Zahovič gaje ušpičil Publikumu Da ne bi nikomur razneslo roke wm ] Od 11. do 23.12. v Planetu Tuš ST. 100 - LETO 61 - CELJE, 22.12. 2006 - CEHA 300 SIT ■ . Piatnik ihiviitelilffine Jaslice na sto in en način pretresel Vrtanje Nedeljsko kosilo I enejstimi Iv (Huiild Vceljslieniiaponi: »prainilie želijo na svobodo ^ Želite da so vaša okno Pj boli varno In hkrati vaš lercator ©©DoaBCP (MIM rf^fr sS^ prostor prezročevan J k Iji^AJ.-^^ tudi ko so zaprto? I080 12 24 www.mik-ce.si PRASVIČNI VLAKEC Z OBISKOM OEDKA MRA» 9770353734051 iivi IF spoštovani bralci! Današnja številka Novega tednika je še obsežnejša kot običajno, saj smo vam namesto 32 pripravili kar 48 strani branja. V torek, 26. decembra, namreč Novi tednik zaradi praznika ne bo izšel. Časopis bo spet med vami prihodnji petek, 29. decembra, ko bo izšla zadnja letošnja, že 101. številka. Želimo vam prijetno branje in lepe praznike! Uredništvo Novega tednika Božično sporočilo prijateljstva, solidarnosti, ljubezni in miru Sanjavi in pravljični božični čas je še posebej namenjen otrokom. Dete v jaslicah je nekakšen predstavnik vseh otrok sveta in ceb nas odrasle popelje na saneh sponii-7WV ali na krilih domišljije u otroška leta. Jaslice, ki dajejo božiču vsebino, imajovsre-dišču otroka, ki ni nenavaden samo zato. ker je položen v jasli in obkrožen z ovčkami, pastirskimi psi ter volom in oslom, temveč neprimerno bolj zalo, ker ni navaden človeški otrok. Zato je božič hkrati tudi resen praznik, praznik, ki vabi k razmišljanju vsakega človeka. Kristjani vidimo v betle-hemskem otroku učlovečene-ga Boga. To postavlja na glavo naše običajne predstave o Bogu. Bog ni strašen vladar, ampak najbolj ljubeča bližina za vsakega od nas. Izvirno sporočilo božiča je, da stoji za vsem. kar se ruim zgodi. Nekdo, ki nas ima nepreklicno in brezpogojrw rad. tako rad. da je iz solidarnosti z nami prišel delit z nami naše življenje takšno, kakor zna velikokrat biti v najbolj krutih okoliščinah. Ko se je Bog učlovetil, si ni izbral življenja na mehkih blazinah in prijetnih izjemah. Z nami je hotel živeti tako preprosto in ponižno, da ga lahko za prijatelja in sopotnika povabi vsak človek. Nikomur med nami se ni treba bati, da je premalo imeniten za Jezusovo družbo. Takšen je Jezus Anton Stres, celjski škof od svojega prvega dne med Tisti, od katerega vse prihaja in ki bo imel zadnjo besedo nad nami, nas ima neskončno rad, je naš prijatelj. To je božično sporočilo in zaradi tega so angeli peä: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem ...» Samo ljubezen lahko ustvarja mir. ker ustvarja prijateljstvo, sodelovanje in sožitje. Zato vam vsem in vsakemu posebej, ki berete te vrstice, posebno pa še tistim, ki ste na usodnih razpotjih med upanjem in obupom, med ljubeznijo in sovraštvom, med odpuščanjem in maščevanjem, med vero in dvomom, od srca voščim in želim tako doživete božične praznike, da bi vas usTnerile na pot zaupanja in dobrote in življenjskega optimizma in na njej utrdile, da bi tudi novo leto 2007 bilo za vas srečno in blagoslovljeno. fasadna zavesa s postavitvijo fasadne zavese na dvoriščnem pročelju Knežjega dvorca nadaljuje Mestna občina Celje obnovo in oživljanje edine tovrstne reprezentančne srednjeveške palače na slovenskih tleh. Kuliso, veliko kar 520 kvadratnih metrov, je zasnoval umetnik Miha Vipotnik. V tem času je to eno največjih umetniških del, razstavljeno na prostem v Evropi. Fasadna zavesa je od srede naprej tudi osveüjena. Poslikana iluzionistična podoba namiguje na novi dvorec, ki naj bi v prihodnjih letih zamenjal dolgočasno arhitekturo nekdanje »kasarne«. BS, foto: GREGOR KATIČ Plinovod po korakih Vlada je v sredo izdala Uredbo o državnem lokacijskem načrtu (DLN) za prenosni plinovod od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj. Sprejeta uredba daje podlago za pripravo projektne in tehnične dokumentacije po predpisih o graditvi objektov in predpisih o varstvu okolja, na podlag katerih se izda gradbeno dovoljenje in izvede parcelacija zemljišč. V DNL kot izvedbenem prostorskem aJctu za državno prostorsko ureditev so določene podrobne rešitve glede tehničnega, pro- metnega, komunalnega, varnostnega in okoljevarstvenega urejanja posega v prostor. Na novem plinovodu, v dolžini približno 17 km, je predviden priključek za tovarno Gorenje-Notranja oprema. Kot je znano, plinovod do Šoštanja gradijo za potrebe šestega bloka, ki bo v Tešu nadomestil stare, že iztrošene bloke. Plinovod bo dimenzioniran tako, da bo možno preko njega oskrbovati tudi široko potrošnjo vobčinali Braslovče, Šmartno ob Paki in glede na možnosti nadaljnjega razvoja tudi v Mozirju in Nazarjah. US Dobri ljudje za male bolnike Božiček, dedek Mraz in drugi dobri ljudje so se odločili, da tudi letos pričarajo praznično vzdušje na otroških oddelkih celjske bolnišnice. Malim bolnikom so v ponedeljek popestrili dan dijaki Gimnazije Celje-Center z igrico Palčki in dedek Mraz. V torek so program pripravili šolarji 1. osnovne šole, v sredo pa sta veselje po otroških oddelkih trosila Ronald McDonald in Božiček. Najbolj veselo je bilo v četrtek, ko je na otroški oddelek kirurških strok prišel dedek Mraz društva prijateljev mladi- ne s pomočniki: šolarji predmetne stopnje 1. osnovne šole in malčki Vrtca Anice Černejeve, ki so za svoje bolne vrstnike pipravili kratke nastope. Seveda je dedek Mraz obiskal tudi otroke na drugih bolnišničnih oddelkih, popoldne pa se je s svojim spremstvom na otroškem oddelku oglasil še Tušev Božiček. Da bo tudi današnji dan na otroških oddelkih praznično obarvan, bodo poskrbele vzgojiteljice in učiteljice bolnišničnega vrtca in šole, MBP, foto: CK Za spreminjanje, ne le ugotavljanje Zavod za zdravstveno varstvo Celje je povezan z življenjem v regiji Celjski zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) je s svojim strokovnim delom, v katerega se poleg 102 zaposlenih vključujejo tudi zunanji sodelavci, tesno vpet v življenje v regiji. Razmere, ki vplivajo na zdravje, ne le ocenjuje, temveč jih skuša tudi spreminjati. Tega pa seveda ne more sam, brez sodelovanja tako družbe kot posameznikov. To je bila tudi ena vodilnih misli prednovoletne novinarske konference. Na njej je direktor zavoda prim. doc. di. Ivan Eržen govoril o razvoju javnega zdravja v celjski regiji in med drugim poudaril: »Spoznanje, da zdravja ni mogoče povrniti in ohraniti zgolj z razvojem zdravstvene dejavnosti, temveč je treba z drugimi družbenimi ukrepi gojiti odgovoren odnos do njega, se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja. Treba je poskrbeti, da bo vsak družbeni sektor po svoje prispeval k izboljševanju pogojev za ohranitev in povrnitev zdravja posameznikov.« Da ne ^e vedno zlahka, priča zadnji primer iz Mestne občine Celje, ki je letos ukinila financiranje meritev onesnaženosti zraka. Dosedanje (letos jih je zavod delal še na svojo pest) so pokazale, da sodi Celje po onesnaženosti zraka s prašnimi delci v sam slovenski vrh, saj je kar 9 mesecev na leto prekomerno onesnaženo. No, milijonov tolarjev, kolik stanejo te meritve, očitno preveč, čeprav je brez njih praktično nemogoče spremljati uspešnost ukrepov, ki naj bi razmere izboljšali. Tako kot so jih v Celju že izboljšali pri onesnaženosti z žveplovim in dušikovim dioksidom ... Prim. Eržen je predstavil tudi uresničevanje pilotskega projekta Zdravo staranje, s pomočjo katerega žeUjo poiskati možnosri za izboljšanje kakovosü življenja starejših. O delovanju lokalnih akcijskih skupin, ki do- Mag. Haša Žohar Čretnik, Nuša Konec Juričič in dr. Ivan Emn 16 segajo dobre rezultate pri pomen za obvladovanje šir- lec DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 103 Televizijski in 74 radijskih programov AKCIJA JESEN ZDDS I PRIKLJUČITEV NA KRS - 9900,00 SIT / 41,ažaJR Analogna 'izijsKih :1 radijskih programov FRDMDCIJ5KA PONUDBA! e-mail; intemetcgcekabel. lektro TU R N Š E K preprečevanju odvisnosti, je med drugim spregovori predstojnica oddelka za si cialno medicino in promi cijo zdravja Nuša K^ Juričič. Mrežo želijo razši riü na celotno območje, vsebinsko pa še na druge teme, ki zadevajo javno zdravstvo, kot so na primer ekološki problemi. Krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomoril-nosri bodo že v začetku prihodnjega leta dopolnili s skupino za samopomoč za ljudi z depresijo in anksioz- Poraemben del dejavnosti celjskega ZZV je mdi mikrobiološki laboratorij, ki se ponaša s popolno zanesljivostjo rezultatov, med prvimi v Sloveniji pa je vzpostavil in-ternetno posredovanje rezultatov raziskav naročnikom. Kot je poudarila vodja laboratorija za klinično mikrobiologijo asist. mag. Tjaša Žohar Čretnik, je mikrobiološka diagnostika pomembna naložba v bolnikovo zdravje: »Pravočasna in kakovostna diagnostika omogoča usmerjeno predpisovanje antibiotikov, kar ima odločujoč odpornosti proti pi mikrobnim zdravilom.« MILENA B. POKUČ Okrnjen ugled direktorja Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivan Eržen, ki se je trikrat neuspešno potegoval za mesto direktorja Inštituta za varovanje zdravja RS, je na novinarski konferenci napovedal, da bo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Prepričan je namreč, da so ga na zadnjem razpisu zavrnili iz diskriminatornih razlogov. »Prvič, pred štirimi leti, mi je bilo rečeno, da želijo imeti na tem mestu mlad kader. Drugič so rekli, da niso nikogar izbrali, ker je dejavnost v fazi reorganizacije. Natretjem razpisu sem bil edini kandidat. Zavrnili so me, čeprav več kot odlično izpolnjujem vse razpisne pogoje in imam reference, da tisto, kar govorim, lahko tudi uresničim. Podporo mi je odtegnila vladna stran. Minister za zdravje mi je namreč v pogovoru očital, da sem se podpisal pod zahteve gibanja za ohranitev javnega zdravstva.« V svetu zavoda imajo večino člani, ki jih je imenovala vlada. Sicer pa od pritožbe ne pričakuje veliko: »Gre za moje osebno zadoščenje, saj sem bil na ta način di-skreditiran zlasti v tistih krogih, kjer me ne poznajo. Moj ugled je okrnjen,« pravi in dodaja, da je verjel, da pri imenovanju za takšno funkdjo odločajo izkušnje in strokovna usposobljenost. MBP iHNAŠI PO^^CI? Posvetni svetniki Najbrž sem res viden predstavnik Slovenske ljudske stranke - sem vodja poslanske skupine, po višini pa imam 183 centimetrov in mislim, da'se me res vidi. Jakob Presečnik, SLS Torkovo glasovanje o Zakonu o verski svobodi je pokazalo, da jedro vladne koalicija še vedno učinkovito zmobilizira svoj voOlni stroj v državnem zboru (DZ). Kljub obstinkciji cebtne opozicije (LDS-a, SD-ja in SNS-a), ki se ji je pridružila tokrat neposlušna koalicjska DeSUS, so s pomočjo obeh manjšinskih poslancev zbrali potrebnih 46 glasov, tako da je bil DZ sklepčen in so lahko glasovali o omenjenem zakonu. Glasovanja se je ude-ležOo 47 poslancev, edini, ki zakona ni podprl, pa je bil Mirko Zamemik (SDS), ki se je vzdržal. Sam pravi, da ni šlo za napačno tipko, ampak da se je zavestno odločil, da zakona ne bo podprl. >>S svoj o prisotnosti o sem zagotovil sklepčnost DZ-ja in možnost, da odloča o zakonu. Pred časom mi je vodja budistične skupnosti v Sloveniji lama Šenpen Rinpoče, s katerim se poznava že dlje časa, v pogovoru omenil pomisleke o zakonu, njegove besede pa so mi dale misliti, da uresničevanje verskih vrednot na račun drugih ni prava rešitev,« pravi zgornje-savinjski poslanec. Pri tem poudarja, da je »krščansko vzgojen človek«, ki spoštuje te vrednote, vendar pa zaradi tega ne zavrača tudi drugačnih pogledov. Vprašanje je, ali bo lahko svojo človeško Širino obdržal tudi ob morebitnem po- novni mju skem zakonu, če bo državni svet danes, v petek, izglasoval veto na zakon. Deset svetnikov, ki je podalo zahtevo za glasovanje o zakonu, je namreč prepričanih, da je vlada z njim prestopila ustavni okvir laične države, pa tudi ni usklajen, skim sporazumom. Najbolj jih je zmotilo ločevanje na cerkve in verske skupnosti (kar naj bi büo v nasprotju z ustavo in daje prednost Rimskokatoliški cerkvi). Hkrati naj bi vlada določala, katere cerkve so splošno koristne in jim na ta način, namesto z javnim razpisom dodelile dr- žavi ) sofin, mje. Če se bo svetniški de rici - v njej sta velenjski svetnik Drago Bahun in celjski predstavnik delojemalcev LadisUv Kaluža - pridružilo še 11 kolegov, bo morala vlada zbrati 46 glasov podpore, kar pomeni, da bo vsak glas dragocen. Tudi Zamernikov Zalo ni čudno, da je Lučan svoje takratno glasovanje prepustil »kasnejšemu razmisleku« in poudaril, da nima smisla govoriti o vetu, dokler ta nii^asovan. Kakšne so možnosti zanj, ni povsem jasno niti poznavalcem našega terapija demokracije, po njihovih besedah pa politični vpliv vlade v državnem svetu ni tako močan kot med poslanci. Pri slednjih je jasno, da bosta zakon podprla oba manjšinska poslanca, ki iz povsem pragmatičnih razlogov ponavadi glasujetav skladu z vsako vlado in si tako kupujeta priboljške za manjšini. Tüdi če bo vladajoča koalicija preglasovala morebitni veto, zakonski laižev pot ne bo končan. V opoziciji in v DeSUS-u so namreč že najavili ustavno presojo nekaterih členov, ki naj bi bili v nasprotju z ustavo, ker državljanu na primer nalagajo, da plačuje nekaj, česar mu ni treba. Prav državno financiranje cerkve je eden največjih kamnov spotike v skoraj dveletnih razpravah, saj je skoraj polovica poslancev prepričanih, da je s tem kršena ustava, ki cerkev ločuje od države. Zeleni tajkuni Poslanci so v torek prvič v svoji zgodovini razpravljali o letnem poročilu državnega sklada kmetij skih zemljišč in gozdov, kar je marsikoga močno začudilo, saj sklad razpolaga s približno 265 milijard tolarjev vrednim državnim premoženjem. Po medijsko odmevnem pranju umazanega perila o domnevnih nepravihiostih v skladu je računsko sodišče našlo za 1,5 milijarde tolarjev napak, ki pa naj bi jih v skladu že popravili. Vendar je računsko sodišče v poročilu zapisalo še dolg seznam očitkov na račun negospodarnosti v poslovanju sklada. Vranski župan Franc Su-šnik (SDS) je v razpravi pozornost usmeril na gozdna gospodarstva, ki so dobila 20-letne koncesije za upravljanje z državnimi gozdovi, zdaj pa kot delrtiške družbe pod vodstvom »zelenih baronov« mlatijo mastne dobičke. Po njegovih besedah les prodajajo po sedem do osem tisoč tolarjev za kubični meter, državi pa so še nedavno od tega dali okoli 500 tolarjev, zaradi zadnjih razprav v parlamentu pa so ta drobiž potem zvišali na tisoč tolarjev za kubični meter prodanega lesa, je ogorčen Sušnik. SEBASTUAN KOPUŠAR ričakala razpoloženjska glasba, ki jo je iz prozornega klavirja izvabljal Domen Khak. in mišičasto telo Ignovega plesalca. Celje je uspešno mesto župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je včeraj pripravil tradicionalni novoletni sprejem »za najboljše v mestu,« kot se je izrazil. V svojem nagovoru je zbranim dejal, da je bilo iztekajoče se leto eno najuspešnejših in najbogatejših v dosedanji zgodovini mesta. Zahvalil se je vsem za njihov prispevek k dosežkom, med katerimi je omenil do konca prenovljeno Mariborsko cesto in vzhodni avtocestni priključek, Cero, začetek gradnje nove šole na Polulah in gradnjo prizidka k Osrednji knjižnici- K tem dosežkom je treba prišteti še vse uresničene projekte, izzive in cilje v podjetjih in organizacijah. »Uspehe so opazili doma in v tujini- Še nikoli ni bilo v Celju toliko različnih delegacij, ki so prišle pogledat, kako smo v Celju rešili vitalne probleme,« je spomnil Šrot in poudaril, da želi Celje postati uspešen razviti del Evrope »Ob vseh teh uspehih, razvoju in napredku pa se moram kdaj vprašati, ali živimo kaj bolje. Ne le v materialnem smislu. Je to tisto, kai si želimo, je res potrebna vsa brezglava naglica življenja. pogosto tudi nestrpnost, ko bi vse moralo biti narejeno že včeraj? Si znamo najti čas zase, za družine, prijatelje in znance? Moja želja je, da ostanemo uspešni, delovni, ino-vativni in pogumni, ob vsem tem pa naj nas hud tempo življ enja ne zasvoj i in vzemimo si čas zase, za dušo, za prijatelje in znance,« je ob novem letu zaželel Bojan Šrot. Spored so sooblikovali pianist Domen Kitak, sopranist-ka Andreja Zakonjšek, skupina Igen in Tina G. BRST Foto: ALEKS ŠTERN Celjski komunikacijski mrk v torek dopoldne so marsikaterega Celjana presenetile »mrtve« telefonske povezave in onemogočen dostop do svetovnega spleta. Kmalu je postalo jasno, da ni šlo zgolj za trenuten zaplet. V Telekomu so pojasnili, da je bilo zaradi nepazljivosti pri izvajanju gradbenih del na Vodnikovi ulici poškodovanih več vodov in sicer trije optični in dva 1000-parna (koaksialna]- voda. Brez telefonskih, pa tudi ADSL, ISDN povezav je ostalo več kot 2,500 uporabnikov. Do zapletov je ob tem prišlo tudi v Zdravstvenem domu Celje, kjer so bile prekinjene vse telefonske povezave, ui-gentna služba pa se je za nujne primere morala preveza-ti na enotno telefonsko številko za klice v sili 112, od koder so urgentno službo obveščali o najnujnejših primerih. Osebje zdravstvenega doma je za ves dan ostalo brez dohodnih in odhodnih telefonskih klicev, moteno je büo tudi delovanje terminalov za potrjevanje zdravstvenih izkaznic. Telekomove ekipe, tako celjske kot ljubljanske, so se popravil lotile nemudoma in bile na terenu tudi čez noč, kot nam je povedal Boris Ziherl iz Telekoma. Te- Vzrok za telekomunikacijski mrk vCelju je bila nepazljivost pri gradbenih delih na Vodnikovi ulici. žave so dokončno odpravi- dal, nastalo škodo še oce- li v sredo do 14. ure, ko so njujejo. uspeli popraviti še zadnji PM koaksialnivod.KotjeŠedo- Foto: GREGOR KATIČ Pred nadvozom revizija Pred gradnjo nadvoza čez železniško progo vŠtorah je bilo v torek izdano gradbeno dovoljenje za prvo fazo, ki bo na ozemlju štorske občine. Dan pozneje, v sredo, naj bi sledilo odpiranje ponudb za izbiro izvajalca del, ven- dar je že pred tem prišlo do zahtevka za revizijo, ki jo je zahteval eden od kandidatov za izvedbo gradbenih del. Gre za podjetje Strabag iz Avstrije. V občinski upravi omenjajo, da pomeni to za začetek del eden do dva meseca zamika. BJ Cepljenje deklet proti raku Po novem letu tudi v Celju cepljenje proti raku materničnega vratu -Zaenkrat še samoplačniško Spoštovane občanke/ spoštovani občani, ob božičnih praznikih vam želimo čim več lepih trenutkov preživetih y družbi najbližjih! ljubezni, osebnnmjHislovmh uspehov, pozitivne eneipj%|puMičenih želja! Občina Laški Frani Ždolšek Cepivo, ki uspešno preprečuje raka materničnega vratu, prihaja tudi v Slovenijo. Kot nam je povedala predstojnica oddelka za epidemiologijo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Skaza, bo cena cepiva znana še ta teden, cepiti pa bodo začeli, tako kot drugod v Sloveniji, v začetku prihodnjega leta. Prva cepljenja proti raku materničnega vratu oziroma proti humanim paplloma virusom so že opravili v zasebnem diagnostičnem centru Barsos v Ljubljani, kjer komplet treh cepljenj stane od 350 do 380 evrov. Cepivo, ki so ga razvili minulo leto, že uporabljajo v ZDA, Avstraliji, Kanadi in tudi Avstriji, Nemčiji ter Franciji. V Avstriji stane komplet cepljenj okoli 650 evrov, medtem ko se v Nemčiji cena giblje okoli 460 evrov. Cepljenje je namenjeno dekletom med 9. in 26. letom. Najboljši čas za cepljenje je pred prvim spolnim odnosom. Cepiti se je treba vsaj trikrat. Drugič se morajo dekleta cepiti dva meseca po prvem cepljenju in tretjič še po šestih mesecih. Cepljenje bo mogoče vam-bulantah zavodov za zdravstveno varstvo po Sloveniji. Zaenkrat bo samoplačniško, je pa že slišati zahteve po splošnem cepljenju na stroške zdravstvenega zavarovanja, čeprav so mnenja o utemeljenosti množičnega cepljenja deklic deljena. V prid cepljenju so se izrekli na primer člani Združenja za ginekološko onkologijo, kolposkopi-joincervikalno patologijona nedavni okrogli mizi o raku materničnega vratu. Svoja priporočila je objavila tudi strokovna skupina za uvedbo tega cepljenja, ki že dobro leto deluje pod okriljem Inštituta za varovanje zdravja RS. V strokovni skupini priporočajo, naj se ce- pivo uporablja za preprečevanje predrakavih sprememb materničnega vratu hujše stopnje (CIN 2 in CIN 3), raka materničnega vratu, predrakavih sprememb vulve hujše stopnje (VIN 2 in VIN 3) ter anogenitalnih bradavic (kondilomov), povzročenih z genotipi 6,11,16 in 18. Priporočila so skladna s priporočili Evropske agencije za zdravila. V Sloveniji je med ženskami, ki so poučene o novem cepivu, zanj veliko zanimanja. V minulih dneh so se svetniki Občine Komenda pri sprejemanju proračuna odločili, da 1,5 milijona tolarjev namenijo za cepljenje 50 deklet v 8. in 9. razredu osnovne šole. Člani skupine, med katerimi so strokovnjaki s področja onkologije, ginekologije, infektologije in epidemiologije, so prepričani, da bo ce- Raka na materničnem vratu v več kot 90 odstotkih povzročajo humani pa-piloma virusi (HPV), ki se prenašajo edino s spolnimi odnosi. pivo pomenilo veliko pridobitev za zmanjšanje razširjenosti raka materničnega vratu, ki ga v veliki meri povzročajo ravno humani papi-loma virusi. Seveda pa cepljenje ne bo nadomestilo programov zgodnjega odkrivanja raka, kakršen je slovenski program Zora. Rak materničnega vratu je v svetovnem merilu drugi najpogostejši vzrok snuti zaradi raka pri ženskah. Tudi pri nas je rak materničnega vratu še vedno zelo pogost, saj vsako leto povprečno odkrijejo 200 novih bolnic (celjsko območje presega povprečja). Najpogosteje zbolijo ženske v starosti med 35 in 55 leti. MILENA B. POKLIC ^AKCIJA Vino, konji in lonci Nekoč je bila Prežinska vas, kjer je danes dobro vino - V nekdanji »furmanski« vasi so še privezani konji Večina skuša to vas med Šlorami in Šentjurjem prevoziti čim hitreje, pri čemer je Prožinska vas veliko več kot tranzitni kraj ob zelo prometni cesti. Bolj pozorni opazijo gasilski dom, poznavalci kraja pa vam bodo povedali tu^ o vinogradnikih, konjenikih ter enem zadnjih slovenskih lončar- Vas je dobila ime po nekdanjem gradu Prežin v Šentjanžu nad Šlorami, ki je stal ob cesti na Svetino. Ime gradu je botrovalo imenu Kom-pol, ki so se nekoč imenovale Sveti Lovrenc pod Preži-nom, in imenu Prežinske vasi, ki je po drugi svetovni vojni postala Prožinska. A omenjena vas ima svojo zgodovino. V zaselku Opoka je spomenik v spomin na pohod partizanske XIV. divizije, nedaleč proč naj bi bil iz zadnjega obdobja druge svetovne vojne pokopan ustaški zaklad. O tem so se pred leti razpisali tako hrvaški kol slovenski mediji. Danes je Prožinska vas največja vas štorske občine, tako po površini kot po številu prebivalcev, smo ugotavljali z njenimi vaščani v začetku tega tedna. »Pri Vrbnem meji na šentjursko občino, potem na Blagovno, Ljubečno, Teharje, Štore, Kompole in Svetino,« je podkrepil omenjeno Ivan Stojan, nekdanji dolgoletni predsednik gasilskega društva, ki je eden najboljših poznavalcev tega kraja. vvdem kraju kadamska in predstavlja bližnjico med vasema, ki ju povezujejo skupna šola in vrtec, gasilski dom, sedež župnije in pokopališče. Ko pride do hudih prometnih nesreč na glavni cesti, služi ta makadam kot obvozna cesta. Vaščani so se med našim obiskom pritoževali tudi zaradi poplavljanja Voglajne, kar posebej občutijo kmetovalci. Delno rešitevbi pomenila poglobitev ali očiščenje struge, medtem ko bi bila po njihovem mnenju najboljša regulacija. Na olimpijadi Naši . sogovorniki, s katerimi smo se zbrali v gasilskem domu, so zadovoljni, da so v vasi v zadnjih letih pridobili pločnik in javno razsvetljavo, saj je bilo pred tem veliko prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Potreb je še veliko, saj so kot edina vas v občini brez športnega igrišča, radi bi tudi Izboljšanje povezovalne ceste med Pro-žinsko vasjo in Kompolami. Gre za cesto Kompole-Mo-ste, ki ostaja kot edina pomembnejša cesta v občini ma- V vasi so najbolj ponosni na Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas, ki povezuje največ vaščanov, pri čemer je v gasilskem domu tudi središče dogajanja. Med obiskom smo se pogovarjali s sedanjim predsednikom društva Marjanom TYžanom ml. in podpredsednikom Darkom Popovičem ter z nekdanjima predsednikoma Marjanom Tržanom st. in Ivanom Stojanom, ki so opozorili tako na dosežke kot težave. Največji dosežek prožin-skih gasilcev je nedvomno bronasta medalja na gasilski olimpijadi v Berlinu leta 1993, ko se jim je nasmihala celo zmaga. V vitrini je nešteto pokalov z vseh mogočih tekmovanj, saj se je zgodilo, da so bili v enem samem dnevu na treh različnih tekmovanjih in na vseh tudi zmagah! Predani gasilec, kmetovalec Marjan Žma-har, je bil na primer pred le- V gasilskem domu. kjer se pokali karnizajo. Ti Marjanom Tržanom sL, ti zmagovalec na velikem tekmovanju v avtokrosu. Tradicionalno gasilsko tekmovanje z vrtno veselico pripravljajo vsako leto tudi v Pro-žinski vasi, in to zadnjo soboto v juliju. Njihova opremljenost? »Naša gasilska avtocisterna je stara osemnajst in orodno vozilo deset let, pri čemer cisterna veljavnim standardom ne ustreza več. Tudi osebne in skupne opreme nam primanjkuje,« so opozorili sogovorniki. »Zaradi potrebe po novi cisterni je nujna gradnja nove, večje garaže, prav tako je treba zgraditi gasü-sko vadbišče za urjenje desetin, ki bi lahko obenem služilo za vaške športne potrebe,« so dodali. Prožinsko gasilsko društvo z nekdanjim imenom Prožinska vas-Vrb-no je bilo ustanovljeno leta 1938, medtem ko so prvi gasilski dom postavili leta 1947. V društvu je danes povezanih 105 aktivnih članov ter 47 mladincev in otrok, ki so vključeni v moške desetine, žensko desetino ter mladinski in otroški desetini. Društvo pokriva tudi območje Kompol, Šentjanža, Ogorev-ca ter del Vrbnega v šentjurski občini, saj ogenj ne pozna meja. Prožinski gasilci so nekoč pripravljali celo igre, danes pa med drugim mate-rinsko-družinski pohod na Resevno za materinski dan. »Furn nska v akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali VRH NAD LAŠKIM. Našo novinarko boste našli v sredo, 27. decembra, ob 16. uri v gasilskem domu, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! vas Prožinski upokojenci so povezani v pododbor Društva upokojencev Štore v Prožinski vasi, ki ga zadnja tri leta vodi Emil Gajšek. V občini imajo približno sedemsto članov, od tega v Prožinski vasi šestdeset, ki jih najbolj pritegne področje izletništva, je povedal predsednik pododbora. Z zanimivo vasjo sta t^ sno povezana tudi Društvo vinogradnikov Polič Štore in Konjeniško društvo Štore. Iz Pro-žinske vasi sta tudi novi predsednik vinogradniškega druš- tva sune Fterenčak ml. in prvi predsednik Jani Glavač, od tam sta tajnik in blagajnik društva, tam je večina trsov v štorski občini in največji vinogradnik [omenjeni Glavač) ter dobra polovica od sedemdesetih članov. Vinogradniki iz občine Štore spadajo po kakovosti ocenjenih vzorcev v Vinorodni deželi Podravje med društvi v zgornjo ti-etjino. Letos je bilo že njihovo četrto ocenjevanje vinskih vzorcev, ki je v spomladanskih mesecih, v tem tednu pa je sledila njihova vsakoletna strokovna vinska poku-šina, kar bistveno prispeva k vedno višji kakovosti štorske-ga vina. Omenjene prireditve so seveda lqe drugje kot v gasilskem domu v Prožinski vasi, kjer so prav tako vinogradniška strokovna izobraževanja in predavanja. Še več, tamkajšnji vinogradniki, ki so povezani v društvo že devet let, so se v preteklosti odpravili na ekskurzije v Šampanjo, Bur-gundijo, Toskano in na Madžarsko, prihodnje leto pa bodo v Potenju. Dve leti starejše je konjeniško društvo, ki temelji na starodavni »furmanski« tra- diciji Prožinske v imeli »furmanske« konje na vsaj desetih kmetijah. »Ukvarjamo se zrekreativnim jezdenjem in se udeležujemo različnih konjeniških iger, kot je na prtmer spretnostna vožnja z dvovprego, različnih viteških iger in podobno. Udeležujemo se različnih konjenic, od Valvazorje-ve do Pohorske, sodelujemo tudi na pohodu IV. divizije in na >žegnanjih< konj,« je opisal delovanje Emil Bučar, ki je predsednik vinogradnikov od letos. Tradicionalno konjenico pripravijo ponavadi tudi v Štorah, in to v jesenskem času. V Prožinski vasi je večji rejec hladnokrvnih konj Franc Gajšek ter toplokrvnih Slavko Buser. Med dobrimi dvajsetimi člani konjeniškega društva je četrtina iz Prožinske vasi. In če so imeli v tej vasi nekoč «furmane«, je treba povedati, da ni manjkalo niri lončarjev. Danes je med zadnjimi v Sloveniji domačin Franc Buser, ki se z lončarstvom preživlja celo poklicno. O zanimivem prožinskem lončarju pa več ob naslednji priložnosti. BRANE JERANKO Razglednica Prožinske vasi, ki se imenuje po gradu Prežin. {Foto: Langus). VsakitoreklJT^tek! Še vedno ste lahko zraven! C cetis U-yi^ rmmn W£M PfiEMOGOVNU Prihodnje leto bo itiili tudi celostno grafično I levi je star znak z }rodjem. ki ne ustreza zahtevam sodobnega časa, in na desni nov znak Dobro leto za velenjske »knapefc Letošnje leto je bilo za Premogovnik Velenje (PV) izjemno uspešno. Izkopali so 3,9 milijona ton premoga. ki je imel rekordno kurilno vrednost. Nekaj tega se odraža tudi v poslovanju, saj bodo namesto načrtovane 1,4 milijarde tolarjev izgube ustvarili 100 milijonov tolarjev dobička. Temu so botrovali predvsem večja prodaja premoga in varčevalni ukrepi. Podrobneje so rezultate predstavili na ponedeljkovi novinarski konferenci, na kateri je direktor dr. Evgen Dervarič predstavil še dni-ge prelomnice. Zaradi gradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj se je namreč podaljšala življenjska doba PV-ja: «Po prvotnih načrtih je bilo zaključevanje odkopa- vanja predvideno v letu 2025, a z novo naložbo je ta meja premaknjena na leto 2040. To pomeni, da bo v Velenju delo dobila še ena generacija rudarjev, pri čemer bodo . pomembno zmanjšana tudi negativna demografska gibanja v Šaleški dolini,« je poudaril dr. Dervarič. VPV-jubodo do leta 2014 še naprej letno nakopali približno Štiri milijone ton premoga, po tem letu pa bo proizvodnja postopoma upadala, skladno z dinamiko proizvodnje električne energije v Tešu, Cena premoga naj bi v letu 2011 znašala 2,25 eu-ra na giga joul. Tako bo PV lahko posloval s primernim dobičkom, pri čemer bodo polovico vsako leto usmerili v sklad za zapiranje pre- mogovnika. V razvojnem načrtu je predvideno postopno zmanjševanje števila zaposlenih pri procesu odkopavanja premoga, in sicer naj bi bilo čez pet letvPV-ju 1.400 zaposlenih. Ob tem todo skrbeli tudi za nove zaposlitve. Na področju prestrukturiranja poslovnega sistema je premogovnik družbenik v 14 odvisnih družbah. Po končani privatizaciji bosta v večinski lasti PV-ja ostali le družbi HTZ in PV Invest, čeprav bodo letos vse odvisne družbe poslovale pozitivno. Za potrebe proizvodnje bodo prihodnje leto ustanovili še družbe Sipoteh, Robinoks ter Mi-krotisk, medtem ko nameravajo v letu 2008 zgraditi največjo sončno elektrarno v Slo- ni] i. US. Tekstilci dobili ves denar Stečajni upravitelj Branko Dordevič je ta teden 212 bivšim delavcem Tekstilne tovarne Prebold izplačal še zadnji del terjatev, ki so jih imeli do pred dvema letoma propadlega podjetja. Delavci so dobili še polovico ene od neizplačanih plač in zadnji regres za let- ni dopust, kar je skupaj zneslo 21 milijonov tolarjev. Kot je dejal Dordevič, so delavci, ki so jim v stečajnem postopku priznali za dobrih 300 milijonov tolarjev terjatev, zdaj poplačani v celoti. Stečajni upravitelj je doslej poplačal tudi za približno 390 milijonov tolarjev ter- jatev, ki so jih prijavili hipotekami upniki, nekaj dolga je še ostalo do države in bank. Zaradi dveh tožb (na Hrvaškem in v Nemčiji) Branko Dordevič predvideva, da se bo stečaj tekstilne tovarne lahko zaključil šele leta 2008. JI Namesto voščilnic - donacija Ni veliko podjetij, ki bi namesto za poslovna darila denar namenila za delo dobrodelnih organizacij, pa čeprav je to, poleg humanitarne note, tudi dobra naložba v samo ime podjetja. Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Celje je z delom denarja, ki so ga prejšnja leta namenili za nakup novoletnih daril, polepšalo praznične dni pe-diatričnun oddelkom bolni- šnic na območju, ki ga pokriva. Predsednik uprave mag. Viktor Tajnšek je v torek predal donacijo v vrednosti dva milijona tolarjev predstavnikom bolnišnic Celje, Brežice in Slovenj Gradec. V celjski bolnišnici bodo z donacijo kupili ultrazvok za kardiološke bolnike na pediatriji. Po besedah mag. Tajnška bodo tovrstne humanitarne akcije nadaljevali tudi v prihodnjem letu, saj se zavedajo, daje pod- ) marginalija 1:03 703 10 60, fax: 03 703 K SfJet; lAVM-mai^ralija si Merkur v roke Mercatorju ali Tušu ali... že dolgo napovedan umik države iz družb v izbranih primerih ni več zgolj pravljica. Za nekaj več kot 24-odstotni delež Merkurja, ki je pred kratkim šokiral z vestjo o skoraj 64-odstotni zadolženosti, sta ponudbi že oddala dva največja slovenska živilska trgovca Mercator in l\iš. To sta zagotovila tako Kapitalska družba (Kadi kot Slovenska odškodninska družba (Sod). Zaradi zagotavljanja enakopravnega položaja pri konkuriranju za ta delež in zaradi maksimiranja prodajne vrednosti sta se tako Kad in Sod odločila, da delež v Merkurju prodata najboljšemu ponudniku na dražbi. Ta bo v naslednjem tednu, prodajni postopek pa naj bi bil zaključen do sredine januarja. Tako Mercator kot podjetje Tuš svoje ponudbe ne komentirata, vsaj s podrobnostmi ne. Kot so nam sporočili le iz Skupine Tuš, so ponudbo oddali s ciljem povečanja sinergijskih učinkov v trgovinski dejavnosti na vseh njihovih ciljnih tržiščih, torej tudi vdržavah bivše Jugoslavije, Javna »skrivnost« pa je, da so »okoliščine« Mercatorju bolj naklonjene kot Tušu. Strokovnjaki poudarjajo, da nakup slabe četrtine Merkurja že ne pomeni prevzema, lahko pa precej ovira načrte družbe. Govori se tudi, da naj bi se v nakup vpletel še tretji ponudnik. O njegovih namerah pa je še manj znanega. Možno je tudi, da se kdo pojavlja le zato, da bi ceno nakupa še izboljšal, podobno, kot se je nedolgo nazaj dogajalo v pekarski vojni. Tega prodajalca nista zanikala. RP Oklepniki le v Gorenju Nadzorni svet Gorenja je v torek potrdil gospodarski načrl velenjske družbe za leto 2007. Letošnje poslovanje so nadzorniki ocenili kot uspešno, gospodarski načrt za prihodnje leto pa kot ambiciozen, saj Skupina Gorenje načrtuje dvošte-vilčno rast. V Gorenju računajo na večjo proizvodnjo in prodajo, pri čemer bodo 80 odstotkov gospodinjskih aparatov izdelali v Velenju, po deset pa na Češkem in v Srbiji, V okviru strategije zunanje rasti upravo čakajo odločitve o strateških partnerstvih oziroma prevzemih manjših proizvajalcev. Delničarji lahko pričakujejo povabilo k prvi dokapita-lizaciji v prvem kvartalu prihodnjega leta, pri čemer bodo obstoječi delničarji ohranili prednostno pravico. Po-večiije kapitala je tudi osnova, ki bo Gorenju omogočila nadaljnjo rast. Uprava Gorenja je prepričana, da so visok obseg poslovnih aktivnosti inovativni izdelki in obvladovanje stroškov ključni dejavniki pri doseganju ambiciozno zastavljenih ciljev v letu 2007, Prav tako v torek je minister za obrambo Kari Erjavec s podjetjema Rotiš in Patria končno podpisal v javnosti silno odmevno pogodbo o nakupu pehotnih bojnih vozil 8x8- Gre za dobrih 66 milijard tolarjev vredne oklepnike, ki so v javnosti med letom dvigovali kar precej prahu. Kot je znano, se bo serijska proizvodnja oziroma montaža vozil začela leta 2008 v velenjskem Gorenju, ki bo nosilec posla. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki med letom ni želel komentirati spornega nakupa, je zadovoljen, daje bila pogodba podpisana v letošnjem letu. Gorenje pa naj bi kot eden izmed partnerjev povezalo slovensko industri-jo. US Da za razdelitev Etola Pred tednom dni so delničarji Etola s skoraj 90 odstotki glasov potrdili nameravano delitev Etola na dve družbi. Po vpisu v sodni register bosta na osnovi sklepov skupščine nastali dve samostojni pravni osebi. Osnovni kapital prenosne družbe Etol bo predstavljal 60-odstotni delež, osnovni kapital nove finančne družbe Finetol pa 40 odstotkov dosedanjega kapitala družbe Etol, Delničarji na ta način niso ničesar izgubili, poudarja uprava, saj bodo imeli vrednost delnic v vsald družbi glede na navedeni odstotek. Namige, da se bodo sredstva Etola z ustanovitvijo finančne družbe prelivala v družbo Eliterb, ki naj bi jo na Nizozemskem ustanovili ključni kadri Etola, in tako oškodovala druge delničarje, uprava odločno zavrača. Kot pravijo, nizozemska družba nima vpliva na Etol in njegovo razdelitev, pač pa je s celjskim podjetjem povezana le zaradi realizacije opcijskega načrta, sprejetega leta 2001. »Ta zajema 22 opcijskih upravičencev, ki pa niso bili samo vodilni kadri, ampak strateški oziroma ključni kadri Etola. Realizacija opcijskega načrta poteka po svojem postopku, neodvisno od družbe pred in po oddelitvi,« je pojasnila uprava. RP www.radiocelje.coni pora gospodarstva zdravstvu nepogrešljiva. Vigrad, ki je »zaslovel« predvsem zato, ker je prvi na trg lansiral mobihie wc-ka-bine in tako zapolnil tržno nišo, vsako leto del sredstev, namenjenih za novoletne voščilnice in darila, podari v humanitarne namene. Letos so znesek v vrednosti 200 tisoč tolarjev izročili Javnemu zavodu Sodo - za brezdomce. MBP, RP AVTO iOLA KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEČ Posebni novoletni popusti, nagrade, garancija Polj bomo spet spoz-Db že znanih nove us-)lce in njihove simpa-izdelke, TV Smola z evrokalkulatorji Evro je pred \ opozarjajo tudi br olajšala zadrege z novo valut« pravice. i. evrokalkulatorji pa žal ne povsod. dci, ki naj bi jim država pomočjo omenjene na- t celj- Najprej so se p nekaterih stolpni ski Lavi, s Sladkt nekaterih predelov središča Celja ... Tolarju bijejo zadnje ure, zato smo v začetku tedna preverili v Banki Slovenije, kako je s pogrešanimi evrokalkulatorji. »S Pošto Slovenije, ki je bila odgovorna za distribucijo kalkulatorjev po načelu en poštni nabiralnik - en kalkulator, preverjamo, zakaj jih določeni predeli niso dobih. Kalkulatorji bodo dostavljeni naknadno. Gospodinjstvom, ki kalkulatorjev še niso dobila, se iskreno opravičujem, dostavili jim jih bomo naknadno,« je že po nekaj urah odgovorila Cordana Pipan iz službe za odnose z javnostmi v Banki Slovenije. Radovedni novinarji se s takšno razlago seveda ne zadovoljijo, zato smo se pozanimali še na drugem koncu države. V Mariboru, kjer je sedež Pošte Slovenije, od koder je prispel odgovor manj hitro. »Pošta Slovenije je dostavo evrokalkulator-jev opravila v skladu z navodili Banke Slovenije, in sicer v vsak hišni predalčtiik en evrokalkulator, ne glede na število naslovnikov na hišnem predalčniku oziroma - Št. 100 - 22. na število gospodinjstev, ki ta predalčnik uporabljajo,« je odgovorila Megi Jarc iz poštne Službe za odnose z javnostmi. Kako? V Ljubljani govorijo eno, v Mariboru drugo? Znova smo se pozanimali na obeh koncih Slovenije, saj so podatid s terena dmgačm. Naslednji dan je bilo iz Maribora poslano novo »pojasnilo« poštarjev, zdaj popolnoma drugačno: »Glede na to, da je na določenih območjih zmanjkalo evro kalkulatorjev za dostavo, se z Banko Slovenije dogovarjamo za ustrezno rešitev glede dodatnih količin evrokalkulatorjev za distribucijo, ki bodo dostavljeni do konca letošnjega leta oziroma do sredine meseca januatjaprihodnje leto,« je pisalo v dodatnem pojasnilu Jarčeve. Evrokalkulatorjev je torej zmanjkalo, zadnji občani pa jih bodo prejeli takrat, ko bo »zmanjkalo« tolaijev ... BRANE JERANKO Foto: GK Spoirafi^ama be, ki mi 50 fe nekoč prq)0-'. vedoval iiek pnjatelj. Pcäeg -te^ da je biia.zelo sunpa-tJöna, je zgovorna v več smislih; . . Ko )e nekoč obiskat afnš-}gor rastU« ob črnem kruhu in margarini, vendar je bilo razpoloženje kJjub temu vedno odlično. Imeli smo čas za igro, prijateljevanje, in tudi >špetir<, saj smo se otroci morali brusiti drug ob drugem.« Kaj ste najprej postavili: jaslice ali božično drevo? Božično drevo smo postavljali nazadnje, medtem ko smo se prej ves teden vsi otroci z očetom vred ukvarjali s postavljanjem jaslic. Vsak je nekaj delal za jaslice, ki so bile dokaj velike. Za jaslice smo živeU, postavljanje je bilo nekaj posebnega. Pripravili smo »štalco«, ovčke, pastirje, vsak je hotel nekaj dodati, čeprav samo pri postavitvi ali pe-stavitvi ograje. Prihajali smo z novimi idejami, in ko smo potrebovali slamo, smo morali do kmetov na podeželje. Božično drevo smo okrasili popoldne pred svetim večerom. Imeli smo še nekaj malega okraskov, menda iz stare Jugoslavije, na vrh smo postavili špico, ki smo jo izredno paziÜ, saj smo vedeli, da je prihodnje leto pač ne bomo imeli več, če se bo razbila. Sledili so umivanje, moUtev in večerja. Potem so se odprla vrata v sobo z jaslicami in božičnim dreveščkom, pod katerim so bila pripravljena darila. Kakšna darila ste dobili? Skromna, vendar smo jih bili izredno veseli. Suho sadje, orehe, kakšne nogavice, svinčnike, perilo ... Potem ste odšli k polnočnici... Kako sem bil nesrečen zaradi visokega snega, ko sem bil majhen. Stanovali smo v hiši ob gozdu pod cerkvijo sv. Jožeta. Z bratom sva ministrirala in gospod je rekel, da naj bomo v cerkvi že ob enajstih zvečer, da se bomo pripravili. Gazila sva po visokem snegu proti cerkvi, ko sta naju ustavila takrat še miličnika. Ko sva povedala, kam sva namenjena, sta naju napodila domov. In spet sva gazila nazaj ter daleč naokrog zaobšla miličnika, da sva zmučena, zasopla in pregreta prišla v cerkev in bila zraven pri polnočnici. Kaj vam božič pomeni danes? Človek na ta praznik gleda drugače kot otrok in drugače danes, v zrelih letih, v drugem obdobju in z dnigačnimi življenjskimi izkušnjami. V tem prazniku vidim dva po- »Priprave na praznik so bile vedno nekaj posebnega, toliko bolj v tistih časih, ko smo skromno živeli. Naše ženske so počasi začele peči pecivo in po vsej hiši je omamno dišalo. Otroci bi radi kar takoj segli po tistih dobrotah, a seveda nismo smeli. Takrat je büa še navada, da je bil ob največjih praznikih, kot sta bila božič in velika noč, strog post in zato je bila želja po dobrinah in dobrotah toliko večja, da smo jih znali toliko bolj ceniti in uživati. Danes takih užitkov niti nimamo, ko sedemo k praznično obloženi mizi. Naj bo miza še tako privlačna, smo že siti. In ker si sit, tudi najboljše stvari ne teknejo več tako, kot bi morale.« membna vidika: prvič, da je tukaj med nami nebogljen otročiček izročen na milost in nemilost odrasUm. Od nas je odvisno, kaj bomo iz njega naredili. Ali nas bo nagovoril in bomo zanj poskrbeli ali pa ga bomo prezrli in se ne bomo zmenili zanj. Zdi se mi, da je to pač način, kako Bog prihaja med ljudi. Drug vidik je, da vedno prihaja med tiste, ki so najbolj nebogljeni, šibki in nemočni, ki potrebujejo človekovo pozornost, solidarnost in pomoč. Zdi se mi, da je mogoče ta vidik v našem zahodnem svetu, ki se le koplje v blagostanju, nekoliko stopil v ozad- je in bolj poudarjamo to družinsko idilo v trenutku, ko družine pravzaprav ni več. Družine so razbile in le tu in tam je še kakšen otrok. No, s tega vidika razumem, da želimo nekako doživeti vsaj en dan v letu üsto, kar naj bi bila družina. Tu se kaže velika nostalgija in ne veijamem, če je to ravno rešitev za nas vse. Po mojem je rešitev, da spremenimo odnos do življenja in da smo solidarni s tistimi, ki našo solidarnost in pomoč potrebujejo, recimo v deželah v svetu v razvoju, in drugič, da smo soEdami s tistimi, ki jih med nami še ni. Na življenje moramo začeti gledati bolj pozitivno, in sicer v tem smislu, da smo tudi mi pripravljeni kaj storiti, da bi se med nami rodilo več otrok in da bi bilo med nami več otroškega živža-va in ne da človek s skrbjo gleda, kako je vsako leto manj rojenih otrok v naši deželi in ko oblast še načrtuje, kje bo zaprla vrtce in osnovne šole. Zdaj je na univerzi, kjer sem, pravi bum, ampak čez deset let bomo lahko začeli zapirati predavalnice, saj ne bo več študentov. Skratka, mislim, da bi božični čas moral za nas postati praznik naklonjenosti in gostoljubnosti do življenja. Da življenje nastaja in se rojeva tudi med nami. Kje boste preživeli letošnji sveti večer? Doma, v Celju. Najprej pri sv. Duhu, kjer tamkajšnjim duhovnikom ob večjih prazni- kih že dobrih deset let pomagam, potem bom s svojimi v domačem okolju. Pridejo vsi člani družine s svojimi družinami. Mama je še pri moči in kljub 84 letom še vozi avto ter obiskuje ljudi v stiski, jim pomaga z besedo in s priboljški. Veliko se pogovarjamo, zelo prijetni so tudi pogovori z nečaki in nečakinjami. Upam, da se bo katera kmalu znašla v blagoslovljenem stanju in da se bom lahko pohvalil s pranečakom. (Globok in iskren smeh, op. p.), Čepravje mama Lojzka vse življenje cvet-ličarka, ste njen najlepši šopek prav gotovo njeni otroci... Verjetno, saj so vse mame take. A imam občutek, da so danes mame bolj ponosne na vnuke, ti so njihovo pravo bogastvo. Kar nismo smeli mi, vnuki prav gotovo lahko. Mi smo mamine rože, vendar so tiste ljubke rožice mimoze zdaj vnuki. Veliko pišete? Cobiss navaja več kot 1100 enot. Napisa! sem šest knjig, pravkar je izšla tudi znanstvena študija z naslovom Misijoni - povezovalci človeštva. Napisal sem več kot dvajset univerzitetnih učbenikov, več kot sto znanstvenih in strokovnih razprav in prevedel več knjig. Pisal sem za razne časopise, recimo več let kolumno v Dnevniku. Zdaj bom družbeno in politično življenje malo pustil pri miru, in to iz preprostega razloga, ker so se zadeve precej uredile. Bolj se bom zato posvetil pisanju knjig. Ste tudi posebej specializirani za področje islama? O islamu sem veliko pisal in tudi polemiziral, prihodnje leto bom izdal o tem še eno knj^o. Vprihodnosti se bom poglobil v dniga verstva, verjetno v hinduizem, ki je zelo zanimiv, ali budizem. Ste pisali tudi prozo in poezijo? Pišem teološko-filozofske eseje, imam tudi nekaj pesmi, ki so zaklenjene v računalniku. Vaše božično sporočilo? Vsem voščim blagoslovljen in vesel božič z željo, da bi vsak začutil, da nismo igrače naključja in da ne prihajamo iz nič in se v nič ne vračamo. Nasprotno; prihajamo iz velike božje ljubezni, ki žeh, da bi to ljubezen prenesli na druge in da bi odpirali vrata novemu življenju, Naj bo rojstvo Božjega sina za nas vse ena velika priložnost, da bodo medsebojni odnosi postali uglašeni in da bomo drug drugemu prinašali mir, ki ga je prinesel že Kristus, ko je prišel na zemljo. TONE VRABL »Če ves čas vlagaš v medčloveške odnose, potem boš ta adventni in božični čas izkoristil, da jih še poglobiš. Če tega ni, greš v trgovino in tam opazuješ lepe reči. V sedanjem času polne trgovine kažejo, kako težko komuniciramo z drugimi. Očarani smo nad bliščem in sijajem v trgovskih centrih, tudi kupujemo na veliko, če je to potrebno ali ne. Imamo številne skrbi, kako bi z velikimi darili pokazali svojo pozornost in naklonjenost do bližnjega, ki naj bi tako spoznal, kaj nam pomeni. Ob vseh dobrinah nam tako danes najbolj manjka bližnji. Ženi manjka mož, možu žena, starši otrokom, otroci staršem ... Manjkamo drug drugemu in to je največje pomanjkanje. Ni pomanjkanje materialnih dobrin, ampak človeške bližine. In božični čas je idealna priložnost, da ta problem vsaj delno omilimo. Ker smo to področje ne samo eno leto, ampak daljše obdobje zanemarjali. se pač ne znamo na hitro drug drugemu približari. Ko si mlad. svoje naredi kemija, ko si starejši, pa moraš veliko investirati v medčloveške odnose.« Jaslice na sto in en način Za zidovi nekdanje jurklo-štrske kartuzije od 11. decembra domuje približno petdeset jaslic slovenskih avtorjev, kjer bodo ostale vse do 4. februarja. Vsake so drugačne, vsake svojevrstne in vsake še kako vredne ogleda. Avtorji božično zgodbo upodabljajo v različnih, pogosto precej nenavadnihma-terialih: lesu, glini, kovini, papirju, koruznem Učkanju, vosku, testu, steklu, čipki... Precej jaslic je narejenih na novo, posebej za to razstavo, vse pa so tokrat javnosti predstavljene prvič. Nekatere so po-stavlj ene v pristno domače oko-Ije in dihajo s tišino samostanskih zidov, spet druge so izdelane natančno po svetopisemskem izročilu. Že pred vhodom na razstavo obiskovalce pozdravi sveta družina, narejena iz stiropora in blaga. Kljub svoji preprostosti so jaslice zelo pomenljive, saj prinašajo celotno sporočilo razstave in nagovarjajo posameznika, da se odpre rojstvu bosega sina. I^a-vo doživetje obiskovalca čaka v drugem prostoru, kjer se ne more načuditi izvirnosti in lepoti upodobitve Jezusovega rojstva. To je že tretja razstava slovenskih jaslic v nekdanji kar-tuziji, katere avtor je znani po-stavljalec jaslic Drago Kozinc iz Radeč. Razstavo sta pripravila zavod Odon Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, posvečena pa je v spomin na velikega izdelovalca jaslic, že pokojnega kartuzi-janskega patra Volfganga Ko-glerja. Jaslice v Jurkloštru si lahko ob sobotah, nedeljah in praznikih ogledate od 14. do 16. ure, ob nedeljah tudi med 8.45 in 10.15 ali po dogovoru. BOJANA AVGUŠTINČIC le jaslice, ob njih avtor razstave Drago Korinc. Mozaik v ozadju pi lokrajino, medtem ko so osebe in živali narejene iz slame oziroma! Da človeška domišljija ne pozn zorja.Člov k, kot da gleda film, saj se figurice premikajo, slišati je ceio glasbo in žuborenje vode. so najdražje, saj so pozlačene. Najstarejše jaslice na razstavi, ki naj bi bile stare okoli šestdeset leL Dolga leta so samevale na podstrešju, tokrat pa so pivič predstavljene javnosti. Zanimive so zlesti zato, ker so postavljene v puščavo, pri čemer je hlevček oziroma hišica tradicionalno slovenska. Jaslice v naravnem okolju Kot že nekaj let zapovrstjo bodo žive jaslice vredne ogleda v jami Pekel v Šempetru, kjer so prireditev naslovili Božična skrivnost v jami Pekel. Sodelovali bodo številni zbori in druge vokalne skupine, na posameznih »postajah« pa bodo prikazani prizori Kristusovega rojstva. Uprizoritve bodo v ponedeljek in torek, 25. in 26. decembra, med 15. in 18. uro. Turistično društvo Rečica ob Savinji bo tudi letos postavilo žive jaslice v opuščenem kamnolomu v Dol-Su-. hi. uprizoritve pa bodo 25. in 26. decembra ob 17.00 in 18.30. Svetopisemska zgodba o božjem rojstvu je posta«'Ijena v čudovito naravno okolje, ki mu bodo tudi letos dodaten čar dajali različni svetlobni učinki. Predstavo ob članih ID Rečica ustvarjajo mnogi posamezniki, predvsem mladi komaj čakajo na božični čas. PräzniCno vzdušje bodo obogatih pevci. V posameznih prizorih bodo predstavili oznanjenje pastirjem in ro-kodeicem, več prizorov pastirjev, rojstvo, karavano svetih treh" "kraljev na poti v Betlehem in obdarovanje Jezusove družine. Žive jaslice v Skornem pripravljajo člani tamkajšnjega turističnega društva. Člani TD-ja so postavili gledališče na prostem, božično skrivnost pa bodo prika-zah v torek ob 18. uri v Skornem, pri cerkvi sv. Antona. Posebnost živih jaslic na Sladki Gori (občina Šmarje pn Jelšah) je, da nastopa v vJogi svete družine vedno družina, ki se v tistem letu veseli novorojenčka. Pri tem )e zaželeno, da sta starša poročena. Siadkogorske žive jaslice bodo 25. decembra po maši, ki se bo začela ob 10.30, ponovitev pa bo na cerkveni praznik treh kraljev, 6. januarja, po popoldanski maši. Na Kalvariji pod cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jel-tah bodo letos že tretjič zapored postavili na ogled žive jaslice. Na ogled bodo na božič ob 17. uri. Pripravljajo pravo božično zgodbo, ki se bo začela na trgu pred kulturnim domom. Mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida pri Planini pripravlja že tretjič po krajšem premoru v tamkajšnjem kulturnem domu žive jashce. Pevci in pevke bodo dogajanje na odru, oblečeni v pastirje iz Jezusovih dni, popestrili s petjem bolj in manj znanih božičnih pesmi, preizkusili pa se bodo tudi v vlogi igralcev. Zgodba bo na ogled v nedeljo ob 22. uri ter v ponedeljek in torek ob 18. in 20. uri. V Celju bomo žive jaslice videli že drugo leto zapovrstjo. Na božični večer se bo dogajanje v cerkvi sv. Danijela začelo ob 20. uri z mašo za otroke in družino. Ob odhodu z maše pa bodo udeleženci ob Slomškovem spomeniku že videli žive jaslice, ki jih bodo med mašo postavili skavti in katoliška mladina. Na ogled bodo postavili sveto družino, zakurili bodo ognje, na prizorišču bodo pastirji z ovcami in oslom. US, ŠO, PM, BS TXidi letos so na ogled doma izdelane božične jaslice Bernarda in Janka Žličarja iz Šentjurja. Vsako letu večje jaslice je letos mogoče občudovati na več kot sto kvadratnih metrih površine in v šestih prostorih. Oblikovane so predvsem iz naravnih materialov, postavljenih je več kot sto objektov, poskrbljeno je za osveüitev, prevladujejo pa motivi Šentjurja, slapa Rinke ter Kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Žličarjeve jaslice si je mogoče ogledati vsak dan od 8. ure do večera vse do 2. februarja. Miza je dovolj prostorna za vse družinske člane, Nedeljsko kosilo z enajstimi krožniki Na obisku pri Potočnikovi družini z devetimi otroki v Florjanu pri Gornjem Gradu »Seveda, tudi sam se pogosto zmotim, ko želim koga poklicati - kar nekaj jih naštejem, preden imenujem pravega,« je v smehu povedal Peter Potočnik iz Florjana pri Gornjem Gradu. »Drugače pa smo povsem normalna družina in se niti ne zmenimo, če se drugim ljudem zdimo malo nenavadni.« Zakaj bi bili nenavadni? Pa jih naštejmo: poleg očeta in matere Zofije na manjši kmetiji rastejo trije srednješolci, Andreja, Janez in Francka; trije šolarji, Marija, Peter in Pavla; med najmlajšimi pa bo Simon v šolo zakorakal prihodnje leto, 3-letni Tb-ni obiskuje vrtec, 3-mesečni Matej pa še spi v varnem maminem naročju. Da je življenje v tako veliki družini lepo, da so vajeni drug drugega in da se jim niti ni treba posebej prilagati, so v en glas pripovedovali otroci. Najmlajšega, ki je tehtnico prevesil na fantovsko stran, so se vsi domači zelo razveselili in težko pričakovali. »Devet jili imamo, pa nisra pn;ika - niti pn videzu, ka] šele po karakterju. Pridni pa so vsi,« je zatrdila mama Zofka. Množična slavja Potočnikovim so pred kratkim na posebni slovesnosti v Ljubljani podelili zlato plaketo Svetovnega slovenskega kongresa »za številno oziroma za slovenski narod zaslužno dru-žino<<- Sicer so letos še večkrat slavili, med drugim novembra, ko je najmlajšega Mateja v čudoviti gomjegrajski katedrali krstil celjski škof dr. Anton Stres. Slavijo tudi vse rojstne dneve - slavljencu doma spečejo torto, povabijo sorodnike in poskrbijo za boljše kosilo. Slavja so kar pogosta. In če se zgodi, da praznujeta dva, spečejo pač dve torti. Domačijo Poškruhovih, kot pravijo po domače, smo obiskali v sončnem sobotnem dopoldnevu. Med smehom in klepetom je vseh 11, bolj točno deset, glede na najmlajšega v naročju, posedlo za veliko mizo. Pri Poškruhovih so že od nekdaj tipično kmečko hišo prilagajali sodobnejšemu življenju, jo obnavljali, potem pa uredili Še jedilnico z veliko mizo, kjer je dovolj prostora za vse družinske člane in tudi obiskovalce. Mesta za mizo oziroma sedežni red imajo določen, tako da še tu ne prihaja do sporov. V prijetno opremljeni kuhinji je dovolj prostora, omar in polic, kamor laliko shranijo vso posodo in kuhinjske pripomočke. Med tednom sicer za mizo ni takšne gneče, toda ob koncih tedna je na mizi deset krožnikov z vsem priborom. Večji dekleti pomagata mami pri kuhanju, «Na dnevnem redu je mdi razbita skodelica ali kozarec - to pri nas ni nič posebnega,« sta omenili Andreja in Francka. Hiša je dovolj prostorna za vse, čeprav so večjim otrokom uredili posebne sobe. »Med mlajšimi morata biti po dva skupaj, da jim ni dolgčas,« je zatrdila mami Zofka. Najtežje je bilo menda pri prvih treh - če nič drugega, ni bilo plenic za enkratno uporabo. »Koliko sva preprali z mamo!« se je spomnila Zofka in dodala, da je bilo potem bistveno lažje. Če le človek hoče Petrova mama, ki je pomagala »gor sprav-Ijaü« otroke in jih pazüa, če sta morala starša po opravkih, je jeseni umrla, tako da so Tonija vpisaU v vrtec. Da je lepo, je hitel razlagati radovedni malček, ki pa ga kot vse ostale ni bilo treba posebej opominja-Ü, naj bo priden med obiskom. Vsi, ki imate doma vsaj enega nadobudneža, že veste, o čem govorim. Oče Peter, ki zaključuje očetovski dopust, dela v gornjegrajskem podjetju Smreka. Poš-kruhovi živijo na majhni kmetiji, »kjer je veliko dela, pa nič dohodka«. Lastne zemlje imajo dober hektar, približno dva hektarja imajo v najemu, da lahko preredijo pet glav živine -dve kravi, dve telički in enega bikca. V hlevu imajo še dva prašiča, s tem pa so preskrbljeni, kar se tiče mesa. »Če imam veliko dela? Kar nekaj, toda vse se uredi, če le človek hoče, Med drugim vsakih 14 dni v domači krušni peči spečem 13 hlebov kruha,« je povedala gospodinja Zofka. Njeni dnevi so pestri -opravki v hlevu, urejanje otrok za šolo, kuhanje ,.., pa kaj bi naštevali. Najstarejše tri kličejo kar »ljubljanski«. Nič čudnega, saj vsi trije med tednom živijo v Ljubljani v internatu, vsak pa obiskuje svojo šolo. Andreja gostinsko tehnično, ki bi jo rada nadgradila z višjo živilsko, Janez na praksi v Smreki mizarsko znanje že prenaša vprak-so, Francka pa bo slaščičarka. Najstarejša se že pripravljata na vozniški izpit. Potem bo življenje za starša spet malo lažje. Veliko ur namreč zahtevajo zobozdravniki, ortodonti, okulistični pregledi ... »Včasih se zgodi, da sem kar naprej na poti,« je omenila Zofka in - Št. 100-22.1 dodala, da komaj čaka, ko bodo »ta večji vozili ta male naokoli.« Prihodnje leto, ko bo proti Ljubljani odkorakala sedaj devetošolka Marija (menda se še ni odločila, kam se bo vpisala], se bodo vsi štirje vozili z enim avtomobilom. Pa bo spet nekoliko lažje: »Sedaj moramo skoraj vsak petekv Kamnik po otroke, ker nimajo avtobusa.« Pogosti dogovori Seveda so pri Potočnikovih na tekočem z vsemi spremembami v osnovni šoli. Peter je sedmošolec, Pavla pa obiskuje drugi razred. Niti otroci niti starša niso zadovoljni z nivoj-skim poukom, pohvalili pa so izbirne predmete, »Vsem sem povedal, da se učijo samo zase in da se naj izučijo nekega poklica, potem pa študirajo, kolikor hočejo,« je pribil oče Peter. Očitno so si otroci vzeli k srcu očetove nauke in nimajo težav« šolanjem. »Največja nagrada za dobro spričevalo pa je atije-vo veselje,« je povedala Francka. »Stroški? No, ja, nekaj jih je, vendar imajo otroci štipendije, za internat pa nimamo kakšnih posebnih popustov,« je pojasnil oče, dijaki pa so v smehu razlagali, da v Ljubljani pazijo drug na drugega. Poglavje o vzgoji smo začeli z vprašanjem, kdo je najbolj priden. »Jaz,« se je prešerniD oglasil Janez. »In to zato, ker sem najmanj doma.« Menda nimajo posebnih vzgojnih prijemov in ukrepov, le včasih se zasliši malce bolj glasen pogovor. »Pa avtomat ven pade, če smo preveč na račimalniku,« je navihano dodala Marija, ki, tako mimogrede, zelo pogosto zaigra na harmoniko. Pri Poškruhovih življenje ne teče dosti drugače kot v drugih družinah, le da se morajo mogoče malo več dogovarjati. Tako velja, da je računalnik ob vikendih namenjen »ljubljanskim«, čez teden pa »domačim« šolarjem, pa tudi pri gledanju televizije ni večjih prepirov. »Razen kadar ati gleda dnevnik, ouroci ne pridemo zraven,« so poresnici povedali, oče pa jim je vrnil, da znajo zelo natančno preračunati, kaj je pravično. Ko smo že ravno pri tehniki, tudi Potočnikovi najstarejši, podobno kot drugi otroci, »varčujejo« stelefonskim denarjem. Torej po-khčejo in prekinejo, da jih pokličeta starša. »Vendar se ne slišimo tako pogosto. Če otroku zaupaš, ni treba, da ga vsako minuto kontroliraš,« je omenil oče. In še nekaj velja v lecember2006 - vzgo-ati: »Saj ibloženo r mreč, da zi doma. Jan« mahnil po žinski član številni družini: starejši se ne vtikajo jo mlajših, menda za večino poskrbi; bodo sami imeli otroke, naj jih takrat >rihta-jo< in vzgajajo.« Otrok s kosom kruha Itjdi na domačiji v Florjanu se pripravljajo na božično-novoletne praznike, ki jih Potočnikovi preživljajo podobno kol večina zgor-njesavinjskih družin. Nekaj pospravljanja, veliko dobrot in slavnostno okrašena miza. Za božič se k polnočnicam odpravijo starejši otroci s starši, najmlajši bodo ostali doma. Peš je proti Gornjemu Gradu po glavni cesti prenevarno, zato ni pohodov z baklami ali kaj podobnega. Vseeno je slovesno, prisrčno in toplo. Seveda bo dom okrašen z jashcami in novoletno jelko. Ibdi slovo od starega leta pričakajo Pošknihovi za bogato izo. Še ena značilnosti je - na-Dba praznika vsi otroci ostanejo : je sicer omenil, da bi jo letos voje, vendar so mu ostali dru-hitro povedali, da bo šele januarja polnoleten. Otroke je že obiskal Miklavž in jim nasul dobrot, ostalih dobrih mož pa pri Potočnikih ne vabijo v goste. »Veijemite, da imamo igrač kar precej, sploh plišastih. Te imajo večji otroci še vedno shranjene.« To, da Potočnikovi že tri leta niso büi na dopustu, očitno nobenega pretirano ne moti. O denarju, ki je v mnogih družinah »razlog«, da se ne odločajo za več otrok, pri Potočnikovih skoraj nismo govorili. Peter je namreč jedrnato povedal: »Včasih so rekli, da vsak otrok prinese svoj kos kruha s seboj. Pri nas to zaenkrat drži, denarja pa potrebujemo toliko, da ga imamo za sproti. Seveda je res, da si ne privoščimo ne vem česa.« Mali Matej je skoraj večino pogovora prespal v maminem naročju. Pogovor in smeh ga niso prav nič motili. Ko je bil buden, je živahno gledal številne obraze in se jim prijazno nasmihal s tistim najlepšim nasmehom, ki ga premorejo samo dojenčki. Bratje in sestre so mu nasmehe nenehno vračali, ga prijemali za prstke in mu namenili prijazno besedo. Teh, prijaznih besed, je pri Potočnikovih očitno veliko - dovolj še za kakšnega malčka. URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MAVRIC Betlehemska luč v Svetlem Dolu Božična skrivnost Betke Esih Vrbovšek iz okolice Svetine - V desetih letih štiri samostojne knjige Za mag. Betko Esih Vrbovšek iz Svetlega Dola na Svetini in njeno družino so božični prazniki posebno doživetje. »Zame je božič predvsem praznik duhovne vsebine. Ne zgolj družinski praznik, saj imamo teh med letom več,« pravi Vrbovškova, ki je znana kot literarna ustvarjalka ter strokovnjakinja na področ-ju vzgoje. Decembrska naki mrzlica je ne gane: »Di ni zame niti nori, nit povalni mesec. Skrom žičm darila pripravim ž v decembru nakupim nujnejše in.se izogiba gneče. Kupujem pač zato. da živim. Ne živim za- kupujem.« Tudi silvestrska noč zanjo ni najbolj nora noč v letu: »S soprogom pričakava polnoč, nazdraviva, nato greva spat.« Podobna razmišljanja so prisotna v njenem literarnem ustvarjanju, pesmih in prozi, in tudi v strokovnih delih s področia vzgoie. «Zakaj to počnem? Predvsem mi pisarne pomaga spoz-navaü sebe. Ko ocenjujem ustvarjeno, vidim, da mi je pnpomoglo k osebni i,« pnpoveduje o svojem literar-!m ust\'arjanju. Na Svetini se spominjajo, da le Betka že kot srednješolka pisala besedila za igre ter jih režirala, igrala pa jih je tam-kaišnja mladinska skupi-^ na, Svetinčanka je prva •S^^,.: besedila kot osnovno- šolka objavila v Štorskemželezar-ju, sledili so srednješolsko glasilo, celjska literarna revija Obrazi, nato revija Ognjišče, Naša družina.-Njena prva knjiga Vzga-jajmo s srcem, Id je v bistvu knjižica, je izšla pred desetletjem. Leta 1998 sta pri Mo- a.TonjaJjaša in Aleš pred božičr n drevesom in jaslicami v njihove - Št. 100-22. horjevi družbi sledili kar dve njeni knjigi, pesniška zbirka Sredi navadnega dne ter Pisma prijateljici, namenjena staršem, ki so izšla celo v redni letni zbirki. V redni zbirki Mohorjeve je sledila knji^ psihologa Bogdana Žorža Bili z naravo, kjer je objavljenih štirinajst njenih pesmi. Pred tremi leti je izšla še njena pesniška zbirka Gospod, povsod vidim tebe, Mohorjevi založbi pa je nazadnje oddala poljudno strokovno delo Babica vnukinji, namenjeno vzgojnim potrebam. Knjiga naj bi izšla v prihodnjih mesecih, a Betka Esih Vrbovšek že piše novo delo Dnevnik mlade žene, ki obravnava družinske odnose. »Nimam se za pesnico ah pisateljico. Bolj pomembno je, da ostanejo moja razmišljanja in čutenja zapisana. Zapisano je ponavadi trajno. O literarni vrednosti tega naj se sprašujejo bralci, pri čemer so s časovnim zamikom ocene realnejše.« Njene pesmi, ki jim pravijo poetična proza, so namenjene razmišljanju o sebi in bivanju, medtem ko je njena proza posvečena vzgojni problematiki, in to na literarni način. Vse to ustvarja priložnostno. Najpogosteje sede za računalnik v poznih nočnih urah, ko je mir, s katerim se umiri tudi sama. Kakovost vrtcev Nekateri jo poznajo bolj po knjigah, drugi po ustvarjanju na področju vzgoje, a oboje se nekako prepleta. Vrbovškovo, ki jepred dvema letoma opravila magisterij iz pedagoškega menedžmenta, poznajo kot ravnateljico Vrtca Tončke Cečeve Celje, članico različnih svetov za pripravo strokovnih posvetov na državni ravni, avtorico številnih strokovnih člankov in urednico slovenske strokovne revije Vzgojiteljica, predavateljico na ieminarjih ... Na področju vzgoje dela že več kot tri deseüetja. Najprej je bila vzgojiteljica malčkov v vrtcu, pri Osnovni šoli Store, nato vodja enote vrtca na Hudinji, nalo je pred osmimi leti sledilo ravnateljsko mesto v celiskem lavnem zavodu. V Vrtec Tončke Cečeve z enotami Ga-berje, Hudinja, Center, Aljažev hrib in Ljubečna je danes vključenih 570 otrok, za katere skrbi devetdeset zaposlenih. )>V zavodu smo zadovoljni, ker so oddelki polni otrok in da se njihovo število po krizi, ki je sledila uvedbi devetletke, zvišuje in ne znižuje,« pripoveduje Vrbovškova. »Zadovoljni smo, da imamo oddelke za izvedbeni kurikul primerno urejene ter da imajo zato otroci veliko možnosti za učenje in razvoj. V zadnjem obdobju smo tudi zelo zadovoljni s sodelovanjem z ustanoviteljem, z Mestno občino Celje, saj se je vprašanje financiranja ter drugega sodelovanja uredilo zgledno.