoz bi stal 100 šilingov (preračunan po tečaju iz leta 1938). Vsem potnikom je dovoljeno jesti v teh ogromnih restavracijah, ki so avtomatske. Poleg same kuhinje se bodo nahajali pomožni kuhinjski prostori. Na raznih kuhalnikih na tok se bo lahko istočasno peklo 800 kokoši, 200 pra-šičec, 400 gosi in 80 jagnjet. Vse to se bo moralo izvršiti s čim manj pomožnega osebja. Posoda bo iz električnih pralnic avtomatsko šla na police, kjer se bo sušila. Ena sama posoda za pečenje bo napravila istočasno 4000 beeftekov. Naprava za lupljenje krompirja bo olupila v eni uri 4000 kg krompirja. Po jedi bodo ogromni stroji oprali posodo. Računa se z dnevno uporabo 100.000 krožnikov. Postavili bodo stroje za izdelovanje ledu, a dnevno bodo napravili 200.000 obrokov sladoleda, a stroji za kavo bodo dnevno dajali 5000 litrov kave. V sredini te gigantske ladje bodo nameščeni stroji, kakršnih še do danes nihče ni gradil. To so turbo-električni pogonski stroji, ki bodo razvijali 240.000 konjskih sil, torej 80.000 konjskih sil več, kakor pa jih je dajala „Normandie". Vsak od teh velikih motorjev bo prisilil ogromna železna vretena s krilatimi vijaki, da napravijo 240 obratov na minuto. Toliko o načrtu, o katerem so sedaj izvedeli širši krogi. Torej bo obisk za časa dopusta v Ameriko sedaj tudi za „malega človeka" dosegljiv. J)roSne novice Romunski notranji minister obtožuje voditelja liberalne in kmetske stranka, da vzdržujeta tri tajne teroristične organizacije, ki so v času mirovne konference nameravale povzročati v državi nerede. * Avstrijski parlament je sprejel zakon, s katerim nameravajo dokončno urediti vprašanje nacistov. Novi zakon deli naciste v tri vrste: vojne zločince, resno obdolžene naciste in tiste, ki so manj resno sodelovali. Na osnovi tega zakona bi lahko obsodili na smrt vsakogar, ki bi snoval nove organizacije nacističnega značaja. * Volitve v Turčiji so pokazale sledeče izide: vladna stranka je dobila 356 sedežev, opozicija pa 109. Po mnenju opozicije so se pri volitvah dogodile številne nepravilnosti. * Romunsko prebivalstvo si želi utrditi gospodarske in kulturne odnošaje s Francijo. Za prvi začetek so že sklenili francosko-ro-munsko trgovinsko pogodbo. Z izboljšanjem prometnih zvez je možno, da dobi Romunija sedaj že večje število francoskih knjig, ki izražajo francosko mišljenje in francosko kulturo. V višjih šolah je francoščina edini obvezni predmet, število ur se je v zadnjem času podvojilo. V kratkem se bodo podali v Romunijo mladi francoski učitelji pod vodstvom ravnatelja francoskega zavoda za visokošolsko izobrazbo v Bukarešti. * Jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci šteje po poročilih tržaškega radia 150 članov, med temi 30 žensk. * Letošnja žetev v Združenih državah bo dala 1 milijardo 132 milijonov in 75 tisoč mernikov pšenice. Lansko leto so pridelali 1 milijardo 123 milijonov mernikov. 4£ Vodja jugoslovanska. Kmečke stranke dr. Dragoljub Jaovanovič, je bil izključen in parlamenta, ker je napadel odnošaje Jugoslavije z Rusijo. Jovanovič je imel prvi opozicijski govor v novem jugoslovanskem parlamentu ki je izzval viharno debato, ko je kritiziral politiko vlade. Med njegovim govorom so vladni člani večkrat vzklikali: „Ven s hlapcem reakcije!" Kot vzrok za izključitev Jovanoviča, je bilo v nedeljo zvečer objavljeno, da je napadel Sovjetsko zvezo s tem, da je Ruse obtožil, da se vmešavajo v notranje zadeve Jugoslavije. 45- Prošnje za včlanjenje v Organizacijo Združenih narodov so poslale: Albanija, Siam, Zunanja Mongolija, Afganistan in Transjor-danija. * Združene države so odobrile Češkoslovaški kredit 20 milijonov dolarjev za nakup nepredelanega bombaža v Ameriki. * Grški ministrski predsednik Tsaldaris je po vrnitvi iz Londona in Pariza poročal vladi o svojih razgovorih s predstavniki angleške in francoske diplomacije. V Atenah računajo na možnost razširitve vlade, v katero bi vstopila tudi opozicija. •* Predsednik UNRRA La Guardia je po obisku Italije ntdaljeval svojo pot v Jugoslavijo. V spremstvu maršala Tita si je ogle' dal nekatere kraje v Dalmaciji, nato pa se je znova vrnil v Beograd, kjer je maršal Tito njemu na čast priredil slavnostno kosilo-Iz Beograda se je La Guardia podal na Du-nej, odkor bo nadaljeval svoje potovanje-* Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je izjavil pri pogledu jugoslovanskih pomorskih bojnih sil: „Končali smo boj in sedaj moramo naš® bojne sile obnoviti. Naša oborožitev n® ogroža nikogar. Je narod, ki označuje Adri' jo za „Mare nostrum". Jaz pa rečem, da pU' pada Adrija nam. * Maršal Tito je izjavil, da so v Jugoslaviji še nekatere nazadnjaške skupine, ki skušaj0 motiti obnovo države. Številne manjše sk°' pine skušajo sestaviti nazadnjaški blok. d® bi potegnile narod za seboj. * Češkoslovaški zunanji minister Jan I^a' saryk je izjavil, da je skoraj milijon Nemcev zapustilo Češkoslovaško pred 15. ju' lijem. 