« Ksaver Meško: Domovini. Posvečena gosp. dvornemu sv6tnlku Janku Kremenšku. Domovina moja, krasna vsa, k tebi misel slednja mi drhti, tebe občuduje in časti, ti ljubezen mojega srca! Kaj sveta sem videl, kaj krasot sem 2 očesom, s srcem v svehi pil, a ves srečen vsakikrat sem bil, kadar k iebi šla nazaj je potl Kje je kras kot kras tvojih gora, kadar v solncu jim plamte čeri, kadar plaz pozimi z njih drvi, da grmi v soteskah do neba? ^<>300000CXX»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC»OOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC^^ {XXXXXX»0OOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOCXX30OC>OOOOOO(XXX)OOO0OOOOOOOOCX>OOOOOO0OOOD00O00O0O0C iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXX30(X}OOCX>OCKK»OOOOgOOOOCXmCKX>OOOOOOOOOOOOOOOC)00000: 25 Kje je kras ko tvoje so vode, ki s planin in po ravneh šume? Kje je kras ko tvoje so ceste, ki se v poljih, skoz vasi bele? Kje je kras ko tvojih gozdov kras? Daleč v svetu cena njih slovi! Kje je kras, kot kadar klas ob klas yeter v tvojih poljih valovi? Pridite sveta narodi vsi: kot v možeh je naših — kje je moč? Naj pokaže zemlja rod cvetoč kot deklet je naših. mleko, kri? — Domovina moja, krasna vsa! Morda zabim kdaj očetov dom, tebe, tebe zabil pa ne bom, ti ljubezen mojega srca! Domovina, moj zemeljski raj, kadar tek življenja dokončam, dušo svojo zopet Bogu dam, daj za grob ti v sebi tih mi kraj! O, da v tebi bi po smrti spal! Kot v naročju maternem otrok, pozabivši bolečin nadlog, do vstajenja mimo bi sanjal! OOOOOOCXXfOOOOOCXX)OOOC»OOOOOOOOOOC>OOOOOOOOOOOOOOC)000(XX}0000(XXlCX>0000