«Pri tem upa, da bodo prihodnje leto opravljena nekatera najnujnejša investicij-Svetlem Dolu. ska vzdrževalna de- Mag. Betka Esih Vrbovšek iz Svetlega Dola na Svetini, literarna ustvarjalka ter strokovnjakinja na področju vzgoje la, med njimi dokončanje strehe v enoti Center, zamenjava večjega nadstreška na Hudinji ter obnovitev fasade centralne kuhinje. Želijo si tudi obnove vhodne hišice ob Mariborski cesti ob nekdanji vili tovarnarja West-na, kjer je zdaj hišniška delavnica. In kaj jo na področju predšolske vzgoje zadovoljuje ali moti na državni ravni? »Glede na doseženo kakovost slovenskih vrtcev je treba reči, da je dosežena raven zadovoljiva, zato jo je treba vsaj ohranjati, če že ne izboljševati,« jeprepričana Betka Esih Vrbovšek. »Strinjam se z nedavno izjavo Skupnosti vrtcev Slovenije, ki je opozorila, da se na državni ravni ne smejo sprejemati takšni ukrepi, ki bi poslabšali pogoje bivanja in učenja otrok v vrtcih, saj se potreba staršev glede vključenosti otrok v vrtec, tudi po dnevni prisotnosti, podaljšuje. Vzgojiteljice potrebujejo visoko strokovno izobrazbo, saj ne delajo samo z otroki, ampak tudi s starši, in to vsakodnevno,« poudarja strokovnjakinja. Na sveti večer Veliko ji pomeni strokovno delo, največ seveda njena družina, s katero bo preživela tudi letošnji sveti večer. S soprogom Leopoldom Vrbovškom, ki ga je spoznala med ustvarjanjem v že omenjeni svetinski mladinski skupini, ter z otroki. Soprog, ki je zaposlen v delniški družbi Štore Steel, je bü na čelu Krajevne skupnosti Svetina ter v preteklosti občinski svetnik v Celju in Storah. Preden sta, oba Svetinčana, zgradila v odmaknjenem Svetlem Dolu družinsko hišo, sta razmišljala, kje hi se ustalila. »Iz različnih razlogov sva se odločila za svetinsko okolico, čeprav tam takrat še ni büo tako urejeno kot danes,« se spominja Vrbovškova. Obema ogromno pomenita narava in vsakodnevni sprehod v idilične Tisovce, ko je več časa in lepo vreme, pa se odpravita v slovenski alpski svet ter na plavanje. »Na Svetini sva ostala tudi z mislijo na otroke, ker sva jih želela več. Na podeželju je kakovost življenja zanje večja,« se je prepričala. Njun sin Aleš je danes profesor slovenskega jezika in zgodovine v Osnovni šoli Štore, hči Tjaša je kot diplomirana vzgojiteljica v velenjskem vrtcu, najmlajša Tonja obiskuje Gimnazijo Zehmlje. Vrbovškova starejša otiro-ka sta že poročena. Zanimivo je, da piše mama Betka poleg knjig tudi družinsko kroniko, opremljeno s starodavnimi in sedanjimi fotografijami, ki jo bo izročila tistemu, ki ju bo nasledil na domu v Svetlem Dolu. Tam trenutno pričakujejo božično skrivnost, kar je čutiti vse od prve adventne nedelje, odkar je na mizi venec s štirimi svečami, izdelek hčerke Tonje. Nato bodo na sveti večer postavili skupaj božično drevo in jaslice, sedli k božični večerji ter se odpeljali k polnočnici na Svetino. »Ta je vedno posebno duhovno doživetje, doživetje pa je tudi zaradi domače pihalne godbe, postrežbe s kuhanim vinom in zaradi voščil. Nenazadnje tudi zato, ker je na Svetini manj petard kot drugod.« BRANE JERANKO 12 i-1 e v smeteh konča na tone kruha Škode za 20 novih vrtcev - Kruh do večera kaprica potrošnikov ali trgovcev? -Zaradi naše razvajenosti bolje živijo pujski Si znate predstavljati dan brez kruha? Določeni najbrž že, drugi pa kar ne bi našli dovolj neprimernih besed, če ob osmih zvečer na policah trgovin ne M dobili več svežih žemljic. No, vsaj trgovci 80 prepričani, da bo polovica kupcev protestno zapustila trgovino, če v njej tudi zvečer ne bodo našli svežega kruha. V vsej zgodovini človeštva je kruh pomenil srečo in blaginjo, pomanjkanja kruha pa bedo, revščino, vojno. Ljudi je delil na revne in bogate, site in lačne, na gospodarje in podložnike. Zdaj kruh meri uspešnost pogajanj trgovcev z dobavitelji, Ce peki določeni trgovini ne uspejo še zvečer ponuditi svežih pekovskih izdelkov, izberejo drugega ponudnika. Tako pač danes deluje trg. Tisti, ki je dovolj močan, lahko izsili prav vse. Tbdi, če s tem izniči simbol kruha kot posebne vrednote. »Včasih smo otroci poiskali vsako skorjo, vendar je bila težava v tem, da starega kruha sploh ni bilo. Ko ga je na- ša mati spekla, smo ga otroci pojedli že v dveh dneh, nato pa znova čakali na novo tedensko peko. Pa še to ob pogoju, da je mati zbrala dovolj denarja, da je lahko kupila moko,« se svojega otroštva spominja 80-letna Mimika Pogladič. «Včasih si kakšnega sošolca, ki je izhajal iz bogatejše družine, poprosil, če ga lahko malo deli s tabo, vendar je redkokdo to tudi storil.« Zdaj težko vidiš koga, ki bi bil zadovoljen zgolj s kruhom. Kaj šele, če ta ni ravno iz peči! »Trgovci gojijo svojo filozofijo, da so vsi kupci enakopravni, zato morajo tudi tisti, ki kupujejo ob devetih zvečer, dobiti celotno pekovsko ponudbo,« je povedal pek, ki svojega imena ni želel razkriti. »Ce kaj >pojamra-mo<, nas lahko kaj hitro doletijo kakšne sankcije,« je dodal v obrazložitev. »Svetla« slovenska Izjema »Ker sta kvaliteta ponudbe in svežina izdelkov na na- ših policah temelj storitve v trgovski dejavnosti in pogoj za zadovoljstvo kupcev, ponujamo na naših policah oddelkov s kruhom vedno le dnevno sveže pekovske izdelke,« pravijo v podjetju Engro-tuš, ki so bili edini pripravljeno odgovarjati na to temo. »Pri dobavi kruha smo z dobavitelji dogovorjeni za vračilo neprodanih izdelkov. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pa dopeko kruha prilagajamo dnevnemu povpraševanju, zaradi česar so presežki izjemno majhni,« trdijo. Drugače pravijo peki. Vsako pekovsko podjetje mora dnevno od trgovcev nazaj sprejeü okoli 20 odstotkov vseh pekovskih izdelkov. Ti odstotki so iz leta v leto, kljub dopekam v samih trgovinah, večji, »Tega Evropa ne pozna,« je še povedal naš sogovornik, »dopeke pravzaprav s tega vidika prav nič ne koristijo. Poleg tega smo edini v Evropi, ki moramo iz trgovin sprejemati dan star kruh.« Kot je izračunal Anton Zvone Cizej iz celjskega podjetja Agil - AC, ki se ukvarja z reševanjem prehran-skih problemov v živilskih podjetjih, predstavljajo vrnjeni pekovski izdelki letno v Sloveniji kar sedem milijard tolarjev! »Za takšen denar lahko vsako leto postavimo 20 novih vrtcev ali celo leto zastonj prehranjujemo vse predšolske otroke,« ugotavlja Cizej, »tako pa pri prodaji kruha še vedno največ zaslužijo trgovci.« Za hrano živalim Kaj potemtakem z dan starim kruhom naredijo peki? Drobtine? Jih toliko sploh potrebujemo? »Ne, vrnjeni kruh za 20 do 30 tolarjev kupijo kmetje ali kmetijske zadruge za hrano živini,« sta zatrdila dva slovenska peka. Kot dodaja Cizej, se ga veliko tudi zakoplje na deponijah ali uporabi za proizvodnjo biopUna. No, tudi potrošniki nismo nikakršne svetle izjeme. »Lahko nas je sram! Smetnjaki so, kljub temu, da so tudi v Sloveniji ljudje, ki so lačni kruha, pol- KjesocasUojeb živilo... Belknihjebil priboljšek le v času božičnih in velikonočnih praznikov. ni odpadnega kruha. Vračanje in uničevanje kruha je družbeno nedopustno dejanje, Je res potrebno, da je v trgovskem centru še po 20. uri tristo kilogramov pekovskih izdelkov?« se sprašuje Cizej. Najbrž ne. Kot niso potrebne še mnoge druge ugodnosti modernega časa. Zna- no dejstvo je, da se na svetovnem nivoju vsako leto proizvede na milijone ton preveč hrane, pa vendar dopuščamo, da vsak dan zaradi lakote v svetu umre 24 tisoč ljudi. Od tega je četrtina otrok, mlajših od pet let ... ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATIČ VRHUNSKA ' ^mm ŠPORTNA OPREMA ... Bili OTVORITEV TRGOVINE V CELJU 21.12.2006 NA BEŽIGRAJSKI 7 /za Intersparom/ ^^^^^ s otvoritvenega popusta TRGOVINE FREESTYLE MB:Pohorskaulka7 www.freestyle.si LJ: Bežigrad 11 in Litijska 12 REPORTiŽA 13 Za Konjičane je Jože Fi-deršek nekaj Uko samoumevnega kot kruh, kadar ga je dovolj. Skromen, nič kaj zgovoren upokojenec, ki se naravnost izogiba javnemu nastopanju, je nenehno v gibanju. Nikjer ga nI, hkrati pa ga je povsod polno. Nekje v ozadju, priden kot mravljica, tke z ljudmi nevidne vezi. Zvedavo kot mladenič gleda v svet okoli sebe. Vidi, kar drugi ne opazijo. Opazovanje rojeva vedno nove in nove ide-je. Zadnji dve desetletji predvsem na področju turizma. Toliko časa je namreč na čelu konjiškega turističnega društva. Okrog sebe je zbral skupinico zagnancev in sadovi marljivega dela so kmalu zab-lesteli ne le v Konjicah, temveč tudi v slovenskem in evropskem prostoru. In zakaj ga primerjamo s kruhom? Zato, ker mu na različne načine posveča že celo življenje. Turizem ohranja naravo in človeka Tega gesla, ki ga je Jože Fi-deršek izrekel na enem izmed sestankov, so se oprijeli tudi člani turističnega društva. Razložiti ga ni težko. Preprosto pomeni, da se zavzemajo za varstvo naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, da se vključujejo v akdje varstva okolja, da sodelujejo v akd-jali za ureditevmesta in manjših krajev, da sodelujejo z vse- mi drugimi ljudmi, ki imajo radi svoj kraj in ki želijo, da postane prijazen dom za vse, ki v njem živijo. Poti do tega pa so lahko različne. Povedali smo že, da hodi Jože Fideršek po svetu z odprtimi očmi in tisto, kar se mu zdi dobro, kot skrben vri-nar presadi na domačo grudo. Konjiško turistično društvo je tako prvo v Sloveniji postalo član združenja festivalskih mest (FECC), v katerem je 369 mest iz 46 držav. Potem je v Slovenijo prineslo pobudo za sodelovanje na evropskem tekmovanju Entente Florale. Slovenske Konjice in vas Ziče sta bili leta 1998 prvi slovenski par na tem tekmovanju. Konjice so prejele zlato evropsko priznanje za cvetlično urejenost kraja, Ziče bronasto. To je bila prelomnica, ki je mestu prinesla naziv mesto cvetja. Začelo pa se je že veliko prej, s prvimi nerodnimi cvetličnhni koriti sredi trga ... Seveda si Jože Fideršek, ki je mdi sam prejel vrsto priznanj (od najvišjih v turizmu, pa za prostovoijstvo, pa zlati konjiški grb) ne iasti zaslug za vse te dosežke: »Posameznik ne more spremeniti ničesar. Potrebno je veliko dobrih ljudi in zavzet, razumevajoč župan, kakršnega smo imeli v preteklem desetletju. Vsi skupaj smo že tako lepemu kraju lahko dali še tisto več.« Pa da ne boste mislili, da je z doseženim že zadovoljen, kj e pa: »Temelji za razvoj turizma so na Konjiškem zgraje- Kruh, ali te poznamo dovolj? Kruh in človek - neločlji- drug drugemu nenadomestljiva. Težko biti je kruh nekomu, težko ostaä kruh kdo ve komu. Kruh je zemlja gnojna, kruh košara znojna. Polrebni knih narediti -spoštovanje, preveč imeti - zaničevanje. Največji si, najboljši in najlepši, ko le ni, najslabši in najmanjši, ko te imamo vsi! Poslušaj človek, naj kruh bo trd, vroč, čm ali bel, ne zaničuj ga, bodi ga vesel! Kar poglejte, kaj vse je mogoče narediti iztesta.To je seveda le delček zbirke, ki jo Jože skrbno čuva in nenehno obnavlja in dopolnjuje. Kruh in človek Življenje Jožeta Fiderška je v znamenju kruha in turizma - Muzej Zr^ povezuje oboje ni, sedaj pa nas čaka še veh-ko, veliko dela.« Kruh je ena sama ljubezen Zgovoren napis Kruh je ena sama ljubezen je samo eden izmed mnogih, ki krasijo stene pekarskega muzejčka Zrno, ki gaje Jože Fideršek uredil na svoji domačiji. Z njim je povezal dvoje najpomembnejših stvari, za katere živi. Prva ljubezen ga je zadela že v rosnih letih. Otroka, ki je rasel v prvih povojnih letih, je iBodno navdušila razstava izdelkov iz kruhove sredice. Le še malo vzpodbude znanega peka je bilo treba, že se je Jože odločil, da ne bo šel po družinski poti, ki je büa zaznaniovana z gradbeništvom. Izbral si je poküc peka. Najprej kot pekovski vajenec, malo kasneje že kot pekovski mojster se je dan za dnem s kolesom vozil v pekarno Rogla v Slovenskih Konjicah. Kolo je potem zamenjal avtomobil, saj so se časi spremeniU. Jože pa je postal duektor. Od skupno 33 let, kolikor jih je preži Jožetova mair kamnitilikalnil b v Dravinjski dolini je v veliki sobi, h jši, ohranjena stara knišna peč, v kateri je za svojo družino. Tu so našli svoj prostor predmeti iz različnih obdobij. Na peči je a, med glasbili je z dvema stole^ema najstarejša harmonika. Lesen strop je iz dvojno položenih desk. podpira pa ga prečni tram z vel v Rogli, je bil domala četrt stoletja na čelu takrat znane in priznane pekarne in slaščičarne. To so bili časi, ko so se ljudje ustavljali v Konjicah samo zato, da so kupili kruh, ki je tako lepo dišal po domačem. Takrat so spekli tudi po 5 risoč kilogramov kruha in pekovskih izdelkov na dan, pol toliko pa še pekovskega peciva, kek- Zakaj je bil takrat konjiški kruh tako dober? »Ker smo uporabljali dobro konjiško vodo, izključno moko iz Vert-nikovega mlina, kjer so žita mieli še na suhi način in ker smo vse testo pripravljali s kvasnim nastavkom,« pojasnjuje mojster. Zato je kruh-brez vsake kemije ostal tudi do^o svež, ne pa tako kot danes, »ko testo zamesijo tako, da kvas, vso moko in vodo zmešajo skupaj naenkrat. Zato se kruh prehitro posuši in ni tako dober.« Pa se niso ljudje ustavljali v Konjicah samo zaradi kruha. Sladkosnede-ži od blizu in daleč so odkri-h tudi odUčno pecivo. Se spomnite konjiških rezin? IGremne rezine s smetano, na vrhu pa še orehi. Mmm... Pa judi. indijančki, keksi, takšni in drugačni. Škoda, da so to le še spomini. I v družbi uglednih ljudi. Posnetek z Brda s pred-m 10 z lanske podelitve pnznanj najlepšim Turistično društvo Slovensk Dva mojstrova nasveta •Kekse in drugo suho pecivo shranjujemo v zaprti pločevinasti posodi, v kateri po dnu potrosimo malo kristalnega sladkorja. •Posoda za shranjevanje kruha bo imela prijeten vonj le, če bomo imeli v njej vedno sveže jabolko. Zrno na zrno Sredi vinogradov na domačiji v Škalcah je Jože po starših podedoval staro .viniča-rijo, eno najstarejših lesenih stavb v Dravinjski dolini, ki je bila zgrajena že leta 1776. Ob njej je zgradil dom za svojo družino, stari del hiše pa skrbno vzdržuje in obnavlja. V njem in pred njim je namreč uredil muzej z zgovornim imenom Zmo. Različne predmete, ki so povezani z njegovim poklicem in z vinogradniškim okoljem, zbira že domala štiri desetletja. Preprosto zato, da ne bi utonili v pozabo. Ohranil je različne stare pripomočke za predelavo klasja in žit ter za pridelavo in predelavo grozdja in sadja. Staremu pO; hištvu delajo družbo orodja za pripravo in peko kruha, v steklenih kredencah in z vrbo pletenih policah so razstavljeni različno oblikovani izdelki iz kvašenega, nekvaše-nega in medenega testa ter izdelki iz čebeljega voska. Manjšim predmetom iz lesa, ste- in Jože Fideršek sta sinonima. kla in gline delajo družbo stara glasbila, saj je Jože tudi glasbenik, dolgoletni član konjiške godbe na pihala ... »Ta zasebna zbirka - muzejček je edinstven muzejček te vrste na slovenskem in sosednjem evropskem prostoru,« lahko preberemo na spletni strani konjiškega turistično informacijskega centra. »Muzejska zbirka Zmo Jožeta Fiderška odstira, njegov dinamični način življenja ... O svojih predmetih v zbirki ve povedati veliko zgodb. In prav zaradi tega in njega samega je zbirka, ki bi jo morda strogo oko muzejskega strokovnjaka ocenilo zviška, tako zelo zanimiva in privlačna,« je zapisal naš znani etnolog dr. Vito Hazier Celo njegov znano kritičen kolega dr. Janez Bogataj pravi, da so takšni posamezniki, kot je Jože Fideršek, neprecenljivi in je k njemu v muzej že pripeljal študente etnologije. Redni gostje so tudi dijaki mariborske in ljubljanske srednje živilske šole, ki sem prinašajo svoje najlepše izdelke, prave umetnine, ki so jih pripravüi za svoje razstave. "Ri-kaj so na varnem, saj zanje skrbi Jože. Pa to niti ni tako preprosto, saj morajo biti na suhem in ästem, posesane in popršene ... A Jožetu Fiderš-ku ni nič, kar ima rad, pretežko. Ta muzejček pa mu je res pri srcu. Preprosto zato, ker spoštuje preteklost, ker spoštuje kruh. Tako zelo, da o njem piše tudi pesmi. MILENA B. POKLIČ Gumb za srečo v deželi gumbov - Za muzgsko postavitev izvezene zgodbe zbiralca Franca Pajtlerja - Razstava po zamisli Jožeta Rataja Vdenemo nit v šivankino uho, kot to stori krojaček Hlaček v pravljici, in izve-zemo resnične zgodbe o zgodovini njegovega veličanstva - gumba. Nit skozi pripoved je za bralce vlekel zbiralec Franc Pajtler s Prager-skega, ki je kustosu in avtorju razstave Jožetu Rata-ju v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje dal za izbor približno trideset tisoč gumbov. Razvrščeni v modno oblečene vitrine oblikovalke Ksenije Baraga zdaj navdušujejo obiskovalce, ki se za srečo v novem letu po stari šegi in navadi prijem-Ijejo za gumbe. Pripovedovalčeva nit... Strokovnjakom doslej še ni uspelo natančno ugotoviti, kdaj so se gumbi začeli uporabljati. Arheološke najdbe potrjujejo, da njihovo rojstvo sega v prazgodovino. Prvotno je bil gumb zgolj dekorativni predmet in ni imel današnje funkcije. V starem Egiptu so dragocene kamne cenili kot poznavalci, pri če-' mer so že poznali tehnike pji--hovega bnišenja. Gumbe so izdelovali iz zlate pločevine, gline, ki so jo kasneje glazirali, ter mineralov ametista in lapis lazullja. Med arheološkimi izkopavanji so na ^mbe naleteli v Perziji, Grčiji in Egiptu. Izdelani so bili iz zlata, stekla, kosti, kamna in gline. Poslikani so bili z omamenti, nekateri so bili celo reliefno obdelani. ■Rjdi za Rimljane je znano, da so gumbe poznali in jih občasno uporabljali. Ullvall so jih iz svinca, brusili iz ahatov, kosti in stekla. Poznali so zaščitni gumb, čeprav je bila v antičnem času glavna priprava za spenjanje oblačil fibula. Gumbi so kot okras služili že antičnim Grkom. V delu rimskega obdobja (od 1. do 4. stoletja) so ljudje uporabljali posrebre-ne okrasne gumbe z emajlira-niml vložki, ki so dajali gumbom poseben optični čar. hne-11 so le podrejeno vlogo pripomočka za spenjanje. Služili so kot okras na oblačilih. Nit mode ... Minilo je nekaj stoletij od padca rimskega cesarstva, ko so v 13. stoletju križarji v Evropo kot modno novost s svojih pohodov prinesli orientalske kreacije oblačil. Nova tehnika krojenja je narekovala oblačenje preko glave in s tem tudi nov način zapenjanja oblačil Z iznajdbo gumbnih luknjic je Evropo zajela prava »gumbomanija«. Moška moda je krojila oblačila s sprednjim zapiranjem, medtem ko so se ženska oblačila zapirala na hrbtni strani, Gumbi so predstavljali dragoceno imetje posameznikov, če so bili izdelani iz dragih kamnov ali dragih kovin. Takrat zapiranje gumbov z leve proti desni in obratno še ni imelo nobenega pomena, saj ni bilo usklajeno in predpisano. Šele v diugi polovici prejšnjega stoletja se kot nenapisani zakon uveljavi zapenjanje gumbov od leve proti desni za moško in z desne na levo za žensko modo. Domnevni vzrok naj bi bila desna roka moškega, ki je morala biti vedno prosta za uporabo meča, medtem ko so ženske nosile otroke na levi strani, zato jim je bilo zapenjanje oblačil z desno roko primernejše. V Parizu, danes mestu mode, so se izdelovalci gumbov že v 14. stoletju organiziraU v cehe in izdelovah samo tiste vrste gumbov, za katere so bili izučeni. Pri izdelavi so uporabljali kovinske le-gure, slonovino, rogovje, kosti, drago kamenje in steklo. Podobni materiah so se uveljavili tudi v ostalih delih Evrope in tehnike izdelave so se povzpele na zavidljivo raven. Izdelovalci so v večini primerov izdelovali luksuzne gumbe, saj so s tem dosegah višje tržne cene. To je bil razlog več, da so v Italiji sprejeh celo zakon, po katerem luksuzni gumbi niso bih dovoljeni vsem. Dragocene in pritrjene na vrhnjih suknjičih in hlačah so nosili zlasti aristokrati in plemstvo. V tem času j e prišlo tudi do sprememb, ko so začeli izdelovati gumbe iz bolj cenenih materialov - kosti, medenine, bakra, železa in trdega cina. Tako je konec 16. stoletja takšne gumbe mogoče najti na številnih vojaških imiformah. Nit za novo zgodbo ... Vobdobju renesanse so gumbi zaradi komplicirane obdelave materiala in vstavkov iz dragega kamenja dosegali še pose bej visoke cene. Kako zelo si nekateri dostojanstveniki ta krat na račun gumbov prizade vali poudariti svoj status ii košje pred občinstvom, n no sporočata dva primera: Franc I. Francoski je nosil oblačilo, ki je bilo obloženo s trinajst tisoč zlatimi gumbi, Ludvik XIV. pa je za šest izrednih gimibov plačal astronomsko ceno. V17. stoletju so gumbi z izseljenci iz Evrope prispeli v Ameriko, Tja so jih zanesh mi-sijonarj'i, kvekerji in puritan- ci. Uveljavili so se v široki rabi in uvoz iz Anglije je zaživel, čeprav so nekateri tamkajšnji juvelirji, srebrarji in ceio urarji že začeh z lastno proizvodnjo. Medtem sobili no vsei Evropi v modi m čislani izvezeni m z blagom prevlečeni gumbi, ki. so služili predvsem za okrasne namene^ ^vali so jih na rokave ali od zgotai navzr dol po obleki na poprsju. Da bi zaščitili industrijo svile v Parizu in Lyonu, je francoski zakon zahteval, da morajo biti gumbi oblečeni v doma izdelano svilo. V popolnem nasprotju s tem so morali biti angleški gumbi v 17. in začetku 18. stoletja iz kovine. Uporaba svile je bila namreč prepovedana. Nato je v 18, stoletju sledilo za gumbe zlato obdobje, saj so nihali med funkcijo upo- # rab nega predmeta in umetniškim izdelkom. Zanimivo j e tudi, da se je okrogla oblika gumba v toku stoletij ponavljala in ohranjala, medtem ko so se pravokotne in trikotne ali kvadratne oblike pojavile šele v 20. stoletju. Debelejša nit... v Angliji so v 18. in 19. stoletju izumili stroje za izdelavo gumbov. Revolucija! Industrija gumbov se je razcvetela , in posredovala gumbe p&^em svetu. Zaradi hitre in ceft^ie , strojne konkurence je čez ostalo brez dela nlstöüKe'lt^ didonalnih izdelovalcev guiiv bov V modo so začeli pohajati gumbi iz biserne matice in trdega cina. Še posebej so postali modemi gumbi s kupidi in kerubini. Goli dečki s puščicami in perutnicami so bih na njih upodobljeni v raznih barvah in emajlu. Prav tako | so bih še posebej cenjeni in iskani gumbi, obdelani z biserno matico in s podobami žuželk in dnigih živali. Gumb, do sredine 19. stoletja še privilegij moških, si je končno priborila ludi ženska moda. Sprva je opravljal vlogo oblačilne sponke, nato je pogosto služil kot nakit. Ko je postala angleška kraljica Viktorija vdova in je bil sprejet zakon Avtor razstave, kustos Jože Rataj, m zbiralec Franc Pajtler med tisočimi gumbi v vitrinah, ki jih je d« Št. 100 - 22. december 2006 - Ustvarjena zbirka pripoveduje zgodbo o uporabi gumbov na območju od Šentilja do Celja, od Šoštanja in Velenja do Pohorja in Ptuja. Zajema celoten predel Spodnje Štajerske. Številni gumbi so prišli v naše kraje z ljudmi, ki so se vračali domov iz tujine. Številni so jih zavrgli, diugi so jih na srečo shranili, Gumbi v zbirki pričajo o tem, da so bili priljubljeni tako pri višjih kot nižjih slojih in da uporaba na naših tleh ni zaostajala za drugimi območji v Evropi. In še danes si življenje brez gumbov kar težko predstavljamo. o žalni obleki, so postali moderni črni gumbi iz tako imenovanega francoskega jeta, ki je bil v bistvu črno sleklo. Moda se je spreminjala in z njo gumbi. Vse bolj vplivna je postajala pariška šola oblikovanja. Tako je bil na primer balet Ruses s svojo modno kolekcijo vmskem stilu z asimetrično razvrščenimi gumbi za oblačila v Parizu leta 192S povod za razvoj art decoja, le-ta pa je v povezavi z ameriško džez sceno spremenil modo. Nove vrste gumbov, ki so jih izdelovali iz bake-lita in kazeina, so prinesle nove barvne palete in premišljene geometrijske oblike. Malo pred drugo svetovno vojno so Ameriko in kasneje tudi Evropo preplavili izdelki iz plastičnih mas, po-liuretana in bakelita. Nastajali so gumbi, kakršne poznamo še danes. Še vedno pa so poseben sloves ohranili gumbi iz želvo-vine, slonove kosti, biserne matice, drč^ih kamnov in plemenitih kovin. Vozel na zgodba Danes ugotavljamo, da sta tako uporaba kot posledično proizvodnja gumbov v opaznem zatonu. V 60 letih 20. stoletja je namreč gumb v veliki meri nadomestila zadrga. To je uglednemu statusu gumba zadalo močan udarec. Svet mode so preplavili plastični gumbi, ki se seveda ločijo od roževina-stih in biserovinastih po lesku, strukturi in otipu. Izredno težko je doseči učinek naravnega materiala. V Sloveniji se danes ukvarjajo s proizvodnjo gumbov le še v podj etju Dolej ši modni gumbi, d.o.o., v Podlogu v Savinjski dolini, kjer ta dejavnost predstavlja dmžinsko tradicijo, ki izhaja že iz 30 let prejšnjega stoletja. MATEJA PODJED Foto: ALEKS ŠTERN Dolejši modni gumbi iz Podloga so na razstavi deležni posebne pozornosti. Zbirko gumbov in razstavo v Pokrajmskem muzeju Celje je Franc Pajtier, zbiralec in pripovedovalec pričujočih vrstic o zgodovini gumbov, posvetil pokojni ženi, ki je našla doma nekaj zanimivih gumbov, iz katerih je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja začela nastajati zbirka. Zamisel o razstavi in prva tovrstna razstava o gumbih v Sloveniji, ki ji tudi daleč naokrog ni enake, se je porodila Jožetu Rataju pred tremi leti. Družinska obrtniška tradicija Franc Golavšek iz Šempetra je zanimiv človek in prijeten sogovornik. Rad ima svoj kraj in vedno je bil ponosen na svoje družinske in krajevne korenine. Nekaj let je že upokojen, a še vedno zelo aktiven. Pri gasilcih, obrtnikih, planincih in še marsikje drugod. Da so ga proglasili za častnega krajana, je razumljivo. Gospod Franc je bil dolga leta obrtnik. Od leta 1958, ko mu je umrl oče, ki je to delo opravljal že prej, je izdeloval mline in kmetijske stroje. Sedemdeset let mineva, od kar so se pri Golavškovih odločili za zanimivo, a zelo zahtevno obrt, izdelke pa so poznali po vsej Sloveniji, bivši skupni državi in drugod. Še danes so nepogrešljivi na marsikateri kmetiji. S prakso, znanjem in inovacijarni so razširjali proizvodnjo. Proizvodnja valjčnih mlinov se je razširila na izdelovanje več tipov mlatilmc, žag za razrez lesa, sadnih mlinov, reporeznic in še mnogo drugüi surojev. Franc je vedel, da se je treba stalno izobraževati. Zato mu nikdar ni bilo žal časa in pridobljeno znanje se je obrestovalo. O tem piše tudi v knji^ Mlini na Slovenskem in med drugim tudi o električnih žitnih mlinih za gospodinjstva, ki so sčasoma postali zaščitni znak Golavškovih iz Šempetra- Ni naključje, da je Franca poklicna pot zanesla tudi v tovarno kmetijskih strojev SIP. Nekaj časa je bil v njej vodja izmene v montaži in aktiven v raznih organih podjetja. Vedno pa si je jemal čas za svoj kraj in njegov razvoj. Bilje predsednik mnogih režijskih odborov, kot odbornik žalske občine je imel veliko zaslug pri gradnji šem-petrske osnovne šole in drugih pomembnih akcijah. Aktiven je seveda še danes. Pri domačem planinskem društvu, upokojencih in v zbornici zasebnega gospodarstva, v katero so aktivno vključeni tudi upokojeni obrtniki. Brez Franc Golavšek gasilstva seveda ni mogel. Zdaj j e častni predsednik domačega gasilskega društva. Ob 120-letnici je društvu podelil unikatno izdelani kip sv. Florjana, ki krasi pročelje gasilskega doma in vsvoji delavnici zastonj izdelal ograjo ob novih orglah v farni cerkvi. Jesen mu tako kot mnogo drugim poštenim in delovnim ljudem daje nova dela in zadovoljstva, ki so zaznamovana tudi s sedemdesetletnico družinske obrtniške tradicije. Spoštovani Šempetran je lahko upravičeno ponosen na svoje življenje in delo. JANEZ VEDENIK Foto: TT Banka Celje d.d. Vodnikova 2, 3000 Celje tel; 03 422 10 00 www.banka-celje-si banka celje 16 Reportaža Večerja za oči in želodec Na plan s skritim priborom in porcelanom - Vsaj za slavnostno večerjo si vzemite čas če se boste držali vsaj pol protokola, boste večer začeli s suho si suhim vinom, za gla^mo jed ponudili rdeče vino ter končali s sladkim vinom, ki se bo lepo podalo k sladic; Spet prihaja Usti čas v letu, ko bodo vestne gospcxlinje bogato obložile mize, spekle tone piškotov in ostalih dobrot ter po končanem obedu še tue in ure kuhinjo spravljale v red. 2:akaj ne bi letos ustaljene tirnice malo spremenile? Zakaj ne bi predpasnik zavezale še ostalim članom družine? Zakaj ne bi letos poizkusile nekaj novega. Cisto nevsakdanjega? Kako? To so nam razkrili v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Prvič, preizkusite lahko čisto nove recepte, ki jih je posebej za naš časopis zbral učitelj praktičnega pouka kuhanja Srečko Lešek. «Pri sestavi sem upošteval ravnovesje živil in izbral predvsem bolj lahko hrano, pri kateri lahko res uživamo in po njej nismo utrujeni,« pripoveduje Lešek, »Pri sestavi glavne jedi pa sem upošteval stari slovenski običaj, po katerem naj bi za staro leto jedli nekaj, kar koplje nazaj, torej kakšno perutnino, šele po novem letu pa ponudimo na primer prašička, ki koplje naprej.« Ob tem je upošteval še načela modne kuhinje, ki narekuje, da krožnik ne sme biti obtežen, zalo je hrane na krožnikih manj, kot bi pričakovali, »seveda pa se v domačem okolju ni potrebno držati takšnih modnih muh.« »Bog ne daj da bi pozabili na lep pogrinjek,« je dodal Edvard Kužner, učitelj praktičnega pouka strežbe. »Zdaj je čas, da uporabite kristal, ki ga med letom skrivale v omarah. Na plan potegnite lepe prte, pribor in naredite prijeten aranžma.« Še vedno je v tem času poudarek na- rdeči barvi, saj rdeča barva ponazarja veselje ob rojstvu Jezusa, lahko pa izberete tudi modro ali kakšno pastelno barvo, priporoča Kužner. »Ob lepo pripravljeni zi je hrana le še postranska stvar dogodek lahko poudarijo i dez nepomembne stvari, zato pri večerji poskrbite za vsaj malo svečanosti.« Vsaj za prazni ke si vzemite čas in uživajte družbi svoji najbližjih. SrečkoLešekje Sevam že cedijo sline? Za konec pa še nekaj smernic: praznični jedilnik naj bo bogat s solatami. Priporočajo motovileč, kristalko, kitajsko zelje, brokoli, paradižnik ter različne kalčke. Pripravite si jih po svojem okusu z lažjimi solatnimi prelivi na bazi olivnega olja, jogurta. Času pri- merna je tudi izbira sladic. Potice in podobne »večje« dobrote so primerne za veliko noč, v času božičnih praznikov pa na ' mizo sodi drobno pecivo. Pa dober tek in iepe praznike vam želimo! ' ROZMART PETEK | Foto: GREGOR KATIC ' Zakaj ne bi tudi vi v pripravo večeijo vpregli tudi ostale družinske člane? Takšne suežbe najbrž pri vas doma ne bo.pogrinjak pa je,če na plan privlečete najbolj dragocene s( lahko še lepši, meni Edvard Kužner. '^Švfnislif fite s gorčici Za štiri osebe poti-ebujete: 250 g svinjskega fileja, 250 g sliv brez koščic, sol, semena popra, mleta gorčična semena v gorčici, limono, vino rumeni muškat, črno redkev, 100 g mo-tovilca, suhe jagode brusnice. Priprava: Svinjski file očistimo vseh kožic in maščobe in ga mariniramo vsaj pol ure z mešanico gorčice, li moninega soka in zdrobljenih semen popra, nato ga osušimo ter v sredino mesa naredimo luknjo in jo napolnimo s suhimi slivami. Z vseh strani ga opečemo na maslu, meso nato premažemo z gorčičnimi semeni, ga zavijemo v alu folijo in spe-čemo v pečici. Folije ne odvijamo do serviranja. Muškat in gorčična semena po-kuhamo, da dobimo gosto omako, s katero najprej polijemo motovileč, na katerega položimo kolobarje mesa, dodamo vrtnico črne redkve in nekaj brusničnih nd semeni in mušl« nalKo na motevHcu s bni KOikošia bistra juiia z žafranom in jajčnimi zvitici Za štm osebe potrebujete: kokoš za luho. korenje, peteršili, zeleno, čebulo, por. poprova zrna, lovor, zafraniko, jajca, kislo smetano, rdečo in zeleno papriko. Priprava: Kokoš očistimo, jo damo v hladno vodo skupaj z ju-šno zelenjavo, začimbami ter kuhamo najmanj dve do tri ure. Juho precedimo čez krpo. Jajčne zvitke pripravimo tako, da jajca razžvrkljamo, dodamo sol, poper in drobne kocke rdeče in zelene paprike in spečemo tanke palačinke. Namažemo jih s kislo smetano, potresemo s sesekljanim pe-teršOjem, zvijemo vtanek svaljek in ga zavijemo v folijo. Kuhamo 10 minut v sopari, nato folijo od-vijemo in zvitek narežemo na centimeter debele rezine ter jih vložimo v juho. na žara s i Za štiri osebe potrebujete: 300 g lososovega fileja, olivno olje, rožmarin, limono, kapre, paradižnikov konkase dveh paradižnikov [lo je olupljen paradižnik brez koščic, drobno sesekljan), olive, balzamični kis, 160 g sipinih rezancev, rdeči kaviar, češnjev paradižnik, jedilne bučke, peter-šilj. resami in icairiarjem Priprava: Lososa očistimo in mariniramo z limoninim sokom in rožmarinom, soljo, balzamič-nim kisom, poprom. Na olivnem olju ga spečemo in zavijemo v folijo, da se do serviranja ne ohladi- Sipine rezance skuhamo al dente jih odcedimo in pomešamo z mediteransko omako, ki jo pripravimo tako, da na olivnem olju zastekleni-mo drobno sesekljano šalotko, ■^RaCIeprsizbučn ko« eni in s 1 ičiiovim oblačlioni nbuiieviii dodamo strt česen, da zadiši, in sesekljan sveži ložmaiin, soL poper in na koncu še paradižnikov konkase. Podušimo zeb kratek čas ter dodamo na rezance narezane bučke. Serviramo tako, da najprej na krožnik položimo rezance s pomešano mediteransko omako, na to položimo lososa in polovice sotiranega češnjevega paradižnika s kaviarjem. Za štin osebe potrebujete: 600 g račiih prsi, poper. sol. olje. 100 g bučnih semen, čebulo, rdeč čili, 100 ml kokošje juhe, žlico jedilnega škroba, žlico medu, bučno olje, 500 g topinamburja ali krompirja, 200 g korenčka, peteršilj. Priprava: Meso oplakne-mo in osušimo, posolimo in po želji popopramo. Na ogretem olju pečemo s kožo navzdol dobrih 10 minut, nato obrnemo m pečemo še 10 minut. Dodamo šalotko, narezano na cetrtmke. na grobo nasekljana bučna semena. Čili. Dolijemo nekaj kokošje juhe in kuhamo dobrih 10 minut. Iz topinamburja ali krompirja pripravimo pire in mu dodamo na drobne rezance narezano sotirano korenje na maslu. To maso preko dresirne vrečke nabrizgamo na pomaš- čen pekač in kratek čas grati-niramo v pečici. Kožico na mesu pomažemo z medom, potresemo s sesekljanimi bučnimi semeni in narežemo na tanke rezine. Na krožnik najprej polijemo omako, dodamo oblaček in rezine mesa. P.S. Topinambur mogoče zveni kot kalina kulinarična modna muha, v resnici pa so s takšnim krompirjem naši dedje in babice krmili pujske. Jabolčna sbjenlca s icaldjevo < Za štiri osebe potrebujete: 3 dl jabolčne čežane, 0,50 kg rdečih jabolk, 1 dag želatine vlističih, vanilin sladkor, mleti cimet, 1 dl smetane za ste-panje, limono, 20 g kakijeve-ga mesa, tjavi sladkor. Priprava: Jabolčni čežam dodamo limonin sok, rjavi sladkor, cimet vprahu, narahlo stepeno smetano in namočeno ter ožeto želatino. Model obložimo s folijo za živila. Najprej v model nadevamo taiike rezine podušenih jabolk, tako da dobimo obliko ribjih lusk. Dodamo jabolčno čežano in pustimo, da se strdi. Ko jo zvrnemo iz modela, jo lahko poljubno dekorativno režemo in serviramo s kakijevo omako, ki jo pripravimo tako, da kakijevo maso pretlačimo in jo razredčimo z kuhanim sladkorjem -sladkorno raztopino. Dodamo limonin sok po okusu in malo klinčkov v prahu. tA Za štiri osebe potrebujete: 175 g 70- odstotne čokolade, 75 ml smetane za kuhanje, 2 dag masla, brizg ruma, 200 g sladkorja, 125 ml vode, 125 ml sladke smetane. Priprava: Čokolado nasekljamo m damo v posodo, zavremo smetano za kuhanje, ji dodamo žlico masla ter prilijemo k čokoladi. Zmes pogreje-mo na šibkem ognju ter odstavimo, da se strdi. Z mešalnikom jo stepamo 3-5 minut in ji dodamo stepeno sladko smetano ter rum. Z žlico oblikujemo žličnike in jih serviramo skupaj s karamelno omako, ki jo pripravimo tako, da sladkor in vodo skuhamo do karamela. Posodo odstavimo z ognja in počakamo, da mehurčki izginejo. Da dobimo kremasto omako, dodamo smetano za kuhanje. Iz linškega testa naredimo piškot v obliki zvezdice in ga spečemo ter premažemo z belim ledom ali belo čokolado. iKčniid S iiaramelno in z iinšico zvezdico prehodu iz19.v20. stoletje. ja Celjanov na Na Celjski koči. 1925 (hrani Muzej novejše zgodovine Celje| Gostilna drugi dom Podobe družabnosti nekoč v raziskavah zgodovinarja dr. Janeza Cvirna življenje Celjanov Javna hiša za bolj živahno družabno Kateri mesec v letu je bolj prepojen z družabnimi dogodki, željo po druženju, ve-seljačenju, proslavljanju in raz;posajenostio kot ravno december. Prireditev, zabav in drugih družabnih dogodkov ne zmanjka, pri čemer so pestro in živahno družabno življenje (celo bolj kot danes) poznali tudi Celjani na prelomu iz 19. v20. stoletje. V mnogih pogledih so bili celo bolj liberalni, kot smo danes, saj so imeli tudi javno hišo. V življenju Celjanov na prehoduv20.stoletjeso imeli prazniki pomembno vlogo, tako cerkveni kot posvetni, seveda pa tudi osebni prazniki in praznovanja, saj se je z njimi ponujala možnost za srečevanja in druženja. V meš- čanskem obdobju je bila družina zelo pomembna. Božič je bil eminenten družinski praznik, ki so ga zelo resno jemali. Nanj so se temeljito pripravljali, tako glede daril za otroke, ki so bila v glavnem skromna, krasitve domov, postavljanja jelke in drugega, kar je prispevalo k prazničnemu vzdušju. Ob cerkvenih praznikih je bilo vCelju vedno živahno. Na dogodek so se še posebej dobro pripravili trgovci in gostilničarji, pri čemer se je pravo družabno življenje začelo šele po novem letu. Od gostilne do gostilne Celje je na prelomu iz 19. v 20. stoletje štelo okoli 6.700 prebivalcev. Ulice so bile (za razliko od danes) od jutra do večera polne ljudi, ki so prihajali v mesto po opravkih. Takšnemu ritmu življenja so se prilagodili vsi, predvsem trgovci in gostilničarji. Ravno gostilne so bile središče družabnega življenja. Mesto je premoglo gostilne za vse sloje in za vsak žep, pri čemer je bilo leta 1902 v Celju 35 gostinskih lokalov, navaja dr. Janez Cvim, ki je temeljito proučil družabno življenje Celjanov pred sto in več leti: »Boljše gostilne v Celju, ki so razpolagale tudi z nočitvenimi zmogljivostmi, so obiskovali skoraj izključno meščani ali petičnejši gostje, v manjše in zakotnejŠe>pajzelnešnopsarji<.