745.000 je bilo prepeljanih v amerišk0 cono Nemčije a 250.000 v sovjetsko cono- Preselitev v sovjetski zasedbeni pas bo 15. septembra t. 1. in v ameriški zasedben’ pas do srede novembra t. 1. končana. * Sovjetski glavni tožilec na procesu ^ Nuernbergu, general Roman Rudenko je im® zaključni obtožbeni govor. Predlagal le smrtno kazen za vse obtožence. Organizacija UNO skuša izpopolniti sv°i štab s sodelavci iz Indije, Avstralije, NoYe Zelandije in Južne Afrike. Opolnomočene0 organizacije UNO Mac Dermott, bo v kra* kem odpotoval iz Amerike in obiskal zg°ra’ imenovane dežele. / ^ mladem svetu h. Zanimivo je, pravzaprav ganljivo, kako so deklice pripravljene polagati in biti uslužne. Komaj se oče prikaže na hišnem pragu, že ga pozdravlja, mu ponuja copate, odvzame klobuk; materi pomaga v hiši, nosi vodo in drva, za bratca čisti obleko in je srečna, če dobi za plačilo topel plogled ali prijazno besedo. Prirodni nagon za negovanje in ljubezen se ji rano kaže. Deček se igra samo z živimi bitji: on skrbi za psa, kateremu tudi rad odstopi svoj kruh. a če oboli se običajno ne zmeni zanj. Drugače pa je pri deklici. Čim slabotnejše je bitje, tem bolj se zanj zavzema, tem več pozornosti mu izkazuje. Koliko skrbi posveča deklica starim bolnim mačkam ali psom. Neprestano je pri njih, jih neguje, hrani in ogovarja, prestilja jim ležišđe, kadar spijo stopa po prstih, samo da jih ne bi prebudila. Koliko prelije solza nad mrtvo ptičko! Deček bi izkopal „grob" in položil vanj ptičko, pa bi bilo opravljeno. A deklica? Ta bi na „grobu“ posadila rožice, jih zalivala in plela tako dolgo, dokler se ne bi njena ljubezen vsa predala kakemu drugemu bitju. Kako strašno mora biti, če umre kak družinski član. Pri neki hiši je mati težko obolela. Sinko, ki je imel osem let je skakal sem in tja ter se igral kakor običajno, dočim je deklica, ki ji je bilo deset let neprestano sedela pri bolni materi in pazila na vsak njen dih. Mati je umrla in v hiši je postalo pusto in prazno ;oče in otroci so se čutili zapuščene, kot bi bili sami na svetu. Dokler je ležala tnati na mrtvaškem odru, je bilo otroke ne kam strah, ko pa so jo pokopali in je šlo življenje svojo staro pot, se je pokazala razlika me’d otroci. Deček je blodil po hiši in se ni dotaknil nobene igrače, največkrat se je ustavil pri šivalnem stroju, kjer je tolikokrat šivala mama. podprl z rokami glavo in gledal skozi okno, kakor da v nebesni tnodrini išče svojo mater. Zvečer ni hotel moliti molitve, ki ga je učila mati in dolgo ni mogel zaspati. Nasprotno pa je kazala deklica neko neobičajno živahnost. Na njej ni bilo zaslediti bolečine in žalosti. Znanci so se čudili, kako je mogla tako kmalu preboleti izgubo matere, katero je tako ljubila in ji s tako požrtvovalnostjo stregla na bolniški postelji. Tudi očetu je bilo to nepojmljivo. Deklica pa je hodila okrog očeta in brata, jima stregla in najraje bi bila kar iz oči brala njune želje, hotela jima je nadomestiti mater. Komaj je minilo štirinajst dni od materine smrti, zemlja nad krsto se še ni vsedla, že se je deček igral kot nekdaj. Za mater skoro ni vprašal. Veselo je žvižgal in pel. Ko je čez nekaj dni prišla v hišo mamima sestra je trdil, da je prav tako dobra kot mati. Res je teta gledala, da je bilo v hiši vse v najlepšem redu in da je življenje teklo kolikor mogoče v starem tiru, da bi na ta način razvedrila osamljenega moža, ki bi se naj zopet vrnil v življenje. Vse je bilo v redu in tudi prej potrti samec je prihajal k sebi. Samo mlada deklica — Slavka — se je popolnoma spremenila odkar je bila tetka pri hiši. Na ustih ni nasmeha — tete ne mara. Kmalu je pričela bolehati in treba je bilo poklicati zdravnika. Oče in teta ji strežeta z r.ajvečjo nežnostjo in pozornostjo. 'Vreme je bilo lepo in toplo, a Slavkina bolezen se ni boljšala, niti slabšala. Nikomur ni tožila, kar je potrebovala, si je sama prinesla in nikdar ni dopustila, da bi ji kdo drugi kaj naredil. Neko jutro, ko se je oblačila, je padla v nezavest. Tako jo je našla teta. Hitro jo je dvignila na posteljo. Ko ji je hotela dati roko pod odejo, je videla da ima v roki materin robec, ki ga čvrsto drži, kot bi se bala, da ji ga bo kdo vzel. Takrat je spo- znala vzrok njene bolezni — mrtva mati! Po zdravnikovem nasvetu so jo poslali na počitnice. Na planinah je motrila krasote prirode, a njeno zdravje se je iz dneva v dan slabšalo. Nekega večera sta sedela z očetom pri odprtem oknu in gledala zvezdnato nebo. Dolgo sta molčala, končno pa je rekel oče: „Ali ni tu mnogo lepše kot doma?" Slavka dvigne kodrasto glavico, ga žalostno pogleda in reče: „Ali je bila mamica kdaj tu?" Oče se je vprašanju začudil, a ji je vkljub temu povedal, da sta bila takoj po poroki z mamico na tem vrhu. Takrat je stopila Slavka k oknu, uprla svoje modre očke v zvezdnato nebo s tiho željo, da bi umrla in odšla k mamici. i . Po nekaj tednih je pričela luč njenega življenja ugašati in je končno tudi ugasnila. Njena zadnja beseda je bila „mamica". Velikokrat pade v najnežnejši dobi v grob hčerka zaradi bolezni, ki je v zdravniških seznanih ni. „Kje je moja mamica? K njej hočem!" Tudi ni redko, da oboli sestra vsled žalosti za mrtvim bratom, čeprav lahko vidimo, da je ob njegovi smrtni postelji še dovolj mirna. Ona se obvlada, kadar so drugi potrti, a ko se umirijo drugi, počasi hira in gine. Slika ženskega samozatajevanja in požrtvovalnosti. Deklica, ki še dobro govoriti ni znala, je izgubila sestro. Drugi dan po pogrebu jo je iskala v vsaksm kotu. Končno je našla njene čevlje, jih prijela s slabotnimi rokami, poljubljala in se igrala z njimi, kočno pa jih je nesla v posteljo, da bo z njimi span-čkala. Ko je vstopila mamica, ji je vesela tekla nasproti: „Nie jokaj. Malica tu!" Petvarjanje je malone obča ženska lastnost, če je že nočemo zaradi splošnosti imenovati napako. Prihaja že prav zgodaj do izraza in je združena z vsemi mogočimi pretvezami. Ženska pač hoče ugajati in če se ji to ne posreči, takrat hoče vzbujati vsaj pozornost. Tudi pri mladi deklici že lahko zasledujemo to lastnost. Venomer preoblači svojo punčko, ji urejuje lase, napravlja za ples ali sprehod itd. Tudi sami je všeč, če se more večkrat preobleči. Včasih vzame mamim klobuk, njeno ročno torbico in „hodi v gledališče", v katerem v resnici še nikdar ni bila, a je le že nekaj o njem zvedela. V tem času so kaj pogosta vprašanja: ali sem lepa? In če ji takrat odgovorite, da ni, je užaljena, morda prične celo jokati. A kdo je vsemu temu kriv? (Dalje prihodnjič) Tako je bilo ičeraj \ šoli „Koroški Slovenec" je 13. oktobra 1937 leta priobčil pismo nekega slovenskega dijaka. ki je obiskoval šolo v Celovcu. Piše takole: „Lubi atej, najprej vas pozdravim in mamo in mieja ,kna grajnate se cveč in k. Hanzi naj me pestimt psuha in ga bom ča-kov na Bahnhofe, včere sem srečov michala na pvac. Tiste bukle od lehrarja bme po-sval. mama že vijo, so tam na omarju. a ste v šnfide predali kobivo in sm vas zastonj čakov pred Schulo Te zimske črivle in še une hvače b tud že nucov, dajte Hanzeje sabo. Za bukle in hefte morte tud posvat. al nak. boj me Lehrar še štrafel pa vas lepu vse pozdravim in mano in micija." Žal je še danes pri nas več takih primerov, pa upamo, da jih bodo učitelji kmalu iztrebili, če bodo vestno izvrševali svojo dolžnost. Šolska soba je vir učenosti l' kraljestvu lutk Spisu/ h. Bazi/1J (Ponam dovol tn samo s pristankom pisca) 9. -.No, no, saj ni tako hudo! — Kje pa bi “°teli imeti gradič?" Tako vpraša Jurček. P° odgovoru pa zamahna s čarovno palico. glej: Mizica ob sobni pečki postane živa j^ala s strmo, polžasto zavito potjo do vrha, ^isr se šopiri gradič z neštetimi stolpiči in Prizidki. »Zdaj ko imam grad, bom pa lahko poprosi za princeskino roko", se vzradosti vitez rloslav. Ko se Jurčku, nad vse zadovo-!enemu. da je zopet nekoga osrečil, lepo shvali, hoče oditi gledat svoj novi dom . .. edaj pa se začuje s trga jokajoč glas dvor-ne9a norčka. joj, joj! Po nas bo, po nas! Joj. joj. Jurček se sprva smeji, ko pa pride izza is in zagleda, kako skače norček brez pa-°krog vodnjaka, ga kar resno zaskrbi. ain Bog ve, kaj se mu je zopet pripetilo! "Joi. joj, joj! Po nas je!" „Kaj je vendar? Povej!" sili vanj Jurček. Jaz sem kriv . . . Oj. moja neumna „Tak povej brž!" se razburi „čarovnik". 