« Seveda ljudje gostinskih lokalov niso obiskovali samo zaradi hrane in pijače, temveč predvsem zaradi potrebe po druženju. Plesalo, pelo, zabavalo in politiziralo se je do jutra, pa tudi kakšen pretep ni bil izjema. V boljših restavracijah je ob nedeljah celo igrda godba. Gostilne so ponavadi prirejale tudi miklavževanja, božični-ce, nekatere tudi silvestrovanja, a na splošno so se o takšnih prireditvah dogovorila razna društva, ki so »poskušala tudi na ta način priti do potrebnih sredstev za svoje delovanje,« ugotavlja Cvirn, »prav zato takšne in podobne prireditve po gostUnah niso bile dobro obiskane. Obi- skovali so jih predvsem niž-. ji sloji.« Najbolj priljubljen slovenski gostinski lokal je bila v tistem času restavracija v Narodnem domu. Celjani so se pogosto srečevali tudi v kavarnah. »Te so bile praviloma dunajskega tipa, opremljene z marmornatimi mizicami, biljardi in šahovskimi deskami ter dobro založene z različnim čtivom. Vanje so običajno zahajali predvsem višji sloji meščanstva, zlasti moški, ki so podnevi ob kavi prebirali časopise, po kosilu so prišli na skodelico kave, največji obisk pa je bil zvečer, ko se je začela promenada,« kavarniško življenje opisuje ples In javna hiša Promenada je bila za ugledne meščane in tudi za tiste iz nižjih slojev pomemben in nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in je veljala za splošno razširjeno obliko druženja. Večerna promenada je med tednom potekala vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne med 10. in 12. uro. Velika večina sprehajalcev so bili mladi iz mesta in okolice, saj je bila promenada najcenejša oblika druženja in je na njej najlaže prišlo do navezave stikov z nasprotnim spolom. Seveda pa so seje udeleževali tudi celjski meščani s soprogami in z otroki. Da je zavzemala pomembno mesto v življenju tedanjih Celjanov, dokazuje tudi podatek, da so morale tako' ženske kot moški na njej nositi posebno promenadno obleko. Ob promenadi so bili ena najbolj priljubljenih oblik druženj plesi; med letom so jih prirejali gostinski lokali, v predpustnem času pa tudi številna društva. Plesna sezona se je tudi v Celju začela kmalu po novem letu in je trajala ^oboko v marec. »V tem času so se zvrstili vsi najpomembnejši (elitni) plesi. Na takšnih prireditvah je bila obvezna svečana obleka, ki je bila največkrat že vnaprej določena. Tako so na primer za gospode priporočali črno salonsko obleko, za dame pa »malo toaleto«,<< pravi Cvirn. Sicer se je v Celju na družabnem področju največ dogajalo ob sobotah in nedeljah. Ob sobotah zvečer so bile ulice in lokali bolj polni kot med tednom, saj je sledila nedelja, ki je bila za večino edini dela prost dan. Zaradi tega so lahko sobotne zabave trajale do zgodnjih jutranjih tu, potem pa je sledilo zdravljenje »mačka« in počitek (stvari na tem področju se do danes niso bistveno spremenile). Nedelje pa so Celjani preživljali tudi na drugačne načine. Meščani so po nedeljski maši odšli na promenado v mestni park, kjer so v glasbenem paviljonu prislulinili koncertu, nato so se pogosto odpravili na sprehod ter nato na kosilo v bližnjo gostilno. Nedelje so bile namenjene tudi počitku ter obiskovanju sorodnikov in prijateljev. K djužabnemu življenju v mestu je konec 19. stoletja, kljub razburjanju sosedovin pritožbam uglednih meščanov, prispevala tudi javna hiša, ki je bila v današnji Ipav-čevi ulici, nasproti mestne bolnišnice. V njej je bilo še posebej živahno ob orožnih vajah in prihodih rekrutov, uporabniki tovrstnih uslug pa so bili, tako Cvirn, tudi sinovi uglednih meščanov. BOJANA AVGUŠTlNČlC Od »hrtišne župe« do »češplovega« kompota V KS Bevče so pripravili koline po starem - Veselje na »bevškem forušu« Za naše prednike so bile domače koline zagotovo eden večjih praznikov, za katerega so si znali vzeti čas in se pošteno poveseli-ti. V Krajevni skupnosti Bevče pri Velenju so ob pomoči domačih gasilcev minulo nedeljo želeli obuditi nekdanji praznik, zato so pripravili prave domače bevške koline. »Želeli smo, da bi bile koline praznik vseh krajanov in krajank Bevč,« je omenila predsednica KS Irena Friškovec. Že v jutranjih urah se je pred večnamenskim domom v Bev-čah zbralo precej domačinov, ki so zavihali rokave in poprijeli za delo. Še več je prišlo radovednežev, ki so opazovali, kako so včasih potekale koline. Glede na to, da pri mnogih hišah tudi v praksi poznajo ta praznik, s skupnimi kolinami ni bilo prevelikih težav. Mesarji so prašiča zaklali, odrli in se potem lotili vseh kosov mesa, pripravljanja sestavin za krvavice in pečenice Krajani so se v dogajanje tako vživeh, da so obudili rudi krajo svinjske buče, ki so jo izmaknili mladci iz vasi, Seveda so jo zvečer, ko so bile koline končane, prinesli nazaj. Po opravljenem delu so se namreč zbrali in poveselili na pravem »bevš-kem forušu« oziroma večerji v dvo- rani večnamenskega doma. Na fe-dilniku so bile jedi, ki nekoč na kolinah v Bevčah nikakor niso smele manjkati. Jedilnik je predstavila kar Friškovčeva; "Pripravili smo hrti-šno župo ali sladko župo z nudlci, hrtiše, restan krompir, kuhan hren, prato, zeljnato solato, domač kruh, rajžnate klobase in češplov kom-pot. Pri zadnjem gre za češple, kuhane v češplovem šnopsu.« Marsikomu so se pocedüe sline, nepoz-navalcem pa povejmo, da «hrtiše« pomeni hrbtišče, »prata« je mrežna pečenka, »rajžnate« klobase pa so krvavice. Da so bile jedi slastne, bevške krvavice pa so menda letos tako dobre, kot še nikoli, je bilo slišati med domačini. Vse gospodinje so organizatorji že prej naprosili, da so s sabo prinesle kakšno sladko dobroto iz svoje pečice. Žeje na kolinah se prav tako ne sme trpeti, odganjali pa so jo domačini, ki so iz svojih kleti prinesli steklenico jabolčnika ah vina. Iz mesa, ki ga na kolinah niso pojedli, so naredili klobase in bim-ke, ki jih bodo poskusili ob postavljanju mlaja za 1. maj. Takrat bodo imeli v Bevčah spet razlog za druženje, do maja pa jih bodo greli spomini na nedeljske koline. US, foto: DANILO FRIŠKOVEC Nekaj pačenic bado, vsaj tako upajo, prihranili za direklorj a proizvodnje in razvoja (m/ž) delovodje v proizvodnji (m/ž) nosilce zagotavljanjakakovosti izdelkov (m/ž) kontrolorje v kontrolingu (m/ž) proizvodne tehnologe (m/^. . , razvojne tehnologe (nv^) "T'" • ^ konstruktoiTfeofod orodjarje (m/ž) , nabavne komenä^üste Ö^^fc vodje skladi-« a >• prod.ijm- ................... /.imedi industrijske oblikovalce (m/ž) efm/ž) odni in domači trg* ■ v okolju ptflnejii IZZIVOV, nudimo dmamiŽno.. . delo, ki bo'od- ifas zahtevalo vehko prilagodljivosti, sposobnost celostnega razmisliania, dobro mero znaii|a. kreativnosti ia Umskega duha, hkrati pa vam bo odprlo ti dodatne osebne m poklicne rasti. V kolikor se 8, januaria 2 v fakšneirviOkoliu. vas lepisom do • »Razpis 2007« ij in področij (m/ž) Steklarna »ROGAŠKA« d.d. »Razpis 2007« mica talcev 1 3250 Rogaška Slatina Slovenija S^araa - N'A KMUH mr.MA Skupina Turbo Angels je poskrbela za pravo zabavo, Maša in Marjatka sta z obiskovalci tudi zaplesali. Slovenski zvoki so povabili tudi svoje otroke, da so zapeli z njimi. Za prste polizat! Dani Gregore, ki je priljubljen tudi kot imitator EMsa Presleya, je v Planetu Tuš predstavil svoje skladbe, voditeljici Klavdiji Winder pa zaupal tudi božično željo. Slišali jo boste lahko v nedeljo zvečer na Radiu Celje. V Mal drugačen Pop čvsks 10 povabili celotno zasedbo Katrca in tudi v Avtopralnico. e skupaj z njimi podali Veseli muzikanti so sami izdelali okraske v obliki vi la ključa. Ideja za dekoracijo praznične mize: v jabolko zapičenib nekaj zdravilnih zelišč z domačega vrta, rožica, zvita iz v lističe i bela vrtnica iz repe. Naredite si ga še vi. S Praznično pravljico Novega tednika in Radia Celje so praznild lahko še IqpSI, le kakšno uro ali dve sprostitve si morate privoščiti. V ponedeljek ste lahko z nami v Planetu Tuš ponavljali: »Za prste poli-' zatk, ko ste okušali ki^ renčkovo potico, kutinov sir, ing\^eTC bonbone alf pa slratin namaz z bučid^ cami. likerjev sirup in r^ato-vo vino ter zeliščni čaj z medom pa so sploh poželi veliko priznanja in pohval. Tako smo vas povabili k poslušanju oddaje Zeleni val, ki jena sporedu vsako sredo ob 11.15 na Radiu Celje. V torek je za pravo zabavo poskrbela Klavdija Winder, ki je v oddajo Katrca povabila Slovenske zvoke, Ve.sele svate, Polka punce, "tobo Angels, Danija Gregorca, duet Yo-Zo in B^ Twins. V sredo smo pripravili Mal drugačen Pop čvek in vanj povabili skupino Katrca in ö'ack Čukurja. Danes se nam pridružite ob 17. uri, ko vam bomo predstaviU oddajo Bonbon za boljši bonton in vam s pomočjo profesorice Simone Pompe prikazali ser-vetne tehnike, vas slednjih tudi naučili, odprli pa bomo tiidi penino. Praznično pravljico Novega tednika in Radia Gelje v Planetu. Hiš bomo zaključili z Vrtiljakom polk in valčkom to soboto, nastopili pa bodo Modrijani, ansambel Golte, Viki Ašič starejši in Andrej Bremec, presenečenje pa bo oktet županov. Razrezali bomo torto velikanko, svoje želje pa boste lahko prišepnili tudi tistemu, ki uresnia vse želje -Božičku. Ekipa Novega tednika in Radia Celje vam želi lep božič in srečno 2007. Foto: ALEKS ŠTERN, . GAŠPER GOBEC, SB, MP 'riportaža AnsambljsomDralivpredpisaneinčasuokrasiti$mreko.kisojiiprinesli 6PackČukurjerepalvživoinpredstaviltudiPetroRoiaizMaribara,kije Mizica,pogmise,seješibilaodflofarot,kisojihzi ssabo, kot tudi okraske. Takole smo ujeli Polka punce ob njihovi smrečici. poleg Nusby izbranka za trio z njim. obiskovalci v Planetu Tuš, 22 'SiP Kozmonavt pretresel Vitanje Ruski kozmonavt dr. Jurij Mihajlovič Baturin obiskal spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga - Še se bo vrnil! v spremstvu režiserja Dragana Živadinova je pred tednom spominsko središče pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju obiskal ruski kozmonavt dr. Jurij Mihajlovič Baturin. Ugleden gost, ki je med drugim deloval kot kozmonavt raziskovalec na vesoljski postaji Mir, je s tem obiskom potrdil ugled in veljavo vi-tanjskega rojaka v svetu. To je bila tudi priložnost za posnetek njegovega razmišljanja o Hermanu Potoč- niku, ki bo obogatil spominsko sobo. Kot je zbranim obiskovalcem povedal Dragan Živadinov, gradijo spominsko središče ravno na pričevanjih, saj je za Hermanom Potočnikom ostala le njegova knjiga Problem vožnje po vesolju, ki je izšla leta 1929. To knjigo in tudi pričevanja o pomenu njegovega dela si je mogoče o^edati v spominskem središču. Med dokumenti je tudi posnetek Art-hurja C. Clarka, ki je skice iz Potočnikove knjige uporabil pri svojih zgodbah, na dišču Hermana Potočni- ka Noordunga v Vitanju osnovi katerih je nastal kultni film Odisejada 2001. Sicer pa je soba obhkovana tako, da spominja na notranjost observatorija, ki je del tridelne Potočnikove vesoljske postaje, Na zaslonih LCD se vrtijo izseki iz filma Odiseja 2001 in pričevanja Arthurja Clarka ter ruske kustosinje Tatjane Želnine. S projektorjem so na steno predvajane skice iz Potočnikove knjige. V kratkem se jim bodo pridružili tudi posnetki, ki so nastali ob obisku dr. Baturi-na in jih je posnel Tone Stoj-ko. Dr. Baturin ga je tako navdušil, da je preložil sicer napovedano snemanje predstave v ljubljanski Drami in ostal v Vitanju. Prevzeto Vitanje Po obisku spominskega središča se je dr. Jurij Baturin v gostilni Kuzman pridružil več kot sto krajanom, med katerimi so bih tudi številni ljubitelji astronavtike iz dmgih slovenskih krajev, V Vitanje je namreč uglednega kozmo-navta povabila Slovenska vesoljska agencija (oddelek za umetnost) v nastajanju. Priložnost za vprašanja so dobiU tudi obiskovalci. Segala so od resnih - kako je büo na primer delati z Den-nisom Titom, prvim vesoljskim turistorh - do čisto zabavnih, recimo: »Ali imate kozmonavti kako svojo pesem, ki si jo pojete pred poletom ali v vesolju?« Odgovori so ustrezali vprašanjem Naj Vam bo vse leto obdano s prijaznimi ljudmi, s toplimi besedami, z zdravjem, srečo in uspehom. Vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2007! VISOKA KOMERCIAiNA Sola CELJE LAVA 7, 3000 CEUE 03/428 55 44 Dragan Živadinov in ruski kozmonavt dr. Jurij Mitiajlovič Baturin - na resna vprašanja resni in na šaljiva humorno obarvani, Eno vprašanje še pred začetkom je na primer bilo, kaj se zgodi z ženskim oprsjem v breztežnosti. Dr. Batuiinje začel od daleč: »Vzemimo za primer vodo, ki bo zavzela najbolj ugodno energetsko obliko, t,j- kroglo ...« No, mars i kakšno zanimivo misel ali poudarek je zdaj mogoče prebrati tudi v spletni klepe-talnici na naslovu www.vesolje.net Največ časa je z izjermiim kozmonavtom v Vitanju preživel župan Slavko Vetrih. »Obisk je bil zelo, zelo lep,« je še vedno navdušen in hkrati vesel, da je bU z obiskom prav tako zadovoljen tudi dr. Baturin. »Obljubil je, da se bo v Vitanje še vrnil. Takrat bi rad, da se mu uresniči velika želja: da bi imel vsaj tri ure časa in dabi mu pokazali stezico, na kateri ne bo srečal nikogar- Zelo rad ima naimeč mir,« opisuje obisk Slavko Vetrih in oceni dr. Baturina kol »zelo prijetnega moža«. MILENA B. POKLIC Kdo je dr. Jurij Baturin? Dr. Jurij Baturin je 57-letni ruski kozmonavt, 382. človek v vesolju, ki je doslej v dveh obiskih v vesolju preživel skupaj že 19 dni, 17 ur in 44 minut. Sodeloval je pri vesoljskem poletu Sojuza TM-28 leta 1998, ko je kot kozmonavt raziskovalec obiskal rusko vesoljsko postajo Mir, Leta 2001 je v vesolje poletel s Sojuzom TM-32 in kot ladijski inženir obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Pred petimi leti je bil eden od dveh članov posadke, ki je v vesolje popeljala prvega turista v zgodovini, ameriškega multimilionarja Dennisa Tita. Dr. Baturin je leta 1999 sodeloval tudi na prvem mednarodnem simpoziju o Hermanu Potočniku v Mariboru in požel precejšnje zanimanje z referatom o iluzijah dojemanja in pojmovanja v obdobju intenzivnega prilagajanja breztežnostnemu stanju. Je trojni doktor: fizike, prava in novinarstva, bil je tudi pomočnik predsednika Rusije in sekretar obrambnega sveta. Predava na fakulteti za novinarstvo in na pravni fakulteti v Moskvi, je rektor moskovske visoke šole Center pravo in mediji, vztraja pa tudi med aktivnimi kozmonavti. :: reportaža 23 Dimjin se je zevzete lotil inlelevinia voščilnic. Za praznike na svobodo Obsojenci v celjskem zaporu za božič in novo leto ne pričakujejo nič - V tem času se znajo tudi zamisliti nad življenjem Medtem ko božično-novnletno vzdušje že narašča v malodane evforijo, ko nam božični napevi štrlijo iz ušes, praznične luči v najrazličnejših barvnih odtenkih dvigujejo pričakovanje na tisto, za mnoge najsvetejše, medtem korak stran tega ni. V celjskem zaporu ni evforije in zvončki ne zvončkljajo, tudi posebne topline ni čutiti. Pričakovanj ni, je le ena želja, priti čimprej ven, na svobodo. Da bi tudi obsojenci občutili praznični čas, so jim tamkajšnji zaposleni s pedagogi pripravili kar nekaj aktivnosti. Lahko 50 se pomerili v športnih igrah, izdelo-vah voščilnice, krasili božično drevo, se udeležili kon- V sobah med obsojenci pogosto pade debata o proteklih dejanjih in življenju prej... Bogoslav in Bojan sta s< z veseljem in ponosno postavila ob božično drevo. Dani pod njim (še) m. - Št. 100-2 certa skupine Anima m lahko odšli k maši. Za debelimi zidovi in rešetkami ie tudi nekaj več barvnih in utripajočih luči in božično drevo. Pod njim ni daril, je pa okrašeno in okraske so obsojenci, če so to le hoteh, izdelovali sami. V edinem mladoletniškem zaporu, kjer so mladoletni obsojenci, stari od 16 do 18 let, in obsojenci, stari od 18 do 23 let, je trenutno približno 50 zapornikov in 50 pripornikov. Zaporne kazni za tista »najmi-lejša« dejanja, kot so kraje in vlomi, in za tista »najtežja«, nasilje in umore, so od enega do pet let. Tisti na začetku prestajanja kazni božič in novo leto doživljajo nekoliko drugače od kolegov obsojencev, ki so za zapahi že več let. Dan enak dnevu »Pričakovanj ni, Monotonost ubija vse želje. Božiča in novega leta ne praznujem več in se zaradi tega ne vznemirjam. Praznični dan bo enak dnevu tukaj. Danes je isti in včeraj je isti,« pripoveduje obsojenec, ki ne želi biti imenovan. »Ne vem, česa naj se veselim. Če bi bil zunaj, bi bilo praznovanje seveda drugačno,« Po dvanajstih letih prestajanja kazni se je zanj čas ustavil. »Ne nosim ure, ker bi me preveč obremenjevala,« 19-letni Damjan je nadarjen za ustvarjanje, kot pravi. »Naredil sem nekaj voščilnic, eno bom poslal celo babici za rojstni dan.« »Ijhko si mislite, kako je tukaj in kako bi bilo zunaj,» odgovarja na vprašanje, kako bo praznoval božič in novo leto. Ne verjame, da se bodo z ostalimi obsojenci kaj obdarovali. Po treh letih zapora že ne ve več, kako bi izgledalo praznovanje v M ogu družine in s punco, KI 1)0 »verjetno šla kam ven«. Vlado po dveh letih za za-še vedno čuti nekohko lačno vzdušje v tem ča-•Okraski in lučke so po-ncsi rili življenje,« pove. »Po-idi sem bil za božič z doni.icimi, zdaj pa bomo sku-[lii I verjetno pogledali kakšen I um in si nazdravili, s sokom, da.« »Težko mi je in mo-iiin doma,« odkrito pove Urban. »Še težje je, ker smo ves dan zaprti,.,« Pri tem ga zanima, kako bo na koncertu. »Pravijo, da so našli nekaj pravega za nas.« Igor je v zaporu štiri mesece in pove, da je irenutoovzdušjevzaporu bolje kot nič, »Ena in edina želja je, da pridem iz zapora.« Voščilnic ni izdeloval in ne upa, da bi jih na božični večer obiskal Božiček ali kdo drug. »Težko bo prišel noter skozi rešetke,« v smehu pove, preden odide na fitnes, najbolj obiskano dejavnost v zaporu. Ko težko kaj pričakuješ Na odprtem oddelku, kjer so osebnostno bolj zreli obsojenci, kot pove pedagoginja Olga Lilija Hribernik, večinoma prevladuje pričakovanje o odhodu na prostost. Na mesec imajo obsojenci na tem oddelku od dva do štiri izhode, medtem ko obsojencem na zaprtem oddelku pripada do en prosti izhod. Tam teh pričakovanj ni. So pa Jani, Bojan in Bogoslav skupaj s kolegi okrasili smreko in nare- dili okraske, V čajni sobi so posedli okoli televizije, ki jo med tednom gledajo do 22. ure, ob koncih tedna pa do enih zjutraj, in si bili enotni: »Manjka nam svoboda.« Jim pa veselo vzdušje pričarata radio in razigrana glasba, ki je vela po hodniku zaprtega oddelka, kjer se nekateri po prihodu iz pripora še privajajo na zaporniško življenje. Sprostijo se tudi na igrišču, kjer igrajo košarko ali nogomet, si glavo bistrijo na sprehodu in o sebi ter dejanju in dejanjih, ki so jih pripeljala v zapor, razmislijo na jogi in v pogovorih s pedagogi, nekateri tudi, ko se.zatopijo v dolge pogovore drug z drugim. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC Tudi v celjskem zaporu bosta božič in novo leto. Praznovanje bo drugačno od običajnega. Pivovarna Laško d.d. vam želi vesel božič ter srečno dj zdravo novo leto S ■SSgf 'Kf. Točimo ga ^ od leta 1825! I a- Nagradna križanka Pivo\ 1. nagrada: 4 platoji piva Zlatorog pločevinke 0,5 1; karton piva Bandidos Light Lemon in Hot; majica Pivovarne Laško; 2. nagrada: 2 platoja piva Zlatorog pločevinke 0,5 I; karton piva Bandidos Light Lemon in Hot; majica Pivovarne Laško; 3. nagrada: 1 plato piva Zlatorog pločevinke 0,5 1; majica Pivovarne Laško; Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 CeJje, do 29. decembra 2006. MINISTER ZA ZDR PREKOMERNO PITJE ALKO arne Laško Ime in priimek: _ u p Naslov:_ o _ N k u p o N i5—E—-r i<5-1 11 3-- 13 14 16 17 18 19 20 21 s- F— 24 25 26 Z7 äs 29 30 i. 33 »1 35 36 37 3S 10 |41 42 43 44 15 46 47 48 r • AVJE OPOZARJA: HOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! 26 CELJE O proračunu še enkrat Še vedno investicijski zagon - »Mehke« naložbe šele po letu 2008 Celjski mestni svetniki so na zadnji letošnji seji v prvem branju obravnavali proračun za prihodnje leto, ki predvideva kar 20 milijard tolarjev prihodkov. Gre za 62 odstotkov ali skoraj 8 milijard tolarjev višji proračun kot letos. Skupni odhodki so naravnani na malo manj kot 20 milijard tolarjev. V razpravi so svetniki sicer hvalili naložbeno naravnan proračun, ki kar 15 milijard tolarjev namenja naložbam, a hkrati opozarjali tudi na premalo denarja za družbene dejavnosti, za tako imenovani elementar, za ceste in krajevne skupnosti ter mestne četrti. Župan Bojan Šrot je ob tem ves čas opozarjal, da proračuna za naslednji dve leti nista tipična. »V prihodke so vključena tudi celotna sredstva za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki (Cero) in toplarne, torej ves denar iz evropskega ko-hezijskega sklada, državne blagajne in prispevka ostalih Bojan Šrot 22 občin, ki sodelujejo v tem projektu.« Svetniki so v razpravi zahtevali več finančne pozornosti še za druge reči... Razprava je bila konstruktivna in prav je, da svetniki razmišljajo, kje dati še več, čeprav so pravila takšna, da je treba ob tem povedati, kje zaradi tega vzeti, zmanjšati. Občino čaka izredno naporna naložba v gradnjo Cera, pričakujete s tem kaj težav? Predvsem pričakujem likvidnostne težave, ker ne vemo, kako redno bodo pritekala sredstva iz državnega proračuna in prispevki ostalih občin, pravila pri evropsko sofinanciranih naložbah pa so stroga. Plačati je treba na dan zapadlosti, tako da bomo najbrž morali zalagati lastna sredstva za pravočasno plačilo. Zato smo v proračunu pustili nerazporejen denar, približno milijon evrov, kar je prikazano kot presežek prihodkov nad odhodki. Cero ne ho edina naložba v naslednjem letu ... Že brez gradnje Cera je za občino finančno izjemen zalogaj gradnja dveh tako velikih objektov, kot sta prizidek k osrednji knjižnici in nova osnovna šola na Po-lulah. Pri tem ne smemo za- nemariti nujnih posegov na občinski cestni mreži, kanalizaciji in ostalem. V prihodnjih dveh letih veliko manevrskega prostora v proračtmu ne bo. Kaj pa potem? Pričakujem, da bo v letu 2009 občinski proračun visok okoli 14 milijard tolarjev. Največji naložbeni krog bo mimo, največji problemi mesta urejeni. Takrat šele bo čas za tako imenovane mehke projekte, mehke investicije, namenjene predvsem bogatenju življenja meščanov. Bo proračun do drugega hranja doživel kakšne večje popravke? Večjih sprememb ne bo, šlo bo bolj za kozmetične popravke pri financiranju mestnih četrti in krajevnih skupnosti in še nekaj na področju družbenih dejavnosti. Res je, da občina v velikem investicijskem ciklusu žal ne dopušča kakšne velike kreativnosti, BRANKO STAMEJCIC Hotel na hribu Danes odprtje nove Celjske koče, jutri začetek smučarske sezone Danes popoldne bodo na Celjski koči slavnostno odprli nov planinski hotel, ki so ga tam sezidali v manj kot letu dni. Čeprav so izvajalci zamujali, to na dogajanja na hribu ni vplivalo, saj se smučarska sezona še ni začela. Direktor družbe TRG Celjska koča Ivan Pfeifer pravi, da je bil temeljni cilj družbe odpreti nov planin- ski hotel in v celoti prenovljeno smučišče pred začetkom smučarske sezone, ki ga načrtujejo za soboto. Darilo ob nakupu ^ / December |e pri nas I ^ čas čarobnih doživetij in M obdarovanj. ^^^ Ker tudi mi želimo obdariti naše zv »T ..o\/ kupce, vam v trgovinah TUŠ podarj p. tA ^ OOT darilo. Vsak nakup nad lo.ooo,- S . o\0 ^ nagradimo z darilnim bonom, ki \ "•J 'se i// /ir/i, 'hu jirmiiikr i> »Kljub temu, da so izvajalci z deli zamujah, je zdaj vse pripravljeno za odprtje.« V dneh pred odprtjem so posebej skrbno spremljali vremenske napovedi in še posebej temperature. »Pripravljeni smo na zasne-ževanje in upamo, da nam bo do petka uspelo vsaj delno zasnežiti smučišče,« je še vedno optimističen Pfeifer. Pričakuje dobro sezono, saj je sprememb na tem priljubljenem smučišču veliko. Smučišče so namreč potem ko so podrli staro Celjsko kočo, močno razširili, uredili poseben poligon za otroke, zgradili novo progo za deskarje ... Za prihodnje leto načrtujejo še dodatno razširitev smučišča in postavitev šti-risedežnice, vendar je to odvisno od sprejetja državnega lokacijskega načrta za to območje. Kot smo izvedeli, tudi ta načrt dobro napreduje, zaradi bližine območja Nature 2000 oziroma gnezdišč sokola selca na bližnji Grmadi bo treba le še izdelati presojo vplivov nove načrtovane naložbe na okolje. Ze z novo kočo, ki jo bo upravljalo prekmursko podjetje Oštarija, je ta priljubljena izletniška, turistična in smučarska točka nad Celjem ogromno pridobila. BRST NOVI liPill Božiček, prinesi nil ■■■ Na celjskih ulicah smo otroke povprašali, kaj naj jim letos prinese Božiček. RokJurak iz Celja,131et: »Božič je družinski praznik in moji mami zelo veliko pomeni, da ga praznujemo v krogu družine. Za božič je najbolj pomembno, da imamo skupno večerjo in da se imamo radi, zato Božiček ne nosi dragih daril. Si pa želim, da bi mi Božiček prinesel oceno pet pri matematiki.« Nik Orač iz Celja, 6 let: »Želim si igračko Ninja želvo in avto na baterije.« 11 Neža Vinkler iz Celja, 9 let: »Rada bi novo smučarsko opremo - vse, razen palic. Od dedka Mraza pa nočem nič.« ANJA PAJTLER Zrcalo letu v nakladi 2 tisoč izvodov je izšeJ letopis občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore za leto 2006, ki ga je založilo podjetje Fit media. Letopis v prvem delu niza kronologijo dogodkovv ome- njenih občinah, v drugem, vsebinskem, pa se analitično posveča področjem države in družbe, zaposlovanja, pspodarstva, družbenih dejavnosti, zdravstva, sociale, okolja in prostora in podob- Letopis 2006 sta predstavila urednik Jože Votfand in direktorica Fit medle VanesaČanji. Na kočo na čaj Planinska otvoritev nove Celjske koče bo v torek s tradicionalnim nočnim pohodom s svetilkami in baklami na gruzijski čaj, sporočajo plamnd PD Grmada. Gre za tradicionalni pohod, ki je spomin na prvo slovensko alpinistično odpravo, ki se je leta 1983 povzpela na kavkaško goro Kazbek. V odpravi sta sodelovala tudi dva celjska alpinista, ki sta od tam prinesla gruzijski čaj in ga pred zaključkom leta ponudila planincem in pohodnikom na Celjski koči. Pohod se bo pričel ob 17. uri v Pečovniku in bo vodil preko Grmade do Celjske koče.Ob zaključku v novi Celjski koči bodo ob čaju izbirali najbolj izvirne svetilke. BS Vsem našim cenjenim strankam, poslovnim partnerjem in občanom voščimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2007. Sredstva, namenjena za nakup poslovnih daril in novoletnih voščilnic smo nakazali Slovenskemu združenju za boj proti raku dojk - EUROPA DONNA za nakt^j zdravstvene opreme. no. S primerjalnimi podatki kaže na trende razvoja. Letopis ima skoraj 500 strani, naprodaj pa je v knjigarnah po 1.500 tolarjev. Glavni urednik publikacije Jože Vol-fand pravi, da je glavna dragocenost že devetega letopisa ta, da s standardnimi vsebinami nadaljuje objavljanje vsebin, ki omogočajo primerjave v daljšem časovnem obdobju. »Širjenje vsebine in podatki o ključnih razvojnih vsebinah pa mu dajejo dodatno vrednost. Kot tudi dodatki - letos na primer o jubilejih pomembnih inšdtu-cij, o umestitvi celjske škofije, o lO-letnici Veronikine nagrade ,., Posebej pa je zanimiva rubrika Obrazi, v kateri letos predstavljamo 16 tako ali drugače pomembnih ljudi v občinah,« je ob predstavitvi poudaril Volfand. V devetih letih se je nabralo že za skoraj meter vsebin, ki so s svojimi podatkovniki, analizami in kronologijo dogajanj več kot zgolj zrcalo dogajanjem v minulih letih, BRST Živahne počitnice Od torka do petka čakajo osnovno- in srednješolce božično-novoletne počitnice. Tudi tokrat so v Mestni občini Celje lepo poskrbeli za počitniški program. Dogajanjem v mestu in v Pravljičnem Celju so v štirih počitniških dneh pri-ključdi tudi že kar tradicionalne dejavnosti v objektih celjskega Golovca. Mladi bodo lahko tam vsak dan dopoldan do 12. ure kegljali, plavali igrali mali nogomet ali badminton ter uporabljali fitnes, v mestnem parku pa bo vse dni mo-, goče tudi drsati. Oddelek za družbene dejavnosti je skupaj s športno zvezo ter v sodelovanju z ZPO Celje in nekaterimi drugimi izvajalci športa tudi letos zagotovil brezplačno uporabo vseh objektov in dejavnosti. Program financirata Mestna občina Celje in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. BS Šolniji so poskrbeli tudi za to. llB bosta imola Božičoii in dedeii iVIiai icam spraviti svoja dariia. Izkupiček v pomoč šolarjem v III. Osnovni šoli Celje so v torek popoldne pripravili Novoletni bazar, celotni izkupiček pa bodo - tako kot lani, ko so praznični sejem v šolski telovadnici pripravili prvič - namenili za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin, ki ne zmorejo sami pokriti stroškov za šolske ekskurzije in šole v naravi. )>Ko smo lani začenjali, nas je kar malo skrbelo,« je povedal ravnatelj Ivan Janez Domi-trovič, >>a potem smo bili še kako zadovoljni, saj so bazar z naklonjenostjo sprejeli tako naši šolarji kot tudi njihovi starši,« Že lani je šolska telovadnica, ki jo za bazar preuredijo , v prodajni sejem, zaradi množice obiskovalcev pokala po šivih, enako je bilo tudi letos, ko so lansM izkupiček skoraj podvojili in zbrali preko 420 tisoč tolarjev. Šolarji so prodajali izdelke, ki so jih ob pomoči učiteljic sami naredili pri pouku oziroma v popoldanskih delavnicah, ob prazničnih okraskih, darilnih škatlah, posodicah z božičnim žitom ... pa je bilo največ zanimanja za sladke dobrote. Pri pripravi slednjih je mladim »slaščičarjem« seveda pomagala prenekatera mamica in babica ,.. IS, foto: GREGOR KATIČ » , / ■ ^ . . ■ • • \i koncc'in ne Začetek. ■ ^ "> Je le točka kroga. . _ • ki ria nov zalet. * ' Je energija. » « ki zdjiižqje ljudi. • M je cas. ko s\etle misli potolažija skrbi. Naj bo prihajajoče leto polno energije in svetlih misli. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2007 MESTNAOHIWdIJl ŽALEC Premiera dneva resnice Minuli konec tedna je bila v Domu II. slovenskega tabora vŽalcu premiera TV-igre Naša vigred - En dan resnice. Velik del igre so posneli minulo poletje v Žalcu, v njej pa so kot statisti igrali nekateri domačini, zato je bila tudi premiera v Žalcu. S predstavo so gledalci dobili odgovor na vprašanje, ali je sodelovanje dveh preverjenih humoristov, Toneta Partljiča kot pisca scenarija in Vinka Möderndorferja kot režiserja, pravšnja za uspešno slovensko komedijo. Po ogledu filma so se občinstvu poleg Toneta Partljiča in Vinka Möderndorferja predstavili še drugi igralci, med njimi tudi Janez Hočevar-Rif-le, in številni domačini, ki so igrali kot statisti. Snemalna ekipa se je posebej zahvalila žalskemu županu Lojzetu Posedelu, medlem ko so bili predstava in njeni ustvarjalci nasajeni z burnim in dolgotrajnim aplavzom številnega občinstva. Jubilant Janez Bračun v nedeljo je bila v polzel-ski župnijski cerkvi prisrčna slovesnost, s katero so počastili 80. rojstni dan upokojenega duhovnika, sicer pa kurata v Domu upokojencev Polzela, Janeza Bra-čuna. Ob tej priložnosti so jubilanta pozdravili polzelski župan Ljubo Žnidar, član župnijskega pastoralnega sveta Stanko Novak in domači župnik Jože Kovačec. Med sveto mašo, ki jo je daroval slav-Ijenec, so peli člani mešanega pevskega zbora Oljka in kvinteta Lastovka. Janez Bračun je bil rojen leta 1926 v Podčetrtku, leta 1953 je bil posvečen v duhovnika, nato pa služboval v Podsredi, Kozjem, Giižah in na Rečici ob Savinji. Od leta 1994 je ku-rat v Domu upokojencev na Polzeli. TT Župan Ljubo Žnidar izroča Janezu Bračunu darilo, Preseljena tržnica Po šestih letih delovanja preboldske kmečke tržnice, ki je delovala na parkirišču pred osnovno šolo, je ta dobila svoj nov prostor pred blagovnico Mercator, ki je ravno v tem času doživela prenovo. Po podrtju.stare stavbe ob avtobusni postaji so lahko uredili prostor pred blagovnico, v kateri ima svoje prostore tudi Banka Celje. Pridobili so tudi nova parkirna mesta in naredili prostor za ustreznejšo avtobusno postajo. Vsako soboto v decembru je ta prostor namenjen kmečki tržnici in za prireditve. Posebno zanimivo bo v soboto ob 16. uri, ko bo božična tržnica, igrica za otroke in prihod Božička. DN Na krilih spomina v Savinovi hiši v Žalcu je bil minuli četrtek lep kulturni večer, ko so tišino naselili z besedami poezije Vii^ini-je Mehle Majerič in dogodek poimenovali Na krilih spo- Prisotne je v uvodu pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo v ZKŠT Žalec, pesmi sta brali avtorica in Sonja Mlejnik, medtem ko je Peter Napret z zvoki citer dal krilom spomina še dodatni polet. TT iniww.novitednik.com Ste Že izpraznili nogavice? Od 1. januarja 2007 bomo plačevali z evri. Najmanj težav boste imeli, če boste gotovino, ki je ne potrebujete, položili na bančne račune, saj bodo banke stanja na tolarskih računih samodejno pretvorile v evre. Evro-za vse nas Vračilo la telekomunikacijo TABOR - Svetniki so za povračilo prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje ustanovili odbor, ki je aktiven že vse od leta 1995. Občina Tabor je kot pravna naslednica Krajevne skupnosti Tabor po dolgoletnih prizadevanjih odbora za vračilo prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v teh dneh prejela od državnega pravobranilstva predlog poravnave. Ta se nanaša na vračilo peko-merno plačanih sredstev za akcijo izgradnje med leti 1988 in 1991 ter drugo v letu 1996. Prva zajema 124 in druga 176 naročnikov Odbor, ki se je v teh dneh sestal, je sklenil, da se poravnava podpiše, s čimer se naročnikom iz prve akcije vrne približno 432 tisočakov oziroma 1800 evrov in iz druge 72 tisočakov, kar znaša približno 300 evrov V nasprotnem primeru je možna le tožba, ki pa po oceni odbora ni smiselna. Bo pa občina od tega prejela tudi 7-odstotni delež, ki ga bo namenila v komunahio infrastrukturo. Do vračanja pa ne bo prišlo že kar v teh dneh, kot poudarjajo na občini, temveč v prvi polovici prihodnjega leta, po lastninjenju Telekoma. Pred tem bo tudi dvomesečna razgrnitev spiska posameznih naročnikov in s tem sprejemanja morebitnih pritožb in sprememb.MJ Šoštanjčani popolni ŠOŠTANJ - Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Šoštanju je 19 svetnikov potrdilo še zadnji, 20. mandat izvoljeni svetnici Mariji Vačovnik. Ta je mandat sprejela in sporočila, da ne odstopa z mesta svetnice. Ob lem upa, da zaradi zapletov okoli njenega imenovanja ni prišlo do prevelike škode in da šoštanjski občinski svet ni utrpel časovne zamude. Na seji je še povedala, da je do zapletov prišlo zato, ker je bila zavedena od samega začetka, saj je mislila, da je njena kandidatura na Usti samo formalnost. Želi, da se v prihodnje energija usmerja za dobrobit občanov in v razvoj občine in ne v iskanje napak. US Okrepčevalnica odprta od 7. do 22. ure POLZELA - Na Polzeli je med stanovalci bloka 209 že nekaj da nejevoljo slaščičarna Bedžeti. Kot s pisali, so tamkajšnji stanovalci podpisali celo peticijo zoper podaljšanje obratovalnega časa slaščičarne od 22. do 24. ure, Tega so občinski svetniki izglasovali na eni izmed zadnjih sej, vendar lastniku omenjenega objekta sklepa o tem niso izročili, saj je med tem podal vlogo za spremembo namembnosti lokala. Bedžeti je tako pred časom pridobil dovoljenje za spremembo slaščičarne v okrepčevalnico, svetniki na torkovi seji pa, kot je bilo pričakovati, niso glasovali o morebitnem podaljšanju obratovalnega časa okrepčevalnice, temveč so se le seznanili z obratovalnim časom od 7. do 22. ure, kot ga je določila občina. Zgradili bodo stanovanjski objekt POLZELA - Tovarna nogavic Polzela ima v lasti veliko nezazidanih površin in želi spremembo tega območja. Občina bo s sprejemom odloka na eni izmed tamkajšnjih površin zgradila stanovanjski objekt. Polzelski svetniki so se na zadnji letošnji seji seznanili tudi s predlogom proračuna za prihodnje leto. Po njem znašajo odhodki približno 954 milijonov in prihodki približno 918 milijonov tolarjev, občina pa naj bi se zadolžila za približno 36 milijonov tolarjev Vsak novorojenec bo odslej na račun prejel 100 evrov, ura pomoči družini na domu pa bo po novem stala približno 3400 tolarjev. Z novim letom se bo na Polzeli povišala tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, in sicer za 3 odstotke, to je 0,08 tolarja. MATEJA JAZBEC Mil TEDNIK ŠENTJUR I LAŠKO | 29 policijske postaje Ludviku Petriču sta Dušan Polenšek in Tone Gradišnik v lirami spomin na vse »norce«, ki so bili takrat za domovino pripravljeni dati življenje. Za družino Stanka Straška s Ponikve se vojna za Slovenijo ni nikoli končala. V spomin na pokojnega sina seje srečanja udeležil njegov oče. Da se bo vedelo, kdo so bili tisti »norci«... Danes je vojna za Slovenijo vse boij oddaljen, na trenutke zamegljen spomin. In še ta velikokrat podvržen omalovažujočemu odnosu, češ kaj pa je bilo v deseüh dneh lahko zares hudega. Člani veteranskega združenja vojne za Slovenijo Sever, Območne enote Šentjur in Dobje, so se pred dnevi zbrali na Ka-lobju. Čeprav znova med starimi znanci in pod vtisom letošnjih obletnic, tudi s kančkom grenkobe. »Pred 15. leti ni nihče vedel, da se bo izteklo tako, kot se je. V tistih dneh sta negotovost In strah na vsakem koraku dokazovala, da gre >hudičevo< zares. V tistih dneh smo se zavedali, da lahko vsak trenutek končamo v krsti ali zaporu, če se bo tako obrnilo,« je bilo sli- šati med udeleženci. Za družino Stanka Straška s Ponikve tistih deset dni traja še danes, saj je v policijskih vrstah za domovino izgubila sina. Srečanja se je poleg članov, aktivnih policistov, rezervistov in drugih podpornih služb udeležilo tudi nekaj visokih policijskih predstavnikov, Franc Bevc, predsednik regijskega združenja Sever, je z njihovim delom zadovoljen, čeprav »se vloga policistov v tistem času prikazuje kot manjvredna ali celo negativna. To se je tudi pokazalo pri pripravi filma v čast 15-let-nice osamosvojitve in zato je še toliko pomembneje, da stojimo za svojimi dejanji.« Njegovo misel je povzel tudi prvi policijski sindikalist Branko Prah: »Veliko za- služnih ljudi iz tistega časa je danes pozabljenih. Seveda je najtežje izgubiti sina, brata, očeta, ampak takrat smo bili vsi pripravljeni pasti. Pa tudi sicer mi lahko verjamete, da smo bili vsi na ne prav prijetnih seznamih, ki so vodili naravnost v zapor. Danes družba na vse to pozablja na vseh frontah. Ampak takrat smo dobili vojno in tudi danes ne bomo tiho!« Združenje je dobilo ime po akciji Sever, s katero so želeli preprečili vdor ob napovedanem mitingu resnice. Šlo je za tajno operacijo, ko dva dni ni nihče vedel, kje se naši policisti in rezervisti sploh nahajajo. Iz tistega časa je Tone Gradišnik skupaj s portreti zbral anekdotične zgodbe vseh udeležencev v takrat- nem izrednem stanju. Včasih grenke in trde besede so zdaj zamenjali nostalgič-ni spomini. V prihodnje jih želijo zbrati v tiskani obliki, preden povsem zbledijo v pozabo. »Rad pa bi spomnil tudi na ljudi, ki so nam bili v tistem času pripravljeni pomagati. Spre- jeli so nas domov, nas postregli in nam namenili dobro besedo,« je zaključil Gradišnik. Zbrane portrete sta'Jire'd-sednik območnega združenja Dušan Polenšek in Tone Gradišnik izročila komandirju šentjurske policijske postaje Ludviku Petri- ču z besedami, naj jih obesi na častno mesto policijske postaje in uokvirjeno zbirko fotografij preda svojemu nasledniku. »Da se bo vedelo, kdo so bih tisti >norci<, ki so bili nekoč za domovino pripravljeni dati tudi življenje,« SAŠKA T, OCVIRK Velik koncert pihalcev Božično-novoletni čas bodo še posebej slavnostno obeležili v Šentjurju, kjer pihalni orkester tudi letos pripravlja velik koncert. V torek, 26, decembra, ob 18. uri se bodo poslušalcem, za katere upajo, da jili bo čim več, ponovno predstavili v športni dvorani Hmševec, Za to priložnost so pripravili pester glasbeni repertoar; v prvem delu kon- certa bo mogoče slišati predvsem božično in novoletno obarvano glasbo, v drugem delu pa bodo predstavljali etno glasbo vzhodne in južne Evrope, igrali pa bodo tudi kletzmarje. Pripravljajo še posebna presenečenja, med drugim bodo gostili člane celjskega kvarteta Akord, Pihalni orkester Šentjur bo zaigral pod taktirko Jurija Hladnika, program pa bo povezovala Bernarda Žam. PM njenih pTSl ne bom pozabil dan samostojnosti Laščani bodo dan samostojnosti s proslavo in božično-novoletnim koncertom Laške pihalne godbe proslavili v torek ob 19.30 v dvorani Tri Ulije, Kot gostje se bodo Laški pihalni godbi na koncertu pridružili Anžej Dežan, Okrogli muzikanti, plesna skupina glasbene šole in drugi. Nastopajoči obljub- ljajo pester program, kjer bo zagotovo vsak našel nekaj za svojo dušo. Med drugim bodo zaigrali oziroma zapeli pesmi Sveta noč, Last Christmas, Silvestrski poljub. Plan B, Trideset let, Oregon, Radetzky marsch. Na Golici in druge. 30 ŠMABJEF^ ROGMK^J Hfl HIP» ft Dve v eni: kopalnica in icuriinica Dimniki tako nizko, da lahko otroci na poti v šolo vdihavajo dim Pred dobrim mesecem je v Izoli v domači kopalnici umrlo dekle. Mojca V. se je zadušila z ogljikovim monoksidom. Od jeseni imajo v kopalnicah plinske peči tudi nekateri prebivalci Ratanske vasi v Rogaški Slatini, potem ko je skupna kotlovnica letos zaprla svoja vrata. Večina stanovalcev, ki se po novem ogreva na plin, pušča vrata kopalnice raje odprta. Plinsko ogrevanje z individualnimi dimniki prinaša veliko težav tudi sosedom. Dimniki so namreč speljani kar ob oknih. V primeru vetra proti oknu gre dim narav- stanovanje. Vendar je tu zaščita možna vsaj v toliko, da sosed pač ne odpira okna. Večji problem so dimniki pritličnih stanovanj, saj so speljani le malo nad je to preveč, da bi ga vdihovaii, Še najmanj, da bi ga vdihovali otroci, ki hodijo tu mimo v šolo. glavo, če hodimo ob bloku. Ko smo te dimnike fotografirali, smo se prav kopali v dimu. Ob tem povejmo, da tu mimo hodijo otroci v šolo. Dim. ki ga vdihavajo, škodi. Zakaj so dimnike tako po-stavih, smo preverili pri kon-cesionarju KDS dimnikarske storitve iz Ljutomera. Aleksander Kavčič nam je pojasnil, da so stanovalcem priporočali izvedbo LAS, to so aluminijasti dimniki, na katere se priključi več stanovanj, dimnik pa se konča na strehi. Ta izvedba je dražja kot individualni dimniki. Kot je dejal Kavčič, so ljudje raje izbrali cenejšo možnost, kije tudi dovoljena. Dejstvo, da se zdaj kadi otrokom v glavo, ko hodijo v šolo, v tem primeru ni pomembno. >>To tudi meni ni logično, ampak jedovoljeno. Ne morem prepovedati nečesa, kar je dovoljeno,« je pojasnil Kavčič. Kavčič je še dodal, da je večina dima dejansko para, 12 odstoücov je ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida praktično ni, razen če bi bilo z gorilnikom kaj narobe. Prav tu se pojavi dodatna težava. Stanovalci namreč pravijo, da jim peči nihče ni pregledal ali dal morda celo kakšnega dovoljenja za ogrevanje. Kot nam je pojasnil Brane Tteršek iz Atrija, ki je upravljavec večine blokov, so bili vsi potrebni pregledi opravljeni, tehničnega pregleda pa ni bilo, saj ni bil potreben, ker zate posege ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja. . . Za varnost bodo zdaj odgovorni stanovalci sami, Obvezen je vsakoletni pregled dimnikov in pregled delovanja peči, ki ga opravi uradni serviser. Kot nam je še dejal Teršek, so peči zdaj last stanovalcev, saj so zanje plačali. Z lastnino ogrevalnih delov imajo stanovalci slabe izkušnje. Kot so zapisali v od-priem pismu 2, novembra ministru za okolje Janezu Podobniku in ministru za lokalno samoupravo Ivanu Žagarju, se je vrednost stanovanj z zaprijem skupne kotlovnice zmanjšala. Poleg tega so lastniki ob nakupu teh Obnovljeni prostori reševalne službe Reševalna služba v Šmarju pri Jelšah je dobila obnovljene prostore. Naložba je stala 35,4 mlUjona tolarjev, od tega je večino denarja zagotovil Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, ostalo pa sta prispevala še ministrstvo za zdravje in občina. Kot zatrjujejo v Šmarju, bo delo zdaj veliko Užje, bolj prijazno pa bo tudi bolnikom. Prav letos šmarska reševalna postaja praznuje 60-letni-co. Začeli so skromno, ko je en sam reševalec stal kar pod lipo in čakal na pozive. Danes imajo deset reševalcev, pet reševalnih vozil in dve ur-gentni vozili, eno od teh so kupili prav letos. Šmarskl reševalci pokrivajo območje občin Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, kjer živi pribUžno 32 tisoč ljudi. Zdaj so dobili prenovljeno garažo, dežurne prostore reševalne službe, pralnico in likalnico. S prenovo reševalne postaje so tokrat poskrbeli predvsem za reševalce same, kol pravi predstojnica Zdravstvene postaje Šmarje pri Jelšah Blanka Jug: »Obnovljeni prostori so bistveno prijaznejši za delo reševalcev in tudi za ostalo osebje. Pridobili smo skupni prostor, to pomeni prostor za malico, ka-vico ali čaj. V tem prostoru ......,______JV so prerezali (z leve) predstojnica zdravstvene postaje Blanka Jug, župan Jine Čakš in najstarejši reševalec Jože Rupnik je nameščen zvonec za primer nujnosti.« S tem pa se obnovitvena dela ne zaključujejo. V ZD Šmarje pri Jelšah načrtujejo še prenovo prvega nadstropja, kjer bodo najverjetneje postavili tudi dvigalo, saj vedno več starej ših pacientov zelo težko pride do ambulant. Lekarno nameravajo preseliti v Wagnerjevo vilo, v prostorih lekarne pa bi uredili ambulanto za nujno medicinsko pomoč. V kletnih prostorih lekarne načrtujejo še ureditev arhiva in druge prosto- re, ki jih zahteva zakonodaja. Veliko dela pa jih čaka tudi v Zdravstveni postaji Rogaška Slatina. Tam načrtujejo obnovo prostorov, kjer je sedaj zobna tehnika, ki se bo preselila v Rogatec. V kletnih prostorih bodo urejevali garderobo, dežurne sobe za zdravnike in sterilizacije. Obnavljali so tudi druge zdravstvene postaje v regiji, vendar so drugje dela večinoma že zaključena. Kot pravi v. d. direktorja ZD Šmarje pri Jelšah Janez Čakš pa si v reševalni posta-- ŠL100-22. ji v Šmarju želijo še zdravnika, ki bi delal zgolj v reševalni postaji: »V službo nujne pomoči si želimo vključiti zdravnika za ves dan. Da ne bi bilo treba, tako kot sedaj, ko mora zdravnik, ki je določen, iz svoje ambulante, da oskrbi poškodovanca, ampak bi to opravljal en zdravnik. Ta bi prevzel poškodovanca v Bistrici, Kozjem, Rogatcu ... od krajevnega zdravnika in ga odpeljal v bolnišnico.« Ta cilj želijo doseči najkasneje v dveh letih. ŠO t V Ratanski vasi morajo pozimi skrbno preverjati, kdaj je primerno zračiti stanovanja. stanovanj plačali skupne dele in naprave v višini deset odstotkov vrednosti stanovanja. Zapisali so še, da so se vsa inštalaterska delain vgradnja peči na podstrešju ali v kleti izvajala brez dovoljenja energetske in požarno-var-nostne stroke. Odprto pismo je podpisalo 276 prebivalcev Ratanske vasi. Odgovora na pismo še danes niso dobüi. Mimogrede, na Geodetski upravo RS smo vprašali, ka- ko naj stanovalci popišejo svoje kopalnice - ali kot kopalnice ali kot kurilnice, glede na to, da po novem od tam poteka ogrevanje celotnega stanovanja. Najprej so nam odgovorili, da je treba prostor vpisati kot tisto, kar največ uporabljaš. Potem so popravili: »Prednost ima kopalnica.« Četudi puščaš vrata odprta, ker te je strah, da bi se morda zadušil ... ŠPELA OSET ov Ceno plačala stranka mladih ŠMARJE - Svetniki so izvolili člane v komisije in odbore občine. Čeprav so se člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, DeSUS v komisiji nima svojega člana, že dogovorili o kandidatih za posamezno delovno telo, se je na seji sveta zataknilo že takoj na začetku. Svemica DeSUS-a Angela Mlaker je namreč predlagala, da bi NSi vzeli kakšno mesto v odborih in ga namenili predstavniku DeSUS-a. Po predlogu komisije bi namreč DeSUS dobil mesto v dveh odborih in NSi kar v sedmih, čeprav ima NSi le enega svetnika, DeSUS pa dva. Svetniki so tako morali posamično glasovati o članih nekaterih odborov. Na koncu NSi ni izgubila niti enega mesta v odborih, medtem ko je DeSUS-ovo ceno plačala Stranka mladih Slovenije. Tako so izgubili Aleksandra Ogrizka v odboru za gospodarstvo, ki ga bo nadomestil Branko Sever, ki ga je predlagal DeSUS. SMS pa je izgubila mdi mesto v nadzornem odboru. V njem bo sedel DeSUS-ov Franc Jed in ne Borut Šprajc, ki je včasih vodil računovodstvo mladinskega kluba, kjer je revizija pokazala - za zdaj sicer s strani pristojnih organov še nedokazane - nepravilnosti. ŠO Za naložbe ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so prvič obravnavali predlog proračuna za prihodnje leto. Proračun je težak 2,1 milijarde tolarjev oziroma 8,8 milijona evrov, že zdaj pa imajo odobrenih dodatnih 300 milijonov tolarjev za nekatere projekte. V proračunu so precej, kar 50 odstotkov, namenili za različne investicije. Največji projekti, ki bi jih lahko v prihodnjem letu končali, so med drugim nova knjižnica, pokrita tribuna v športnem parku, ureditev obrtne cone, izgradnja kolesarskih stez, ureditev križišča v centru Rogaške Slatine, spoj Kidričeve in Steklarske ceste s krožiščem ter preplasthev Kidričeve ceste s kolesarsko stezo. Stranke hočejo več ROGAŠKA SLATD4A - Svetniki bi' morali odločati o tinancira-nju političnih strank v prihodnjem letu. Po predlogu bi vsaki stranki pripadb 0,27 evra (64,7 tolarja) za vsak glas, ki so ga dobili na volitvah. Stianke se s tem niso sti'injale, po njihovem mnenju naj bi bilo to premalo. Do prihodnje seje bodo tako primerjali financiranje strank v primerljivih občinah. Več za novorojence ROGAŠKA SLATINA - Po novem bo pomoč novorojencem v občini višja. Do zdaj je znašala 20 tisočakov, od zdaj bo občina za vsakega novorojenca namenila dobrih skoraj 30 tisoč tolarjev oziroma 125 evrov. Sprva je bil predlog natančno 30 tisočakov, kar bi zneslo 125,19 evra. Na koncu so znesek zaokrožiU navzdol, na 125 evrov. ŠO NOVi Hill «ITAHJE I Obeležili 50. leto 31 v nedeljo je svojo 50-let-nico delovanja obeležilo ■niristično društvo Vojnlk. Poleg prijetne prireditve, polne petja in dobre glasbe, so podelili tudi priznanja dolgoletnim članom turističnega društva ter vsakoletna priznanja za najlepše urejene objekte v kraju. 1\jristično društvo Vojnik, ki je büo ustanovljeno med prvimi v naši regiji, je zgolj v zadnjih nekaj letih pripravilo že več kot trideset odmevnih koncertov, organiziralo več kot dvajset razstav, podelilo več kot šeststo priznanj ter poleg različnih razglednic izdalo tudi publikacijo o zgodovini kraja. V prihodnjih letih si društvo, ki mu že več let predseduje Jože Tanšek, želi predvsem še več sodelovanja s krajem pri projektih, ki za občino pomenijo dolgoročen razvoj. «Radi bi se vključili tudi v raz-vojne načrte, da bi pravočasno opozarjali na lepo naravo, ki jo ima Vojnik resnično v izobilju. Sicer se lahko besede, s katerimi j e naš kraj Turističnega društva Vojnik je priznanja v imenu Turistične zveze Slovenije podelil dr. opisal Jože Plečnik, >Vojnik so jaslice<, hitro spremeni v kaj drugega.« Na prireditvi v čast 50-let-nid delovanja društva je priznanja prejelo 27 gospodinjstev, najbolje ocenjenim iz Na Frankolovem so, kot je že v navadi, tudi letos razstavili najbolj zanimive jaslice in novoletne okraske. Tbkrat so izpostavili nekaj najstarejših primerkov, ki so «preživeli« le zato, ker so dolga leta bili varno shranjeni v škatlah. Turistično društvo Frankolovo je k sodelovanju povabilo krajane, ki so se znova z veseljem odzvali in za teden dni svoje jaslice in «bučke« razstavili v novem Aletinem domu. Najstarejše jaslice so stare vsaj sto let, okraski za božično drevo pa kakšnih 40 let manj. «Od kar pomnim, smo v družini imeli te jaslice, vendar ravno Jezus ni več originalen,« je svoje opisala Janja Srebot. «Bil je namreč voščen, kot tudi ostali, in ko je pri padcu izgubil glavo, je nismo mogli več priuditi nazaj.« Vsi predmeti na razstavi so se ohranili predvsem tako, da dolgo niso uporabljali. «Naše sem takoj, ko je enoletni sin začel razbijati okraske, pospravila,« pripoveduje Zdenka Ve-zenšek, predsednica turističnega društva. «Sicer pa se jih je največ razbilo ravno zato, ker so poleg njih na smrečici viseli tudi bonboni. Ko smo otroci te skušali potegniti dol, je pogostokrat skupaj z njimi na tla padla tudi kakšna okrasna bučka.« Še nekaj imajo stari okraski skupnega. Ponavadi so jih domov prinesli sorodniki, ki so delali v tujini, na primer Nemčiji. Če si boste danes želeli ogledati razstavljene okraske, ste žal že prepozni. Krajani jih bodo namreč odnesli domov in jih varno spravili za naslednje rodove a]i pa z njimi olepšali prihajajoče praznike. ROZMARl PETEK Marjan Ro«č. treh različnih kategorij pa so podelili še posebna priznanja. V kategoriji javnih objektov je zmagala Osnovna šola Vojnik, med obrtniki in podjetniki Picerija in avto-pralnica MC Majcen, med Božično-novoletni koncert Godba na pihala Slovenske Konjice pripravlja že 16. božično-novoletni koncert. Koncert bo v petek, 22., in soboto, 23. decembra, ob 19. uri v kulturnem domu. Oseminštirideset članic in članov godbe bo med drugim izvedlo deli Emila Glavnika Martin Krpan in Na nebotičniku, največje uspešnice Raya Charlesa, uspešnice broadwayskih musicalov, humorno skladbo Eine Kleine Rock Musik in z zborom Adamičevo koračnico Tra ta ta. Gost na koncertu bo Moški pevski zbor Iva Štraca, ki bo s tem nastopom obeležil 40-letnico delovanja. Program bo povezovala Andreja Bli-men. Godbo od leta 1988 vodi Ivo Kacbek. MBP rrazmm we/odje-^ M pmiH/jCHe duf TRI MUCE tompilacija BOŽIČNI ČAS |,o„pjiaciia pravljice in kompilacija pesmice Komplet vseh štirih zgoščenk -ISOf) sit, za naročnike -1500 sit '' f^mezna zgoščenka -600 sit, za naročnike <500 sit Zgoščenke lahko kupite na oglasnem oddelku ' Novega tednika in Radia Gelje, Prešernova 19 v Celju ter v poslovalnicah Sitra v Žalcuin Šentjurju, družinami pa člani družine Djordjevič- Poleg tega je Turistična zveza Slovenije dolgoletnim članom (teh je bilo dvanajst) podehla bronaste, srebrne in zlate značke. RP Prihod Božička v Vitanje Društvo pnjateljev mladine in "DjristiČno društvo Vitanje pnpravljata pnreditev Prihod Božička, ki se bo začela jutri, 23. decembra, ob 14.30 v Kulturnem domu Vitanje. MBP w^an tojnosti Na Dobrni bodo dan samostojnosti slovenske države s proslavo obeležili danes ob 19. uri v dvorani hotela Vita. www.radiocelje.com Zanimivi so okrasiu na smrečici, ki jih v trgovinah ne morete več najti. Največ škode zaradi bonbonov Čebelice v zreški dvorani Drugo srečanje mladih odbojkaric je v športno dvorano v Zrečah pritegnilo več kot 120 osnovnošolk. Srečanje je pripravila odbojkarska šola Čebelica Zreče, ki jo vodi Tomaž Kušar. Odbojkarska šola deluje nah, Oplotnici, na Franko-V osnovnih šolah v Zrečah, lovem in v Ločah. Tem šo-Vitanju. Stramcah. Pol)ča- lam so priključene tudi po- L^__L- J družnične šole. Strokovno vodstvo je v rokah profesorice športne vzgoje Lucije Vrhovšek, medtem ko za izvajanje programa skrbijo izkušene vaditelj ice. večinoma članice odbojkarskega kluba Comet Zreče. Deklice S o tekmovale v treh starostnih skupinah. V prvi je zmagala ekipa Čebelica iz Oplotnice, v drugi in tretji pa ekipi iz Poljčan. TK Andreja Diikušič in Manja Vadla üb umetniški stojnici Biserčki Umetniške četrti v celjski Umetniški čet^ ti v Friderikovem atriju v središču mesta je dvaindvajset sodelujočih umetnikov, članov skupine 567 in društva likovnih umetnikov, pripravilo kopico dogodkov, ki bogatijo pred-praznični utrip Pravljičnega Celja. Postavil: so umetniške stojnice, ob Icaterih prodajajo drobne umetniške izdelke po zelo dostopnih cenah, vsak večer se ob stojnicah s svojim samostojnim projektom predstavi eden sodelujočih umetnikov, dopoldneve pa barvajo z lutkovnimi predstavami za otroke, ki prihajajo k njim na obisk iz Pravljične dežele. Manja Vadla, ki je z Andrejo Džakušič pravo ^balo dogajanj v Umetniški četrti, na polovici projekta pravi, da so občudd še vedno mešani. »Zelo smo zadovoljni z izvedbo predstav za otroke, saj jim skozi dopoldanska vodenja predstavimo Četrt, dan jim polepšamo lutkovnimi predstavami... Zal tni je le, da je premalo odziva iz vrtcev, a upam, da bo v zadnjem tednu drugače.« AndrejaDža-kušič pravi, da so zelo različni tudi odzivi na popoldanski oziroma večerni program, ko posamezni umerniki predstavljajo svoje projekte. »Kadar je vreme slabo, je slab tudi odziv. Sicer pa smo glede na to, da gre za prvo tovrstno zimsko prestavitev, še kar zadovoljni.« Pri pripravi projekta so izhajali iz izkušenj, ki so jih pridobili z vsakoletno poletno akcijo Vstop prost. »Tokrat prvič poskušamo še pozimi. Hidi sicer so posebnost našega društva druženje, pogovori o posameznih projektih, izmenjava idej,« pravi Andreja Džakušič. Zaenkrat umerniki še niso veliko prodali, čeprav ponujajo za ta čas morda najbolj sprejemljiva darila. Manja Vadla pravi, da jüi doslej pravi ljudje, ki znajo ceniti drobne umetniške pozornosti in darilca, še niso našli. »Je pa iz dneva v dan boljše, oatno je začela delovati najbolj učinkovita reklama - od ust do ust. Pri nas lahko ljudjeres najdejo kakovostne drobnarije, s katerimi bodo zadovoljni sami in prav tako tudi obdarjeni.« In kaj nas v Umetniški četrti še čaka? »Pripravljamo še kar nekaj predstavitev, otroške predstave, na silvesurovo bomo ob stojnicah izvedli še razprodajo iimetniških izdelkov,« pravi Andreja Džakušič- In poudari, da gre za prvi poskus, ki bo pokazal, ali se splača tudi v prihodnje vlagati toliko truda in volje v podobne umetniške predstavitve. BRST Pisana Noetova barka Društvo za umetnost plesa Harlekin Celje je leto 2006 končalo s praznično produkcijo Noetova barka, ki je v dvorano Narodnega doma Celje privabila polno številno občinstvo. Na vprašanje, kaj bi vzeli s seboj, če bi büi na Noeto-vem mestu, so bih odgovori seveda razhčni in so v mladih plesalcih vzbudili pi no paleto ustvarjalnih vorov Tako so najmlajši za-plesah v vlogah živali, plesalke srednje skupine so s seboj vzele Barbike, plesna skupina D se je oblekla v koleb-nice in pokazala svoje gibalne spretnosti, dekleta iz oddelka za klasični balet so zaplesale ob zvokih Beethovna, plesalke 2. razreda baleta so se predstavile v rdeči barvi mladostnega zanosa. Ker sta se na barko vkrcala tudi Laž in Zlo, so iz barke zasijali tudi temnejši toni življenja, s plesom so potovali skozi nekatera zgodovinska obdobja umetnosti in podobno. Poleg umetniške vodje Harlekina Ane Vovk Pezdir so kot koreografi sodelovali še Mojca Usar, Zala Pezdir, Maša Leskovšek m Katja Ter-glav, nastopilo pa je več kot sto plesalcev Harlekina. ŽB, foto: BOGO KRPAN iz produkcije Noetova barka V novo leto s celjskimi godalci Celjski godalni orkester pripravlja v torek ob 16. uri novoletni koncert za izven in ob 19.30 še za abonente. Kot solisti se bodo godalcem na odru Narodnega doma pridružili violinist Domen Lorenz ter Da-mir Korošec na marimbi in Zoran Mitev s fagotom. V novoletni repertoar je dirigent Nenad Firšt med drugim uvrstil dela Straus-sa, Bizeta, Deiibesa in Rubinsteina. Celjski godalni orkester uspešno predstavlja celjsko kulturno življenje v slovenskem In evropskem prostoru. Za svoje delo je prejel več pomembnih priznanj, leta 1998 najvišje priznanje Mestne občine Celje zlati celjski grb, leta 2004 pa častni znak Občine Bled. Orkester redno sodeluje v programih Glasbene mladine Slovenije in Društva slovenskih skladateljev ter snema za radijske in televizijske hiše. Z orkestrom so sodelovali vodilni domači in tuji solisti ter gostujoči dirigenti. Od leta 1988 deluje pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta, pri čemer orkester neprekinjeno deluje že od leta 1945. BA Umetnost na rimski cesti v soboto in prihodnji petek še dražba umetnin v kleti Knežjega dvorca V kleti Knežjega dvorca v Celju je na 800 kvadratnih metrih zaživela razstava, kakršne v Celju še ni bilo in kakršne se ne bi sramovali v nobeni evropski kulturni prestolnici. Zasnovala sta jo ČrtLipovšek in Barbara Mratinkovič s pomočjo prijateljev. Prodaj- no mladih slovenskih mnet-nikov je v polnem žaru zaživela v doslej malo znanem prostoru, kjer so celjski arheologi pred pozabo časa rešili rimsko cesto in ostanke rimskega ter srednjeveškega obzidja. »Za Celjane, ljubitelje umetnosti, je to priložnost, da se družijo z vizualnimi umetniki, s kreativci, ki morajo svoje mojstrovine deliti z občinstvom, in da obogatijo svoj zasebni interier z delom, ki jim bo všeč. Umetnine bomo namreč23. in29. decembra prodajali na javni dražbi,« pravi duša tega edinstvenega projekta, imenovanega Umestusiumet-nost, Črt Lipovšek. Od kod sploh ideja za takšno prodajno razstavo? Ideja se je porajala več let, Na ljubljanski novoletni tržnici sem opazoval, kako se prodajata le češka in kitajska roba, ki ne sodita v decembrski čas, ki nista primerni za tako intimno dejanje, kot je medsebojno obdarovanje. Največ mi pomeni, če dobim darilo, ki ga je kdo naredil sam ah kupil kakšno manjše umetniško delo. Od ideje do uresničitve je bila najbrž dolga pot... In trnova tudi. Jasno je, da je težko, če te ljudje v mestu, ki razpolagajo z vplivom, denarjem, ki priskrbijo dovoljenja, ne poznajo in nimajo zaupanja. Ni bilo lahko, a se je splačalo. Prostor je sijajen za razstavo. Kako vam ga je uspelo pridobiti? Po naključju. Verjamem, da je tudi ta prostor hotel naju. V občini so mi ponudih, da bi pripravil umetniško tržnico na dvorišču dvorca, ker pa je bila moja zamisel, da bi ob tem naredüi še prodajno razstavo del priznanih slovenskih umetnikov, sem potreboval zaprt, ne preveč vlažen in ogrevan prostor. Ko sem si ogledoval dvorišče dvorca, je bil tam tudi Robert Krempuš iz zavoda za varstvo kulturne dediščine. Začelo me je zanimati, kaj je spodaj, pokazal mi je rimsko cesto in v trenutku sem vedel, da je to to, da hočem umetniški projekt speljati v tem prostoru. Vsaka čast, da sta Robi in zavod to dopustila. Koliko umetnikov ste privabili? Točne številke še sam ne vem, še vedno se mi posamezniki oglašajo in projekt še vedno dopolnjujeva. Sicer pa na razstavi sodeluje približno trideset umetnikov, kak-šnili deset jih dela na tržnici, kjer prodajajo drobna umetniška dela, sodeluje tudi približno petnajst virtual-nih umetnikov, ki ustvarjajo videoinštaladje in vizualiza-cije prostora. Lahko omenite nekaj imen sodelujočih? Sodelujejo Aleksij Kobal, Süvester Plotajs, Neven Kor-da, Boštjan in Urša Toman Brinovec, Mojca Zlokarnik, Borut Krajnc, Lado Leben, od Celjanov Mark Požlep s svojo skupino. Beti Bricelj, Bojana Križanec in drugi. Razstava je nenavadna, na njej vidimo vse od klasičnih del do Skulptur, fotografij, videa in inštalacij... ČrtLipovšek Mislim da gre vse to zelo dobro skupaj. Dela je bilo treba le postaviti v kontekst, pri čemer svoje odigra fantastičen prostor, ki omogoča tudi ločevanje posameznih delov razstave in tudi dogajanj. V enem delu klasična razstava, drugje videoinštalacije, performansi ... Kakšni so odzivi umetnikov in obiskovalcev? Obiskovalci so navdušeni, odzivi fantastični, tudi v sanjah si nisem predstavljal, da bo tako. V soboto vas čaka prva dražba razstavljenih del. Kakšna so pričakovanja? Nekaj zanimanja za posamezna dela je že bilo, tako da smo optimistični- Umetniki so siceršnje cene zniža-Ü za 15 do 20 odstotkov. Pravo ceno bo pokazala dražba, ki jo bo vodil umetnostni zgodovinar Mitja Plevnik. Karne bo prodano na pni, bo, upam, na drugi dražbi, ki bo 29. decembra. Ste takšen projekt pripravili prvič in zadnjič? Ne, le prvič in mislim, da bova kaj podobnega priprav-IjaU še in še. Idej je vse več, ljudje si želijo, da bi se tu dogajalo nekaj podobnega, drugačnega, norega tudi poleti in upam, da se bo. BRANKO STAMEJČiC Foto: GREGOR KATIČ i: ■^•jiK 33 V iskanju ekstremnih točk Umetnik Franc Purg med brezdomnimi otroki v Ukrajini -Njegov nasvet: odpreti srce in privoščiti drugemu dobro Njegova dela oziroma predvsem projekti potrkajo na večinoma ukalupljeno miselnost določenih plaü življenja. Where Is The Line... tukaj, tukaj; Leon; CE+JE; inštalacija Križanj z erekcijo; sodelovanje na pomembnih domačih in tujih razstavah; njegovi videodeli sta v stalni zbirki pariškega centra George Pompidou; Jakopičev na^ajenec 2005; zasnova in izvedba spomenika osamosvojitve Slovenije, postavljenega na Trgu svobode v Celju letos. Franc Purg je akademski kipar, multimedijski umetnik i n predvsem človek, ki ga posrkajo skrajnosti. Daje barvo tistemu, ob čemer drugi načeloma pc^ledajo stran oziroma česar sploh ne vidijo, 