9 ne te pri priči spremenim'v žabo." joj, joj! .. ." z vseh hiš dero ljudje ter napolnijo ves g- Vse pozveduje in ugiblje, kaj neki se Po ^101^0 primeriti dvornemu norčku. Na-pr-S SC* oc*Pro grajska vrata. Množica navija naglo prostor prihajajočemu kra-- ki ga spremlja le njegov minister. „Saj pravim. Veličanstvo! Zmešalo se mu je. Od same nagajivosti mu je opešala pamet." S takim in enakim skuša pojasnjevati debeluh med potjo kralju norčkovo početje. „Bomo videli. Sam ga bom vprašal, kaj in kako je z njim", odgovori vladar. Prav ta čas pa zdrkne objokani dvorni norček na kolena pred kraljem ter se s čelom dotakne tal. „Milost, milost, dobri kralj!... Samo obesiti me nikar! .. . Joj!" Kralj strogo in zapovedujoče vpraša: „Kaj se je zgodilo?" Vse na trgu molči kakor grob ter prisluhne norčkovi izpovedi. „O kralj! Zopet sem bil neposlušen... Joj!... Šel sem brez tvojega dovoljenja iz gradu tja k lutkovni omari, kjer smo n?koč viseli mi vsi. Prav vanjo sem se splazil ... Jej. jej!... Tam po spodnjem predalu sem brskal in stikal ter našel črnega mucka, ki je žalostno mijavkal na vrvicah... Joj!... Hotel sem se z njim igrati. Zato sem ga izpustil. Muc pa me je opraskal in ušel . . Ojoj!.,. Skočil je naravnost k zabojčku v predalu ter praskal po njem .." „ . .. in . . ." nestrpno vzklikne kralj. „... in potem", nadaljuje boječe norček, „ . .. in potem se je oglasil iz zabojčka hripav ženski glas: „Ah, moj ljubi bratec, ti si! Le reši me! Za vsako ceno me reši, da se osvetim dobrim ljudem!" .. . Joj, jooj . .." Ljudstvo, zbrano na trgu, krikne od strahu, kralj pa se mora nasloniti na ramena svojega ministra ,ki že tako sam skoraj omedleva. Spomni se lutke, ležeče brez vrvic med oblekcami v zabojčku, ki ji samo pokrov z zapahom krati in omejuje prostost. „Čarovnica Krivonosa.. . Joj! Da smo le mogli nanjo popolnoma pozabiti! Kaj bo, kaj bo, če jo njen črni maček reši iz zaboja?.. . Brž! Le brž! Morda je še čas .. ." Iz grajskega stolpa zadoni trobenta, izpred velikih vrat pa zaropočejo bobni. Vsa množica se pomakne s trga do stopnišča dvora. Tamkaj pokliče kralj svojega mojstra pečata, ki kmalu pridrvi po stopnicah z velikim kraljevim pečatom na eni in dolgim kosom pečatnega voska na drugi rami. „Pojdi z nami! Zapečatil boš zaboj s čarovnico Krivonoso!" Dasiravno mojstru pečata pri zadnjih kraljevih besedah kar sapa zastaja od strahu, ga vendar tok pisane množice zgrabi ter neusmiljeno tira pred seboj proti omari... Vihar v mladem jutru „Ha, ha, ha! .. . Ha, ha, ha . . ." Razburjena množica prestrašeno obstane nato pa se prične med vikom in krikom pomikati nazaj na trg. „Prepozno!.. ." izusti kralj in žalostno povesi glavo. Očetovska solza, ki mu kane iz očesa, se izgubi v njegovi sivi bradi ... „Ha, ha, ha! . . ." Tam pred spodnjim odprtim predalom stoji sključena starka z grdim obrazom, sredi katerega štrli v svet velik, kljukast nos, ter se tako zlobno reži, da hripavo odmeva od stavb lutkovnega kraljestva. V roki drži oguljeno metlo, poleg nje pa sedi črni maček, krivi hrbet in satansko renči. „Ha, ha, ha!.. . Pomnili boste čarovnico Krivonoso ,ki ste jo hoteli zapečatiti v zaboj, da bi nemoteno uživali zlato prostost! Ha, ha, ha! Pa se ne dam ugnati! Moj mucek mi je zvest bratec... Ha! Zagotavljam vas; Ne boste dolgo srečni! ... Ha, ha. ha . . ." Ko vzame starka po teh besedah v naro- čje črnega spremljevalca ki dvigne ves zadovoljen repek in potuhnjeno zamijavka, sede na metlo, odleti nad rdeče strehe ter zapleše divji ples .. . Strašen vihar nastane, tako silen, da slabo pritrjene strehe kar odnese ,a več dimnikov zropota na trg, na katerem se ob zidovih plazijo bežeči meščani. Prestrašeni poslušajo piš vetra, med katerega se meša peklenski krohot, in pričakujejo čarovničino maščevanje. „Ha. ha, ha! .. . Kje ste. srečni ljudje? Zapustite vendar luknje, da vas po svoje blagoslovim!... Ha, ha, ha!..." Tako kričeč preleti na metli prav nizko trg. kar uboge ljudi še bolj zbega Jurček leži ob vodnjaku. Nič se ne boji, saj je hraber dečko, in kar smešno se mu zdi. ko vidi, kako kuka prijatelj Pepček nekaj metrov od njega izpod koša. Toda kljub temu ga pograbi taka jeza nad vražjo ba-buro, ki misli, da je zdaj vse kraljestvo njeno, da se ne more več premagati. „Le čakaj, baba! Tudi jaz imam zate svoj blagoslov. Kar v sovo te spremenim, pa bo mir", sikne skozi zobe in privleče na dan — čarodejko. Ko pa hoče narediti z njo čudodelne kroge, ujame njegovo uho nenadoma rahel šepet vile Lahkokrile. Zato prisluhne in sliši: „Stoj, Jurček, nesrečni fant! Nikar ne uporabi čarodejke zoper čarovnico, ker se pri tem sam pokončaš!” Po tem svarilu odhiti hvaležno bitje tako hitro v svoj domek, da se mu fant še zahvaliti ne utegne. Jurček položi prst na čelo in premišlja kmalu pa se tako zasmeje, da pogieda še čarovnica vsa začudena iz višav, kdo se je nič ne boji. (Dalje prihodnjič) HIŠA OB ZNAMENJU Stari Bregar stoji pred hišo in gleda proti podu. Na desni strani poda raste hruška po kateri se opleta trta, ki objema tudi čebelnjak. Bregar na pamet prešteva panje. Na prvi končnici je sveti Jernej z nožem, potem francoski postiljom, tretji panj čuva sveti Ambrož, na četrtem je medved z butaro drv, peti je lansko leto zgubil matico in je umrl, šestega varuje Trbojska Marija s Skalce. Od panja do panja potuje Bregar. Potlej zakorači čez dvorišče v hlev. Danes se mora odločiti. Koj za vrati stoji Cika, Trudna je in težka. Ta teden mora biti tele. Bregarju je težko. Z roko gladi kravo med rogovi. Potlej je Lisa in Breta, obe junici in trije konji. Pri konjih je Bregarju še posebej težko. Pram rine v Bregarja, Luca se samo prestopa, šimel pa piha skozi nozdrvi. Takih konj kot so Bregarjevi ni na vasi. Bregar se z obema rokama naslanja na Frama. Potlej obhodi travnik, ogleda kajžo in z očmi premeri sadovnjak. Jabolka so polna, hruške pa ne kažejo kaj prida. Medenka se že dve leti kuja. Letos ne bodo imeli otroci kaj klatiti. Počasi stopa Bregar po svoji zemlji. Todle je hodil oče, stari oče in starega očeta oče. Bregar ne mara zadnji večer hoditi po svojem. Jutri bo nemara že brat cesti, ki nima konca, ki se vleče tja do gora in preko gora v drugo zemljo. Bregar sam ne ve, kako bi. Kakor pijan odtava proti drvarnici. V vogal hiše je vzidana skala. Koliko vozov je že zadelo ob njo. Obrušena je, kakor bi jo pravkar vzdignil iz vode. Na drugi strani ceste je znamenje. Bregar omahuje proti njemu. Tu je kot otrok prižgal svečo, ko se je bal, da bodo umrli mati. Tik za znamenjem je cesta na vas. Bregar obiskuje po vrsti hiše. Kakor, da mu je preveč hudo se zopet vrne k znamenju. Marija gleda na cesto. Bregar tudi. Ne more se odločiti. Tale cesta gre na Kranj in potlej na vse kraje. Nima konca. V drugo cesto se prelije, iz druge v tretjo, iz tretje v četrto, tja do obzorja, kjer se ceste križajo na vse kraje. Cesti Bregar ne zaupa. Izdajalska je. Po njej prihaja hudič in vse hudo. Še pošten človek postane na cesti ničvreden. Polje je vse nekaj drugega. Tam je prst, ki je blagoslovljena, tam so razori, na mejah rože in ob kolovozu križ. Greš po kolovozu in ne moreš dvigniti oči z deteljišča. Rdeče morje. Prideš izza češminovega grma in vidiš zlate valove zrele pšenice. Cez polje ne gre nikoli hudič. Na poljih se moli angelsko češčenje in ob šmarnicah je rosa na vsaki bilki. Preko noči pa mesečina odeva zemljo. Bregar vidi samo znamenje. Noče videti ceste, ki je bela kakor mrtva roka. Hudič hodi po njej. Ob orehu gre Bregar spet nazaj pred hišo. Zdi se mu. kakor da se je hiša nagnila in mu zdaj sloni na ramenu. „Ne morem iti po cesti, ki nima konca. Bogat kreneš na pot, zamahneš vasi v pozdrav, berač si na koncu, truden, skesan in preklinjaš cesto in sebe." Na glas govori, a v srcu je že zapisano: „Jutri boš na poti in hodil boš do zadnje postaje." Bregarju je ravno zavoljo tega tako težko. Do noči se ne more odločiti. Pa je že vse pripravljeno. Vse je v vrečah, pripravljeno, da vrže na voz, poči z bičem in zavije mjmo znamenja. Zbogom vas! Samo še to noč bo obšel polja in gmajne. Ko bo jutro tiho potrkalo na okna, bo sedel Bregar na postelji, kakor da ima zdaj pa zdaj vstopiti birič, razgrniti list in prebrati. Jerneju Bregarju je prošnja za pomilostitev zavrnjena, bo izvršena čez eno uro. Natančno vidi Bregar grozno noč. Ni rešitve. Cesta gre med znamenjem in hišo. In na koncu ceste je tujina, kakor da se cesta tam zbrusi v meč z ostrine, ki reže kamen. Begar zavije v hišo. Kako topli so zidovi V veži diši po pšenici, ki čaka v vrečah. Bregarica je v kuhinji. Sedi na klopi in drži roke na kolenih. „Neža, jutri zjutraj gremo." Duša Osamljen je stal na bregu in zrl v neskončno daljavo. Valovi