28. decembra boste z avstralsko-angleško umetnico Saro Heitlioger s projektom Privilegirane taktike sodelovali pripeti izda-;^ ji U3 - Trienalu slovenske umetnosti v Modemi galeriji v Ljubljani. V ozadju tega projekta so brezdomni otroci v Ukrajini. Pred kratkim sem se vrnil iz Ukrajine, kjer sem delal raziskavo o brezdomnih otrocih. Vedel sem za ta pojav, ampak da je tako hudo, si res nisem predstavljal- Otroci re- Frane Purg (Foto: GnipA) 87 min.. (Happy Fget), animirana družinska komedija Režija: George Miller Igrajo: Elijah Wood, Roblr) Williams, Brrttanv Murphy, Hugh Jacicman, Nicole Kidman. Hugo Weaving Anthony LaPaglia, Magda Srubanskl, Miriam MIrgoyles ŽevlHan«tu1kiš! snično živijo in spijo v hudi zimi v pomanjkljivih oblačilih na pločnikih. V to sem se prepričal, ko sem potoval po Ukrajini, To je posledica razpada Sovjetske zveze, prej tega pojava v takšni obliki in vdora trdega liberalnega kapitalizma niso poznali. Takšni pojavi so seveda tudi v Bra-zUiji, Indiji, toda tam so klime drugačne. V Ukrajini pa so ekstremne zime, minus 40 in otrok spi zunaj. Da bi okusil, kaj to pomeni, sem razmišljal, da bi kakšno noč prespal z njimi. To je obsežen projekt, tako da se bom tja še vračal. Več o tem na odprtju Privilegiranih taktik. Vas je presenetila apatičnost ljudi? Presenetilo me je, kako se človek na vse navadi. Navadi se tudi na to, da stopi čez otroka, ki spi na pločniku, pokrit s snegom, in ko vidi, da diha. Prizadelo me je, da se na to navadimo. Želite torej opozarjati na probleme sodobnega časa? Vedno iščem neke ekstremne točke našega bivanja in prav otroci na cesti so ekstremni pojav. Ni isto biti odrasel brezdomec in otrok brezdomec. Odrasel človek zna načrtovati, otroci pa živijo v tem trenutku. S svojim prispevkom želim svet obvestiti, kaj se dogaja za schengensko mejo. Za njo se razprostira nerazvit tretji svet, ki ga razvit svet kruto izkorišča. Mi v bistvu živimo v zelo lepem svetu, Evropa je mirna, takoj za Schengenom pa je drugače in to se ne kon- ča nekje v Rusiji, ampak seže vse do Japonske. Da ne govorimo o Afriki, južni Ameriki Se v tej sodobni naglici pozornost ljudi pritegne zgolj s šokantnimi zadevami? Nikoli ne razmišljam, kaj bi bilo šokantno. Kot kaže, je pač moja karma, da posegam po takšnih področjih, ki so že sama po sebi šokantna. Vas pri izvedbi projektov zanima reakcija ljudi? Ne, sploh ne. Reakcija se zgodi, če je prava akcija. Tik preden ste odpotovali v Ukrajino, ste se po več kot treh mesecih vrnili iz Izraela, kjer ste bili izbrani na natečaju za umetniški projekt. V južnem delu Izraela, sredi puščave Negev v Mizpe Ra-monu, nas je devet izbranih umetnikov z vsega sveta z asistenti delalo na natečaju izbranih projektov. Mizpe Ramon je novo mesto, nastalo v 80. letih sredi puščave in ne živi kot bi si država, lokalne oblasti in tamkajšnji ljudje želeli. Poskušajo na različne načine in prav natečaj je bil o tem, kaj lahko umetnost naredi za to mesto in ljudi. Ali laliko kaj spremeni. Izhodišče projekta je bila socialna odgovornost- Fascinirala me je predvsem puščava, v kateri sem bil prvič. V svojem delu sem nekako tudi sam nagnjen k minimalizmu in če kdo ne razume, kaj je to, mora v puščavo. Po izobrazbi ste akademski kipar. Kdaj pa nastopi multimedija? Ko sem ugotovil, da svojih idej ne morem uresničevati v tradicionalnih medijih- Sem iskal in se sproti učil. Ideja išče medij- Je pa odvisno od posameznika, če si upa. Kako ste glede na trajnost pristopili k izdelavi koncepta za kip osamosvojitve Slovenije? Zelo dolgo sem snoval idejo. Kako skomunidrati z ljudmi, da bi bila zadeva sprejeta. Postaviti nekaj v galerijo in potem po enem mesecu umakniti, je v nekem smislu preprosto. Takšna zadeva pa stoji in to je res obsežen projekt, pri katerem je sodelovalo zelo veliko ljudi. VložU sem veliko eneigije, da bi bil ta spomenik komunikativen in da bi vzpostavil dialog s Savinško-vim spomenikom Vojna in mir v neposrednji bližini,. Za nekaj odmevnih projektov v Celju ste poskrbeli V puščavi(Foto: osebni arhiv) tudi s skupino Skupina, ki ste jo ustanovili leta 2000. Članstvo v skupini Skupina se sestavi odvisno od projekta. Ni klasična skupina, je zelo fleksibilna. Delujemo izključno lokalno, na Celjskem. Ideja je bila ustanoviti kritično maso, da ljudje javno kritično razmišljajo. Po gostilnah že, da bi pa javno na duhoviti naän kritizirali, je pa manjkalo. Čemu je trenutno namenjena pozornost v skupim? Celjani bodo lahko Purgov Videomaterial z naslovom Kreativne prakse brezdomnih otrok, ki je nastal v Ukrajini, videli nocoj ob 19. uri v Centru sodobnih umetnosti Celje, ki s tem zaključuje letošnjo programsko sezono Media Fokusa v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Zadnji dve leti delamo hiško za Boruta, brezdomca oziroma laliko rečem umetnika, ki je težko sprejemljiv za širšo okolico. Začeli smo iskati lastnika, ki nam je dovolil, da mu sredi gozda postavimo majhno hiško, kjer zdaj srečno živi. V glavnem smo uporabljali odpaden material, ga na nek način reciklirali. Gre za opazovanje okolice in potem najti, pokazati pot? Ne le pot, konkretno rešitev. Posebnež Borut zdaj tam živi. Ljudje nismo serijska proizvodnja- Smo različni in skušajmo razumeti drugačnost. Morajo ljudje bolj odpreti oči in opazovati ali skušati izboljšati svet okoli sebe? Predvsem odpreti srce in privoščiti tudi drugemu dobro, MAJA GORJUP ABITUIM Podjetje za izobraževanje d.o.o. srednja poklicna in strokovna šola višja strokovna šola Vsem udeležencem IZOBRAŽEVANJA in študentom VIŠJE ŠOLE Želimo srečno in uspešno v letu 2007 34 J iWIRT Kantužer je svetovni prvak! v prejšnji številki Novega tednika smo ob iioncu prispeviia Najuspešnejše leto doslej dodali še izsek zapisa, ki so ga poslali s Karate zveze Slovenije. Nemudoma so se odzvali pri Društvu za karate Celje in navedli precej zgovornih podatkov. Drugod priznavajo shotokan Odon Simonič je bil v svoji dolgoletni karieri predsednik nadzornega odbora Karate zveze Slovenije in podpredsednik slovenske S.K.I.F. zveze, v kateri še vedno deluje, trenutno je tudi tajnik celjskega kluba. »Svetovna Shotokan karate-do interna-cional zveza, ki ima svoj sedež v Tokiu in na čelu katere je trenutno najbolj priznani mojster karateja Kancho H. Kanazawa 10. DAN, združuje shotokan karate-do zveze iz več kot 110 držav sveta in ima pet kontinentalnih zvez. V Evropsko S.K.I.F. zvezo so včlanjene skoraj vse evropske države,« je začel Simonič, »je pa res, da Shotokan karate-do internacional zveza Slovenije ni članica Olimpijskega komiteja Slovenije, ker ]i to že vrsto let preprečuje ravno Karate zveza Slovenije, WKF, ki se ima za edino predstavnico karateja v Sloveniji, kar pa je daleč od dejanskega stanja. V drugih državah je stanje precej drugačno, ker so njihovi olimpijski komiteji priznali S.K.I.F, za svojo članico.« Zakaj ni olimpijski šport? Vsekakor ima karate - z vsemi svojimi inačicami - veliko težavo, glede na to, da gre za šport z dolgoletno tradicijo, množičnostjo in razširjenostjo po vsem svetu: še vedno ni olimpijski šport! «Jedro spora je prav v tem, da Karate zveza Slovenije diktira pravila, ki jih ostale karate zveze, zlasti S.K.I.F zveza, ne morejo sprejemari, ker se v marsičem razlikujemo. Tu gre za sodniška in tekmovalna pravila, sistem izobraževanja ... Glede celotne situacije karate še vedno ni na sporedu olimpijskih iger,« je prepričan Simonič. »Zaradi vsega navedenega je trditev, da svetovnega shotokan pr- venstva v Tokiu ni bilo, čista izmišljotina, zavajanje in ozko poznavanje razmer v svetovnem merilu karateja predsednika Karate zveze Slovenije g. Zelinke. Na prvenstvu je nastopilo več kot 1.200 karateistov iz 71 držav v vseh starostnih in tekmovalnih kategorijah. Prav po neverjetnih zapletih je uspelo Zvezi za tradicionalni karate Slovenije, da je postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije, čeprav ta zveza šteje le nekaj klubov v Sloveniji, prisotna pa je samo v nekaj evropskih in azijskih državah. No, to pa je že druga zgodba,« je zaključil Odon Simonič. Torej, Sebastijan Kantužer je svetovni prvak v karateju v borbah do 15 let, tekmovanje v Tokiu je bilo uradno, Čeprav za nekatere seveda ni bilo ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Šampionke malce dragače Kegljavke celjskega Mi-roteksa so v letu 2006 nanizale ogromno uspehov, drugič zapored pa je klubsko vodstvo izdalo malce drugačen koledar. Za odlične fotografije je poskrbel Roman Fonda, žal pa je zmanjkalo denarja za več- stransko tiskovino, ki bi pritegnila mnoge - že edina fotografija očimo narekuje zahtevo po uresničitvi zamisli v naslednjem letu. Trener Lado Gobec bo do takrat skrbel, da bodo postave deklet z napornimi treningi ostale enake. DS Luca in Roki naj judoista v točkovanju za slovenski pokal sta zmagala Lucija Polavder in Roki Drak-šič, oba člana celjskega Sankakuja. Podelitev priznanj najboljšim slovenskim judoistkam in judoistom bo danes (18.00) v dvorani Celjanka. Luca (9.723 točk) je zmagala pred klubskima kolegicama Urško Žolnir (7940) in Petro Nareks (5.990). Z Vesno Džukič so nastopile na slovitem turnirju Fukuo-ka. Uspe priprave Le Urška se je izkazala, saj je osvojila tretje mesto po uvodnem porazu s kasnejšo zmagovalko, Francozinjo Lucie Decosse. Na Japonskem je 14 dni vadilo 13 varovancev trenerja Marjana Fabjana. Prvi teden so biU skupaj na univerzi Yamanas-hi, potem je četverica tekmovala, preostali dei odprave pa se je presehl na Budo univerzo Katsura. »Ni kaj, Lucija Polavder zelo sem zadovoljen. Trenirali smo trdo, učinkovito. Naši manj uveljavljeni tekmovalci in tekmovalke so še zmanjšali razliko v kvaliteti proti domačinom,« pripoved začenja Fabjan, ki je na Vzhodu eden najbolj cenjenih Evropejcev zaradi discipline, ki jo je vcepil svojim bojevnikom in bojevnicam, »Regina Jernej c j e ostala do- Roki Drakšičiti Marjan Fabjan ma zaradi operacije križnih kolenskih vezi, zdaj to čaka TonijaDrakšiča. Njegovemu bratu Rokiju se bo turneja morebiti zelo obrestovala, kajti s tehnično dovršenimi Japonci ima vselej preglavice.« Roki pa ni imel težav v domači konkurenci. Zbral je več točk kot drugo- in tret-jetivrščeni skupaj (Jereb, K. Ferjan). Zdravstvc oskrba? Med kadetinjami je drugo mesto osvojila Tina fVstenjak. Sankaku je najboljši klub absolutno, prvi med ženskami, prvi v kategoriji članic in tudi članov, pa med mladinci in kadetinjami. A veselje ni popolno. Poškodbe se vrstijo in analiza je pokazala, da bi ritem ta- Urška Žolnir ko naporne vadbe zahteval medicinsko pomoč, brez katere si najboljši tuji klubi in reprezentance sploh ne zamišljajo vsakdana. Zaenkrat finančnih sredstev za fizioterapevta ni, pa čeprav ga nujno potrebujejo. Olimpijske igre v Pekir^ se zdijo oddaljene, a kmalu bodo pred vrati. Zdravje pa je ^lej ključnega pomena. DEAN ŠUSTER I^ORAMA KOŠARKA Pokal Slovenija S. krog, povratna tekma: Al-pos Šentjur ■ Zagorje 86:60 (25:13,52:24,70:43); Kadič 16, Novak 14, Hunt 12. Upornik, Koštomaj, Knjšič 9, RibežI 6, Palčnik 5. Ferme 3, Jug 2, Se-bič 1; Križanovič 14, Prime 12. 2. SL-nhod 11. krog: lUrija - Prebold 137:77 Vrstni red: Medvode 19, Rogaška 18, Ilirija 17, Ježica, Terme Olimia 16, Ruše, Slovan mladi. Lastovka, , Prebold 11. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 22. 12. MALI NOGOMET L SL, 12, krog. Celje: Živex - Kobarid (19.45), Zagorje ob Savi: Beton - Dobovec (20.30). NA KRATKO Rečičani zadnji gostitelji Rečica pri Laškem: Tekmovalci SD Dušana Poženela so v nedeljo priredili še zadnji krog občinske %e v streljanju z zračno puško za vse kategorije. Med člani in članicami so ekipno slavili strelci SD Tone Bostič iz Zidanega Mosta pred SD Celjska četa iz Male Breze in domačim klubom, Posamezno je zmagal Dejan Matek (Bostič) pred domačinoma Borisom in Jasmino Gorišek. (JŽ) Komu bo naklonjen Božiček? Vsa tri moštva s Celjskega jutri igrajo tekme 11. kroga v 1. A ligi, doma le Šent-jurčani. Laščani bodo lahko igrali sproščeno, medtem ko za Šentjurčane in Šoštanjčane velja, da morajo zmagati v boju za prvih sedem mest, ki vodijo v drugem delu sezone v ligo za prvaka. Pomoč sosedom Zlatorog potuje v Zagorje kot vodilna ekipa lige, pri čemer želi takšna tudi ostaü. Domača ekipa igra to sezono prese-nedjivo dobro in je v boju za ligo za prvaka, zato bi bila morebitna zmaga Laščanov posredna pomoč tudi sosedom iz Šentjurja in Šoštanja. Moštvo Zorana Martiča je imelo po zm^ nad Heliosom deset dni treningov, kar je lahko dobro ali tudi ne. V tem času se je namreč pozdravil Jack Ingram, tudi ostali so sanirali manjše poškodbe in bolezni, na drugi strani je prekinjen niz tekem, v katerih je vsaj v prvenstvu Zlatorog igral iz kroga v krog bolje. Predvsem je treba v Zagorju igrati na vso moč od začetka, nikakršnega podcenjevanja ne sme bili, nevarna je lahko negotova končnica, v kateri so Zasavci postali že pravi specialisti v tej sezoni, saj imajo ne glede na to, da so zamenjali skoraj celo ekipo, nekaj zeio izkušenih igralcev v svojih vrstah. Ob pravem pristopu nov uspeh Zla-toroga kljub dobri i^ domačinov ne bi smel biti vprašljiv Zmaga je skoraj nuja Alpos bo gostil nevarno moštvo Loke kave, ki je prijetne prvenstva. Gorenjci so namreč zmago in mesto pred Šentjur-čani, čepravjih pred začetkom prvenstva tam ni nihče videl. A izkušena ekipa, ki jo vodi odlični Jm« Ei^n, je pokazala zobe večini nasprotnikov, opekla se je le v zadnjem odigranem kro^ doma proti Zagorju. Zaradi tega bodo kavarji še bolj nevarni, saj bodo skušali nadoknaditi ta poraz. Na drugi strani Šentjurčani ne igrajo slabo, a je ob določenih zunanjih dejavnikih (sodniki) očiten tudi padec forme pri nekaterih igralcih. Kapetan Mario Novak se nikakor ne pobere po poškodbi, sicer še vedno vodilni strelec lige Jimmie Hmit pa tudi ni tisti iz začetka sezone. Zato čaka moštvo trenerja Damjana Novakovi-ča zelo težka naloga, saj je zmaga že skoraj nuja, da klub ostane resen kandidat za prvih sedem mest. Predvsem bo treba narediti razliko že sredi obračuna, saj so v zadnjih tekmah Šentjurčani padali v zaključnih minutah, ko so nasprotnika ulovili in nato popustili. Pomembna bo tudi pomoč gledalcev, ki sicer pridno polnijo tribuno dvorane Hraševec, a premalo z vzpodbujanjem pomagajo svojim fantom. Na Obalo po zmago Elektra potuje jutri v največje slovensko pristanišče Celjska odbojka znova napreduje v športnem društvu Fedr-ca Celje se že peto leto počasi, a vztrajno ukvarjajo z razvojem ženske odbojke. Želja vodilnih je, da bi po zgledu nekdaj odličnih celjskih od-bojkaric v mesto ob Savinji znova vrnili člansko ekipo. Letošnje leto je bUo za celjsko društvo še posebej uspešno, saj je ekipa odbojkaric letnika 1992 (starejše deklice) kvalifikacije za A ligo končala na 1. mestu in se uvrstila med 16 ekip v Sloveniji. Uspešno leto so sklenili v srednji zdravstveni šoli z dvema tumiijema. Najprej so se predstavile odbojkarice vseh selekcij in potem še mlajša dekleta v okviru projekta Hura, prosti čas, ki ga izvajajo v sodelovanju zZvezo zašport otrok in mladine Slovenije v mali odbojki. »Približno 200 deldet sicozi naše rolce«c »Po petih letih nam je uspelo sestaviti dobro selekdjo. Starejše deklice so se v konkurenci 58 ekip uvrstile med 16 najboljših in bodo igrale v A ligi. Ta bo razdeljena na dva dela, čaka nas 14 tekem, glede na rezultate pa nas čaka še razigravanjeza končne uvrstitve. Nastopamo seveda tudi v mladinski in kadetski kategoriji in kategoriji mlajših deklic. Imamo odbojkarsko šolo. Naši načrti so, da bi zagotovili stabilno finančno konstrukcijo, vse selekcije opremili z dresi, jim zagotoviti treninge... Trenutno je v naših selekdjali prib- Laščani nju obtičali v Dsmini finala, Šentjurčani pa so se z dolgoletno »de-seticocc Robijem Ribežlom (na sliki) uvrstili na zaključni turnir. po peto zmago v tej sezoni. Prekinjena črna serija v domači dvorani (proti Alpo-su) je velik stimulans za moštvo Bojana Laziča. Tudi igra proti Šentjurčanom daje slutiti, da je krize Šoštanj-čanov konec. S prihodom Aleša Kunca so v Šoštanju zadeli v polno, do tekme s Koprom pa naj bi se sanirali poškodbi Jerneja Miha-liča in Sama Vidoviča, ki sta sicer že igrala proti Al-posu, a videlo se je, da ne s polno močjo. Koper ima enako število zmag kot Elek-tra (štiri) in po tihem še upa na ligo za prvaka, zato bi morebitna zmaga za Šoštanjčane štela dvojno. Ob povečanju števila zmag bi se namreč skoraj zanesljivo rešili enega od konkurentov za mesta od ena do sedem. Trener Lazič je že po tekmi proti Alposu povedal, da jim bo v Kopru lažje, kaj-ri sobotni domačini igrajo precej manj agresivno kot Šentjurčani, kar je ob samo enem pravem organizatorju igre Borisu Jeršinu (Miha Čmer je začel z lažjimi treningi) zelo pomembno. Jasno je, da bodo skušali Šo-štanjčani izkoristiti prevlado pod košema, kjer so v prednosti. In če jim to uspe, potem jim zmaga ne bi smela uiti. JANEZ TERBOVC ^anovic ga je ušpičil Publikumu Ekipa deklet letnika 1992, ki bo ližno 40 deklet, v odbojkarski šoli pa jih vadi še enkrat toliko. Sicer pa je šlo skozi odbojkarsko šolo v teh petih letih približno 200 deklet,« je povedal predsednik Fedrce in trener starejše selekcije Igor Uranjek. Med nadebudnimi odboj-karicami pri starejših deklicah je tudi Nina Huš: »Konkurenca je bila kar huda. V kvalifikacijah smo izgubile samo eno tekmo, sicer nam je šlo zelo dobro. Glede na lansko sezono je bila letošnja mnogo boljša. Pričakovanja v A ligi niso previsoka, le čim bolj se zoperstaviti tekmicam. Počasi si seveda želimo ustvariti tudi člansko ekipo,« JASMINA ŽOHAR Potem ko je CMC Publikum ostal brez trenerja, je začel z iskanjem naslednika Janija Žilnika. Sprva se je zdela naloga dokaj enostavna, pa čeprav je tržišče borno. Pinni bi raje reprezentanco Zaradi odličnih uspehov z Gorico, prefinjenega občutka za mlade, skrbi za red in disciplino ter zasanjane odmaknjenosti, ki ga kuje v nogometnega džentelmena, je prva ponudba letela k Pavlu Pfnniju. Takoj se je ogrel, a ne tako, da bi zbezljal. Tlih- tal je popdbo, ki jo je imel že na mizi in ki je čakala le na podpis. Mesto selektorja se je vse bolj odmikalo, bilo pa je jasno, da ga je mikalo. Darko Milanič je bil tako-reč že naslednik Branka Oblaka. Potem pa so sledile turbulentne ure predsednika NZS Rudija Zavrla, kije do-bü ultimat od sicer treznega in umirjenega Milaniča: Za-hoviča hočem ob sebi! Ni poglavitno, kakšne vloge si je omislil prvi as nepozabne Ka-tančeve selekcije. Končalo se je s slovesom in Zavrl je potreboval «novega« selektorja. Razmišljal je podobno kot Publikum: Pinni. Včeraj je sledil sestanek z Zavrlom... VIKEND POD KOŠI Sobota, 23. 12. 1. A SL, 11. krog. Alpos Šentjur - Loka kava, Zagorje - Zlatorog, Koper - Elektra Esotech (vse 19.00). 1. B SL, 11. krog, Radenci: Radenska Creativ- Celjski KK (18), Polzela: Hopsi - Bežigrad, Konjice - Litija (obe 19), Črnomelj - Rogla (20). 2.SL-vzhod. IL krog, Ruše - Nazarje (17), Rogaška - Geo-plin Slovan mladi. Domžale: Lastovka - Terme Olimia (obe 18). Liga NLB (ženske), 13. krog. Gospič - Merkur (18). 1. SL (ž), 11. krog, Škofja Loka: Odeja - Konjice Sp. Ribič (15), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Ilirija [20). Union Olimpija, Geoplin Slovan, Helios in Hektra Esotech so si že pred sezono zagotovili nastop na finalnem turnirju slovenskega pokala, na »final - ei^t« pa se jim bodo pridružili Krka (izločila Zlatorog), Loka kava, B ligaš Nova Gorica ter Alpos Šentjur, ki je dvakrat visoko premagal Zagorje. V sredo je bilo v Hraševcu 86:60. Elvis Kadič je dosegel 16 točk, Mario Novak 14, Jimmie Hunt 12, po 9 pa Luka La-pornik, Tadej Koštomaj in Matej Krušič. Le žreb razveseijiv v Areni Petrol imajo seveda nekaj (ustreznih?) rešitev, če bi se izjalovilo s Pinnijem. Imajo tudi že zamenjavo za sedanjega predsednika kluba, o čemer smo že pisali pred časom. Datum skupščine kluba sicer še ni znan, tudi začetek pripravne. Nogometaši povečini vadijo na neobveznih treningih na umetni navi pod balonom na Skalni kleti. Razveselili so se žreba polfinala slovenskega pokala. Izognili so se tako Gorici kot Mariboru. Prva tekma s Koprom bo 25. aprila v Celju, povratna na Bo-nifiki pa 9. maja. Res je sicer, da je Publikum izgubil finale pokala prav s Koprom, medtem ko ima leto poprej Novo-goričane in Mariborčane v izjemno lepm spominu, a so se razmerja moči le precej spremenila. Po eni surani lahko od Publikuma pričakujemo precej (v pokalu), po dru^ strani pa bo potrebno videti, s kakšnim kadrom bo razpolagal tisti. ki ga še ni, DEAN ŠUSTER pumiKA Da ne bi letos nikomur razneslo roke Lahkomiselnost pri pokanju veliko stane - Policiste k polnočnicam Vsako leto je v časopisih mogoče prebrati, koliko poškodb se zgodi zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov, in vsako leto izvemo, da se nekateri ne zavedajo, da posledice poškodb ostanejo za vedno. Da niso le prehodne in da za vse življenje ostaja opomin na -brezglavo pokanje in uporabo pirotehnike brez nadzora in vednosti o morebitni nevarnosti. Toda vprašanje je, aU bodo letošnja opozorila zalegla. Najpogos . _ radi pokanja, ki: ga spremeni v krvavo, so opečeni prsti, razcefrani in odtrgani udi. Pogoste so poškod-beobraza in oči. »Posebej groz- sele- Ijivi so prizori, ko so poškodovani otroci. Ker tudi letos pričakujemo povečano uporabo pirotehničnih izdelkov v prazničnih dneh, smo pripravili nekaj osnovnih napotkov,« pravijo na policiji, kjer enako kot zdravniki vsako leto ponavljajo iste zadeve, a imajo še vedno zaradi lahkomiselnosti ljudi kar nekaj dela. Zakon o eksplozivih med drugim ureja tudi kategorizacijo, nakup, omejitve pri uporabi in kazni za kršitve, čeprav je videli, da ga redko sploh kdo upošteva. Uporaba pirotehničnih igrač ter izdelkov za male ognjemete je dovoljena med 26. decembrom in 2. januarjem. Toda na božični večer je pokanje skorajda vsepovsod, največ, glede na u-adicijo, pa ga je ob polnočnicah. Policisti imajo podlago za kaznovanje (če-pravpravijo, dajo pogosto ob njihovem prihodu storilci že ucvrejo), zato jim predlagamo, da tisti, ki bodo na božični večer delali, na svojih obhodih obvozijo predvsem okolico cerkva in točke, kjer se zbirajo ljudje. »Kar tudi počnemo,« bi bil njihov odgovor ... Pri tem imajo ljudje, ki jih pokanje moti, pravico to prijaviti na 113 ali anonimno številko policije 080 1200, Ce boste slišali pokanje v stinjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, bližini bolnišnic, prevoznih Ali starši vede, kaj kupujejo otroci? sredstvih za potiiiški promet ter na površinah. Iger potekajo javni shodi ali javne prireditve, imate podijo in idealen razlog za prijavo. Na teh lokacijah namreč pirotehničnih izdelkov I. in n. razreda ni dovoljeno uporabljati. Zakon o javnih zbiranjih in Zakon o eksplozivih obvezujeta tudi vse, ki bodo organizirali ognjemete, da ob tem zagotovijo ustrezne var-nosme ukrepe. Koliko boste plačali? če bodo pohcisti zalotih prekrškarje na kraju in kršitev osebno zaznali [očitno to pomeni, da morajo pok slišati), bodo izrekli kazen sto tisočakov oziroma bodo prekrški obravnavani pred pre-krškovnim organom policije. »Ob okoliščinah, ko so za odločanje o prekršku po določilih Zakona o prekrških pristojna sodišča, bodo zoper kršitelje podani obdolžil ni predlogi pristojnim sodiščem za prekrške. Po Zakonu o eksplozivih so za prekršek odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva,« dodajajo na policiji. Na delu bo tudi tržna inšpekci- ki bo preverjala prodajo tovrstnih izdelkov, kako uspešna bo, vključno s policijo, bo tako slišati in videti. PoUcija bo v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in Šport ter Inštitutom RS za varovanje zdravja tudi letos izvedla preventivno akcijo med osnovnošolci, imenovano Bodi zvezda, ne meči petard. »Njen namen je predvsem seznanjanje otrok in tudi staršev o nevarnosti uporabe pirotehničnih izdelkov ter motečem učinku pirotehničnih izdelkov za prebivalce stanovanjskih naselij. Pri tem je pomembno tudi, da so petarde moteče tudi za živali,« navajajo na policiji. Lani se je v času božično-novoletnih praznikov zgodila Čigava roka bo takšna? na območju celjske policijske uprave ena nesreča pri uporabi pirotehničnih izdelkov, v kateri se je huje poškodovala ena oseba. V11 primerih je zaradi pokanja prišlo do škode na različnih objektih, predmetih oziroma napravah. Možje v modrem so zasegti skoraj dva tisoč pirotehničnih izdelkov, šlo je za tarde. SIMONA ŠOLINIČ Pirotehnični izdelki so po Zakonu o eksplozivih razdeljeni v razred I (pirotehnične igrače), II [izdelki za male ognjemete), III (izdelki za srednje ognjemete), IV (izdelki za velike ognjemete), TI in T2 (pirotehnični izdelki za tehnične namene). Pirotehnični izdelki razreda I, II, TI in T2 so v prosti prodaji, za nakup tistih iz razredov III in IV pa je potrebno dovoljenje. Prodaja in uporaba pirotehnič-ih izdelkov razreda I in 11 sta dovoljeni mladoletnikom do 15. leta, a !e če so pod nadzc staršev ali skrbnikov. • predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, • uporaba v drugih predmetih, • lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi, • preprodaja pirotehničnih izdelkov. Pirotehnične izdelke razreda III in IV lahko kupujejo le pravne osebe oziroma podjetniki, ki so pridobili dovoljenje za promet z eksplozivi in dovoljenje za nakup eksplozivov, uporabljajo pa jih lahko le osebe, ki so sti-okovno usposobljene za ravnanje z eksplozivnimi snovmi. Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26.decembra do 2. januarja. Pet let za umor očeta Boruta Vrenčurja je celjsko okrožno sodišče v sredo spoznalo za krivega umora svojega očeta in ga obsodilo na pet let zapora. Dejanje je storil v bistveno zmanjšani prištevnosti. Svoje je prispevala tudi močna opitost in naraščajoča sovražnost do očeta. Kot je ugotovüo sodišče, bi do družinske tragedije lahko prišlo že prej. Kot sta v zaključnih besedah dejala tako Vrenčurjeva zagovornica Irena Nečemer kot tudi okrožni državni tožilec Dušan Roš, je Borut Vrenčur odraščal v družini brez ljubezni. Oče je pretepal ne le mamo, ampak tudi njega. Borut Vrenčur je tako začel ponavljati vzorec, ki ga je dobil doma. Začel je piti in vedno bolj je bil tudi agresiven. !n tudi tistega usodnega junijskega dne ni bilo nič drugače. V svojem zagovoru je Vrenčur dejal, da se dejanja ne spominja. Spomnil se je le, da sta se imela tistega dne z očetom zelo lepo. Delala sta škarpo in zraven pila pivo. Ko se je zvečer vrnila mama, sta bila že malo opita. Ma- ma in oče sta nato odšla po nove kvadre za škarpo, Borut pa je nadaljeval popivanje s tremi prijatelji. Ko se je vrnil domov, sta se oče, ki je bil prav tako zelo opit, in sin začela prepirati. Prepir se je končal tako, da je Borut stekel po dva kuhinjska noža. Z njima je tolikokrat zamahnil proti očetu, dokler se ta ni zgrudil. Borut je nože nato odvrgel v jašek v kleti. Kot že omenjeno, je bilo življenje družine Vrenčur vse prej kot ljubeče. Kot sta Borut in njegova mama zatrjevala na sodišču,"je oče Boruta zaničeval in mu govoril, da iz njega nič ne bo. Boruta naj bi že od malega pretepal, prav tako mamo. Tako oče kot sin sta imela težave z alkoholom, vendar se noben od njiju ni zdravil zaradi alkoholizma. Borut je sicer že bil v Psihiatrični bolnišnici Vojnik na zaprtem oddelku, opozorili so ga tudi na nevarnost prekomernega pitja alkohola, vendar njihovih opozoril ni upošteval. Predvsem kadar je bil pijan, je večkrat grozil, da bo očeta ubil. Nazadnje je grožnje ponovil spomladi, junija pa jih je uresničil. Kot je na novembrski obravnavi dejal izvedenec psihiatrične stroke dr. Gorazd V. Mrevlje, do tragedije sploh ne bi prišlo, če Borut ne bi bil pijan. Predsednica senata sodnica Ingrid Lešnik je v obrazložitvi sodbe dejala, da bi do tragedije v Skalah pri Velenju lahko prišlo že veliko prej, če ne bi mama velikokrat posredovala v prepirih med očetom in sinom. Slabe razmere doma in naraščajočo sovražnost do očeta je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino. Glede prekomernega pitja alkohola pa so Vrenčurja že opozorile pristojne inštitucije. Ker se za njihova opozorila ni zmenil, je sodnica Lešnikova to označila za malomarnost. Kot oteževalno okoliščino je sodišče štelo tudi to, da je bil Vrenčur že kaznovan. Senat mu je na koncu naložil najnižjo kazen, ki jo kazenski zakonik določa za umor. V kazen bo vštet čas, ki ga je preživel v priporu. Lešnikova je Vrenčurju dejala: »Življenja, ki je šlo, ne moremo povrniti. Vi pa naj bi o tem razmislili, se izobrazili za poklic, ki vas veseli, da boste, ko boste prišh iz zapora, lahko dali družbi kaj lepega, ne pa zgolj sliko, ki ste jo pokaži zdaj.« Borut Vren-Št. 100-22. december 2006 - BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE čui nI na sodbo rekel nič, zaželel si je nazaj le svoj mobilni telefon. ŠO Fofo: SHERPA Zbil peško v torek zvečer se je na lokalni cesti izven Giinja zgodila hujša prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. 43-letni voznik kombiniranega vozila je vozil proti Go-milskemu in v blagem levem ovinku zapeljal na makadamsko bankino, kjer je s prednjim delom vozila trčil v 74-letoo peško, ki je hodila ob kolesu. V celjski bolnišnici, kamor so poškodovanko prepeljali, so ugotovili, da se je huje telesno poškodovala. SŠ iOVI IPNII ^ KBOWikA-PISMA BRALCEV 37 Kriminalisti danes o obsežni preisicavi Kdo je tihotapil cigarete in se pečal z avtogoljufi|ami? že sredi septembra smo poročali o skrivnostnem prevozu več ton težkega tovora iz Prebolda v Celje. Prevoz so budno nadzorovali celjski kriminalisti, saj je šlo za zaseg trošarinskega blaga, ki naj bi ga kriminalci pretihotapili v Slovenijo. Tovor so skrili v enem izmed skladišč na območju nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Od septembra do d; izredno skopi z informacij Na celjski policiji so nas ta cijsko upravo, kjer so nam preiskava, vendar več infc odgovor je še vedno enak, s odnose z javnostmi za podi popol; imi, kaj se pravzaprav dogaja, aat napotili na Generalno poli-potrdUi, da poteka intenzivna rmacij ne morejo dati. Njihov aj nam je včeraj predstavnik za očje kriminalitete na GPU Dra-preiskava še vedno ni končana, go Menegalija povedal, d, zato nam ne more postreči s podatki. Niti teh, ali so morebiti osumljence že prijeli, priprli oziroma spustili na prostost, Domnevati je, da gre za mrežo, v katero je vpletenih več oseb s širšega območja, zagotovo tudi iz tujine, saj je zadevo v svoje roke vzela Generalna policijska uprava. Šlo naj bi za tovor (menda največ cigaretj, ki naj bi ga pritihotapih iz dižav nekdanje Jugoslavije, že septembra pa smo domnevali, da obstaja tudi možnost, da so pretihotapljene cigarete namenjene ravno na trg bivše Jugoslavije. Glede na smeri tihotapljenja cigaret je ta možnost še bolj mogoča, kriminalci pa naj bi s tem zaslužili bajne vsote. a bo danes, v petek, tudi v Celju, saj bo z vods-lahstov predstavil podrobnosti krimi-v kateri so prijeli več oseb, ki naj bi "ije pri preprodaji avtomobilov. V prei-. jučenih več policijskih uprav, nekaj ; znašlo tudi v priporu. Danes bodo e preiskave kaznivih dejanj s področ-Več oseb naj bi namreč ova- Menegaliji tvom celjskih krim nalistične preiskavi bile vpletene v golji skavo naj bi büo vklji osumljencev pa se j pojasnili tudi rezulta ja premoženjske kriminahte diJi zaradi vlomov in tatvin. SIMONA ŠOL! HALO, 113 Po klobase in v cerkev s policije so sporočili, da se tudi pri črni kroniki poznajo božično-novoletni prazniki, a ne v smislu, da bi bilo kaznivih dejanj manj! Neznancem so namreč močno zadišali su-homesnati izdelki, saj so jih v skladišču v Škofji vasi nabrali skoraj za 1,5 milijona tolarjev. Ker jih sami čez praznike toliko najbrž ne bodo uspeli pospraviti, jih bodo verjetno poskušali prodati. Policisti zato opozarjajo na previdnost pri nakupu stvari od neznanih oseb, saj se lahko zgodi, da kupile predmete, ki so bili pridobljeni s kaznivimi dejanji. Policisti lahko v takšnih primerih predmete zasežejo in ostali boste brez klobas. Medtem ko prvim dišijo klobase, so drugim zadišali električni vodniki in drug elektro material, ki ga pogrešajo v skladiščnem prostoru na Lavi. Škode je za pol milijona tolarjev. Med prazniki se bo kesal tudi neznani storilec, ki je vlomil v prostore župnijskega i irada v Žalcu. Odnesel je cel kovinski zbiralnik denarnih prispevkov in leseno omaro. Veliko se bo naučil tudi lastnik osebnega vozila v Studencah na območju Žalca, iz katerega je nepridiprav odnesel dve torbi in povzročil za sto tisoč tolarjev škode, Prazniki bodo bolj grenki še za lastnika hiše v Gregorčičevi ulici v Žalcu, kjer je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo in odnese! za skoraj 700 tisočakov gotovine, dokumentov in zlatnine, S predrznostjo pa se je ropa lotil 36- letni Velenjčan, ki je v sredo v gostinskem lokalu v VeÜki Pirešici zagrozil natakarici, da bo razbil lokal in njo, če mu ne odpre predala blagajne. Prestrašena natakarica je to storila, 36-letnik pa je vzel in odnesel malo več kot 60 üsoCakov. PROSTA STANOVANJ* VEeSTAMOVAMJSKElI ccsTf MOSTOVI ceue C ' KCNiPLEKSU LmUM ^ITJUR i v ietftem nadstropju in iransardi u izmeri i: Kupcem stanovanj nudimo pomoč pfi pridobitvi ugodnih dolgoroinih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokliCite na tel. 03 42 GG 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko ^e za oi^ovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presna 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoma, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra-,. jem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Obesimo zastave! čez nekaj dni bo državni praznik - Dan samostojnosti. Zelo prav bi bUo, da bi na ta dan (26. december) na hišah v Celju in okoUci izobesili državne zastave. S tem bomo manifestirali našo narodno in državljansko zavest. prof. DANE HRIBERŠEK, Celje Opogumljajoči spomini Eden takih opogumljajo-čih in svetlih spominov je gotovo spomin-na slovensko osamosvojitev in samostojnost. So namreč spomini, ki zaradi časovnega odmika ne zbledijo, ampak še bolj zab-lestijo in pridobijo na zgodovinski vrednosti. Spomini na slovensko osamosvojitev so tudi zelo poučni - še zlasti v tem, kako veÜke zgodovinske reči lahko doseže narod, če je složen in enoten, kot smo bih na plebiscitu za slovensko samostojnost. Verjamem pa tudi, da smo bili deležni tudi posebne božje pomoči in naklonjenosti, saj drugače si ni mogoče razlagati, da se je vse tako srečno izteklo. Slovenski narod je bil skozi vso svojo 1250-letno zgodovino pogosto življenjsko ogrožen od drugih večjih narodov in držav. Pomislimo na turške vpade v 16, stoletju; pa pozneje Napoleonovo zasedbo - okupacijo, potem smo bili dolgo časa pod Av-stro-Ogrsko monarhično oblast, ki ni bila naklonjena slovenstvu, nato smo živeli še v kraljevini Jugoslaviji, v kateri smo Slovenci imeli prav malo besede, in potem smo )kušah še podjarmljenost treh si inih si n ideologij: fašizma. 