morja so se poigravali z žarki večernega sonca in utrinki iskrečega se zlata so slepili popotnikove oči. Tedaj se je njegovega srca polastilo neizrečeno hrepenenje, proti nebu je razprl roke in zaklical: ,,0, sonce, daj, da se te dotaknem!" In ko je tako stal, ves prežet od ene same velike želje mrzlično utripajočega srca po onem čudesu, mu je nenadoma prišepnila njegova duša: „Hrepenečega sanjarjenja plod je nedosegljivost. Trpljenje je pot k popolnosti, je najvišja zmaga, je vodnik k cilju tvojih želja. Podvrzi si zemljo in svoje življenje boš združil z zlatim bleskom. Trpi in tvoja last bo in ne boš se ločil od njega nikoli več!" Utihnila je duša, on pa je s pogledom še enkrat objel ognjenozlato igro valov. Potem se je okrenil in korakal proti gorovju. „Podvrgel si bom strmi greben. Visoko gori v ledenih votlinah se bom naselil. Trpel bom, in sonce bo moje." Duša pa je govorila: „Prava pot ne vodi tja. Podvrzi si zemljo, trpi, popolnost boš dosegel in sonce bo tvoje, ki si sedaj le neznaten drobec v vesolj-nosti." Dalje je romal z naraščajočim hrepenenjem v srcu, ki je spremljalo sonce na nebu. Hodil je in prišel do nepregledne puščave. „Tu bom trpel, tu bom našel svoje izpo-polnjenje. Trpel bom in sonce bo moje." „To ni trpljenje." je dejala duša. „Trpljenje ni prostovoljno pomanjkanje vsega dobrega. Pojdi, kamor te bom jaz vodila!" Toda ni je poslušal. Nadaljeval je pot in ni vedel, kje ji bo konec. Hodil je in prispe! na breg velikega jezera, ki se je raztezalo tja do obzorja. Otok, pust in samoten, se je dvigal iz jezera. Že je stopil v vodo, da bi se naselil na otoku, ko je duša zopet spregovorila. „Vzemi si zemljo in sonce bo tvoje. Pusti jezero!" Tedaj se je razsrdil. Svoje duše se je hotel iznebiti. Na pesku je ležala njegova senca, sklonil se je, z ostro školjko je zarezal črto. Senca se je ločila od njegovih nog in splahnela. Duša pa je izginila v sončnem prahu in se vrnila k svojemu izvoru. Sedaj je hodil sam. Preromal je doline in gozdove, ledenike in pustinje. A nikjer ni našel popolnosti, da bi si podjarmil sonce. „Ali sem še premalo trpel?" Hrepeneče je objel zlate žarke, ki so zanetili ogenj poželenja v njegovi krvi. In začutil je, kako je siromašen in zapuščen brez duše. Iztegnil je roke proti nebu: „Sonce, vrni mi dušo!" „Pri tebi sem." je začul njen glas. In Napolnila ga je s svojim bistvom in zopet je bil on sam. „Ti me vodi, duša!" Ona pa je govorila: „Glej, tu je zemlja in tvoja je!" In človek je pričel obdelovati zemljo. Mnogo je trpel in bilo je neprostovoljno pomanjkanje vsega dobrega. In ko je vse življenje delal in trpel, je spoznal, da je le neznaten drobec vesoljstva, in želja po posesti sonca ga je zapustila. Tedaj je postal popolen. Sonce pa mu je samo dalo od svojega zlata. V zemlji, za katero je trpel, je našel sončne žarke, ki so se, strjeni v zlato, prelivali med kamenjem ... Ko pa se je njegov rod razmnožil in so njegovi potomci podlegli pohlepu po zlatem blesku, so pozabili svojo neznatnost in izgubili so popolnost. Tedaj jih je duša žalostna zapustila. Vrnila se je k svojemu izvoru. Človeku pa je postalo zlato pojm popolnosti in ne trpljenje. Za zlato je prodal svojo čast, za zlato je pogubljal sočloveka in za zlato so se morili in pobijali narodi.. . Ljubiša Ljudsko rajanje v slovenski vasi Sodba Bregarjev glas v veži je, kakor da bobni iz grobnice. Bregarica na vstane; samo oči dvigne. „Jutri zjutraj?" „Prokleta je cesta, toda zapisano je. Če ne bi bilo greh, bi se nocoj obesil na oreh." Bregar gre po stopnicah na podstrešje. Bregarica še kar sedi. Potlej pride noč. Vas je tiha. Znamenje ob cesti je v mesečini. Senca leži čez cesto kakor pregra-ja. Toda zjutraj, ko bo Bregar zamahnil nad konji, ne bo več sence in pot bo prosta. Prekleta cesta, ki ima samo v mesečnih nočeh pregraje, ob luči in dnevu pa je svetla kakor sama božja slika. Bregar strmi v mesečino. Zjutraj bo rosa v prahu. Kolovozi na polju bodo umiti, asfalt na glavni cesti pa bo črn. Hiša ob znamenju bo osamela in na dvorišče bo legla žalost Jerneja Bregarja, gospodarja, ki poslednjo noč diha starinski duh zribanih tal. Luči Bregar nocoj ne bo prižgal. V svoji hiši nikoli več. Nikoli! Iztok. Šmihel pri Pliberku Na praznik apostolov Petra in Pavla se je zgodila pri nas večja nesreča. Popoldne je Časova mama obiskala svoje sorodnike v Dvoru. Ko se je proti večeru vračala domov, se je ravno pripravljalo k hudi nevihti in še predno je začelo deževati, je udarila vanjo strela na travniku blizu domače vasi. Gotovo je bila na mestu mrtva, kef je bila precej ranjena na glavi in imela obleko vso potrgano. Ta nenadna smrt nas je vse, zlasti pa domače ,hudo zadela. Tolaži nas to, ker smo prepričani, da je bila rajna mama na smrt dobro pripravljena. Se isti in tudi prejšnji dan je bila pri sv. obhajilu. Najlepše in za nas najvzpodbudnejše ob tej smrti pa je. da je imela rajna, ko so jo našli mrtvo ležati na obrazu na tleh, roki sklenjeni k molitvi in prste ovite z rožnim vencem. Rajna \ prihodnji številki „Koroške kronike“ bomo pričeli objavljali novi podlistek Karl Mauser Ji repenenje Rad bi prestavil skalno gorovje, žive trdnjave naše zemlje, da bi se videlo drago domovje, moji domači, ki tamkaj žive. Dajte mi, dajte svoje peroti drobni krilatci, da z vami letim. Tamkaj le v blaženo tihi samoti vse, kar izgubil sem, zopet dobim. Spusti se beli oblaček v nižine, dvigni se zopet in jadraj z menoj tja, kjer se zgrinjajo naše ravnine, tamkaj nad našo vasico postoj. Strme pečine trdno stojijo, čas jih le v dolgih stoletjih drobi, drobni krilatci v posmeh mi žgolijo. beli oblaček se v soncu topi. .. Limbarski mama je bila res dobra žena in mati. Živela je iz Boga za Boga in je v tem duhu vzgajala tudi svoje otroke. Bog ji je z naglo smrtjo prikrajšal bolečine smrtnega boja, nas pa je zopet resno spomnil, kako moramo biti vedno pripravljeni na smrt, ker ne vemo ne ure ne dneva. en. Radiše Da ne boste mislili, da smo Radišani že čisto zaspali, se zopet oglašamo. Sicer nimamo mnogo novic, a nekaj jih je le. Obveščamo vas sicer nekoliko pozno o dogodkih pri nas, ali saj veste, kako je na kmetih. Ravno zadnje dni smo imeli največ dela in ni bilo prilike, da bi se spravili k pisanju. Žita ni bilo ravno posebno veliko, ali vseeno smo veseli, ker nam je bilo pri-zanešeno s točo in hudimi nevihtami. Zadnjo nedeljo majnika smo obhajali materinski dan. Dopoldne smo imeli svečanost v cerkvi, popoldne pa v dvorani, kjer so nastopili otroci in ostali s petjem, deklamacijami in lepimi prizorčki. Č. gospod Lampihler iz Medgorij pa so orisali ženo kot mater, ki vse žrtvuje za družino in narod. V začetku meseca julija smo imeli kar tri poroke. Lambert Kuš je prišel za gospodarja k nevesti Veroniki Lanseger. Šubernikov Nuži se je naveličal biti sam in si je dobil družico v Ogrisovi Anici. Obe nevesti sta cerkveni pevki, pa tudi pri igrah sta pridno sodelovali. Ogrisov Šimen pa si je izbral za ženo Ukrajinko in bo tako okrepil Radiški rod. Imeli pa smo tudi nekaj nesreč. Kopajnikov oče so si pri padcu zlomili levo roko, Ton-čev oče pa so si pri padcu z lestve poškodovali hrbtenico. Imeli smo tudi dva pogreba. Umrla sta Miklavčev oče in Trantarjeva Liza, ki zapušča nepreskrbljene otroke. Naši najmlajši na delu Pravilne rešitve „Mladega Korotana" so poslali še naslednji: Marta Lipnik Tini Rubenthaler Radovan Pečelin, Beljak Haložan Minka, Spittal Marija Mohar, Galicija Olip Gretica, Grabštajn Cigler Ivan, Grebinje Pasterk Frida, Železna Kapla Marija Dovjak, Srednji kot-Sele Kristan Anton, Labudska dolina Hotimic Anica, Bukovje-Podjuna Anica Zuchar, Celovec Govorimo v lepi slovenščini Za ohcet sem ji šenkal rinko, ketno brošo, pa še šlajer, sam pa sem si od žni' darja pustil napravit nov gvant z žametasto vestjo na srebrne, zglancane knofe in fajn speglanim rekelcem. Pravilno: Za poroko sem ji podaril prstan-verižico in naprsno iglo, pa še pajčolan, sam pa sem si pri krojaču naročil novo obleko z baržunastim telovnikom na srebrne, loščene gumbe in lepo zlikano suknjo. Naš kurir se je z motociklom peljal na ono adreso, pa je imel karambol z nekim biciklistom. da ga je vrglo ob kandelabef na trotoarju in si je ves ksiht razkraspal. Pravilno: Naš sel se je peljal z motornim kolesom na oni naslov, a je trčil v nekeg3 kolesarja, da ga je vrglo ob svetilnik na pločniku in si je ogrebel ves obraz. Pravite, da je K. denuncijant, ki je lifr3^ mnogo ljudi v lager dn internacijo, to je absurdno, jaz ga poznam, da ima dober karakter in čeprav je ambiciozen, ni egoističen kriminalni tip. Pravilno: Pravite, da je K. ovaduh, ki j® mnogo ljudi spravil v taborišče in pregnanstvo, — to je nesmisel, jaz ga poznam kot človeka z dobrim značajem in čeprav j® častihlepen (stremljiv), ni sebična zločinska pojava. Izkoreninimo tujke! Govorimo: amnestija — pomilostitev eksekutivni — izvršilni integriteta — nedotakljivost „Ko bi te modre cvetke znale govoriti! — Povedale bi mu, kar ustnice ne morejo izreči. Spoznal bi srce zvesto, veroval bi v mojo ljubezen .. Urno je žanjica Majda sukala nabrušeni srp. Bila je vedno prva v redu. Vendar je od časa do časa postala za hip ter ljubeče izbrala plavice izmed rumenega klasja in jih položila na stran. Hudomušno so se muzale tovarišice, vendar se ji niso upale ničesar reči. Preveč pridna delavka je bila. Domači sin Matija je opazoval snope. Tudi on je bil nekam molčeč že ves dan. Stalno se je oziral proti Majdi ,meril z očmi njene gibe in skušal uganiti njene misli. Kaj neki ima ta deklina? Lepa je kakor božji dan in Vendar je vedno potrta. Morda je zaljubljena. Kaj še, v koga? Če ni marala mene, ki bom imel grunt in kup denarja, kako bo šele koga drugega. — Tako je modroval Malija, ki je bil mnenja, da je ime in bogastvo vse na svetu. Ne tako Majda. Ta je stremela za višjimi oilji in iskala globljo srečo. Bila je uboga; 2 materjo sta posedovali le majhno hišico Ha hribčku in kos vrta. Toda ona ni čutila svoje revščine. Dobra mati narava jo je bogato odškodovala za to, kar ji je odtegnila usoda. Ko je še bila majhna pastirica, je po pašnikih sanjarila o sreči, o drugem, boljšem svetu. Prezgodaj pa je morala spoznati, da bodo te mladostne sanje ostale samo sanje, kajti če si se rodil na slami, ti je življenjska Pot na gosto posejana s trnjem. Vendar se ni žalostila vsled tega. Vsi so jo ljubili in spoštovali. Ko se je zgodaj zjutraj zaslišal njen zvonki glas v dolino, so ljudje veselej-ss zagrabili za delo in se s spoštovanjem °zrli proti hribčku. Matija, ki ji je kot majhni deklici vedno Nagajal, ni mogel razumeti, da se je iz one •hale smrkavke, kakor jo je vedno nazival, Razvilo tako lepo dekle. Vzljubil jo je. Ni bosti pomišljal, da bi ga mogla zavrniti. Bil je Pač premožen in kot tak je mislil, da vse ahko doseže. Prepričan je bil, da bo z obema rokama zagrabila za srečo. Kaj poreče oče, ali bo privolil v zakon z revnim dekletom, ha to Matija ni pomislil. Tudi se sam nikoli ni vprašal, ali jo bo poročil ali ne, vedel je aamo eno: da je Majda lepo in privlačno bekle. Majda pa ni bila ena izmed tistih, ki jih bogastvo preslepi. Mati ji je prigovarjala, haj ne izpusti dobre prilike, toda ona je °stala gluha. Slutila je nekaj čudovito le-Paga ,kar mora priti in vedela je, da bo vedno sledila le klicu srca. * j lutnje je niso varale. Že dolgo je od tega, f®r je bila ona prekrasna pomlad, toda f ajda se je še danes živo spominja. Tak-at je prišel v vaško šolo mlad učitelj. Majda ^ii ni vedela točno kedaj. Premalo se je animala za zunanje dogodke; po ves dan m trdo delati pri kmetih, zvečer je nujena zaspala kakor bi jo ubil. dri!ede^a bila takrat; iužni vetrič je po-htevai v ozračju. Majda se je po kosilu *ol*o vlegla na vrtu in se sončila. Na-} krat je prvič opazila kako žuljave roke 2aa, in neizmerno hrepenjenje jo je obšlo. j6 S,?.a*a J'e na soncu. Ko se je prebudila, ji ^ bilo pri srcu nekam čudno. Tajinstvene „^.so se je polaščale, kakor še nikdar. Mat-Ži-la )e Liski kla)e v iasli in odšla v izbo. b je prebirala Slovenske večernice. jaS°nce je zatonilo. Majda se je lepo oblek- -dCam greš?" j0 je vprašala mati. „Pojdi , JSl zgodaj spat. Jutri moraš zarana h Ko-ntarjevim napravljat grede." ■•Mati, ne zamerite mi. Moram iti ven, tam Usnai je pomlad. " ja Sek0j je vzela drobno knjižico s poezi-vSo* ^ako leP° )e znal pesnik izliti v stihe jj^o Sv°jo radost in bol. Tudi ona čuti to-v-,° lePega v sebi, vendar ne more obliko-^v besede. Vij ,er večer, gospodična!" jo je pozdra-in k*1! ad nioški. — Sprva ni vedela kdo je tije 1 0 il je neprijetno, da jo nekdo moti v in arn zamaknjenju. Ko pa je dvignila oči fii]a , 2dravila, je spoznala učitelja Ivana, je U e PUjetno presenečena, toda pospešila Vi(je,0rak- Nerodno ji je bilo, da bi nekdo ■ kaj čita. On je odšel v drugo smer. hras?)da pa se je vsedla na mah pod staro saj °v° drevo in čitala dalje: „ ... Nase-heba6 leina’ se naPij: naužij se bleščobe je 0-.‘' , Moj Bog, kako lepo! — Dvignila kaj j1 0c* knjige in se zazrla v daljavo. Toda nj6j e to? Učitelj se vrača naravnost proti ^°Volite, gospodična, da Vam delam ,Obo? jo je vprašal. bigj^13, to