1 kom so imeli izrazito slovenstvu sovražen in raznarodovalen naboj. In končno smo doživeli nasmeh zgodovine! Ali ni to kakor čudež, da smo vse te uničevalne, nasilne in slovenstvu sovražne sistemepre-živeli in se kot narod obdržali v raju pod T^lavom? Kot iskreni, pošteni in resnicoljubni ljudje že moramo priznati, da je skrivnostna moč slovenstva, naše trdoživosti, da smo se kot narod, kljub vsem viharjem, ohranili na prepihu Evrope, v zvestobi krščanskemu izročilu. In končno doživeli pred 16 leti dan, ko so se izpolnile želje in hrepenenja številnih rodov naših prednikov - dan slovenske samostojnosti! Zavest, da smo prav mi tako srečna generacija. ki nam je bilo dano to doživeti, je nadvse osrečujoča! To veselje, radost in srečo pa nekoliko skalijo članki posameznih avtorjev v nekaterih tiskanih in elektronskih medijih - s krščanstvu. Cerkvi in veri sovražno vsebino in nabojem. Skoda, da se bojevniki zoper Cerkev in krščanstvo ne zavedajo, da smo se kot narod obdržali na prepihu Evrope prav po zaslugi Cerkve in krščanstva, ki daje življenju pravi smisel. Ali pa jim morda obstoj naroda ni mar? Poleg tega pa dajejo občutek in vtis, da smo kristjani še vedno nezaželeni, drugorazredni del družbe - in to v svoji domovini, ki smo jo in jo še vedno sooblikujemo, soustvarjamo in skupno gradimo. Zanimivo bo videti, kako se bodo nasprotniki vere v Boga vedli in pisali odslej, ko je izšla vjavnost novaDmovš-kova knjiga Bistvo sveta, v kateri dr. Drnovšek v veri v Boga in obstoju tudi duhovnega sveta vidi smisel življenja, in bistvo sveta. Zanimiva je še zlasti njegova misel, da bi morala biti državna zakonodaja skladna s božjo postavo. Ravnanje bojevnikov zoper krščanstvo je tudi v diametralnem nasprotju s Prešernovo Zdravljico, ki smo jo sprejeh za svojo himno in se v eni kitici glasi: »Bog našo nam deželo. Bog živi ves slovenski svet.« Najbrž ni naključje, ampak je božje previdnost hotela, da praznujemo rojstni dan slovenske samostojnosti - ravno dan po božiču, dan po najbolj priljubljenem krščanskem praznovanju. Bodimo zavedni in ponosni Slovenci in ponosni kristjani! Pokažimo, da smo vredni nasledniki naših - Bogu, Cerkvi, narodu in domovini zvestih prednikov! Tu je naš dom, tu smo doma! Izobesimo zastave - kot vidno znamenje, da imamo svojo domovino radi; da hočemo biti njeni vredni sinovi ter da hočemo izročila naših prednikov ohranjati in prenašati iz roda v rod! IVAN GLUŠlC, Mozirje Zeleni val nam spomini, preko katerih ne moreš drugače, kot da jih obujaš. Čutim dolžnost, da Ljuba Kragolnik če ljudje, ki so prestali mnoge preizkušnje, svetijo kot sonce drugim ljudem, sta njihova svetloba in to-pUnazanesljivi; njihovo bivanjem roman z začetkom in s koncem, ampak pripoved s smislom in ciljem, tako kot življenjska zgodba gospe Ljube Kragolnik. Rodila se je 23. marca 1939 v Šoštanja. Leta 1941 je Gestapo izgnal družino v Bosansko Kmpo. Tam so živeli dve leti. potem pa so se vrnili v Slovenijo in se skrivali na Notranjskem. Očeta so Italijani odpeljali v taborišče v Padovi, ttul-lo pred koncem vojne seje vrnil in družina se je naselila v Šoštanju. Leta 1950 je takratna oblast očeta zaprla. po letu dni seje vrnil v Šoštanj, leta 1960 pa se je z družino preselil f Kamnik. Tako je Ljuba osnovno šolo in gimnazijo končala v Šoštanju, v Ljubljani pa se je izobraževala v strojepisju in stenografiji. Z osemnajstimi leti seje zaposlila v Tovarni nogavic Polzela, kot tajnica generalnega direktorja. Med službovanjem je spoznala svojega bodočega življenjskega sopotnika, obrtnika in zlatarskega mojstra Vi-lija Kragolnika. Z njim se je poroäla leta 1966. Leto pozneje sejirrmje rodil sin Karli, leta 1970 pa je Ljuba rodila četvorčke. od katerih sta preživela le Metka in Janko. Po rojstvu otrok seje zaposlila pn možu v zlatarni. Leta 1981 je opravila zlatarski izpit in pridobila naziv zlatarja graverja, do izraza je prišla njena velika rmdarjenost za risanje in oblikovanje umetniški izdelkov. V moževem podjetju je bila zaposlena vse do leta 1991. ko se je Vili upokojiL Takrat sta skupaj ustanovilanovo zlatarsko podjetje, v katerem je Ljuba opravljala funkcijo komercialne direktorice vse do svoje prezgodnje smrti. Gospa Ljuba Kragolnik je torej izrazila svoje talente ob delu s plemenito kovino. spominjamo pa seje predvsem po njeni osebni plemenitosti. Bila je ljubeča mati. žena in babica ter skrbna gospodinja. Vsem štirim otrokom sta z možem pomagala materialno in z nasveti, da so se izučili za zlatarje. Kragol-nikovi so tako najstarejša in edina šestčlanska zlatarska družina na Slovenskem. Pravzaprav je bilo tako do sobote, 18. novembra. zdaj je v tej družim še pet zlatarjev in vsi vedo. da je Ljubirm plemenitost njihova najpomembnejša dediština. JK se zahvalim vsem sodelavcem oddaje Zeleni val, ki nampo-maga z nasveti za zdravje in s knjigami. Kar srečna sem. ko poslušam oddajo, če pa kdaj kaj pozabim, brž pogledam v rožne knjige. Hvala vsem. ge. Mateji Podjed, dr. Tasiču, g, Jagodiču, g, Rode-tu in ge. Paniki in še več jih je. Vsem želim mnogo uspeha in osebnega zadovoljstva v letu 2007. Z lepimi pozdravi hvaležna BERTA PEČOVNIK V nesreči nismo bili sami Skoraj pol leta je že minilo, odkar nam je požar uničil hlev, več ton sena, traktor, poljedelske stroje, živino, skratka povzročO za več milijonov tolarjev škode. Že med požarom so, poleg požrtvovalnih gasilcev, priskočili na pomoč in pomagali pri gašenju in reševanju najbližji sosedje. 'l\i-di po požaru so nam priskočili na pomoč z denarjem Ob-äna Žalec, Krajevna skupnost Griže, podjetje Kralj. d.o.o.. Braslovče ter nekateri sosedi iz Pongraca in Zabukovice, ki so. poleg mojih sodelavcev iz službe, pomagali tudi pri obnovi hleva. Vsem. ki sta nam stali ob strani in nam pomagali, da smo lažje prebrodili vse težave. se najlepše zahvaljuje- ROMAN ANTOLINC adiocelje '5.1 95.9 100.3 90.6 MHz Ko ti zmanjka filma Za katerikoli nacionalni park Nove Zelandije se odločite, vam bo zmanjkalo filma v fotoaparatu ali prostora na kartici Nova Zelandija je poseljena manj kot tisoč let Pred naselitvijo je bila dežela gozdov, gora in plaž. Najglasnejši so bili glasovi ptic, vetra, ki je upogibal travo in drevesa, ter valov, ki so peneče udarjali ob skale. Še danes so ti glasovi slišni, le da so se pomešali s človeškimi vzkliki navdušenja ob lepotah narave, ki jo dežela ponuja. Nova Zelandija ima kar 14 nacionalnih parkov z raznoliko floro in favno, ki predstavljajo tretjino države. Razprostirajo se od rtiangrov na severu, vulkanov v centralnem delu do vzhodnega dela južnih Alp z ledeniki in vse do fjordovna jugu. Aktivnosti v neokrnjeni naravi res ne manjka, pa naj bo to kajaking, kolesarjenje, smučanje, plezanje ali ribarjenje. Smuka z vulkana Nacionalni park Abel Ta-sman je ime dobil po danskem raziskovalcu, ki je prvi priplul na Novo Zelandijo leta 1642. Je najmanjši park v deželi, a eden lepših. Primeren je tako za počitek kot avanturo. Posebej priljubljen je kajaking po kristalno čisti vodi, ki obliva park. Raj- Najvišja gora Nove Zelandije je ML Cook. ske plaže, pomešane z gozdom, navdušijo vsakega obiskovalca. Tongariro, četrti najstarejši nacionalni park na svetu, sestavljajo trije vulkani: Abel Tasman, park z rajskimi plažami in gozdom i^iiww.radloceije.com Tongariro, Ngauruhoe in Ruapehu. Vsi so še delujoči, a to nekaterih drznih smučarjev, ki se spuščajo z njihovih vrhov, prav nič ne moti. V parku je moč najti še nekatere primerke živalskih vrst, ki so preživele v svojem naravnem okolju več tisoč let. Za planince sta najbolj priljubljena Tongariro Severni krog in Tongariro Crossing, enodnevna hoja med Ngauruhoe in Tongari-rom. Kraterji ogromnih vulkanov, ostanki lave in zeleno termahia jezera naredijo hojo posebej prijetno. Vulkani so visoki več kot 2000 m. Nižji deli gora so pokriti z gozdom, ki je dom veliko pticam- Mt. Ruapehu (2797 m) je odigral eno najbolj cenjenih vlog v filmu Lord of the rings kot Mt. Doom. Pa tudi sicer je najatraktivnejši med trojico. Velika vulkanska aktivnost je trajala od 1969-1975. Spek-takularna erupcija pa se je zgodila 1995, ko je deželo prekril oblak pepela in dima. Vulkan je povzročil tudi največjo katastrofo v de-žeh, ko je vlak s 153 potniki trčil v gmoto, ki je le nekaj trenutkov prej spolzela z vulkana na železniški most. Mt. Tongariro je star, a prav tako še aktiven vulkan. Rdeči krater je nazadnje bruhal 1926- leta. Mt. Ngauruhoe je mlajši od ostalih vulkanov. V nasprotju z njima ima le eno odprtino. Plezalce privablja tudi pozimi, ko je globoko pod snežno odejo in tako še težavnejšl in strmej-ši kot sicer. Mt. Cook/Aoraki je hkrati ime za najvišjo goro Nove Zelandije. Pokrajina je povsem alpska z obilico pohod-niških poti za manj in bolj izkušene planince. Za petič-neže ponujajo tudi prelet gora z letalom. Tjulnji in delfini v Qordih Fiordland ali pokrajina fjordov je ena najbolj obiskanih predelov Nove Zelandije. Najprej vas pozdravijo nadležne peščene muhe, ki pikajo v noge in frfotajo mimo ušes. Pokrajina je zelo vlažna, velja za sinonim dežja. Ko se otreseš muh, se je najbolje odpeljati z ladjico po slikovitem fjordu, za katerega pravijo, da je lepši od norveških. Milford Sound je 22 m dolg fjord, obdan s klifi, visokimi vrhovi, po katerih teče nešteto majhjiih in tudi več sto kilometrov dolgih slapov, pod katerimi se leno obračajo tjulnji. Največkrat fotografiran vrh je Mitre Peak, ki ga obiskovalec najprej opazi. Voda ob fjordih je zelo globoka. V zaliv priteka voda neposredno iz Tasmanskega morja, zato sem zanese tudi delfine, ki se radi podijo za kakšno ladjo. V večjo vas Te Anau, ki je oddaljena kaki dve uri, vodi ena najbolj slikovitih cest v dežeh. Vije se kot kača, a za vsakim ovinkom čakajo nove lepote, slapovi, rdeče cvetoča drevesa, ptiči kea, odsevajoča se jezerca. Po-hodnike navdušuje Milford Track, ki se vije okoli fjordov s čudovitimi pogledi na m (ZLCTNIKC^A TUEJi>Tl^»lA A3.500 SITdalje «.»r.flyfodemegaenierii SERVOVOLANSKEČRPALKE slednji ponuja od 325 do 390 litrov, kar je' v tem razredu zadovoljiva številka. Limuzini tovarna namenja tri motorje, vendar bosta sloven-skimkupcem na voljo le dva. Prvi je 1,4-litrski bencinski motor s 97 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti, domačim kupcem utegne biti posebej po volji tudi l,S-litrski dizel {110 KM pri 4,000 vrtljajih v minuti). Motor prenaša moč na prednji kolesni par, nov je 5-stopenjski ročni menjalnik, prestavne avtomatike vsaj pri nas (znova) ne bo. Seveda so znane tudi cene. V kombinaciji z bencinskim motorjem in opremo TOP-k (ki je tudi edina) bo avto na voljo za skoraj 2,5 milijona tolarjev, medtem ko bo treba za dizelsko izvedenko odšteti 2,79 milijona tolarjev Serijsko imata obe različici proüblokirni ABS, isofix prhrdila za otroški sedež, dve zračni varnostni blazini, tonirana stekla... Lj ^»W. »i« Naročite Novi tedniic, preden bo prepozno! Joyster za mlade? češka Škoda ima velik uspeh s svojim roomsterjem, mešancem med dostavnikom (po obliki) in enoprostorcem, kajti za letos so izpolnili prodajni in produkcijski načrt. Hkrati tovarna predstavlja študijsko vozilo z oznako joyster. Avtomobil je narejen na osnovi fabie (dolžina skoraj 4 metre), po obliki in tudi prostornosti pa je kupe, kar morda pomeni, da hočejo s tem vozilom nagovarjati predvsem mlajšo publiko. Seveda je Še povsem nejasno, ali bo joyster res zapeljal tudi na ceste. Marsikaj je odvisno od uspeha prej omenjenega roomsterja, pri Škodi pa pravijo, da cena joysterja ne bo 10 tisoč ervov Outback tudi na plin že na letošnjem sloven- ne valje. Rezevoar je names- manj kot liter bencina. Seve- skem avtomobilskem salo- čen v prostoru za rezervno da je treba upoštevati, da je nu,kijebilvCelju,sonapo- pnevmatiko v zadnj em delu vo- poraba za 10 do 15 odstotkov vedali, da bo japonski Subaru zUa, ponuja volumen 61 litrov, večja in da ima motor za tri ffi nas kmalu začel proda- napolni pa se ga v dveh oziro- doštiriodstotkemanjšezmog- ati nekatere modele, ki jih ma treh minutah. Omenjeni Ijivosti. Na koncu se izkaže, Kt poganjal tudi plin. utekočinjeni plin je za sedaj da je prihranek približno 80 Sedaj zastopnik predstavlja mogoče dobiti na desetih čr- tokrjev na liter, outbacka, ki ga poganja 2,5- pall^ po vsej Sloveniji, men- Omenjeni subaru outback litrski bencinski motor (165 da pa naj bi se njihovo število stane ta hip 8,4 milijona to- KM), ki pa lahko dela tudi na do začetka naslednjega leta po- l^ev, vendar ^e za promo- utekočinjemnaftniplin(LPG). večalo na 18. cijsko ceno, ki ne bo trajala Subaru ima zaradi tega doda- Vsekakor je vožnja s tem su- prav dolgo. Načeloma bo av- ten rezervoar in seveda sistem barujem pecej cenejša, kajti to z dodatnim plinskim pogo- za vbrizgavanje plina v motor- liter LPG-ja stane 100 tolarjev nomstal650tisočtolai]evveč. Fiat s Cheryjem škodi jovster Novo iz BMW-ja Poplava alternativnih vozil BMW je pred nedavnim predstavil serijo 7, ki jo poganja vodik. Avto se bo vozil po Nemčiji in bo namenjen predvsem promociji. Zanimiva vest ob tem prihaja iz nemškega podjetja Linde, ki ga vodi nekdanji drugi človek BMW-ja Wolfgang Reitzle. Kot pravi, naj bi do leta 2020 v Evropi število avtomobilov, ki jih bo poganjal vodik, naraslo na šest milijonov Napoved je zelo pogumna in optimistična, vendar je treba dodati, da je Linde kemično podjetje, ki se precej ukvarja z ahemativnimi pogoni. Na domači trg se že vozita prenovljeni BMW X3 in nova kupejevSke izvedenka serije 3. X3 ima prenovljen oziroma spremenjen prednji del, v notranjosti je drugačno ob-lazinjenje, nov je volan, drugačen j e tudi sredinski del... Motorna ponudba je razmeroma pestra, in sicer je X3 na voljo s tremi bencinskimi in tremi dizelskimi agregati, serijsko je zraven seveda stalni štirikolesni pogon xDrive. Kupe serije 3 bo za tiste, ki dajejo prednost obliki in manj prostornosti. Ponudba motornih različic je zanuni-va, saj so na voljo trije bencinski šestvaljniki z močmi od 218 do 306 KM ter dva di- zelska šestvaljnika, ki zmo-reta od 231 do 306 KM. Kaj pa cene? X3 je naprodaj za najmanj 9 milijonov tolarjev (izvedenka 2,0i), medtem ko je začetna cena pri kupeju nekaj višja, in sicer 9,6 milijona tolarjev. GoberUli Milen i___ g SSffJW mti y \ 00, ŠMflftJt 03/819 OŽ 401 liÄJiWÄJ^ IZKOMSTITC UOODN« C€N< c Audi A3 Št. 100 - 22. december 2006 Audi tolče rekorde Očitno je, da gre nekaterim avtomobilskim tovarnam vse dobro od rok. To velja, recimo, za Audi, ki je letos prodal 685 tisoč avtomobilov. To pomeni na-mspešnejših devet mesecev v vsej zgodovini tovarne. Enako velja za september, ko je tovarna prodala več kot 83 tisoč vozil ali za 7,3 odstotka več kot septembra lani. Računajo, da bodo letos prodali 890 tisoč avtomobilov oziroma 60 tisoč več kot leto nazaj. Najbolje je šel doslej v promet audi A3, saj so letos prodali 184 tisoč avtomobilov. nasveti Božič v božično rdeči Ste tudi vi danes zjutraj ob pogledu na koledar zajeli sapo od presenečenja? Tako je pač, naj bomo pripravljeni nanje ali ne, tukaj so dnevi, ki kar pokajo od posebne energije, adrenalina, močnih čustev, velikih pričakovanj. Vem, kaj si mislite o vsej tej praznični evforiji - a mogoče je bolje, če se ji sploh ne izmikamo! Modrost, ki pravi, da plavanje proti toku človeka prehitro utrudi in zato bolj počasi ali pa sploh nikamor ne pride, namreč ni iz trte zvita. Zaplavajmo raje s tokom in ob tem modro in manj opazno spreminjajmo svojo smer v želeno. Govorimo o modi? Seveda, tudi z njo je tako. Povleče nas vase, čeprav se ji še tako upiramo. Če že ne med letom, se zagotovo o svoji vizualni podobi vsaj malce zamislimo ob praznikih, kot so božič in novo leto. Kaj obleči na božični večer, ki ga bomo praznovali v spokojnem domačem okolju ali s prijatelji, in kaj na sam praznični dan, ko se običajno odpravimo na kakšen obisk? Sprejmimo tradicijo ^simbolna sporočila, pa se odenimo v božično rdeča oblačila! Ta najbolj topla izmed vseh barv, prava ener^jska bomba, namreč ni le primerna za ta čas, temveč tudi s strani mode letošnjo zimo nadvse občudovana. In nenazadnje, pristoji domala vsem. Le če želite svoje bolj baročne obline vizualno obtesali, izberite raje temnejše rdeče odtenke. Rdeča je žareča, zato postavo tudi vizualno razširi. Ampak to tako že veste ... Ne veste pa morda, da se z božično rdečo ali ognjeno rdečo ni dobro igrati - enako kot z ognjem... Ker se lahko, gledano z estetskimi očmi, grdo opečete. Intenzivno rdeča je namreč zelo izbirčna pri izbiri svoje družbe. Odgovarja ji pravzaprav zgolj čma, ki še poudari njeno dominantnost. In zares iskreno - nikar je ne kombinirajte z belo, razen, če želite izgledati kot gospa Božičko- Imate torej kakšen rdeč kos oblačila doma? Nadenite mu praznično podobo - rdeči obleki s črnim nadkrilom, klasičnemu kostimu s čipkastim šalom, pod vratom zavezanim v pentljo ... Nakit? Ob božično rdeči raje manj kot več! Morda črn križec ali ogr- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK lica v barvi starega zlata? In zgolj za vaše dobro poču^e - pomislite še na romantično rdeče spodnje perilo! Nagradno žrebanje za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celje! TEDENSKA . * ,( *ASTROLOSICÄ * NAPOVED äSIRolosinja ^CORDANA asm 041404935 napovedi, bioterapije, regresije / ' Petek, 22. december: Ponoči bo Sonce prestopilo v Kozoroga. Kozorog nam s svojo energijo nemalokrat povzroča prave preglavice in nevšečnosti. Predvsem bo izredno povečan notranji nemir, bistvo te^ aspekta pa je prej v premišljenosti kot v akciji. Nujno potrebno je, da si točno zastavite, kaj boste počeli, kam usmerili energijo tega zemeljskega znamenja, drugače lahko ugotovite, da veliko tekate sem in tja in niče ne naredite. Zaradi bivanja Marsa in Jupitra v Strelcu boste v sebi tudi občutili večjo potrebo po potovanjih, če jih ne boste mogli realizirati, boste pa sanjarili in v bujni domišljiji sebe videli daleč od realnega sveta. Luna zvečer preide v Vodnarja. Sobota, 23. december: Dan bo primeren za premike in analizo finančnih in čustvenih situacij, ki nujno potrebujejo spremembe in nove poti. Sonce in Venera se čudovito ujemata in dopolnjujeta v Kozorogu. Mimogrede in predvsem pravi čas se lahko v tem obdobju naredi načrt za daljše obdobje naprej. Dan je ugoden za reševanje osebnih sporov ali za odločitve, ki so povezane z uradnimi postopki, ki so v zamudi. Nedelja, 24. december: Pripravite se na večja nihanja v razpoloženju. Danes bo pametno, če boste raje poslušali, kot imeli glavno besedo. Merkur v Strelcu bo od vas zahteval, da poiščete bolj izvirne pristope v razreševanju zapletenih situacij, še posebno na poslovnem in finančnem področju. Nujno morate aktivirati vse svoje potenciale in sprejemati odgovornosti za svoja ravnanja ... tudi, če je včasih še tako hudo. Ponedeljek, 25, december: Lunaponoči preide v Ribe. Ne glede na to, da je prost dan, ga boste želeli preživeti kar najbolj aktivno. Luna v konjukciji z Uranom in Merkur s Plutonom vas bosta tako prevzemala s čustvi, da ne boste uspeli ostati na enem december 2006 - mestu. Begali boste od enega opravila k drugemu in mrzlično iskali rešitve, ki bi vam prinesle notranji mir in ravnotežje. Popoldne vas bo obremenil še negativen aspekt med Luno in Jupitrom, Notranja trenja se lahko sprevr-žejo vslabo počutje, zato morate narediti veliko za notranjo stabilnost. Vsi, ki imate težave z zdravjem, bodite previdni, lahko se pojavi poslabšanje in slabo počutje. Torek. 26. december: Luna v Ribah bo ponoči povzročala nemirno spanje, pojavijo se lahko tudi nočne more in neprijemo zbujanje. Luna bo v napetem kvadratu z Marsom, kar vam lahko pomaga, da boste skrbneje kot kdaj koli poskrbeli za svojo srečo. To se lahko navezuje tako na čustva in ljubezen samo, kot tudi na reševanje težav, ki so povezane s financami. Nič v življenju ne bo podarjenega, opozarja retrogradni Saturn, ki v tem obdobju še močneje vpliva na Leve in Vodnarje. Luna zvečer tvori napet aspekt z Plutonom, zato velja velika previdnost v prometu, pri ravnanju z ostrimi in nevarnimi predmeti. Sreda, 27. december: Dan bo pripraven, da postorite vse, kar ste v preteklosti zanemarjali. Priporočljivo je, da se bolj kot običajno za-zrete v svojo zunanjost in naredite nekaj samo zase. Luna zjutraj prestopi v Ovna. Komunikacija bo malce otežena, saj bosta Luna in Merkur v kvadratu. Popoldne nastopi Lunin krajec v Ovnu. Previdno pri vseh odločitvah. Mogoče vam ne bo šlo vse od rok, vendar lahko negativ- vMw.gixdana,si ASTROLOGIHJA DOLORES 09043 61 090142827 Ssm: 041 519 265 www.dolores.si nim vzgibom kljubujete z veliko mero odločnosti in prodornosti. Mogoče boste želeli naredite nekaj zares drznega. Vendar pazljivo, delujte v skladu z razumom, še posebno vsi tisti, ki se boste odločili noč preživeti nekoliko drugače. Četrtek, 28. december: Konec tedna bo pod okriljem ognjene Lune, ki vam prinaša večji nemir kot sicer, akcije in včasih tudi nepremišljene, hitre poteze. Upajmo, da bo modrost iz preteklosti kljub vsemu močnejša v vašem delovanju. Čustva bodo obrnjena v vas same in boleče boste brskali po svoji notranjosti in iskali rešitev na vse mogoče načine. Lahko bi vam priskočila na pomoč Venera, vendar tokrat z njenim vplivom ne bo nič, saj je v znamenju Kozoroga. Ta vam žal ne more biti v veliko pomoč. Zelo intenzivno se boste pripravljali na bližajoče praznične dni in bili v pričakovanju nečesa velikega. Astrologinji CORDANA in DOLORES SPREJEMAMO NAROČILA ZA LETNE ASTROLOŠKE NAPOVEDI CORDANA 041 404 935, DOLORES 090 14 28 27. STAJERSKIVAL 42 I, Kl GA BERETE Mllfc TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročib OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8,00 PoročUa, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje -Nuša pričarala praznično vzdušje (svoje želje pošljite na ra-dio@radiocdje.coni, fotografije na www.iadiocelje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - Podražitve pred evrom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček z Ma|o Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Nuša pričarala praznično vzdušje - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 24. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. u:e), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto p<^ldne, 14.15 Adijo. tolar, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Fesävaljada. 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anž^em Dežanom - Rebeka Dremelj, 23.00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Radio Celje - voditdjfca Maja Gorjup bo gostila astrologinji Gordano in Dolores) Lepe božične praznike v uredništvu Radia Celje pripravljamo po- rili vas bomo na božične koncerte, pripr. seben božični program, v okviru katerega vas smo posebno božično Katrco, obiskal pa bomo povabili na oglede jaslic, vam poma-gaE pri razmišljanju, kaj postavili na božično in novoletno mizo, iskali bomo razlike med tem, kaj so jedli nekoč in danes, opozo- 0 tudi Božiček, ki bo prinesel darila z .. Ekipa Radia Celje vam želi lepe boži iraznike in dovolite, da se povabimo k' n smo tudi v teh dneh del vaše družine. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9,30 Na četrto adventno nedeljo se bo novinarka Mateja Podjed pogovarjala z etnologom Vladimirjem Šbliarjem iz Pokrajmskega muzeja Celje o hrani nekoč in danes, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - duhovnik misijonske družbe in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani Celjan dr. Drago Ocvirk, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13,00 Naši poslušalci čestiujo in pozdravljajo, 19.00 Božični večerni program Radia Celje, 24.00 Božični nočni program Radia Celje POimELjnC. 25. december -tEP BOŽIČ vošči RADIO CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.Ö0 Poročilo OKC. 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Začetek dopoldanskega programa, ki bo v znampni.i nnsrfv nih hn7ičnn obarvanih oddaj. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12,15 Bingo jack - prestavitev skladb, 14,00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.09 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk m valčkov, 24.00 SNOP (Radio Robin) TOREK. 26. decenilwr 5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juttanja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zairkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Sautesurmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10,00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik. 11,15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici. 14.00 Rpgijske novice, 1.5.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Fihnsko platno. 17.00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Avtomobili, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Univox) Žur z Vrtiljakom polic in valčicov Klavdija Windet je siojo oddajo Kanca predstavila v Planetu Tuš in očatala tudi najmlajše. Bonbon zamenjamo za bonton v Tušu •Medtem, ko bo večina danes (22. 12.) opravljala še zadnje nakupe za popolne božične praznike, bomo v okviru oddaje Bonbon za boljši bonton poskrbeli predvsem za okrašene mize. V Planetu Tuš bomo s pomočjo profesorice Simone Pompe poskrbeli za prikaz servetnih tehnik in vas, če boste za, te umetnosti tudi -naučili, prav tako pa boste lahko izvedeli več o aktualnih peninah. Nismo pa pozabili na drobna presenečenja. Pridružite se nam na praznični pravljični animaciji v Planetu Tuš danes ob 17. uri. Zadnji dan Praznične pravljice Novega tednika in Radia Celje v Planetu Tuš se bo rajalo, plesalo in zabavalo v ritmih narod-nozabavne glasbe. Nastopili bodo Modrijani (na sliki), ansambel Golte, Viki Ašič starejši in Andrej Bremec, presenečenje pa bo oktet županov, Po dveh nastopih dobo tokrat še tretjič zapeli župani, ki jih bo na harmoniki spremljal župan Dobja Franc SUNNY-BONEYM&I SOMCTHINGKINUAOI GiriLSAUlUO aiMINIlARnUNnAOAlN- SIMCNWEBBE YEAHYEAH-BOOYROXFEAT. DOMAČA LESTVICA \. HEYDJ-6PACKČUKUR 2. UJCTISVET-TINKARA INJUUJA- f2) C) (4 NOVA (5 -JROBIC N(iŠADERENDA|5) iZATlUO LESTVICO; WHATGC JUSTlNTlMBfRlAKE ITUP-GWENSTtFANI VRTILJAK POLK IM VALČKOV 1. NAJBOLfPA TA 2. IziAH^VNASOVCE- ANS. ZUPAN 13) 3. BOŽli^EPESMI-MUffllUPI (1) 4. NAOSLQMOMSEDANI-ANS.SIMONAGAJŠKA (4) 5. mojajesreCamladost-spevisj S plus ftSVET-SLWOVl (71 INAVESGIASHREMIX)-ATOMKHARMONIK (3| ZAKAJ SITAK STOR-!GOB IN zun ZVOKI (5) PESEM ZAMIR-VWJDROVa (I) OlTOSTlMI-M.reraAFWKA (2) Pradlog n lestwca: SPOMIN NABOŽIČ-ANS.FRANČIC Nagi^enca: NlnaZatski,NadeGlinšek11, 3310 Žal« Irena üpovwl; Bukovje, Gorica privid Salobir. Gostitelj Tone Vrabl bo poskrbel, da dneva ne bomo pozabiU, za sladko slovo bomo raztezali torto velikanko, svoje želje pa boste lahko prišepnili tudi riste-mu. ki uresniči vse želje - Božičku, Vrtiljak polk in valčkov v Planetu Tuš bomo pognali jutri ob 17. uri in vam na zabaven način zaželeli vesele božične praznike in srečno novo leto m* »»ss-'-J 43 5PAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.8i OTVORITEV SPAR ROGAŠKA SLATIMA DAMES, 22.12.2006 ob 10. uri ie tu! OTVORITVENI PROGRAM 9.30 - Pihalni orliester Šentjur 10.00 - slavnostna otvoritev hipermarketa SPAR K.OO-MAJASLATINŠEK 12.00 - ansambel Modrijani 15.00 - Folklora Minerali Rogažl(a Slatina 16.00. otroke bo obiskat Božiček 17.00 ■ NUDE Mlado goveje podplečje ali mladi goveji vrat brez kosti, postrežno. Celjske mesnine, I Ikfl OTVORITVENA CENA 980? Ponudba velja do 31.12.2006 samo v novem hipermarketu Spar Rogaška Slatina, Kidričeva ul. 56a. VABLJENI! Ponudba velja do prodaje zalog, PRODAM OSEBNI ovtoRenoult 19. letnik 1993, zelo lepo ohranjefl, reg, do 17, 7. 2007, prodom. Ceno p« dogovoru. Telefon 031343-908. 7432 0Pavectrft1,8, odlično ohronjeno,letnik 1991, ugodno prodom. Telefon 5762-243,zveter, žsoe CHEVROLET kolas 1,2, letnik 1994,42 km, reg. maj 2007, mtvo volan, centralno zol.leponie,nastavlrivval»n,nastovljiv sedež, el. pomik stekel, tonirona steklo, 2'airliag, radio, deljivo zodnjo klop, spojler, okrasna lestev, prva lastnico, prodom-TelefonOSl 631-344. Ž802 HYUNDAI occent],3 Is,letnik 1999,Svrat, 90.000 km, reg, do 17. 3. 2007, pr^ dam-TelefonOSI 268-022. 7560 SUZUKI swih 1,3 sedan, letnik 1995, centralno zaklepanje, servo volan, prodam. Telefon 041 723-364. 756O HISSAH sunny, 1991, 145.000 km, nov izpušnilonec, vlečno kljuko,prodomzn 175.000 SIT. Savinjsko dolina, telefon 041 783-388, po 15. uri. Ž792 AX 1,1 caban, letnik 1993, prevoženih 115.000 km, reg. do 15.3.2007,5 vrat, centralno zakleponje, 4«zimske pnevmatike, kovinsko zelene borve, prodom zo 125.000 SIT. Telefon 051 381-260. Š1519 MERCEDES 240 E, letnik 1999, vso oprano, možno menjava zo drugo vozilo, do 1.000.000 srr, prodom. Telefon 041 645-898. Š1525 r SjOLoa Prihodnost jena] naši strani. l'rili(i(lMi>sl ji' IUI siiiini |ncii(liii'nili in |>ojiuiiinili |)it'misljc'iiiii ill di'ziiili. , I - * "" S I'd ()>,\()jonili filjiii smo si/.n>la\ill now. _ • še /ahlcMU'jsc. Odlicimsl. lU'iieliiif ' « i/luiijsaM' in iicpivkinii'ii raz\(ij nnm ' ka/fio smer. Priprav Ijriii smo na - ^ Ji[>\ C l\Or(ilvE'. X II ji lili hoiiu) I'cisli in so iiiulaijo prcsi'giili ^ |ii'i('aki>\iiiija \sc-li, ki smo jim ZiiMvuni: zaposlciiili. # 1 ■» . • *! kiipcc\. )>iirtiu"i'je\, . (icliiiOiii jfv ill okolja. .t ■ i # ' i * 1 « Naj bodo tudi v lelu 2007 zdravje, sreča in veselje na,^Si strani! OPELvectro 1,6 i gl, letnik 1991, prevoženih 139.000 km, reg. marec 2007, centrol-no zoklepanje, strešno okno, avto radio, 4'zimske gume, lepo olironjen, prodam zo 165.000 SIT. Telefon 051 381- 260. Š1S20 TWINGO 1,2, letnik 1999, reg., c«itratno doljinsko zaklepanje, ovtorodto, temno stekla, prodam-Telefon 031 807-665. 7586 AUDI100t(i,[elnik1992,vso oprema,tudi klimDinmercedes 190 d, letnik 1987, ugodno prodom.Telefon 041 645^98. eOTOVINSKA Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJIK BM324dii ivini>iz2S0, Itliiil! 1969,prodoin.I.Ho. 041 rasle. 7«» PRODAM ŠIVilNI^Iroi 11)11 DgadiG pr«l_.Iel>-fonS77I-276. 7441 SA«OI»KUDALKOSIpl7,pul«lnlkT«h fun,zmolorieminsi!iülnicoOlt,d¥oteševei.Prodomostanovaaisko hišo,BS3m',zv50o|iremoinpohiavom, zgrajeno 1991, obnovl|eao 2003, zo 36.000.000 SIT oz. 150.100 EOR.Iefc fon 041 701-190. Svetovonie.lvon Aii-dreiKrbevet,s.p.,GoritapriŠmartnom 57 t, Celje, bttp://svetovon|o.io|. bo.iet. 205 m', z garažo, H m^ in moihnlm rostlinjobm, približno 1500 m'dvoriš. to, zgrajeoo 1960, prenovlieno leto 2000, zo 42.000.000 SIT oz. 175.262,89 Ent.Telefon 041 700-191. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovot, s. p.. Gorica pri Smernem 571, (olje, http:// svetovonje.gojbo.not. r IAŠKO,(oslavDobro.Ston.vonjskohiiov gradnji, prihližnoiSO m'bivoloo površine Istovbe 140 m", dvoriSie 446 m", gorožo z delovniio približno 80 m'), prodorno le 26.900.000 SIT oz. 112.251,71 EUR. Telefon 041 700.198. Svetovflnje,lvflnAntlrejKriiflvnc,s.p., Gonto pri ŠmartnemS7e,CiJje, http:// svetovonje.gajba.net. n POSLOV* prostor,80m-,st« mesto jedro Žab,možno preoreditevvstonovonje, svoj parkirni prostor, prodom. Tfilefoo 031 286.283; himmelgrnu-®mail3B6..om 7se9 PONIKVA, Ponkviio. Pridomo gosiKidorsko bivoliiiobjekt,i.giadbennfozo,sprib. lizno 3000 m'iemljiSio, 10 10.950.000 SIT oz. 45.693,54 EOR. Telefon 041708. 198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovor, s. p.. Gorico pri Šmortnom 57 c, telje, bnp://svotovanjo.gojbo.net. n lllASLOVCI,lÄPr(«lamo|io5t.llkohBi. CO, približno BO m', zgrojeno 1979, z gozdom, zo 25.000000 SIT oz. 104.323 EUI. Telefon 041 708-198. Svetovonje, ivon Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri Smorfnem 57 C, Celje, hop:// svetovonje.gBjbo.net. n DRAUUE, Svotolko. Prodamo zazidljivo gredbeoo porcolo, 1207 m', zo 6.500.000 SIT oz. 27124 EOR. Telefon 103] 492-7523,041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Šmortnom 57 r, Celje, hnp://svetovo-nje.gajha.iiet. n Agencija za oepremi&une in bančno kreditiranje ^ EURO SIMAR NEPREMIČNINE d.Q o, Manbo^ka 86. Celja KUPUJETE-PRODAJATE bilo., parcelo., stanovanje., vitceni. lokat., garažo? UREDIMO; gotovinski kredil za dohodek le 70.000 s HITRO NAROCiTE Dvakrat na teden, ob torkih in r »branje o življenju in deiu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,25). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,09), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Not Naročnnd imajo tudi pravno do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. CCHi tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKMO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Imelnprliiinh: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev iMT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal sa za potrebe Daročniške službe Novega tednika V ŠKOFil vasi damo v najem 180 m^ (pritlK-i«) poslovnih prostorov (v bivši lovorni volnenih i>dei).Telefon 041 479-733. STANOVANJE PRODAM OTOK Krk, (ižiri. Apartma, 78 m', novo-gradnia, atraktivna, 100 m od morja, prodom. Telefon 041 620-227, p STANOVANJE, trisobno, v centni mesta, prch dam ali menjom za hišo v okoliri Celja. Telefon 031464^26. 758s m»"' 03/42-63-122 in 031 342 118 NAKUP.PfRX)AJA.NAJEU,CEWm UŠKO - Dtliro. EUR. pnidsm). ...-aSotinovliineistMOvanie. »Bükest! 58 m', 4/4,1975, lela 2005 v celoti oljno-lje-no, T2 (internet, TV, telefoni po dogovoru ostane. Na bloku nova streha. V bližini VTtec, šola,2(lravstveni dom, trgovina, poŠta, vselji-vomarea. cena 69.700 EUR, prodamo. 221,50ni',zgorožo,19,20m',582m' stavbnega zemljišča, z dvoirščem, zgrajeno 1997, za 39.050.000 SIT oz, 162.952,76 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovac, s. p., GoikopriŠinartnem57c,Celje,http:// svetovanje.gBjba.net. n ODDAM POSLOVNI prostor, utečene obill, avtome-honične stioke, v Arji vosi, oddam v natein,Telefon041 403^)01. 7335 NAJAMEM MANJŠO sobo, lahko bližnji okolici, nu 041 26W82. PRODAM MLADINSKO sobo: velika omara, nočno omarica, posteljo z vzmelnico in pisalno mizo, lepo ohranjeno, prodom. Telefon 031 744^)34. 7530 KOTNO sedežooriarnituro, 280>220,zle-žiščeml60«200, prodom zo 200 EUR. Telefon 041 639-535. 7577 TRAJNO žorečo pečEmo in plinsko peč brez jeklenke ugodno prodom. Telefon 5732-245. LI439 PRALNI stroj Aeg in zomczovolno skrinjo ugodno prodom. Telefon (03) 734-1480. PLOŠČICE, keramično, velika izbira in stirch por,ugodnoprodani.Telefon031 337-365. 7538 CREATON Magnum strešnike, barvo bakreno rdeč engobiran, strešnikov je za približno 29,5 moteno 1500 Sn/m', pre damo. Telefon04l 854-313. 7S63 NA panju prodom dve debeli brea, tri smreke inmaremTelefon 548-1147, zvečer. 74ii »ZAUPAJMO imi. Ki PMHAJAI« Vseti/ ttpiuvbnikom naših slmfev wrp/shitim partneijem se xah 1 lUftiJemo za zaupanje! Želimo vam molv IxtSUne f/mznibe ter veliko uspt-lm- vpriluijajočvm Muf DRVA,krotko zagona, mešano ter dolgov hlodih,zdostiivo,prodani.Telefon04Q 211-346. p KUI^ 8UK0VE hlode, boljše kakovosti, 30 m', plačilo tokoj,k»pim. Telefon 041 917-009, 7598 SMKEKOVINO no panju oli hlodovino oil drug les kupim. Telefon 031 85^7 m SKNOVAIIIE,iliilSiii',|ili»lolGk.i!|olDvt nn, biez pcniednlkov, kupistatejši pai. IilnliinOflHMll). Si«! ODDAM KOVA stanovanju, In !i{ei dva, trisobna, z gfliaiaml, 10 mlnot iz (olja, izvoz z ovtacesta za Diomljo, piodnosl imajo dnižine, oba zoposloaa, damo v najem. Toiolon0416ZW)14. Ž794 ENOSOBHO staoovanjo. s posobitim vho. dom, oddam mlajšomu mukemo ali ionski. Telelon 5453-193,041 255-280. 75Z1 CEUE,ieotei. Oddam ob>ovljo«i,apioml|o. no potsobno stanovaaje, možnost tudi za pisarniško dejavnost, mesečna na. jemninn 96.000 SiI-vama.Ielelan 041 670.250. 7571 PRODAM DIAlOHliHO haimoniko C, F, 0, znamko Fiete, visoko 32 cm, prodom, lelefor 031 295-260. 7se4 DIATONlfllOhamKiniko,duiC,F,l.koviek, pmdam.Conapadogavoio.Ielelon04l 90M55. 761» PRODAM MlADIČKE kraškega avčnrjo, store B ted. nov, pmdom Telelon 041 615-176. 7288 IAGEIUCKEpradani.Telelon04l 351-366. PRlSlÜniokal prodam. FraoiKampal-šek,Praseniško,telelan579M59. Š1499 niOzžiibam In žmbka,manjšo risti, predam.Telelon573S.lH. L14Z3 1EUC0 slmentolko, brejo 5 mesecev, pro. dam.Telolen04l)3701151. L1425 l(llAVOzazokalpmdom.Telelenll4ISi5. 319. 74«J mCE,od20del00kg,pradamTelelen 041 541.773,541-9602. 74t» BUR5KEkoze,stareBmesecevintudibroje, prodama.Tejelen|03|5743.2BI. S1503 TRI prašiče, ed 170 do 200 kg, predam. Telelon 041 232.665. 7584 IUŠlČA,ležkogollOkg,prodam.Telelen (031579H64. 7562 lODOVmSKO psičke, pasmo oppenzoler, staro 6 mesecev, pmdemo. Telelon (03) 5(14.227. 7554 HElfKO slmentolko, 150 kg,pmdani.Tefc fon5777431. 7550 KUNCE zo zakol prodom. Telelon 041 944. 962. 7558 PRA5IČA,180kgallpekwca,domočakuha. no iirono, proda«. Telolen 5794.213. 7570 m^lČA ZO zakol, težkega ptibližno 280 kg, predam.Teielo.5794.155. Š151S PRAŠIČA, 200 kg ali polovice, domočaku-hono hraai, predem. Telelon |03| 5797-129. Š1517 120 kg težkega prašiča oil polovice pto. de.. Telolen 031 274^79. 75«i lELICO simentalko, pašno, brejo 9 mesecev In 14 dni stnro ličke prodam. Telelon 031 400.157 7579 PRAŠIČA, 150 kg, prodom Telefon 041 794.270. 7581 SAMCE zojconemškegolisraprodem.Tele. len |03| 57311058. Li<45 IEUCOsimeetolko,.ptipušče«»la|irašičo, težkega do 170 kg, prodam. Cene po dogovoru.TeleFon031 743^51. 7591 snilio, težb 180 kg in prošičo, 60 kg, proilam.Telelea041295-239. 7689 TtUČK0simantolko,125kg,slaro8tediiov, predemo.Telelen(03)5795ii0. Š1526 BIKU slmontelco, slerego ea leden, pro. domTelelon041763.727 7B09 DVt mlodl tolld in krovo simentoilco, cena ugodna, prodam. Telelon (03) 5823 187,041 281-962. 7816 PRAŠIČA, 140 kg eli polovice,kmiljenegas kohano hrano, prodom. Telelon 748-3076. 7814 KRAVO sivko, breje v 9. mesecu, prodom Telelon 5728.509. Ž812 ŽIEBICO, slom 9 mesecev, prodorno. Ceno po dogovoru. Telefon 57164B9,041 794.217. Ž807 ODOIKE,2Skg,zezekolellnodal|njocejo, ugodne pradom.Tolofon 031642.799. 7618 KRAVE dojilje, S teleti, ponovno >pripuščo-ee., prodom. Telefon 0318S8J1B7. PRAŠIČE, težke od 60 Je 120 kg, demola brone, prodom Telelon |03| 5821-863,031 5094161. . 7621 KUPIM BIKCA simenlolco, leže odlSO do 200 kg, knpim.Telefon 5794-217. 7617 TEUČKO, de 100 kg, po možnosti bret številke,kopim-Telelon (03) 781.0363. 7645 mo krove, breje oli brejo lellce, kupim. Telelon 57951150. S152B PRODAM DOMAČE suhe sodje, tUdI toki, pndomo eli vem sveže sadje posušimo.Telefen (03) 5724049, od 18. do 19. uro. Ž77B VlNO,heki,nleče,višlenjski okoliš, prodom, možno dostove.Tolelen 041 382.735. VINO, modro frenkinja, dobro kakovosti, prodam.Telolea(03|580lll57. p EEIOŠNIEmčono boki vim> in rose prodam. Tolelea 040161-380. S1512 BELO vino prodom. Ceao po dogovora. Telefon 041755^82. 7553 KAKOVOSTNO vino modra Irankinje, lesnik 2006, prodam.TelolonS829«5,041 706.325. 7655 DOMAČI mod, kostanjev ali cvetlični, zelo ugodno prodom. Conn po dogovora. Telelon (031 5774.133 . 7662 VINO, nešknpljenego grozdje, prodom.To. lelon 5461-942. 7549 FIŽOL sivček predam. Telefon 5709.279, 051 303046. žeoe PRODAM NOVA garažna vrata, dvizoo, rjavo, 2375-2125, prodom la 76.000 Sil. Telefon 031B93-167. 7417 HIADILNO komora, 3,S>2 m, lahko todi za skladišče in tem, po delih, 60,75,80, 90,110,zmotorji, prodam. Telefon 041 6424170. Š1501 ŽREBICO, 74nesečie, rodcomiško, ličkoinik in tcesilnik umetnega gnojo, prodam. Te-lelen031 2094111. S1611 LOVSKO ograjo, križne lomele.Otiški Veli, 100 do 2500 cm, 100 m, ohranjeno, poceni pradom. Telelon 041 535-244, 5481-147,zvečer. 7666 101 film i MALI OGLASI-IMFOBMACI JE 45 Iskreni fantje i&tojo preproste, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, Dozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel,: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. r največja izbira dvd meduev I v ceuu (6000 naslovov) hvAšE domaČe posnetke presnemavamo nazanesljiv dvd medij MOTORNO žago H 61, rabljen TV in žgonje prodflm.Tiilelon 5797-104. 756i BIKCA simentolca in staro slivovko prodam. Telefon 5771-927. 7559 OTROŠKI ovlosedei, vozitek, slaiko, postelfh (O prodom za 15.000 SfT. Telefon 04; 455-727. S1512 OTROŠKI vozičelc, sedež za hninjenje in ovt^ sedežprodam.Telefoii5772-<25,755S BUKOVA)^, sveža, Apn 6, leg., krošie brane Šentjur,lelefonO« 770-970. šisis PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega i domačo hrano in traktorski plug Batuje, pro-dain.Telefon(03)5739-391. 7579 POLOVICO prašiča brez glave in parkljev, približno60do 80 kg,kuhana doRiDČa hrana,prodom. 6. l.2007-3 EURAg. TelefonÖ41 929-114. lw2 PRTLJAŽNIK, univennlni, za audi passol, pro-damza 6.000 SIT. Telefon 041 96]-986. S1522 BAIJ(ONSKA vrata, 210>75, prtljažnili za škodo fararit in jekleno platišča, 4'100-13, pradDm.Telefon041 221-367. 7597 OROOJE Nivelir 32 x, stojrio in letn zogradbe-nadeki,yilasei3kiHivelir,vsenova,zek) ugodno prodam. Telefon 04] 901-118. TEHTNICO, klinker plošče, rožni gradbeni materiol in več starinske opreme pro-dam.Telefon 5794-272. 7603 BELO ženska poročno obleko, številka 42, enkrof nošena, prodam zo 10.000 SfT. Telefon 031 520-105. 7615 POLOVICO prašiča, zagotovo kuhana hro-na, vredno ogledo, prodam. Telefon 5795^)50. ši52e SlMO-škop, za pokrivanje, strehe prodam. Telefon041 900-234. Š1530 KUPIM CISTERNO,rabljeno,200 Uupim.TelefeR 5740^53. S1521 NUDI ZAPOSLITEV NA PODROČJU KOZMETIKE Pogoji dela: najmanj dve leti delovnih izkušenj masaža manikira pedikira nega obraza znanje Ayurveda Kontaktna oseba: GARAŽO v Celju in 0,5 m'suhih bukovih desk, debelina 25 mm, kvpim.Telefon 041818-899. 7607 SLIKE slovenskih avtorjev, novejše In starejše, kupim. Ponudbe po telefonu 041 742-915. p DELNICE kupim: A banko, Zavarovalnico Tri9lavinHKBM.PIadloistidan.Telefon 041 867-798. p ODDAM GARAŽO no Lavi oddam v najem. Inlarma-{iiepatelefonu031 620-595. 7527 MANJŠO garažo oddam no Hudinji. Telefon 031 456-226. 7574 ._ ŽENITNA posredovalnica Zoupooje po-stedoie zo vso slorostno obdobjo, brezpličnoioitiloišiiinskoJelolon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Oiešnikp, Doleilo >os 15, Pnbold. iSSMgOi,. 10 obilno iroionlo-Zoopiioio fro ZAUPNO. 752 PoOlirIhelle, 3270 Laško MOŠKI, Abrahomovih let, urejen, iz okolice Celja želi spoznati gospo ali gospodično, urejeno, do 40 let, 20 občasno diskretna intimna srečanja. Morda hodiva drug mimo drugega, pa se ne poznava. Zoto, pa telefonu 051 243493,da se spoznava brez posrednikov. 7575 iS2M!JMl IŠČMO Ugonoob trgovko no Om boniin-skent serrisoLipotniog-Prošnje in živ-li..iepispoiliit.oonoslov:Fro.cffc snik,logonko dolino 10 o, 3335 Soto-VO. r ZArOSUMOstrolnego tehniko in stroinego Hi.™ii.n..Z.ž.len.i.p«,k»,l.b-ko po lodi pripravnik. Kotflvnr&Ihet-mDtrDn,d.o.o.,Ločica65<),Polzela, telelon(03|57Gl-Z!l. 27K G»SIR0,d.o...,Popovi«va2,Celiiridno zoposb monterio klimotskih naptov Splitnot.,»..P„.il:.pn,vll..vr.nii ki izpil B kategorije in dve leti delavnih izkušenj. Telefait04l 651-270. r IŠČEM honoronwdek): fiščenjepisani, pomoč nadomu.Telefon031 744034. 7530 Rad si imel ljudi okoli sebe. jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal, toda ni več besed tvojih, ni več stiska tvojih rok. Ostal je nate spomin, a ob spominu bolečina. 20. decembra mineva deset let, kar te ni več med nami, IVAN KLINC Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Oči zaprem. v spominu vedno znova ozrem. Nikjer te ni in to boli.. 26. decembra 2006 bodo minila štiri leta, kar nas je zapustil naš dragi JOŽE CENTRIH iz Uäkega Hvala vsem, ki se ^ spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji PODJETJE Profogus, d, O.O., Kosova «fica 10, Celje išče več delavcev za pomožna dela v lesni proizvodnji. Prijovite se s pisno vlogo oh po telefonu (0314260-202. n GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli pt^ dekle za sheäo. Telefon 041 666-726. Marjan Bo-hor^s.p.ULD.KiHlra44,Šentjur. 7541 so potrebne. Začetek takoj. Inf. 03/42S-61-S0. Jakoma, d.o.o., Mariborska c. 44. Celje. IŠČEM delo: pomoč na domu starejši osebi, drvžini, čiščenje gostinskih lokalov, po možnosti iz okolice Celja. Telefon 031 598-684, 7556 ZAPOSUMO natakarj&ice v novi restoviociji no Tehorjoh. Telefon (03) 490-8630, 041324-761. GrodnjeKapetan, d. O.O., Staneloval6a,Celje. 756? IŠČEMOs - [fDowütednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ur za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. SEKO in traktor Imt 539,1989,n!g. predam. Kupim bikca ali teliSco nad 200 kg. Šentjur,telefon041 77^970. S1518 IZDELUJEMO prejektestanovanjdih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. AI!ST>rojektiranje, Anton Strnišo, s. p., Gobrevec la, 3241 Podplat, IZPGSOJEVAIKICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Oobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in noprov. Telefon|041)629-644,5414-311. r CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. a.o.,Parižlje15, Bra-slavče,Telefon041649-234. RAČUKOVOOSKEstoritveza podjetja in obrtüh ke opravljamo cenovno ugodno in ažurno. Dokumentacija lahko prevzamemo pri vos in vam jo vrnemo v najkrajšem čosu. Telefon 031 210408. Neva, s. p., ljubljanska C. 20,3000 Celje. n EISOROINSTAUQJSKA in vzdrževokta d^ opravljamo kakovostno, hitro tn cenovna UBodnaViigo,d.aa,UlmeäaGnwnbnÄh 13,Celie,telefDn0416m56. 7209 IZVAJAMO posek, spniviki i« odkup lesa. Telefon (03| 809-5016,040 211-346. Simo les, MojdaBevc,^p,Zogo.ie31,Lesično. n IŠČEMO goi^njsko ponncnkozaqiravlta-niegospodinjsk.1idel,izCelie,Žaka,ŠenK petra (oliokohco omenjenih krajev), od ponedeljka do petka (vsak dan minimal-no4ure),lastea prevoz, äorest od 25da 40let.Teleh3n031 612-222, 7489 VSEM gostom, prijateljem In znancem, še posebej strežnemu osebjupubaKlukecv NovivasiieliVoikoVesaljček, ki komaj čaka, do sevam ponovno pridruži za sankam, V SPOMIN PANIKA in IVAN (18.12.1996) (23.7.1987) HADOLIN iz Debra pri Laškem Ko vajine zaželimo si bližine, pridemo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce tiho se razjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni. Tam lučka ljubezni vama vedno gori in vajin nasmeh med nami živi. Vajini otroci: Breda, Polona in Jani z družinami M Srce boleče zdaj spi, nam solzijo se solzne oči, ostala pa je bolečina In tiha solza večnega spomina. 24. decembra mineva pet let tihe žalosti, kar nas je zapustil naš najdražji JOŽE VEBER Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki postojite ob njegovejii mnögo.prezgodnjem grobu, mu prinašate cvetje in sveče in se ga spomnite z lepo mislijo. Žalujoči vsi njegovi najdražji l^sozdoekononiičnezDdivao^ft Imamo 301^ izkušnje, Garanoja peč je 5 let. AidonAplenc, s. p., Prekorje 29o, ^VDS, telefcn541-5011,041531-976. 7590 Št. 100 - 22. december 2006 - V celjski porodnišnici so rodile: 8. 12.: Nadja OBČJAK iz Šoštanja - dečka; Mojca SALOBIR iz Dobja pri Planini - dečka; Karmen VOLAV-ŠEK iz Šmarja - dečka; Špel-ca MEŽNAR iz Celja - dečka; Vanja LESKOVAR iz Velenja - deklico. 9.12: Lea AJDNIK iz Polj-čan-deklico; Kimeta KUNU-SHEVCI iz Celja - dekhco. 10. 12.: Maja VTDOVIČ s Polzele - deklico; Urška CVIKL s Polzele - dečka. 11. 12.: Simona ŠTRAUS FLAJNIK iz Podčetrtka - dečka; Darja BOBNIČ iz Petrovč - dečka; Tadeja CEMAŽAR iz Celja - dečka; Saška URAN-KER iz Celja - deklico. 12.12.: Andreja FURMAN iz Loč pri Poljčanah - deklico in dečka; Marjeta TER-BOVŠEK iz Braslovč - dečka; Lidija TEKAVC iz Šentjurja -dečka; Sabina CAMLOH iz Velenja - dečka. 13. 12.: Saša KRUŠNIK iz Griž - deklico; Aleksandra ŠTANCAR iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico; Mojca MURKO iz Celja - dečka; Alenka SATLER s Polzele -deklico. 14.12.: Metka SKOK iz Slovenskih Konjic - deklico; Lidija KOKOU iz Podplata -dečka; Silva NOVAK iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico. F-rSMRTI Šmarje pri Jelšah Umrli so: Martin ŠMALČIČ iz Podsrede, 78 let, Zdenka Emilija KUNEJ iz Kunšper-ka, 89 let, Mihael KUNEJ iz Trebč, 78 let, Olga ARH iz Šmarja pri Jelšah, 53 let, Dragica BOBEK iz Žalca. 82 let, Ana TRUNK iz Slak. 61 let. JuUjana DVORŠAK iz Lesič-na, 83 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Matej ŠEŠKO iz Ponikve, 23 let. Velenje Umrli so: Ljudmila KLADNIK iz Šmartna ob Pa-ki, 76 let, Frančiška GOSTE-ČNIK iz Šoštanja, 75 let, Franc SLATINŠEK iz Velenja, 67 let. Angela POGOREVC iz Topolšice, 87 let, Ivan BUR-KELC iz Šmartnega ob Paki, 79 let, Martin JELEN iz Velenja, 92 let, Janez PRI-STUŠEK iz Velenja, 79 let, Ivana ŠKRUBA iz Velenja, 81 let, Ramiz DRUIČ iz Velenja, 57 let. Ana BELOGLAVC s Polzele, 78 let. www.novitednik.coin 46 ' VttfjIK ^r. ^ - : -'ii KINO V. Mödemdorfer: Šah mat Jzven abonmaja _ 18.00 kulturni dom Šmarje pri JelSah ^žiCno-novoletni koncert z Godbo na pihala Šmarje pri Jel- ivnedetj») !0ti0t8inw«ja),l8 19.00 2dia\^iSM domDoferna, Obdnevu samostojnosti 9.00 Kulturni dom Slovenske K ?8.5fidbo na pihala Slovenske Konjice, gostje Moški pevski zbor Ivo Štruc 19.30 KultumicenterLaškg , . &popraznikih'diši koncert Vokalne skupine Vodom-ke, gostje Tamburaška skupina Fe- TOIIEIl.26.12. O OŠDramlje 6.00 Narodni dom Celje rt Celjska go- 6.00 Grajska kašča na Planini 6.30 CenterCelja-i 17. 30 CerkevsvCedlije Celje 9.30 m 10.00 Kulturm dom Ponikva Prihod ded^ Mraza in igrica ICdo je napravil Vidku srajčičo nastöpdnimske skupine OŠ Ponikva 10.0(3 SLG C^je Grimm - PoUk: Sn^ljčica Škratovo gledališče, abonma družinski luikomiinizim 15.00 Cerkev sv. Ane na Pievotju Boääio-novoletni koncert z gosti razstam Casparijevihjaslic in prihod treh kraljev 15.00 Kulturni dom Uboje nastop Moškegapevskegadraštva Podgradom 8.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Gledališka skupina Zvezde večera; Božična pesem gledališkapredstava 8.00 Cerkev sv, Egidija Zreče 18.00 Cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev 10. jubUejni božični koncert Veseli december s skupino Bam-bi ............ 18.00 AvlaOŠŠmarjepriJelSah Vokahie8kiq)meFreya,Amadeus, Lyra in Oktet Zibika božično-novoletni koncert 18.00 Hmeljarski dom KZ^peter MUdi taicnü se predsUvijo 19.00 Žalec-cerkev . ___ MePZČetisCdje..... boži0ii koncert 19.00 Kultumidom Slovenske Konjice 16. božično-novoletni koncert z Godbo na pihala Slovenske Konjice, gostje Moški pevski zborlvo Štmc 20.0g~ŠM0ČL" uško" ~ ]" Golliwog, With En^e Heart, Zots koncert 2"i.Q0" Plesni forum Ce^e _ Cubismo Itadicionalni božični koncert 19.00 Dom Svobode Gri^ Božično-novoletni koncert 9.00 Večnamenska dvoranaZreče lääSJ 19.30^ K\jtup center Laško Proslava s koncertom ob dnevu U Narodni dom Celle Novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra solist Domen Lorenz-violirta SilEDA.27.12. 6.00 Atrij Savlnovehiže Žalec Škratovo lutkovno gledališče Celje: Sneguljčlca in 7 palčkov Vesäi decemberv čarobnem kotička 16.00 Terme Olimla. Vas Upa___ Dotik narave novoletni sejem ISTOO Plesni forum Celje Novoletni plesni vlak novoletni nastop otroškihplesnih skupin 20.00 Terme Olimia, Aparthotel Rosa 19.00 Opatijska cerkev sv. Danijela Celje_ TVad Orkestra Akord Celje soUstkiAnjaBakovec-violirm, Urška Žižek Plaveč - sopran £|ŠIKIUC,28.12. 16.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Mini teater: Obuti maček Vesdidaxmber XX. tradictonalnibožičnikoncert s Celjskim plesnim orkestrom Za- Prihod dedka Mraza in igrica Muca Copatarica nastopa lutkovna skupina Fm-Fru V. Mödemdor^. Šah mat izven abonmaja 19.30 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah A. T. Linhart: Žopanova Micka 3. abonmnjskapr&istava 20.00 Narodni dom'Celje •n-adicionalni novoletni koncert Orkestra Akord Celje soUstkiAnjaBukovec- violina, Urška Žižek Plaveč - sopran Tradicionalni božični koncert ob PravQi^ Celie- PETEK, 22.12. 10.Mi-!4.00 in i6.<»-20.00 prodajna razstara in umänöka ttžnica SOBOTA, 23. 12. 16.00 Paralelni swtovi: Barbato Ka-nak in vizualni umetniki 17,00 prva javna dražba umetniških deld-del) : 18.00 LadybiitJ.öriatfn'bassandMi^ -titask 18,30Matice-1^Süoj 19.00 pnra javna dražba umetniikih del (2. del) 20.30 dnižen je v Metropola ..NEDEUA,24.12. - idCW-ie.OOprodajsaraätavaiftukiet-" n^trž^iica PONEDEUEK, 25.12. 16.00-20.00prai^raastava in umel- TORHC, 26,. DO ČETRTEK, 28.12. . 10,(X)-14,00 in 16.00-20.00; prodajna razstava in tiajetBižka tržnica Četrt - Friderikov atrij PETEK, 22,12. 10.00-12.00 umetniška stojnica 17.00-19,00 Boris ObUšar. Nultaura (video in predstavitev projektov); skupina SAN (glasbeni performans); umetniška stojnica Ulične lutkovne predstave za naj mlaj -še (Vrtnarska šola Celje); 11,00 Luna in zrcalo 11,20 Veselje in žalost 11,40 Sadni prepir SOBOTA, 23, 12, 10,00-12,00 Nik Jarh; posUvitev fotografij s fotoperformansa; umetniška stojnica 17.00-19,00 Željko Opačak; performans, postavitev projektov z video-projekcijo; Borut Petemeij: glasbeno-zvočni eksperimentalni proj ekt; umetniška stoj- Ulične lutkovne predstave za najmlajše (Ljudska univerza Celje); 11.00 Nasvidenje drugo leto (Snežinke) . 11.20ZvezdicezaUsičko(Lisičke) NEDEUA. 24,12. 10.00-12,00 umemiška stojnica 17.00-19.00 Tomaž Milač: MüaCev hedonistični večer; Gašper Piano: predstavitev avtorske glasbe PONEDEUEK, 25.12. 10.00-12.00 umetniška stojnica 17.00-19.00 Peter Matko; umetniška akcija in predstavitev projektov Ulične lutkovne predstave za najmlajše 11.00-11.45; skupina SAN TOREK, 26.12. 10.00-12.00 umetniška stojnica 17.00-19.00-ftrezijaBastelj: predstavitev projektov; skupina SAN; glasbeni performans Ulične lutkovne predstave za najmlaj-"še 11.00-11.45; skupina SAN SREDA, 27. 12. 10.00-12.00 umetniška stojnica 17.00-19.00 Adolf Mljač; predstavi- Ulične lutkovne predstave za najmlajše (Ljudska univerza Celje); 11.00 Nasvidenje drugo leto (Snežinke) 11.20 Zvezdice za lisičko (Lisičke) ČETRTEK, 28. 22. 10.00-12.00 umetniška stojnica 17.00-19.00 Nataša Tajnik: predstavitev umetniškega ustvarjanja; skupina SAN; glasbeni performans Ulične lutkovne predstave za najmlajše 11.00-11,45; skupina SAN Pravljična deiela -Glavni trg PETEK, 22.12. 10.00-12.00 jutranja vodenja in popotovanja s pravljičnimi vilami 16.30 Akademski pevski zbor Celje (večerno petje, na "zvezdi") 17.00 odprtje Pravljične dežele 17.50 naj pravljica iz Knjižnice pri MiškuKnjižku 18.00 rajanje SOBOTA, 23. 12. 10.00-12.00 jutranja vodenja 16.00 pravljična kino predstava v Mestnem kinu Metropol 17.00 odprtje Pravljične dežele 17.15 pravljični direndaj in priprave na vilinsko zabavo 17.50 naj pravljica 18.00 rajanje NEDEUA; 24.12. 10.00 jutranja vodenja 11.00 obdarovanje 17.00 odprtje Pravljične dežele; božični večer- tradicionalni božični koncert Malega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje 17.50 naj pravljica 18.00 rajanje PONEDEUEK, 25.12. 10.00-12.00 jutranja vodenja 17.00 odprtje Pravljične dežele 17.15 jezdenje pravljičnih konjičkov do 18.30 ure 17.50 naj pravljica 18.00 rajanje TOREK, 26. 12. 10.00-12.00 jutranja vodenja 16.30 večerni ples na zvezdi: KUD Ga-liarda Celje 1700 odprtje Prav^ične dežele; zgodbe nagajivih škratov 1715 jezdenje pravljičnih konjičluiv do 18.30 ure 17,50 naj pravljica 18.00 rajanje SREDA, 27. 12. 10.00-12.00 jutranja vodenja 17.00 odprtje Pravljične dežele; razglasitev najbolj pravljičnih lokalov 17.50 naj pravljica 18.00 rajanje ČETRTEK, 28. 12. 10.00-12.00 jutranja vodenja 1700 odprtjePravljiČne dežele 17.15 naj zabava v mestu s finalisti oddaje FCDT Radia Celje 17.50 naj pravljica 18.00 rajanje Pod]eqeNT&RC,d.o.o. Direktor: SreäaSrot Podjetje opravlja inagen Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, tax: (0315441032,Novitednikizhajavsaktorekinpetek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63),petkovega pa 300 tolarjev (€1,25]. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročniTM je 1.700 tolarjev (€7,09). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Stevüka uansakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,S% davek na dodano vrednost. MOVI TEDNIK Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn. Namestnica odg, ur.; Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računahiiški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: njadesign.« " ........ E-maü tehničnega uredništva tehnika.tediiik@nt-rc RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880. (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-ic.si. E-mail v studiu: info®radioceIje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, ZJatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko ■ftlefon; (03)42 25 190 föx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprtem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si 101 TEPNil ME 47 Z NOVIM TEDNIKOM Naročniki Novega tednika ste bili ža v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali le karto> cenejših nakupm. V Klubu naročnikov Nt^a tednik»boste lahko s kartico, ki ste jo prejeK, kiqiovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku nä wijo radični popusti v trgovinah in lokalih. I^e vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. POPUSTI IZ POSEBNIH -FotoRizmal. Mariborska c. 1,3000 Celie -10% popust velja za storitve GglBpjj WHtf Ifogoi nrture itm-m. tWiwr iM. äandmlrg 25. 33I0Žalec " :-tOXpopustuvM izdelke Tel.:035442535-mpopust Gsm:D4!/7^272- 061626 793-10» po .031206060-mpo __127(1.035728418, GSM 031696164 • 10» popust na delo (brez materiala} i34. Uboje-10% popust lHllog25.300DC6lje. .....— "CKPUITI- ^ZdrsviKŠka «sta 4,327D Laško -10 %po| 3% popust na vrednost naročila nad Sin.OOO ^ 7% popust na vrednost niročlatnd700.(NKI^ -Lesninad.d.. Uvec 18 - 3% popust na obtaznjeM pohiitvo etr^ Waga, Ozka ulica 4,3000 Calje - •Zlatarna StDžir.UI. mesta Grevanbroich 9.3000 Celje - 10X popust •liüSi OiNtoa cona, 3220 Štore - 7» popust, ne valja za aknjsko cme lOKpop prodajalneBtida,ftiaväs92,3; -imGlavnl n Crije, (ß 432 68 86 10»popust{razeBinizde|tevakciji) lle.0rfDVa3.30t 3000 Celje- .1,30,3000 Cal|.-l(K|»i»»i..lii|,rt -PiaÄMiQa Mereaiot center Celje -; *.|!i2|..oUi2.ienuene200;Bt zimskih šolskih po«nic(19,2.-23.2.2007). l^lekllVIRmienirina dnn BerniiihWe Aikerfave 141Celeiapai^l,3QOOCeSl!-. .,5«»'. 10I|»n»1apiie.eki.llih .i..-.^ . ^UgROSKOP mm Ona: Stari prijatelj vam bo popestril sicer dhlgočasen konec tedna. Včasih se je dobro pogovoriti z nekom, ki je resnično odkrit, saj se vam ho tokrat razkrila tudiprenekatera pikantna podrobnost iz preteklosti. On: Odloälno dejanje na poslovnem področju bo kar precej povzdigtülo vašo priljubljenost. In še simpatijo boste dobili, zalo bo vse skupaj še veliko prijet-neje, kot ste si obetali. Ona: Spogledovanje z neznancem vam bo v veliko veselje, saj vam je bilo zadnje čase, kar se tiče ljubezni, karnekako dolgčas. Sprejeli boste povabilo na večerjo, ki pa bo v sebi skrivalo nekaj več ... On: Privoščili si boste domiselno šalo. a bo nekoga hudo prizadela. Hkrati boste izvedeli nekaj presenetljivega, kar vam bo pomagalo pri osvajanju osebe. s kolero nikakor ne morete najti skupnega jezika. DVOJČKA itff Ona: Čeprav ste se nekoč že opekli, spet začnite vse skupaj. Na koncu boste vsekakor zmagali in poželi pohvale, ki si jih zaslužite. Kar se tiče zdravstvenega stanja, bi ne bilo odveč, če bi malo popazili. On: Kritično boste premislili o trenutni zvezi in sklenili narediti nekaj konkretnih sprememb. za katere vam je jasno, da so neizogibne. Najprej se partnerka sicer ne bo strinjala, na-3 pa se bo vendarle sprijazni- la. Ona: Vse bo odvisno zlasti od vaših odločitev, saj se bodo ostali kar nekako bali narediti tvegano poslovno potezo, ki pa jo je enostavno treba storiti. Obeta se nekaj zapletov, a vas na koncu čaka uspeh. On: Nadrejeni bodo odkrito presenečeni nad vašo trenutno delovno vnemo, saj boste naenkrat kar sijali od prizadevnosti. Poskusite obdržati ta tempo nekoliko dlje, saj vas kmala čaka precejšnje napredovanje. Ona: Niste nenadomestljivi, nič se ne bo podrlo, če si boste vzeli dan ali dva počitka. Sprehod u naravi vam lahko le koristi. pa ne le zdravju, ampak tudi ljubezni. Srečali boste nekoga, ki vam bo prav obupno všeč! On: Na veliko začudenje okolice vam bo uspelo realizirati načrte, za katere ste še pred kmt-kim menili, da so le pobožne ljubezenske želje. Nikar se preveč ne čudite, ampak zagrabite priložnost z obenuL rokama. STRELEC ^ Ona: Z denarjem boste imeli sprva smolo, potem pa neverjetno srečo. Nekaj podobnega pričakujte v ljubezni, kjer se boste najprej sporekli, nato pa hitro spoznali novo simpatijo. Konec dober-vse dobro! On: Ne smete se potegniti v samoto, ves čas morate opozarjati nase, saj vas lahko drugače ljudje hitro pozabijo. Nekdo, ki vas že dalj časa opazuje, se bo končno odloäl in vam razkril svoja čustva. rm KOZOROG & Otm: Ta leden boste končno tudi vi prišli na svoj račun ■ vsaj kar se ljubezenskega življenja tiče. Partner vas bo presenetil na način, ki vam bo vsekakor nadvse všeč. zato se nikar preveč ne obirajte. On: Ljubezen je čudna stvar in prav lahko se vam zgodi, da vam jo ho prav hudo zagodla. Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj vam lahko to nakoplje težave, za katere še veste ne, da so sploh možne. LEV ^ Ona: Prevečkrat si zadajate skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tegapre^ja-te melanhoUji. V prihodnje se raje posvetite realnim ciljem in videl boste, da se sreča lahko nasmehne tudi vam. On: Ne bodite tako nezaupljivi in poskusite še enkrat, pa čeprav vam je prvi poskus popolnoma spodletel. Tokrat bo drugače, saj boste upoštevali tudi tiste parametre, ki so vam zadnjič pošteno nagajali. DEVICA >2 Ona: S partnerjem se bosta dogovorila o zadevi, ki vaju muči že kar nekaj časa. Med vama bo spet vse v najlepšem redu. pa četudi ste morali za to uporabiti majhno zvijačo pri prikazovanju resničnega stanja. On: Zaradi tega, ker ne poslušate nasvetov, se boste znašU v težavah. Ne bodite trmasti, ampak raje sprejmite ponujeno pomoč. Prijaieljskapomočje vedno dobrodošla, še posebej, če imate možnost za to. Ona: Dokler si ne želite globokih čustev in navezanosti, zaman čakate, da vas bo doletela velika ljubezen. Za srečo se je treba aldi potruditi. In nikar ne recite, da tega niste sposobni, saj je resnica ravno nasprotna. On: Na številna vprašanja boste prejeli le nepopolne oclgovo-re, kar vas bo jezilo, vendarse zavedajte, da ni vedno dobro vsega vedeti. Določene stvari vam lahko le škodijo, tako poslovno kot tudi v ljubezni. VODNAR % Ona: Naredili boste celo več. kot pa je bilo potrebno, a kljub tema nekdo tega ne bo znal pravilno ceniti. Nikar ne zapadaj-te v mabdušje, ampak se raje veselite doseženega uspelw, ki vsekakor ne bo zadnji. On: Ne hodite tako zaskrbljeni. Res seje nakopiäloogmni-no težav, vendar se bodo vse stvari sčasoma zadovoljivo uredile. Seveda se boste morali tudi sami precej potruditi. Za dežjem vedno pride sonce! Ona: Ta teden lahko pričakujete izpolnitev pričakovanj v ljubezni, saj so zvezde povsem na vaši strani. Pustite se zapeljali in spoznali boste tudi tiste partnerjeve strani, ki so vam bile doslej skrite. On: Parinerka vas bo povabila na prijeten izlet, saj vam namerava povedati pomembno novico, ki vam bo v veliki meri spremenila dosedanje življenje. Pripravite se, da ne boste preveč presenečeni. 'W še 27 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnild Novega t JN Tudi Peter Januš|levo)jeza la Griže. Zagoto- vo je bil ena svetlejših zvezd Peter Poles, ki je skoraj vsakič, ko je odprl usta, do solz nasmejal polno dvorano. Podružni^ia osnovna šola Griže je prejšnji teden pripravila dobrodelni koncert Zvezde zvezdicam. Z izkupičkom bo laliko otrokom, ki jim starši ne morejo plačati šole v naravi in podobnih aktivnosti, vse stroške plačal šolski sklad. Gosti koncerta 5o bile resnično same zvezde: Sebastian, Anika Horvat, Katja Koren, MajaSla-tinšek, 4 Play, Eva Moškon, Peter Januš, Sergeja, Plesna šola Power dancers. Energy Break Team in otroci POŠ Griže. Zvezde so bile tudi za točilnim pultom. Pijačo so namreč stregli barovci. ŠO, foto: NATAŠA MÜLLER Idejo za tako velik koncert je dala učfteliica Polona Čmer (levo), ki je na koncert povabila tudi pevko Katjo Koren. 0-«l/ASI 05A in 03/490 029I2 « STE BILI POŠKODOVANI v PROMET«, " - ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PB CELJE. Ljubljanska ce •d 11. dO """««»fcra vPlanetufš December je mesec nasmehov, lepih želja in toplih objemov. Je mesec, ko zrak prevevajo številna pričakovanja in mesec, ko spet verjamemo v pravljice. Praznično pravljico, ki bo ogrela vaše srce, smo pripravili tudi v Novem tedniku in Radiu Celje. Vse do 23. decembra vas bomo v Planetu Toš razvajali s praznično zabavo, ki bo sleherni dan pestra in raznolika. Veseli bomo vaše družbe, zato se vidimo v Planetu Tuš na praznični pravljici Novega tednika in Radia Celje. Za vas pripravljamo: Petek, 22. decembra, ob 17. uri: Bi bonbon? Bonbon za boljši bonton? Ponudimo vam ga danes, ko bomo na zabaven in lahkoten način predstaviE vedenje, ki pritiče številnim slavnostnim priložnostim v predprazničnem času. Na svoj račun boste prišli vsi, ki spoštujete oliko in omiko. Verjamemo, da vam bo bonbon za boljši bonton zelo teknil. Sobota, 23. decembra ob 17. url: Vsake lepe reči je enkrat konec. Tako bo v soboto h koncu prišla tudi praznična pravljica Novega tednika in Radia Celje, za konec pa smo pripravili zabavo vseh zabav. Plesalo in rajalo se bo v ritmih narodnozabavne glasbe. Gostitelj Tone Vrabl bo s številnimi glasbenimi gosti poskrbel, da dan ne bo prešel v pozabo. Z nami bodo Modrijani, ansambel Golte, Viki AšiC starejši in Andrej Bremec. Z nami bodo tudi župani, tokrat v precej drugačni vlogi. Novi tednik in Radio Celje vam bosta ob koncu naše zabave ostala v sladkem spominu, saj si bomo privoščili še mamljivo pregreho v obliki torte velikanke!